OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * Izvršujemo vsakovrstne iiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER * Commercial Printing of All Kinds y0L- XXXVI,—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 31, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 172 grcUtfi belich j y testni bolnišnici, kamor je snoči odpeljan, je umrl John Sin Star 89 let' ^anujoč na Norwood Rd. Doma je bil * rebel jnega, odkoder je pri-v Ameriko leta 1904. BM je 1317 CO §tVa DV°r Baraga' št J^kaj zapušča hčer Mrs. An- seoh-Janz' Pastorka Mrs. Jo-Sejj e °gi'in in Joseph Novak, v Vnukov in brata Antona v a^em kraju. Pogreb se vrši Zjutra-i ob 9- uri iz Za" V ff3Vega Pogrebnega zavoda konl, ?V Sv" Vida in nato na po-°Pal®e Calvary. SVq.0 dolgi bolezni je umrl na (domu Joseph A. Pajk tia 20^ SUr 48 let Stanoval je bil Lindbergh Ave. Rojen društV Clevelandu in je bil član Va Napredek, št. 132 ABZ. Tukai • ZapUŠČa dva brata ilrs Jt ln Charlesa, dve sestri War ry Bradač in Mrs- Anna greb ° ter več sorodnikov. Po-!°-Vrši v sredo zjutraj ob \ 12 Pogrebnega zavoda Sč, J Zele in sinovi> 458 E- 152 cerkev sv. Kristine. hoceVak Kj0ted^ski mučni bolezni ^Ht ^Ceraj Popoldne v Mary-Var- Po 7lnišnici Joseph Hoče-jtt. Bil °mače Potočar, star 59 živel B samski in je več let S. 82 g! ^atu Franku na 3556 Mja f • D°ma je bil iz Rozem-Dobrnič na Dolenjko p Jf odcr Je prišel v Ame-žtva 45 leti. Bil je član dru-gt- 10 SDZ. 5 Ant0Zapušča brata Frank V ^ Kočevar, sestrične tiieie^ N°Vak in Mrs' Anne d_ er več sorodnikov, v >i ?0vini Pa brata Alojza, Ste Jancko Legan in Pepo V Polbrata Ivana in An- r3 S Se Vrši v srcd0 zju" Loult ^Pog-bnega v Low. Ferfolia v cerkev * Pokoln,Ca ob 9- uri in nato Pallsče Calvary. Sa ta Va a kratka Na on* žeftstv avgusta—Ru- h>sk ° Se je oprijelo ideje >ja j* Prikrojevalca mode k Ckiwd>° P° RUSiji n°Š' O .^kih kril do ko- > iz Zene so za nov kroj ^ aznih revij in magazi-\PV> sveta, ki imajo Sovjetsko zvezo i! HeSUArga. Maryland, so J \ g Mr' in Mrs. Joseph kJackie arry- sinova Joe Jr. > 2 v;-er hčerki Coleen in Prišel tudi Mr. Cjje Mrs. Barry. Mr. >iei, 12 Novega pri h Z °mače Markov Ja-nJih bivanja v Clkihl^rSLnahajaj° Pri so" V Cvek ' rs" John in An" C>jo ' °hl°- Obiskati na-*> i r°**vo v Clevc-^ d°mačine Mr. Obrodošli» EISENHOWER BO MOGEL IZVESTI PROGRAM SAMO Z DEMOKRATI! WASHINGTON, 30. avgusta—Ameriška opozicija v kongresu se ni postavila na stališče navadne obstrukcije zoper vse predloge, ki so jih stavili republikanci. Glavno delo Eisenhowerjevega programa, če ga naj na prihodnjem zasedanju kongresa izvede, bo mogel predsednik izvršiti le s podporo demokratov. Ali ga bodo demokrat je podpirali, ko pa je leto 1954 volilno leto, ki naj pošlje v spodnjo zbornico vse nove ljudi, v senat pa tretjino novih senator jev—to je vprašanje taktike ameriške demokratske stranke. Senator Johnson iz Colorade' je voditelj demokratske opozicije v kongresu. Kongres je v prejšnjem zasedanju dosegel le male uspehe in še te večinoma s podporo demokratov. Glavni del Eisenhowerjevega programa naj izvrši prihodnje zasedanje kongresa. Johnson povdarja, da demokratje na prejšnjem zasedanju niso uganjali samo negativne politike in so se pokazali kot strogo državotvorni, v kolikor so mogli pristati na republikanske predloge v smislu svojega lastnega programa. Zgodovina ameriškega kongresa po mnenju Johnsona, nima mnogo primerov takega pozitivnega dela od strani opozicije, kakor je bil to slučaj demokratske stranke v opoziciji proti republikanski večini v kongresu. Toda vsa najglavnejša vprašanja ameriškega političnega življenja so ostala nerešena. Gre za ameriško trgovino ali za zaščito ali za svobodo v trgovini; gre za razširitev socialnega zavarovanja; gre za kmetijsko politiko, namreč ali za popolno svobodo, ali za načrtno kmetijstvo in federalno podporo; gre za morda najvajnejši zakon in njegovo spremembo—za delavski Taft-Hartleyev zakon; gre za ameriško zunanjo politiko v zelo kritični dobi svetovne zgodovine; gre za spremembo ameriškega davčnega zakona, za federalni proračun; gre za pokrajini Alasko in , Havajsko otočje, da postanete zvezni državi Unije. V koliko bodo v teh življenjskih vprašanjih demokratje podpirali Eisenhowerja, je vprašanje, na katerega se danes ne da odgovoriti. Zamotana Indokina PARIZ, 30. avgusta—Od meje med Indokini in Kitajsko prihajajo poročila, da dobavlja komunistična Kitajska komunistom v Indokini vse vrste orožja, predvsem pa topove. Človeškega materiala da za enkrat ne. V notranjosti Indokine vlada nesporazum med francosko za-sedbeno oblastjo in med pokrajino Cambodia, ki je tretji sestavni del Indokine. Dosedanja pogajanja so se vodila na sledeči osnovi: Francija obljublja Cam-bodiji popolno politično samostojnost, za sebe pa zahteva pravico, da ima v Cambodiji svoje vojaštvo. To francosko vojaštvo na licu mesta v Cambodiji da je potrebno radi tega, ker komunistična nevarnost ne bo nikdar prenehala. Francoski komisar se sedaj o tej točki, ki je najbolj :porna, pogaja s centralno vlado v Parizu. VROČINA NE BO ODNEHALA WASHINGTON, 31. avgusta —Za danes in za jutri ni pričakovati bistvenih vremenskih sprememb, pravi osrednji vremenski urad v Washingtonu. Za Cleveland in okolico se napoveduje danes 97 stopinj vro čine. Včeraj jo je bilo 96 stopinj. Rojak oropan V petek zvečer okrog 8.55 ure sta vstopila v prodajalno z mehko pijačo in pivom, katero vodi rojak August Kristančič na 8904 St. Clair Ave., dva zamorca, ki sta z revolverjem v roki ustrahovala Krinstančiča in izpraznila register. Odnesla sta $55. Pobegnila sta s tretjim pajdašem, ki je stražil zunaj pred vrati. Kristančiča, ki živi na 3408 W. 63 St., je pred enim letom napadel neki zamorec in mu tedaj prizadejal rane na glavi. Na operaciji Mrs. Frank Kapel iz 19215 St. Clair Ave. se nahaja v Doc tor's bolnišnici, soba št. 505 kjer je srečno prestala težko operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skoraj šnjega okrevanja. e kupiš vojaško )lago KANAKEE, 111. 30. avgusta— Čevljar Helopoulos, ki se peča s popravljanjem čevljev, je bral oglas, da prodaja vojaška uprava 4,000 parov vojaških čevljev in sicer vsak par po 50 centov. Helopolos je kupil to zalogo, skupaj 8,000 kosov. Ko je skušal sestaviti pare, mu delo ni šlo izpod ok. Najel si je dečke, da bi mu opravili to delo. Za delo jim je plačal $500. Dečkom se je posrečilo sestaviti skupaj le 500 parov čevljev, vsi drugi pa so bili taki, da ni bilo mogoče sestaviti pare. Helopulos je sedaj sam oglasil prodajo ostanka, pa naj gre kamorkoli ali na Korejo, ali v Grčijo, ki je bila zadnje dni prizadeta po potresu. Pristavil je še, da on sedaj ne zahteva niti 50 centov za par. Zopet debata o Trstu BEOGRAD, 31. avgusta—Jugoslavija je uvedla z današnjim dnem v tako imenovani zoni "B" tržaškega ozemlja nova gospodarska pravila. Zona "B" praktično pomeni Istrijo. Italijani očitajo Jugoslaviji, da hoče zono "B" priključiti definitivno k Jugoslaviji, dalje pa, da hoče vdreti v Trst in da zbira na meji vojaštvo. Na drugi strani Jugoslavija očita Italiji, da hoče priključiti Trst z zono "A" Italiji. Del italijanske mornarice je od-plul iz pristanišča Benetke v smeri proti Trstu. V Gorici se je ojačilo italijansko vojaštvo in da je pripravljeno, da gre proti