KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SREDNJEVEŠKA ARHITEKTURA NA GRADU PRI SLOVENJEM GRADCU V LUCI ZGODOVINE IN NOVIH ODKRITIJ DR. MAM JAN ZADN.IKAK V enem najlepših predelov Slovenije, kjer se Miislinjska dolina razširi v Slove- njegraško kotlino, sredi katere mežika v samem zelenju belo »mestece med gorami«, se lepoti pokrajine pridiružujejo mnogi •pomniki zgodovinskega dogajanja na tem čudovitem koščku .slovenskega sveta in ga delajo še mika^^nejišega. Nekdanja deželna pripadnost h Koroški in poznejša soseščina s to, spomeniško tako bogato deželo, se raz- odevata ne samo v značaju pokrajine z osamelimi kmetijami na položnih in prisoj- nih pobočjih zaihodnega Pohorja, temveč tudi v ohranjenih umetnostnih spomenikih. Za primer naj povem, da je prav Mislinj- ska dolina posredovala s Koroške n. pr. značilne romanske »vzhodne zvonike« v no- tranjost Slovenije dol do Save in da so se tu najbolj proti jugu pomaknjeni ohranili do daines poleg glovenjegraškega sv. Duha še pri sv. Ahacu v Okairju in pri sv. Magda- leni na Brdah nastrešni stolpiči kot zadnji predstavniki nekoč gotovo bolj razširjenih malih zvonikov nad podružnioami, ki jih danes označujemo kar iza koroško poseb- nost. Tako je prirodni dbraz pokrajine sku- paj z njenim odsevom v ljudski kulturi in umetnosti obrnjen proti severozahodu, ka^ mor ieko tudi njene vode, ki jim na vzhod in na jug zapirajo pot visoka gorovja. Če se omejimo na spomeniško posest, ki se z minožico majhnih in bogato oprem- ljenih cerkva, s poljskimi in obpotnimi zna- menji iin s kmečkimi domovi dobro veže z naravo v značilno krajinsko poidobo, ki so jo ustvarjala stoletja z življenjem prepro- stih ljudi, pa moramo hkrati ugotoviti iudi nekatere umetnostne pojave, ki presegajo povprečje te kulturne pokrajine in ki niso zrasli iz nje same. Posebna zgodovinska usoda je njih nasitanek posredovala semkaj iz umetnostno vodilnih središč in predstav- ljajo dosežke višjih umetnostnih stremljenj, kot jih je bila sposobna dati ta zemlja iz last- nih moči. Mednje sodijo kot baročna kipar- ska in umetnoobrtna mojstrovina n. pr. ve- liki oltar v slovenjegraški župnijski cerkvi, delo graškega mojstra J. J. Schoya, dalje goitske freske tujega mojstra Andreja pri tamošnjem sv. Duhu, baročna arhitektura na Kronski gori in še marsikaj. V skupini tistih izrednih spomenikov, katerih po- membnost presega ožji okvir in dobiva zla- sti še v luči nedavnih novih odkritij kar evropski f)omen, pa se uvnšča na prvo me- sto izredna srednjevešika arhitektura cer- kve svetega Pankracija na Gradu nad Sta- rim trigom pri Slovenjem Gradcu. Njena stavibno-zgodovinska proMematika je pred- met te razprave. 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Cerkev stoji na hribu, ki ga ljudje na kratko imenujejo Grad, kar že samo iizdaja njegovo zgodovinsko pomemibnost. Tu so bile ugotovljene posainezine predkeltske najdbe, ki izpričujejo poselitev že \' sta- rejši železni doibi, medtem iko je za mlaj- šo dobo železa ugotovljen v utrjenem gradišču Pušava poleg vrha grajskega hriba že tudi manjši stanovanjski zasele^k. Rinisika doba na griču samem ni zapustila in situ ohrainjenih poinemJbnejših sledov, ker se je takrat življenje osredotočilo ob vznožju hriba na mestu današnjega Starega trga, kjer je stala ob državni cesti Celcia- Virunum poštna postaja z imenom Colatio. Starosilovensko pokopališče iz X. in XI. stol. v notranjosti gradiišča Pušava pa bi morda kazalo na to, da se je življenje v tem času spet preneslo na višine'. Za visoki sred- nji vek pa nismo več navezani samo na arheološke izsledke, ker so odslej zgodo- vinski viri in podatki tako bogati, kot za malokateri kraj, in dobro dopolnjujejo ohranjene spomeniške vire. Ime »Grad« za Grajski hTib skoraj ne- dvomno kaže na njegovo sredinjeveško zgo- dovino in funkcijo, medtem ko se je staro- slovenska oznaika za gradišče na njegovem vrhu v obliki besede »Gradec« prenesla po- zneje na bližnji movi trg, to