Trstu. Jugoslavija izrecno trdi, da vojaška zavezniška uprava v Trstu, to je Amerikanci in Angleži, podpirajo italijanske namene. Dejstvo je, da se vršijo razgovori in posvetovanja tako v Rimu kakor v prestolnici Zapa-da o najnovejšem položaju v Trstu. ZA VROČINO PASJIH DNI Za 14. september je napovedano, da pride v promet knjiga, ki jo je spisal dr. Alfred Kinsey, šef oddelka na univerzi Indiana, ki se bavi z raziskovanjem spolnosti. Knjiga se peča z vprašanjem ženske in spolnosti. Kot knjiga naj uživa poštne ugodnosti pri razpošiljanju. Kinsey v knjigi tudi trdi— da je večina Amerikank grešila "tako pred poroko, kakor greši po poroki." Taka knjiga naj še uživa ugodnosti nižjih poštnih pristojbin—se sprašujejo nekateri kongresniki in zahtevajo, da se o gornji trditvi Kinseya uvede kongresna preiskava. Ali naj jo vodi senator McCarthy—o tem še ni predloga. * Češki list v Pragi prinaša sledeče vprašanje in odgovor: Sem upokojenec, imam malo zemljišče, ki obsega samo 0.66 hektarja. Vse, kar lahko preživljam poleg sebe na tem zemljišču, je ena koza. Oblast zahteva od mene, da plačam za to kozo davka v obliki 35 kg. mesa. Moram to storiti? Odgovor: Vsakdo, ki je lastnik nepremičnine, ki meri več kakor 0.5 hektarja mora dati državi za davek gotovo količino mesa. Če va-ter dlako vred ne tehta 35 ša koza s kostmi in mesom kg., se boste morali zmeniti z vašim sosedom, kako boste spravili skupaj 35 kg mesa. * Iz češke, ki je bila po polovici dobra industrijska in dobra agrarna država, je pobegnil v sosednjo Bavarsko, ki je ameriška okupacijska zona Nemčije, zajec. Prijavil se je oblastem in zaprosil za politični azil. Trdil je, da zanj na Češkem ni več življenja. Kako to? Saj je Češka dobra agrarna zemlja, ima vse predpogoje, da' se zajci lahko pasejo in redijo. Pobegli zajec je odgovoril: Na Češkem je izšla nared-ba, da se morajo podkovati vsi osli. Pa ti si vendar zajec in ne osel!—Predno bom sedanjim oblastem dopovedal, da sem zajec in ne osel, bom že trikrat podkovan. Trenja v Zapadni in Vzhodni Nemčiji; zmaga v Zapadni Nemčiji na tehtnici ŽENSKE V USA IN ARGENTINI Argentinec Guerino Cosco se je nahajal v študijske svrhe v Združenih državah; bil je tudi v Clevelandu. Svoje vtise je sedaj, ko se vrača v Argentino, zlasti kar se tiče položaja iz življenja ameriških žensk označil s temi besedami: Begune obstreljen John Simunovič, star 45 let, je prišel iz begunstva pred štirimi leti k svojim staršem, ki žive na 11920 Phillips Ave. Doma je iz Zagreba, kjer je pustil ženo z 12-letno hčerko. Poskusi, da dobi ženo in hčerko v Cleveland niso uspeli. Simunovič je končal univerzo v Zagrebu in je po izjavi staršev duševno potrt in raztresen. Nima stalnega dela. Ko je bil v zgodnjih urah včeraj zjutraj na Cedar Ave. in E. 83 St., ga je neki policaj ustavil in povpraševal o osebnih podatkih, kar ga je tako razburilo, da je pograbil policaju njegovo palico in ga začel udrihati po glavi. Stražnik je potegnil svoj samokres in oddal na Simunoviča štiri strele, od katerih sta ga dva zadela v trebuh in dva v roke. Odpeljan je bil v bolnišnico Mt. Sinai, kjer se nahaja v kritičnem stanju. Spoznal sem družino, ki ima štiri odrasle člane. Vsak od njih ima svoj lastni avtomobil, ko se vozi na delo in od dela. Vaša Amerika je paradiž. Tudi za ženske. Ne samo kar se tiče njih' svobode in lahkote življenja. Neylon nogavice so v Argentini velik luksus. Toda argentiijske žene imajo drugo ugodnost — meso za gospodinjstvo dobijo skoraj zastonj. "POSKUŠALI BOMO ZNOVA" SKARDU, Kašmir, 30. avgusta—Amerikancem se ni posrečilo, da bi dosegli vrh druge najvišje gore sveta, ki je visoka 28,250 čevljev in ki ga imenujejo Godwin Austen. Ameriška ek-spedicija je morala odstopiti, pri poskusih pa je našel eden njen član smrt. Bil je to Arthur Gil-key iz New Yorka. Vodja ek-spedicije Charles Houston pravi, da bo prihodnje leto obnovil poskus doseči vrh gore Godwin Austen, če bo za to dobil oblastveno dovoljenje. NE POZABIJO NA POTRES ATENE, Grčija, 30. avgusta —Zadnji potres na Jonskih otokih v Grčiji je imel za posledico, da je na tisoče prebivalstva ostalo brez strehe in se je moralo nastaniti v raznih taboriščih. Grška vlada je v enem taborišču v bližini Aten sklenila, da pošlje begunce potresa nazaj, da začnejo s popravo domov. Ti begunci, kakih 2,000 po številu, so nastopili gladovno stavko, ker se bojijo, da nastopijo novi potresi. Nad Grčijo je razsajal vihar in begunci so ga označili za slabo znamenje, ki napoveduje zopetne potrese. REŠEVAL IN SAM UTONIL TUNIS, 30. avgusta—V ameriškem konzularnem zastopstvu v Tunisu se je pripetila nesreča. Ameriški konzul Morris Hughes ima dva otroka, ki sta se kopala ob obali. Otroka sta bila na tem, da utoneta. Priskočil jima je na pomoč ameriški podkon-. zul David Lebreton, ki je otroka konzula rešil, a je pri tem sam utonil. TO SO VREDNI VOZNIKI! PORTLAND, Ind. 30. avgusta .—Tukajšnji srednješolski študentje so si zastavili nalogo, da bodo opazovali voznike, kako se ti držijo cestno policijskih pred pisov. Mesto šteje sedem tisoč prebivalstva. Študentje so beležili v šestih urah 3,805 kršitev cestno policijskih predpisov . *S0VJETI KUPUJEJO V0LILCE V ZAPADNI NEMČIJI, TRDI ADENAUER BERLIN, 30. avgusta—Zapadno nemška policija je aretirala na stotine komunističnih agentov provokaterjev, ki so prišli s potvorjenimi osebnimi izkaznicami v zapadni teritorij, da vršijo nerede pri nedeljskih volitvah dne 6. septembra. Obratno je komunistična vlada izvršila odpuste od dela, prisilne stanovanjske izpraznitve, kakor tudi aretacije vseh tistih, ki so ji prišli v roke in ki so prejeli živilske pakete, podarjene od Amerike in Zapadne Nemčije. Slavka pri Firestone končana i Tri-dneva stavka pri družbi Firestone Tire & Rubber Co. se je končala. Delavstvo se je da nes, v ponedeljek, vrnilo na delo. Delavci so dobili 12 centov več | na uro. Kancler Adenauer je javno" obtožil sovjetsko vlado, da vrši volilno propagando v Zapadni Nemčiji s podkupovanjem zapadno nemških volitev. Aretirani agentje provokator-ji so po večini priznali, da so bili poslani v Zapadno Nemčijo. Tega koraka torej da niso napravili samostojno in prostovoljno, marveč prisiljeni po vzhodno nemški komunistični stranki. Razmerje v parlamentu V sedanji zapadno nemški vladi v Bonnu si stojita nasproti dva bloka. Tako imenovana krščansko demokratska unija, katero vodi kancler Adenauer, ima v parlamentu 146 sedežev. Strnjena socialna demokratska stranka, drugi najmočnejši blok pa razpolaga s 129 glasovi. Socialisti imajo v zadnjem času močno podporo v nemških delavskih unijah, ki v volilnem boju tudi aktivno sodelujejo. Socialisti trdijo na zadnjih propagandnih sestankih, da je bolj verjetno, da pride do združene Nemčije, če naj se sestane-jo "štirje veliki," to je Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Združene države in se porazgovorijo o taki bodoči Nemčiji. Manj izgledov za združeno Nemčijo pa bo, če se bo sedanja večinska Zapadna Nemčija s 50 milijoni ljudmi enostransko nagnila na zapadni blok, taki Zapadni Nemčiji pa bo Sovjetska zveza vedno nasprotovala. Ne more se trditi z gotovostjo ali bo pridobil večino kancler Adenauer ali pa vsaj kot posamezna stranka strnjeni zapadno nemški socialisti. Kancler Adenauer je namreč navezan na tako imenovane male stranke sredine, ki so tudi v važnih vprašanjih nemške zunanje politike lahko jeziček na vagi. Da bi bilo stališče Adenauerja slabo, se ne more trditi. V zadnjem času je imel Adenauer več političnih sestankov in zborovanj v tistih mestih Nemčije, ki so sicer označena kot trdnjava socialistov, imel pa je na deset tisoče poslušalcev, kar je za Nemčijo značilno. Če je namreč kdo izrazit pristaš ene stranke, ne gre na zborovanje druge stranke. Politični begunci merodajni Važno bo stališče, kakor ga bodo zavzeli politični begunci, z drugo besedo razseljeni Nemci. Ti so prišli iz raznih držav, ki sedaj tvorijo sovjetski blok, njihovo število pa gre v težke milijone. Čisto razumljivo je, da je v njih želja po zemlji, ki so jo morali zapustiti. Politična opredelitev bo odvisna od tega, kdo jim daje največ upanja, da se bodo povrnili, ali Adenauer z Zapadno Nemčijo v zapadnem bloku, ali socialisti z idejo, da naj pride do združenja Nemčije s pomočjo Sovjetske zveze. Skrajneže je odpraviti Tako nacisti, kakor komunisti naj ne imajo pri politiki Zapadne Nemčije nobene besede! To je politika sedanje vlade v Bonnu. Justični minister je stavil pri nemškem vrhovnem sodišču predlog, da proglasi vse skrajneže, to je nemške naciste in komuniste kot nemško neustavno politično gibanje, ki torej ne more imeti zastopstva v parlamentu. Justični minister se je obrnil zelo energično zoper nemške naciste, ki so do-gnano jasna kopija bivšega režima Adolfa Hitlerja. Volk sit— koza cela WASHINGTON, 30. avgusta —Tudi glavna skupščina Združenih narodov je kakor znano odobrila sklep političnega odbora te organizacije, da naj sestavijo mirovno komisijo za Korejo le tiste države, ki so se na Koreji tudi bojevale. Torej nobenih nevtralcev, tudi Indije ne! Rusija naj bo pri komisiji zraven, toda kot izrazita komunistična država in zopet pod pogojem, da jo povabite komunistični državi severna Koreja in Kitajska. Ko je Indija videla poraz v političnem odboru Združenih narodov, je svojo kandidaturo umaknila še predno bi prišla na dnevni red glavne skupščine Združenih narodov. Iz Indije se poroča, da niti vladni krogi, niti javno mnenje, ki se izraža po časopisju, ni bilo nejevoljno nad izidom glasovanja, ki je za Indijo značil poraz. Vendar pa Združene države ne prikrivajo neke vrste zaskrbljenosti, da bi se jim Indija ne odtujila. Zato gredo naprej s predlogom, ki hoče poraz Indije, ki .je označil njihovo zmago, z novo gesto omiliti. Združene države delajo namreč na tem, da pri prihodnjem glavnem zasedanju Združenih narodov bodi izvoljena za predsednico Lakshima Pandit, sestra predsednika indijske vlade Nehruja. Domov z vsemi ujetniki! PANMUNJOM, 30 .avgusta— Komunistične oblasti na Koreji so ugodile zavezniški zahtevi, da se vrnejo vsi vojni ujetniki, ki zahtevajo vrnitev. Torej tudi tisti, katere so vrgli komunisti v razne kazenske preiskave, oziroma jih že obsodili in prestajajo izrečene zaporne kazni. # V zadnjih dneh bojev na Koreji je bil ranjen Clevelandčan poročnik Albert Jay, ki je stanoval z družino na 3418 E. 138 St. Zadnjo sredo je v bolnici v Tokiju podlegel ranam. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" y, Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: . (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)___6.00 For Three Months—(Za tri mesece)____4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___$12.00 For Six Months—(Za šest mesecev)__7.00 For Three Months—(Za tri mesece) _:_ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ^$»104 STUDENT NAJ BO! d) Slovenski pisatelj Franc Finžgar je napisal drobno knjižico z naslovom "Študent naj bo." V njej opisuje pravzaprav samega sebe, ko se je napotil iz kmečke vasi Brez-nice na Gorenjskem v Ljubljano v šolo. Zakaj so ga dali v solo? Takrat so bili za slovenske kmetske, sploh podeželske starše, ki so si odtrgali od ust, da so lahko poslali kakega otrokega v mesto v šolo, pred očmi tile cilji: Ne bo mu treba delati in jedel bo bel kruh. Večjih problemov ni bilo. j ' L- . " • ..i Ko se začenja v Ameriki novo šolsko leto, nastanejo za vsakega, ki ima v Ameriki družino, ki ga zanima ameriško življenje na vseh poljih, posebej pa še za vsakega, katerega vsaj v gotovih odstotkih zanima sedanjost in gleda in bodočnost, gotovo vprašanja, mimo katerih ne more iti. Pečajmo se najprvo z nekaterimi ugotovitvami, ki se tičejo izobraževanja naše mladine. Odpremo oziroma razgrnemo pred seboj časopis in se ustavimo pri tisti strani, kjer se ponuja delo in služba. Čitamo oglas tovarne: Za splošna dela se sprejmejo delavci. Ko se našteva kakšna bo plača in delavni pogoji, se končno stavi prvi, ki je pa tudi zadnji pogoj—kandidat mora imeti najmanj dva razreda ali pa celo popolno srednjo šolo-. Za splošna tovarniška dela, pa naj se zahteva danes že srednješolska izobrazba—se sprašuje človek, zmaje z glavo in odloži časopis. Naročnik vzame v roke časpis in ga bere na drugi strani tam, kjer govori nekaj številk. Čita tudi, da bo letos deset milijonov šolske mladine vseh vrst nepravilno spravljene pod streho, bodisi, da ne bodo odgovarjali šolski prostori, bodisi, da ne bo zadostnega učiteljstva, bodisi, da bo učni "čas razdeljen in pouk ne bo enoten. Naročnik zmaje z glavo. Kajti število deset milijonov pomeni le -nekaj. In koliko je tistih milijonov učeče se mladine, za katero bo v vsakem pogledu glede učenja pravilno preskrbljeno? Su-čemo se nad in pod številko 30 milijonov. Nekateri računajo s številom 35 milijonov, drugi s 30, a v tem številu je predvideno število 25 ali 26 milijonov samo ljudskošolskih otrok. Kaj pa pomeni skoraj sedem milijonov srednješolskih in nad dva milijona visokošolskih študentov in študentk? Morda naročnik zopet zmaje z glavo in se sprašuje kam bo vse to privedlo. Naročnik ogleduje šolstvo tudi še z druge strani, ki pada v ameriškem življenju vedno bolj v oči. Nekoč je bral zgodovino vojn, pa si je zapomnil nekatere stavke, ki mu takrat niso bili razumljivi, katere pa je pojasnila kasnejša zrela doba. Ljudskošolski učitelj je dobil ali izgubil vojno. Isto velja za meščanskošolskega učitelja. Kaj naj to pomeni se je spraševal. Saj učiteljstvo večinoma niti ne gre v vojno, samo po sebi pa ni niti tako številno, da bi v vojni kaj pomenilo. Kasneje mu je bilo jasno, da gornji stavki pomenijo izobrazbo in vzgojo. Da je končno moč, zavest, položaj v svetu kakega naroda odvisna od njegove vzgoje, to vzgojo pravilno ali nepravilno pa mu je dal ravno učitelj!! V Ameriki opazujemo v tekmovanju kdo bo imel mladino za seboj, gotove pojave, ki so lastni ravno Ameriki. Strastna tekma kdo bo privabil več sloške mladine v svoje šolske prostore, ali Amerika kot državna, ali posamezne vere kot verska oblast. In to zopet na vseh stopnjah, v ljudskih, srednjih in visokih šolah. Poleg države se čuti tudi cerkev poklicano, da si lasti mladino zase. Zopdt velja, da 'gre za izobraževalne temelje, na katerih se bo gradil nadalje v zrelost človeški individuum. Družina, zlasti v Ameriki ne posveča in tudi ne more posvečati, to pa spričo zaposlenosti, dovolj skrbi vzgoji svojih otrok. Pri vsem tem pa gre ko smo ze navedli nekaj številk, za resnično pomembno dejstvo, da je danes vsak peti Amerikanec ali Amerikanka deležen ali deležna šolskega pouka katerekoli vrste že. Če bi vzeli v poštev še tako imenovane tečaje in privatno zanimanje posameznikov, da se kolikor toliko izobrazijo, potem bi petina Amerikancev šla že proti četrtini, to je, da je vsak četrti Amerikanec na polju vzgojevanja. Naročnik pa se bo spomnil tudi na zvezo staršev in učiteljev. Torej na neko sodelovanje med domom in šolo, to pa ravno radi povdarka, ker je šola važna, starši sicer zaposleni, lahko pa svetujejo, predlagajo, učiteljstvo z njimi pa gre na pot doseženega kompromisa, kako naj se vzgaja mladina. L.