je sedanje me- sto Slovenj 'Gradec^ in je celo dala ime vsej Mislinjski dolini, ki jo viri XII. stol. imenujejo kar »Greztal«^". Zelo verjetno je torej, da je sital nekoč na omenjenem hribu grad, pod njim pa se je na mestu rimskega Colatia razvila trška naselbina, ki so jo po ustanovitvi Slovenjega Gradca ob koncu Xn. istol. v razliko z njim kot z novim trgom pričeli imenovati Stari trg, ki še da- nes obstaja s sožupno cerkvijo sv. Rade- gunde pod vznožjem Grajskega hriba'. V tej zvezi se ne moremo dlje spuščati v čisto zgodovinsko problematiko, ki tvori samo zunanji o^kvir našemu predmetu in ki do- slej še ni povsem pojasinjena, tako da bo verjetno edimole larheološki poseg lahko tudi za visoki srednji vek povedal svoje, če bo v eventualno ohranjenih temeljih okrog sedanje cerkve dokazal na Grajskem hribu obstoj gradu, preden je bila tu po- zidana obstoječa cerkev. Že sedaj pa lahko s precejšnjo verjetnostjo isklepaimo nanj, če pripišemo spodnji del samostojnega zvo- nika poleg cerkve ostanku neikdanjega graj- skega obrambnega stolpa, ki se skriva v njem, kakor bomo tudi še jx>zneje omenili. Listinski viri so za obstoj neike cerftve s patrocinijem sv. Paaikracija na območju Slovenjega Gradca zelo številni in sedanja stavba, posvečena istemu patronu, govori za to, da je tudi njena lokacija bila ves čas ista, to je vrhu Grajskega hriba nad Sta- rim trgom pri Slovenjem Gradcu. Ne po- vsem dokumentirano navaja njeno prvo omembo ištajerski zgodovinopisec Muchar že za leto 1090* kot »St. Pankratz in Graz«, medtem ko se leta M06 omenja v Slovenjem Gradcu že fara, pri čemer smemo po mne- nju F. Kosa misliti na faro sv. Pankracija v Starem trgu oz. na hribu nad njim.' Če- prav tudi še 1. 1167 le posredno lahko skle- pamo na obstoj cerkve, ko se omenja »Ber- htoldus archidiaconus de Graze«', pa je zato že v začetku leta 1174 izrecno ome- njena kot »ecclesia samoti Pancratid de Graz«', ko je oglejski patriarh Ulrik II. v sporu med opatom samostana Betligne pri Ogleju in med savinjskim diakonom Bertol- dom pravico do omenjene cerkve razsodil iako, da naj dobi airhidiakon omenjeno cerkev od opata v fevd, kar je pozneje po- trdil tudi papež^ in je 1. 1178 patriarh svojo razsodbo ponovil'. Leta 1186 ali 1187 je pa- pež Urban III. cerkev, »que dicitur Graze«, spet potrdil belinjskemu samostanu"', kate- remu jo je prav tedaj jemal istrski mejni grof, da je morala preko oglejskega pa- G. il. \ ischerjev habrorez Slovenjega Gradca iz 1.1681, detajl: Grad 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO triarha o laistninskiih pravicah nad njo spet razsojati Apostolsika stolica ometnjenemu samostanu v prid*^. Pomembnost cerkve je torej morala biti že db koncu XII. stoletja v gospodaTskem poglledu precejšnja, če so se tako odlični in oddaljeni tekmeci pote- govali zanjo in seveda za njene dohodke. Iz začetka Xiin. stoletja imamo za cerkev spet posredne podatke^^, hkrati pa tudi o gradu in župnišču v njem, ne da bi inatanč- no vedeli, kakšno je ibilo medsebojno raz- merje vseh .treh stavb''. Leta 1'246 se belinj- ski opat spet pritožuje pri oglejskem pa- triarhu, da mu po krivici zadržujejo kapelo v Slovenjem Gradcu". Prav ta listina pa odpira nove važne poglede na razmerje oglejsikega patriarha do naše cerkve. Med- tem ko je namreč patriarh Beritold belinj- skemu opatu zaradi drugih težav in krivic, ki so mu jih delali razni gospodje, obljubil svojo jK)moč, miu je slednjo izrecno odrekel v pogledu kapele v .Starem trgu. Zakaj? Lastniki Slovenjega Gradca so bili nekaj časa koroški Spanheimi, nato grofje iz rodu Weimar40rlamiimde in od ileta 1146 dalje grofje Andeški, ki so dobili leita 1180 še naslov »iMeranski«, hkrati pa se je njihova slovenjegraška posest ločila od Koroške in se oMikovala v samostojno Slovenjegraško gospostvo. Tako je bil Slovenj Gradec z okolico v prvi polovici SIII. stoletja, to je v času, ki nas zlasti zamima v zvezi z obrav- navano arihitekturo, v posesti