Č. f ......I | HrefaikcVa pci ta | j________________________________________________________________________________j OB POVRATKU Z OBISKA STARE DOMOVINE JOLIET, 111. — Oprostite, da vam šele danes pošiljam za poravnavo naročnine in sicer za eno leto. Bila sem v stari domovini in sem se šele pred dvemi tedni vrnila nazaj. Sam prejšnja tajnica Slovenska ženske zveze ter sem potovala s svojim 11 let starim sinom n 19 let staro hčerko po Evropi, posamezno, to je izven skupine. Iz New Yorka smo odpotovali na ladji Queen Mary dne 26. naja. Po Evropi smo potovali z ivtom ter obiskali Pariz, Veršaj, Drelans, kjer je vojaška postojanka ameriških vojakov, nato smo šli 900 milj z naše poti, da smo prišli v Lud. Šli smo po velikih hribih Francije, kjer se zelo malo turistov vozi in kjer je zelo nevarno za avtomobile. Konečno smo dospeli do švicarske meje preko Lyonsa. Ustavili smo se v Ženevi, Bernu, Luzernu in Zuriču. Od tu smo zopet šli na Nemško, kjer smo se ustavili v Stuttgardu, kjer so nastanjeni tudi ameriški vojaki. Od tu smo se peljali v Heidelberg nato v Daču, tisto zloglasno taborišče Nemcev, kjer je bilo na tisoča ljudi umorjenih v drugi svetovni vojni. Tu smo videli "plinske peči" in navadne forneze, v katerih so sežigali jetnike, natb irevesa, na katera so obešali talce in jetnike-civiliste, kakor tudi ječe, v katere so jih zapirali, in kraj, kjer je bilo na tisoče ustre-jenih. Videli smo strašne ječe in kar groza se je nas lotila na pogled nanje. Zatem semo šli v Munič, nato pa v Kufstein, kjer imam teto. Od tu smo se podali v Sals-burg in naprej v Line, da smo konečno dospeli na Dunaj, kjer imam sorodnice. Po kratkemu obisku smo šli v Grad in konečno dospeli v Jugoslavijo. V Jugoslaviji smo ostali pet tednov, kjer smo videli mnogo zanimivosti. Odnesli smo najlepše vtise in spomine iz Jugoslavije. Šli smo tudi v Belgrad, kjer smo obiskali prejšnjega konzula v Chicagu, Jožeta Moravca, kateri nam je ves čas razkazoval lepe kraje Belgrada. Potem smo šli v Sarajevo in v Dubrovnik, s parnikom Parti-zanka smo se prepeljali preko Splita, Korčula, Šibenika, itd. na Reko, odkoder smo se zopet vrnili v Ljubljano. Mrs. Eleanor Roosevelt smo videli na Dubrovniku in v Ljubljani. Ko smo zapustili krasno Slovenijo, smo se podali domov preko Italije. Ustavili smo se v Trstu, kjer smo videli vse tri zone, nato Benetke in nazadnje Rim. Iz Rima smo se zopet vrnili v Pariz iz Pariza v Cher-' bourg, kjer smo se vkrcali na ladjo Queen Elizabeth za pot proti New Yorku. Vse naše potovanje smo film-ali v barvah in tudi slikali. Videli smo mnogo po Evropi, toda Jugoslavija je v resnici krasna in ljudje zelo prijazni. Sicer sem vam pisala kartico iz Ljubljane ter obenem takrat poslala pozdrave za čitatelje. Vas pozdravljam vse skupaj. Josephine Erjavec. Piknik Mladinskega pevskega zbora CLEVELAND, Ohio — Težko se pripravim k pisanju, posebno / poletju ko je zunaj prijazno in je prijetno kramljati s sosedi. Ampak kot odbornika Mladinskega pevskega zbora me veže dolžnost, da napišem nekaj pa vendar brez sodelovanja osta->a je tudi vas drugih, ki se zanimate za to, da si ohranimo našo kulturo in našo mladino, da pomagate, da se obdrži ta zadnji -nladinski pevski zbor dokler je se pri življenju. Po toči zvoniti je prepozno. Odbor se trudi po svoji moči, oa vendar brez sodelovanje osta-ih rojakov in rojakinj je težko ielati in imeti uspeh. Torej, ne pozabite, da v nede-jo, 6. septembra naj bo vsak na formi SNPJ na Chardon in Heath Rd. Tam se boste srečali z prijatelji in znanci, ki bodo prišli iz vseh krajev; tam se bo-*t;e malo odpočili v senci košatih dreves. Poletje že gre proti koncu. Vljudno vas vabim, pri-lite na piknik Mladinskega zbora. .Za prazne želodce bodo skrbele pridne kuharice, za žejne se bo tudi dobilo okrepčil — na plesišču bo pa dobra godba. Na svidenje torej v nedeljo, 6. septembra ! Obenem želim sporočiti staršem, ki imajo mlade fantke in ieklice, katere bi naučili lepega slovenskega petja, da jih pošljejo k pevskim vajam vsak petek zvečer ob šestih v Slov. del. dom na Waterloo Rd. Jerry Pike. ZAHTEVE PANAME WASHINGTON, 27. avgusta —Vlada Paname je vložila pri ameriški vladi zahtevo, da zviša kar plačuje kot rento aa sko-riščanje Panamskega kanala. Oglašajte v - - -Enakopravnost? Jeklo v polni produkciji PITTSBURGH, 30. avgusta-mnogo naročil jekla je bilo črtanih. Ponudbe je umaknilo ameriško obrambno tajništvo. Ameriške jeklarne so obratovale s polno kapaciteto in so produci rale v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 67,230,000 ton jekla. Ce naj gre tako naprej tudi v ostalih petih mesecih, potem bo produkcija jekla prekosila rekord iz leta 1951, ki je znašal 115,000,000 ton jekla na leto. Jeklarne sedaj trdijo, da bodo mo rale, ker ni naročil, produkcijo jekla omejiti. DOGODKI NA KOREJI PANMUNJON, 31. avgusta— Danes bodo komunisti izročili nadaljnih 100 ameriških vojnih ujetnikov. V Panmunjonmu se mudi ameriški senator iz Calif-ornije, William Knowland. Poročila iz Severne Koreje vedo povedati, da gre za veliko napetost med Kitajci in Severno Korejci. Kitajci se v Severni Koreji obnašajo, kakor da gre za njihovo okupacijsko zono. Zastopniki "Enakopravnosti" Za st. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East- 76th Street UTah 1-6888 • Za collinwoodsko in euelidsko okrožje: I O H N STEBLA) 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 Delavska prosveta v Sloveniji na zmagovitem pohodu V trboveljskem okraju so tekmovali . . . Odkar so delavska prosvetna društva "Svoboda," ki imajo svojo tradicijo že zpred vojne, zopet razvila svoje prapore, je delavska prosveta na zmagovitem pohodu. Kolikšna razlika od življenja in dela delavskih društev takrat in danes. Takrat so ta društva životarila. Če je katero teh društev hotelo malo bolj zaživeti, že je takratna oblast nastopila in to zadušila. Danes pa ni nikjer več ovir. Slovenski delavci, ki z delom svojih rok gradijo lepšo bodočnost svobodni domovini, prosto gradijo tudi svojo kulturo. Vsekri-žem domovine so njihove prireditve — koncertne, dramske, godbene. Predavanja delavskih ljudskih univerz so vedno dobro obiskana, polne so njihove knjižnice — ne, prosveta in kultura danes ni več privilegij nekaterih — temveč poštena lastnina vseh. V knapovskem trboveljskem okraju imajo razen v Bolu pri Hrastniku društva "Svobode" že povsod, kjer jih je bilo le mogoče ustanoviti. V Trbovljah imajo kar štiri, v Zagorju tri, v Hrastniku dve, eno pa v Radečah in Zidanem mostu. Lani so organizirali šestmesečno tekmovanje v Želji, da bi se delo teh društev še bolj razgibalo in okrepilo. Tekmovanje je trajalo od Tedna kulture, ki je bil prirejen lani avgusta v Hrastniku, zaključilo pa se je s kulturnim festivalom v Zagorju letos junija. Posebna