andeškega rodu. Leta li2'18 je .bil izvoljen mekdanji nadškof v ogrski Kalocsi, andeški grof Ber- told, za oglejstkega patriarha in tako je bila oidslej v eni osdbi združena oblast deželnega kneza, zemljiškega gospoda in cerkvenega poglavarja nad velikim .dellom slovenske zemlje in toTCJ tudi nad Slo ven jim Gradcem. Patriarh Bertold je osrednja osebnost slo- venske z]godovine v prvi polovici XIIL sto- letja. Z rodbinskimi zvezami je segal nje- gov vpliv daleč po Evropi in preko svojih treh poročenih sester do vidnih evropskih dvorov. Za časa svojega oglejskega vlada- nja (1,218—^1251) je Beritold vneto posegal v severnoitalijanske politične razmere, oseb- no pa se je zanimal tudi za svoja roidbinska posestva na Kranj.^kem in Stajenskem, kjer se je pogosto nindil. Njegove osebne stike z našimi kraji bomo še omenili, ko bomo poskušali dokazati, da je tudi izredni .umet- nostni spomenik na Gradu pri Slovenjem Gradcu kot odsev njegove izredne osebnosti nastal na njegovo pobudo. Poleg manjših omemb, ki pa se ne spu- ščajo v problematiko, kot m. pr. v mašteva- nju nekaterih štajerskih arhitektur pri J. Grausu'^, je bil doslej v strokovni lite- raturi ta edinistveni spomenik deležen le malo pozoTnosti. Tako se je n. pr. leta 1822 le bežno ustavil ob njem Carl Scihmutz*', ko je menda prvi zapisal vse do danes se ponavljajočo trditev, da je cerkev nastala iz gradu, J. C. H.'^ pa jo je proglasil zaradi »lepega in velikega stelbra sredi cerkve« kar za irimski tempelj. Nastanek cer^kve iz gradu je poskušal dokazati leta 1863 Karlmamn Tanigl'8 g item, da se hrib, na katerem cerkev stoji, še sedaj imenuje Grad; da je cerkev v stavbnem pogledu povsem svojevrstna in kaže na visoko starost; da stoji zvonik sa- mo.stojno in je bil poprej grajski stražni stolp; da so tla okrog cerkve zaradi pod- zemskih prostorov votla itd. Grad so po nje- govem delno spremenili v cerkev že v XI. stoletju. — Stavlbno zgodovinsko in silogovno je objekt prvi ocenil Hans Petsohnigi', ki je obstoječo cerkev določno proglasil za netkdanjo grajsko dvorano in njen obok po- stavil v konec XV. ali na začetek XVI. sto- letja, prej pa, da je imela iraven lesen strop, ker cerkev nima opornikov. Kljub tej ne- vzdržni presoji celote pa se je njegova do- mneva, da je kapitel osrednjega stebra ba- ročno oblečen, šele po skoraj sto letih ne- davno tega izkazala za točno. — J. A. Ja- nisch^o je leta 16i78 ponovil, da je cerkev nastala iz gradu že v XL stoletju in je na njenem portalu bral danes me več "gotov- Ijivo letnico 11208. V duhu svojega časa je seveda zapisal tudi pripovedko o nastanku cerkve. — Domači župnik Davorin Trste- njak je v svojem zgodovinskem pisanju^^ sklepal, da kaže cerkveni patrocinij sv. Pan- kracija na zgodnje krščanstvo v teh krajih, za stavbo samo pa ni mogel pritrditi tistim, ki so mislili, da je steber ostanek rimskega templja, ker baje v visej okolici ni takega marmora, temveč je domneval, da so steber v času Henrika IV. prepeljali iz Ogleja in potem povečalli nekdanjo grajsko kapelo, na kar naj bi se tudi nanašala letnica 1208 nad cerkvenim portalom, kakor jo je bil še bral Janisch. — Isti H. Petschnig je leta 1890^^ nastanek kvadratnega arhitekturnega prostora z osrednjim stebrom, nekdanjo grajsko dvorano datiral v XIV. .stoletje, medtem ko sta šla Travner in BaumgaTtner še dlje in sta prezidavo gradu v cerkev pri- pisala celo cesarju Frideriku III.