komisija je pregledovala delo društev tekmovalcev. Kdo bo prvi, kdo drugi in tretji ter tako dalje, ni bilo lahko odločiti, kajti vsa društva so se res potrudila, njihova dejavnost je bila tako pestra, da je bilo prav zares kar težko izreči zadnjo in dokončno besedo. •'Svoboda Toplice" iz Zagorja, naslednik "Vesne" Končno je odločitev padla, prvo mesto so prisodili "Svobodi Toplice" iz Zagorja. To društvo, ki je vreden naslednik starega knapovskega društva "Vesne," se je v polletnem tekmovanju res lepo razvilo. Pridobili so 140 novih članov in ustanovili celo vrsto novih sekcij—ženski, pionirski in mladinski pevski zbor, igralsko družino, pionirsko gledališče, knjižnico, šahovsko sekcijo ter Ljudsko univerzo. Največkrat so nastopili moški, ženski pevski zbor ter lutkovno gledališče. Pohvalo zasluži pa tudi Ljudska univerza, ki je organizirala 15 zanimivih, poučnih, dobro obiskanih predavanj. Kljub temu, da društvo nima lastnih prostorov dela marljivo na vseh sekcijah. iVa drugem mestu so Hrastničani To mesto si delita kar dve hrastniški delavski društvi: "Svoboda I" in "Svoboda II." "Svoboda I" je imela v začetku tekmovanja 120 članov, ob koncu pa 344. Društvo ima celo vrsto sekcij — dve godbi na pihala (starejše in mladince), dalje moški in ženski pevski zbor, igralsko družino, salonski orkester, lutkovno gledališče, knjižnico, šahovsko in kino sekcijo. Pevci so dali med tekmovanjem 15 nastopov, godbeniki devet, poleg tega so požrtvovalno pomagali pri gradnji lastnega doma, ki bo v kratkem dograjen. Tudi igralska družina se je tako pomnožila in okrepila, da igralci lahko ločeno študirajo kar več del obenem. Med tekmovanjem so vprizorili "Georga Dandina," "Vzgledno dekle" in "Jurčka." Vseh uprizoritev je bilo dvanajst in imele so zelo lep obisk, kakor tudi 6 predavanj, ki jih je organizirala Ljudska univerza. Tudi Hrastničani člani društva "Svoboda II" niso kar tako. Skoraj 400 članov je v tem društvu in od teh je ena četrtina mladine. Godbo na pihala imajo, dva zabavna orkestra, glasbeno šolo, moški, ženski in mešani pevski zbor, dalje pionirski pevski zbor, dve dramski skupini (odrasli in mladina), šahovsko sekcijo, kino sekcijo in precej bogato knjižnico. Delo vseh teh skupin je zelo razgibano. Predolgo bi bilo, če bi vse naštevali. Samostojno nastopajo, povsod radi sodelujejo. Imeli so tudi več gostovanj v drugih krajih. Mnogi teh uspehov bi izostali, če bi ne bili v društvu tako požrtvovalni. Pionirski zbor je za vaje in nastope opravil okrog šest tisoč ur, gledališki družini pa nad tri tisoč. Tudi režiserja imajo zelo pridnega in požrtvovalnega. Takorekoč vsak prosti trenutek porabi za društvo Učitelj Zaletel vodi orkestre in poučuje v glasbeni šoli, Franc Be-utl vodi vse pevske zbore sam, seveda vse to delata brez nagrad —največja nagrada zanje je, če se na nastopu dobro "odrežejo." Iretje in četrto mesto so zasedli Trboveljčani Društvo "Svoboda-center" iz Trbovelje, ki je najmočnejše društvo z najbolj kvalitetnimi sekcijami, je zasedlo tretje mesto. Tudi to društvo šteje okrog 440 članov. Ko so se vključili v tekmovanje so imeli 6 sekcij, — moški pevski zbor "Zarjo," mešani in ženski pevski zbor "Slav-ček," godbo na pihala, dramsko in šahovsko sekcijo. Med tekmovanjem so ustanovili še plesno skupino, veseli teater, zabavni orkester, recitacijski in pionirski pevski zbor in odbor za prirejanje izletov. Dramska sekcija je vprizorila med tekmovanjem 4 igre v 15 predstavah. Tudi godbe in pevski zbori so pridno nastopali. Četrto mesto je zasedla "Svoboda" iz Trbovelj, ki je med tekmovanjem svoje društvo, ki je imelo 150 članov, povečala za nadaljnjih 285 članov. Organizirali so štiri nove sekcije. Dramska skupina je med tekmovanjem vprizorila 3 igre. Za peto mps^o je prejela pismeno pohvalo "Svoboda" iz Zagorja. Dalje so bila pohvaljena še društva "Svoboda" iz Kisov-ca, "Svoboda Dobra" iz Trbovelj in "Svoboda" iz Radeč. Lep nastop pevcev jeseniške "Svobode" Na večer pred praznikom ustanovitve Osvobodilne fronte sta priredila pevska zbora jeseniške "Svobode" ob sodelovanju godbe na pihala ter orkestra jeseniške Glasbene šole koncertni večer. Za ta koncert so se domačini zelo zanimali in je bila velika dvorana popolnoma zasedena. Moški zbor, ki se je od 30 pevcev pomnožil na 60 je lepo zapel Zajčevo "Slava delavstvu," Kramolčevo "Z nobenim purgar-jem" in Korunovo "Potrkali na okno." Vse pesmi so poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem. Nastopu malega orkestra jeseniške glasbene šole, ki je zaigral fantazijo iz opere, je sledil nastop 100 članskega mešanega zbora, ki je zapel Nedvedovo "Nazaj v planinski raj," Ferjan-čičevo "Vzdihljaji slepega" in Jerajeve "Vrabček." Sedanji mešani zbor je prvi tako številni mešani pevski zbor železarskih Jesenic in izgleda, da bo kmalu postal eden najboljših amaterskih pevskih zborov. Koncertni večer, ki ga je zaključil veliki orkester glasbene šole jc nadvse pričakovanje dobro uspel. Jeseničani so z viharnim ploskanjem dokazali, da si podobnih nastopov šs želijo. "Svoboda ija Javorniku imela lepe uspehe V javorniškem železarskem revirju so imeli svoje delavsko društvo "Svobodo" že pred voj- no. To društvo je ponovno oživelo lani ter v kratkem času svojega prerojenja doseglo ze nekatere prav lepe uspehe. Poleg moškega pevskega zbora, godbe na pihala, salonskega orkestra, pionirskega tambura-škega orkestra in gledališke družine, je tudi Ljudska univerza zelo delavna. Godba na pihala je med priznanimi in na Gorenjskem prva za jeseniško. Marljiva je tudi gledališka družina, ki Jž naštudirala in z uspehom ig^a kar tri zelo zahtevne gledališke igre. "Svoboda" na Hrušici praznovala obletnico Hrušica, ki leži tik ob Karavanškem predoru, je na svojo "Svobodo" lahko ponosna, saj so bili Hrušičani na Gorenjske® prvi, ki so si jo ustanovili- Le pa so bili tudi Hrušičani edi -ki so obletnico ustanovitve svojega društva posebno sloves^ proslavili. V ta namen so v J" niju organizirali Kulturni tee ^ (Dalje na 3. stran^^ff education molds ou* future settsr SCHOOlf*£cA a stronger a***^ ENAKOPRAVNOST STRAN 3 francebevk: rasi s poti ro idrcm _____ (Nadaljevanje) J. avt°mobilih so nas odpeljali sn Je na vzhod, v Kirikale, kjer namrazkazali tovarneza raz. topove in municijo, med 2 tUdi tovarno za plinske Pust t Z°Pet Sm° SG VOzili skozi Bo J, ' med kupolastimi griči, teie vm 16 2 1112110 travo< iz ka" le nfrllj° ^ pa tam rjave ska- n: b rečici> ki teče skozi doli- vr- siiv,. 1 toP°lov. kaka redka k I 'Crede ovc in koza, a vasi, P° navadi visijo v kaki str- dveh S° tak° redke' da sem v lažtp]U,rah V0ŽnJe blizu in daleč Pa bi i °maj kakih šest 0d česa &eo JudJe tu živeli! turških, s ajenih pokopališč ob cesti; in nakl.gomili je kup kamenja Ekala b'Plk st°ječa neobdelana capisa 2 vsakega znamenja ali četrtej6 CUd°' če sem na vsakem kak0 d aU Petem bregu zaSledal isti r>oreV°" In Vendar so tudi tu le v A0.31 za rast kot v Ankari. Da kal* pred nami na gorah, beiiiezaPia- leSu vplr. UrciJa Je uboga na Poved J trg0Vec mi je v Smirni N 'da krijejo iz domačih treb. Vl omaJ Pet odstotkov po-vatija ada se Je kotila pogozdo-Poti a gre počasi. Na vsej ■Made na enem bre£u videl se b0 fasade borovcev. Morda Pustota A3'"' p0Vsem spremenila Hrnt- at°lske visoke plano- vzhodu. ^ifi? Prijazilejša podoba po-Je kazala, ko smo vlak 0 in se z-motor-liLC0Q1 v°zili v Smirno, ali Šoligrri0: v Izmir, še vedno isti C1 °b straneh in v ozadju % 2 ostanki snega, a e 0 bolj široke, cele sV^edno bolj zelene in % se žj ane- vedno več pa-^ °bširn1Vlne; Prva riževa polja i;ski.6 njive sladkorne pese. \se e^riu. skozi katerega u^ori so velike tovarne \ ki ' Goste skupine Tur-•»kih k,80 plele na njivah v ši-0f hlačah, so se dvi-Hlakottiela in radovedno zrle 'rtli bivoli" Sb progi so se Pasli dol o-' ozarah so posto-% J°n°ge štorklje, ki jih Hre „"eki "e ubije ali jim k, S^zdo. & ag0jiia k I^i od aj opazno, so %je ^ v zelenje. Sprva V bili posamezni hrasti, ,SUs!f- gostejši, ko je Vče] p0 ja in se proti ve-^oUr sPuŠčati po strmih, od razjedenih >■ ki J «-vo, fta široko do. Ha Tu raZteza do morja ob ji '1 2rel So bila žita že rume- {V>vai jeČmen so že kosili. V^kftiJ- S° Se prve smokve ^tiski 'ni°Sradi- Zavozili smo Hkai ' onstran v bregu A,pet>sočere luči )6\o r m° se na Citadelo z >t % ^tavracijo, odkoder ki šP^led na Smirno. CScev °koli 360 tisoč W?* in v S1 na Planjavi ob ^o X) ^oma tudi na po-Vj>k Prv1Vojnije bilQ gko_ C^ stal P°g°relo, zato nima X>^kosti. v ozkih, z ' ^esj-jvJa kot v drugih tur- CVn, Vn° tov nam tekstilno in \Nci TA0-V P081^1 30 k% m delavke, ki so nas Pozdravljali, dob, V veliki menzi> ' stoii f3° delavci opoldne V Ve 1 gledališki oder ^?ae^e?aveditVe- Na njem nekai v narodnih nošah / .^rodnih pesmi in > Ž^ovi Se korali odpeljali ^t1 Efez, a ker nam ^ fealo časa. smo Si? ergama. Okrog ^^ Of kilometrov tja 1 p La teče v bližini mor- t V2Petinah, zdaj poso ravninah s polji, ki jim primanjkuje vode. Pravkar gradijo obširne namakalne priprave. Sre-čavali ali prehitevali smo karavane kamel, obloženih z blagom. Naj omenim, da ceste v Turčiji niso slabe, četudi so le redko tlakovane ali asfaltirane. Na več krajih sem videl, kako jih z modernimi pripravami širijo in uravnavajo, na debelo posipajo s peskom. Tako tudi cesto iz Smirne v Bergama, ki slednjič krene z obale v notranjost, na rahlo vzvalovano planjavo med gorami. Bergama, ki je danes skromno mestece, slovi po številnih izkopaninah stare grške, rimljan-ske in bizantinske kulture. Ob prihodu nas je presenetila množica ljudi, ki nas je pričakala in pozdravila. Mladina in jugoslovanski mohamedanci, ki so se bili po prvi vojni izselili v Turčijo. Teh je precej po vsej državi. Nismo jih iskali, a smo jih našli povsod, posebno v čaršijah Carigrada in Burse, kjer žive kot tr-govčiči. Pozdravljali so nas kot dobre znance in nam ponujali besedo; imel sem vtis, da jih muči tiho domotožje. Po vijugasti cesti smo se odpeljali na stožčasti hrib, na katerega vrhu ležijo porušeni stebri in goli temelji nekdanjih palač s podzemskimi oboki. Očem se ponuja veliko grško gledališče v bregu, Poskusili smo vodo iz več tisoč let starega vodnjaka. Na tej višini in ob njenem vznožju je nekoč utripalo pisano življenje z visoko kulturo. O tej nam niso govorili le ostanki zidov, k? jih še mnogo skriva plast zemlje, temveč še v večji meri bogate izkopanine, ki smo si jih ogledali v arheološkem muzeju. Ostanke stare rimljanske bolnišnice zunaj mesta, v kateri so baje živeli in delali slavni rim-ljanski zdravniki, smo si ogledali le iz avtomobilov, ker se je bila ulila gosta ploha. Ta je tudi preprečila nameravano mladinsko prireditev na prostem, na katero smo bili povabljeni. A morali smo v večjo dvorano, natrpano z občinstvom, ki nas je burno pozdravilo s ploskanjem, šoli komaj odrasli dečki in deklice so nam v narodnih nošah ob turški godbi zaplesali nekaj plesov. Skupina dečkov pa se je izkazala v bojnem plesu s sabljami in ščiti. Izredna pozornost in pri srčen sprejem, ki smo ga bili deležni v tem mestecu, nas je ganila. Odpeljali smo se v Burso. To je okroglo 400 km dolga pot, ob kateri smo videli tudi eno ob zadnjem potresu porušenih vasi. Ljudje si že gradijo nove hiše iz surove opeke. Ko smo odhajali iz Ankare, so nam rekli, da bomo na tej poti videli najbogatejše predele turške zemlje. Kar smo zdaj srečali, je preseglo vsa naša pričakovanja. Iz Smirne smo se dvignili čez nizko, pusto gorovje in se spustili v plodno dolino. Še smo morali čez gričevje, in zopet, a vsaka dolina, ki se nam je odkrila, je bila lepša od druge. Najplodnejša zemlja pa se začenja pri Balikesirju, kjer so nam postregli s pristnim turškim kosilom. Obširni, sončni travniki, v sapi valujoča žita. Prikazala se je gora Uludag, 2550 m visoka, od vrha še pokrita s snegom. Obšli smo jo, tedaj se je odprla pred nami skrbno obdelana dolina Burse, pravi raj v svojem bujnem zelenju in bogastvu. Bursa, nekdanja turška prestolnica, ki je po številu prebivalstva le malo manjša od Ljubljane, leži na rahlih vzpetinah in položnih gričih. Danes slovi po svoji lepi in bogati okolici in po dragocenih spomenikih turške preteklosti. Veliki, moderni hotel ima topel vrelec. Ulice in hiše o večidel starinske, v pokriti čaršiji živahno vrvenje. Mošeje in mavzoleji v starem turškem slogu, znotraj bogato okrašeni, stene obložene s pisano keramiko. Tu ni starih palač. Sultani tedaj še niso razkošno živeli. Razkazali so nam tudi znano, moderno urejeno tekstilno tovarno za volneno blago "Merinos." V Bursi predelujejo tudi svilo. Bili smo že utrujeni od poti in vtisov. Približal se je dan našega odhoda. Odpeljali smo se v Jalovo, kopališko mestece ob Marmorskem morju. Tu nas je že pričakovala jahta, s katero smo še isti večer dosegli Carigrad. Po sprejemu, ki ga je drugi dan priredilo naše poslaništvo, smo krenili na postajo. Ob obleganju fotoreporterjev in časnikarjev, ki so nas povsod spremljali, smo se poslovili od zastopnikov carigrajskih oblasti, od Carigrada, ki se je prav tedaj pripravljal na praznovanje petstoletnice zavzetja, in od Turčije, ki nas je nepričakovano prisrčno sprejela. Vlak se je premaknil in se odpeljal v noč. Pred menoj sta bila dva dneva in tri noči vožnje do Ljubljane. Odšli smo v Turčijo, da vrnemo obisk turških parlamentarcev pri nas. In da se obenem seznanimo z deželo in ljudmi, turškimi razmerami in problemi. In slednjič, da z osebnimi stiki poglobimo prijateljstvo in sodelovanje, posebno na političnem in gospodarskem polju. Tu sem nanizal le nekaj bežnih vtisov tega potovanja. Tega ali onega morda podrobno zanimajo življenjski pogoji v Turčiji. Toda bežen popotnik le stežka ujame pravo podobo, da bi ne bil krivičen. Turčija, kolikor sem jo videl, se mi zdi dežela živih nasprotij. Tu gola stepa, tam plodna polja kot vrtovi. Tu hiše iz surove opeke, tam moderne vile in palače. Na neki njivi je oral traktor, a na sosedni leseni plug kot pred tisoč in več leti. In vendar ima cianes Turčija že 40,000 traktorjev. Namerava jih podvojiti, najmanj podvojiti tudi pridelek pšenice, ki že danes znaša okoli petnajst milijonov ton na leto. Porodilo se mi je vprašanje, zakaj Turčija ne posveča več pozornosti izgradnji domače industrije, saj je od dvajset milijonov prebivalcev le en milijon zaposlen v obratih. Na to bi ne vedel zanesljivega odgovora. A da se vrnem k nasprotjem: po asfaltiranih cestah vozijo moderni tovorni avtomobili, kraj cest ali po stranskih poteh pa prenašajo tovore potrpežljive kamele kakor v davnini. V Carigradu nosači niso nič nenavadnega. Iz pristanišča prenašajo nečloveške tovore na plečih, kot so jih njihovi tovariši prenašali pred dolgimi stoletji. In vendar—kdor pozna staro Turčijo vsaj iz knjig in iz pripovedovanja, si ob pogledu na novo Turčijo lahko predstavlja, kako velik korak je naredila dežela v zadnjih desetletjih. Zamišljal sem si jo precej drugačno, bolj zaostalo,, kot je v resnici. "Mogli smo se pr-epričati," je izjavil Moša Pijade ob vrnitvi v Jugoslavijo, "kakšnega ogromnega pomena je bila družbena revolucija, ki jo je izvedel Ataturk, da bi Turčijo rešil iz njene zaostalosti in ustvaril moderno državo. Uspehi so zares veliki in je očitno, da ima vse pogoje za nadaljnji razvoj in napredek." (Konec) FREIGHT HANDLERS Nickle Plate Freight House v starosti 18-50 Plača $1.64 na uro 5 dni v tednu čas in pol za delo nad 8 ur in nad 40 ur . Zglasite se pri A. P. PHIPPS NICKEL PLATE R.R. CO. EAST 9th & BROADWAY Društveni koledar september 5. septembra, sobota—Veselica Slov. nar. čitalnic v SND, St. Clair Ave. 6. septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ. 13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ. 20. septembra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ. 27. septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ. oktober 11. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ. 17. oktobra, sobota—Letna veselica društva Soča št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6218 Denison Ave. 17. oktobra, sobota—Veselica društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave. 17. oktobra—sobota— Družabni večer društva Blejsko jezero št. 27 SDZ v SDD, Waterloo Rd. 17. oktobra, sobota—Kokošjo večerjo servira društvo Danica št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave. 18. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 24. oktobra, soboto — Veselica društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, v SND, St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. 31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ. november l. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci" v SND. V BLAG SPOMIN četrte obletnice prerane smrti nepozabne mame in stare mame JOSEPHINE PERČIC ki je svoje mile oči zatisnila za vedno dne 31. avgusta 1949. Zakaj si, draga mam, odšla od naš, samevamo, brez Tebe dolg je čas, pogrešano ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj. Žalujoči ostali: Josephine Grosso in Dorothy Strauss, hčeri Frank Grosso in Victor Strauss, zeta in vnuki Cleveland, Ohio, dne 31. avg. 1953. Delavska prosveta v Sloveniji na zmago viten pohodu (Nadaljevanje s 2. strani) ter naštudirala Držiševega "Dundo Maroje." Tudi mladinski zbor je pridno vadil ter na-študiral več lepih pesmi. Delavci iz Celja za gradnjo Doma "Svobode" Delavci in uslužbenci raznih manjših tovarn in podjetij v Celju so doslej zbrali za gradnjo novega doma "Svobode" v Celju 350,000 dinarjev. Zbirka se nadaljuje. Tudi Večja podjetja so obljubila, prispevati večje zneske. "Rdeča kapica" na Sladkem vrhu Ljubka "Rdeča kapica" čisto prava pravcata iz pravljice je obiskala obmejni Sladki vrh. Po vabila jo je tamkajšnja "Svoboda," ki je organizirala lutkovno gledališče. Igrica "Rdeča kapica," s katero je bilo novo gledališče odprto, je nadvse razveselila in zadovoljila otroke in tudi starše. Dva člana "Svobode" s sladkega vrha sta dovršila pri "Iskri" v Kranju praktični tečaj ter položila izpiten "Razfilmu"ivLjub ijani, za predvajanje filmov. Tako bodo v kratkem imeli tudi v tem kraju svoj kino. Kinopro jektor je podarila društvu domača tovarna lepenke. Društvo zdaj vneto preureja društveni dom in oder, da bo lahko služil tudi za kinopredstave. V BLAG SPOMIN ob 16. obletnici smrti našega nadvse ljubljenega očeta in starega očeta JOSEPH KALISTER St. Svoje blage oči je zatisnil za vedno dne 30. avgusta 1937. Počivaj mirno, dobri oče, spavaj sladko, nepozabni, božja volja se zgodila, da odvzel Te nam je Bog. Pri Bogu bomo se združili, na veke gledali Boga, saj to je vedno božja volja, da vsi gremo iz sveta. V srcih naših cveto rože ljubavi, spočete v ljubezni pravi, cveto iz srčnih globočin, Tebi, oče, v blag spomin. Žalujoči ostali: Frank, Fred, Rudolph, sinovi Mary Molle, Olga Lonchar in Helen Kasakowski, 'hčere ter vnuki Cleveland, Ohio, dne 31. avg. 1953. Veselo sporočilo vsem našmi narodnim domovom gostilničarjem, trgovcem in posameznikom: Dospela je spei nova zaloga zelo užitnih in slastno tečnih vin iz štajerskih goric in tako iz tržaških in isterskih vinogradov. V steklenice so natočena ta vina v Sloveniji za izključno Drenikovo razprodajo v državi Ohio. To so zdrava in zrela slovenska vina iz rodne domače zemlje. > Drenik Beverage Distributing, Inc. 23776 Lakeland Blvd. - Euclid, Ohio John Drenik, Tel.: predsednik RE 1-3300 ZAHVALA V zahvali za pokojnim Joseph Plevnik se je pomotoma izpustilo ime Mr. in Mrs. Joseph Gabron, ki sta pokojniku poklonila lep venec v zadnji pozdrav. Družina se jima iskreno zahvaljuje. ALI KAŠLJATE? Pri nas imamo izborno zdravile da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. LEPA PRILIKA za podjetnega moškega—krojača. Proda se čistilnico oblek na prometnem kraju, in sicer radi starosti in onemoglosti. Poizve se pri ADDISON DRY CLEANING 1144 Addison Rd., Cleveland 3, O. Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokličil* A-GRDINAfrSONS Funeral directors .V*MITlr*k DCALI.f ■guuvtnn. m-MrsrnHOU -XEowv Htft HIŠE NAPRODAJ Hiše naprodaj V fari Marije Vnebovzete od Holmes Ave. Hiša s 7 lepimi sobami; 4 spalnice. Blizu Lake Shore Blvd.—Se lahko takoj vselite. Za eno družino, 6 sob, vse velike. Garaža za 2 avta. Gorkota na plin. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 DELO DOBIJO MOŠKI TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER Visoka plača od ure poleg dodatke za življenjske stroške in mnoge podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni ne E. '152 St. Prosilci naj se zglasijc na uposljevalnem uradu na E 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. FORD MOTOR CO. Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od NOVIH AMERI KANCEV ki so zmožni govoriti nekaj angleščine. To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, in sekuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela. Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposljevalnemu uradu na Engle Road, južno od Brookparka. Prebivalci izven mesta so prošeni, da pišejo na FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. CLEVELAND, OHIO DELO DOBIJO ŽENSKE ŽENSKE ne nad 35 let stare dobijo lahko tovarniško delo. Morajo razumeti angleščino. Plača od ure takoj. WILLIAM A. HOWE CO. 1625 E. 31 Si. DELO DOBIJO MOŠKI OLIVER POTREBUJE MAŠINISTE ZA ENGINE LATHES SMALL & LARGE i TURRET LATHES LO-SWING LATHES POTTING MACHINE POWER MILLING — VERTICAL ARC ELECTRIC WELDERS LARGE SINGLE SPINDLE DRILL PRESS Incentivna plača takoj od začetka. Dobra plača od ure. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalninska lestvica in penzija. The Oliver Corp. 19300 EUCLID KE 1-0300 TAPCO . sedaj izbira IZKUŠENE MOŠKE ZA Toolmakers Experimental Work Building Jigs and Fixtures Izbrano Toolroom Delo Arc in Heliarc Varilce Maintenance Tinsmith Machine Repairmen Če boste kvalificirali« vas izučimo na delu za Production Bench Inspection Hand Trucking Miscellaneous Machining Uposljevalni urad odprt: od ponedeljka do petka 8. zj. do 4.30 pop. ob sobotah in nedeljah 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. ■ Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) STRAN? ENAKOPRAVNOST JANKO KERSNIK GOSPOD JANEZ NOVELA (Nadaljevanje) Poučevala je otroke v raznih znanih rodbinah ali pa s finimi ročnimi deli služila živež teti in sebi. "Glejte, glejte! Saj sva skoraj kolega!" vzkliknil je Peter veselo in tudi deklici je izginil tožni izraz z lica, kateri ji je legel tja pri onih bridkih spominih. Pol ure jima je minilo, da nista vedela kdaj. Pri slovesu ponovi Vran navadno svoje vprašanje, kdaj se bodeta zopet videla. "Obiščite nas!" deje Helena. "Povedala sem teti o vas in teta dovoljuje, da pridete." "A jaz morem samo zvečer," —ugovarja Peter. "Dobro, pa pridite zvečer! Takoj sedaj, če hočete!" Petru se je to vabilo malo nenavadno zdelo, a šel je vendar za deklico po razsvetljenih stopnicah. "Mi stanujemo visoko!" smeje se Helena, zapaziviš, da Vran v tretjem nadstropju gleda, bode li konec stopnic ali ne. V četrtem nadstropju je odprla Helena vrata mostovžu in malo potem je stal Peter v nizki, p& prostorni sobi pred postarno gospo, katera ga je ogledovala nezaupljivo in ne da bi zinila besedico. — "To je oni gospod, ki mi je pobral klobčiče," smeje se Helena. "Dovolite — jaz — ne vem — pa — povabila — oprostite—" Peter ni vedel, kaj bi rekel. "Ti si dovolila, teta, da nas ta gospod obišče, in jaz sem ga privedla — " "Pa ob tem času, Helena?" zavrne starka z očitajočim glasom. "Ta gospod ne utegne! On mora otroke poučevati kakor jaz!" šali se deklica. To je bilo teti še sumljiveje. "Ne utegne podnevi?" vpraša žena. "Da, tako je, milostiva!" pritrdi Vran, vedno še s klobukom v roki stoječ sredi sobe. "Torej sedite, sedite vendar," opomni Helena, katera je bila v sosedni sobici odložila plašček in klobuk. Kmalu se je vnel razgovor in, ko se je Peter čez kake pol ure ločil, starka ni gledala več osorno za njim. Prihajal je sleherni večer, ostal po eno uro, pozneje tudi po dve, zunaj pa Helene ni videl. Vedno le doma v navzočnosti tetini. Bilo je, kakor bi se deklica bala, sama zgovarjati se ž njim. Tako je potekal dan za dnevom in Petru čas bivanja v Kol0 THIRST PREVENTATIVE BY TRAWLERS AND SOLDIERS ON THE MARCH slednja vprašanja so ga jela vedno bolj zanimati. V krčmi je sedel k majhni mizi pri oknu, kjer je bilo prostora samo za dva gosta. Vran si ni želel družbe. Ivaniča, ako doj-de, bi še prebil. In res mu ni bilo treba predolgo čakati. Prišel je skoraj, toda ne sam. Vran ga je v silno začudenje svoje ugledal v družbi onih dam in gospodov, katere je bil malo prej srečal v gozdu. Pozdravil je vljudno sodnika in ta-čas je obrnila tudi Helena svoj pogled vanj; zdelo se je onemu, da je malo zardela. Vsa družba si je izbrala svojo mizo v gorenjem koncu prostorne gostilniške sobe. Helena — bodisi slučajno ali nalašč — sela je tako, da je pregledovala lahko vso sobo, torej tudi prostor, kjer je sedel Vran. Tega je obvzela nekakšna mrzlica; nemožno mu je bilo ostati mirnemu in, da bi udušil in utopil rastočo razburjenost, izpraznil je zapored dva kozarca vina potem se je obrnil v stran ter zrl venkaj skozi okno na široko cesto, kjer je veter vzdigal goste oblake sivega prahu. O pogovoru onih pri nasprotni mizi ni mogel mnogo čuti, le Ivaničev kričeči glas bil mu je vedno na uho. Zdelo se mu je, da naziva oni eno gospo "baronico," pa spoznati ni mogel, kateri velja ta naslov. Govorili so sedaj nemški, le ča- sih, kadar je Ivanič umolknil, čula se je francoščina. Nekolikrat je obrnil sodnik svoj pogled tja gor in vselej so se srečale oči njegove s Heleninimi. In čudno! Oni pikri izraz zaničevanja in sovraštva, kateri mu je prej sijal z lica, izginil mu je polagoma in se umaknil mehkemu, otožnemu. Kako živo mu je stopil v spomin oni krasni popoldan, ko sta se sprehajala s Heleno med vrti na renskem bregu, ko jo je tresočo se in hrepe-nečo poljubljal in stiskal k sebi —pod njima v dolini pa so se ža-rili valovi veličastne reke v večernem soncu! In pozneje! Ko jo je bil obiskal čez malo let, kako srečna, kako polna najslajše nade sta bila tedaj! In potem ono grozno pismo! Tu so se mu zopet krčevito stisnile pesti. Sklenil je počakati Ivaniča, da se bode ločil od one družbe; po-zvedeti je hotel še danes, kje biva sedaj Helena in kako je prišla v to kopel in vse drugo, kar koli ve Ivanič o nji. Čul je tudi, da so oni ukazali vpreči, a Ivanič tega ni storil. In res je stala kmalu potem lepa kočija pred gostilno, v katero sta bila vprežena dva velika konja. Njuna oprava kakor kočijaževa livreja — vse je bilo elegantno in po najvonejši šegi. , (Dalje prihodnjič) VABILO NA ZABAVO OB PRVI OBLETNICI MELL - 0 - BAR - 7508 St. Clair Ave. v sredo, 2. septembra Za to priliko se bo serviralo okusno KOKOŠJO VEČERJO IN PEČENKO od 7. do 10. z v. Godba in dobra zabava za vse Rezervirajte si večerjo takoj! Prijazno vabita na obisk BILL HRASTER in STAN URBIC, lastnika CM»"«hl l%U D, v WE WILL PAV S5.00 FOR EACH STRANGE FOOD FACT SUBMITTED AND USED. ADDRESS. A WGOR1D OF FOOD, 104 East 40th Street. NEW YORK, N.V. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbom 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY DELICATESSEN — Good g°»nž business. Gross $4,000 a month. Selling on account of illness. . EUclid 3-0145 DELICATESSEN AND GROCER —4503 W. Belmont. Very & sonable. Klldare 5-668» FEMALE HELP WANTED V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo I priljubljene povesti WE NEED b i l l e r s TYPISTS Merit increases FREE insurance, hospitalization, vacation, holidays, sick leaV Modern office Better apply at once chicago show printing 2635 N. KILDARE REAL ESTATE FOR SALE 6 ROOM — 4 bedrooms, room and combination ^ ^s, and dining room. 2 PatI~Ltio"' full basement, stone found" enclosed porch. _ ,.1T ^ 3415 W. MediU * PRospect b J BEAUTIFUL Corner 5 room v ^ —Gas heat, tile kitchen ^ bath, new aluminum štoru ^ screens, awnings, garage-. ^ all transportation. Immedw session. $18,900. ' T rnei 5200 N. Lf 726 AVenue -----"T^io ir G ALE WOOD — 7 room p, home; 3 bedrooms; 1/2. Vs! lovely recreation room ment. Den on 1st floor; 2 na,« burning fireplaces; 2 car s 0i, side drive. 1 block from ?c' new automatic oil he nCjoS^ num combinations, e ^ g0te& porch, Venetian blinds, ^ x attic, full basement, widLr. Asking $13,200. Make oU ^1 9006 S. Kingston, ESse*J>^ -------------------------------_ 5 J BERWYN — English tyP®' be* rooms, one floor Pla7 lritchf't rooms, tile bath, cabinet ^ei breakfast room, fuU,inll and attic, choice locate ■ t STanley s' Owner Must Sell 6 R°° tpr BUNGALOW — Hot ter ^ automatic electrical wa ^ f er, tile bath, enclosed P rage, extras. Best offer-GRovehi11 -----------4^» CHICAGO HEIGHTS,--,. pl^V ment building. 3«n income $170 monthly. ^ sid> „• creased. Brick front SW^flJft full basement; u&e O heated apartments. jt;0n-,, t" ing in excellent coricm geejt price $15,500. Must ^ gll appreciate. SKyli>*J^ SAUGANASH icK a an® Beautiful crab orchard • ^ 3 bedroom ranch Jl Ceramic tile kitchen, 11 closets, gamble robe, large breezeway, ^jtl' rage, 29 ft. living r0° Immediate possess^d^ 2 Thermopane picture $38,000 5721 N. KENNETH AVenue 3-5719^/ tfctoddfortOflfl^V