^', E. Baum- gartner sam pa pozneje^'' te prezidave ni mogel več »natančneje dognati«. Tako vidimo, da je vsa skromna doseda- nja literatura obstala pred nenavadno arhi- tekturo našega spomenika brez zadovolji- vega odgovora in je ni mogla uspešno 158 CASOPiS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA uvrstiti mod -dotlej ipoznane tipe cerkvenili stavb. Prav to pa je bili tudi vzrok, da so jih zgodovinisiki ipodatki o graidu navajali na misel, da gre za grajsko dvorano, kar pa bi bilo težko iresno jemati v pretres. V nadalj- njem pa bomo poskusili dokazati, da se ta arhitektura tudi ne da razložiti samo z vpli- vom avstrijsike gatike na »sosednje jugo- vzhodne pokrajine«, katkor je mislil ob menda časovno zadnji literarni omembi na- šega spomenika W. Bucbomecki^', ker v Avstriji mi ohranjenih vzorov zanjo in ker predstavlja z danim arhitekturnim tipom enega najstarejših primerov take arhitek- ture v vsej Srednji Evropi in bi zato govo- rili o vplivanju morda laiže v obratni smeri. . Cerlkev stoji vrh 5i2l7 m visokega Graj- skega hriba ali Gradu, dobrih sto metrov nad ravnino in ne cele pol ure hoda iz Slo- venjega Gradca proti zahodu. Že od daleč opozarja nase zajetna stavbna gmota, od katere se samo višji zvonik lahko uspešno dviguje iznad drevja, s katerim je porasel zlasti vrh strmega hriba. Bolj strma pot nas pripelje ma vrh mimo baroičinih postaj kri- ževega pota, ki se prične ob vznožju pri sožiupni cerkvi sv. Radegunde v Starem trgu in konča na vrhu pri starotrški pravi žup- nijski cerkvi sv. Pankracija ob dohodu na »svete stopnice«, katere je srednjeveški arhitekturi na južni strani nad zakristijo prizidal po-zini barok. Mežna.r jeva hiša z go- spodarslkimi poslopji je vrhu hriba še danes edina stavba izven obzidja, ki oklepa pro- stor južno od cerkve tako, da poteka v ne- pravilnih zalomljenih črtah, kot jih nare- kuje teren, ki na vse strani strmo pada. Za- hodno od cerkve stoji na najvišjem mestu stolp, v juigozahodnem kotu obzidja pa obenj prislonjema nekdanja duhovska hiša z nenavadnimi okroglimi okenci, ki bi uteg- nili biti precej starejši, kot bi hišo morda na pogled ocenili. Okrogla okna spominjajo od dilleč na enaka v juižni cerkveni steni, čeprav saimo zaradi njih še ne kaže delati kakšnih prenagljenih sklepov. Osrednjo po- zornost pa priteguje v tem obzidanem kom- pleksu nase cerlkev. Ce bi si odmislili ba- ročne prizidke na južni strani, pa tudi ves vzhodni del s tristramo zaključenim prezbi- terijem, ki tudi ni istarejiši od baroka, bi ostala pred nami mogočna kubična gmota ogromne kocke v geometrično čisti obliki, ki jo prekriva piramidasta skrilasta streha. Tako nam jo še kaže Vischerjev bakrorez Zunanjščina župne cerkve sv. Pankracija od juga s prilzidanimi baročnimi »Sveiimi stolpnicami« rom (Foto: M. Zadnikar) Zadnje proučevanje spomenika pa je pri- neslo še eno oibogatitev našega znanja o njem — odkritje prvotnega glavnega por- tala v zahodni fasadi. Že popreje je bil nad sedanjim baročiniim vhodom viden zazidan raihlo šilast lok in z notranje strani je bila na pevskem koru, ki je v XVIIL stoletju za- menjal starega lesenega, dostopna globoka, tudi šilasta niša z notranjim živim robom iz rezanega kamna. Pokazalo se je, da je ba- ročni vhod starega zello poškodoval, a ven- dar so se ohranili še vsi tisti njegova ele- menti, ki dovoljnjejo nedvomno rekonstruk- cijo prvotnega stanja. Ohranjen je ves nje- gov vrh in vse desno ostenje z bazo vred razen stebriča. Portal je po še romanskem načinu enkrat pravokotno stopničasto vre- zan v steno, visok in zaključen z rahlo šila- stim lokom. To pravokotno poglobitev oste- nja je prvotno izpolnjeval na vsaki strani po en okrogel steber, postavljen na pre- prosti okrogli blazinasti bazi s pravokotnim podstavkom. Višina stebra prav v srednje- veškem smislu ni odvisna od njegove debe- line in tudi kapitel ni v klasičnem soraz- merju z njo. Kapitel je zdlo tipičen pred- stavnik značilnih čašastih brstnih kapdtelov prehodnega sloga, kjer so okrog jedra v različni višini nanizani mesnati rastlinski Msti z močino poudarjeno glavno žilo, ki pa še niiso popolnoma razviti in se ob koncu še ipolžasto zavijajo v brst; ta je simbol prebu- jajočega se življenja tudi v kamnoseški umetnosti sredi XIIL stoletja. Njegove stilne sorodnike sirečamo v Ptuju, v Kamniku, v Špitaliou in drugod in sikupaj z njimi smo spet nekje sredi XIII. stoletja, kamor kažejo tudi že poprej omenjeni in stilno podrob- neje časovno določljivi elementi naše arhi- tekture. iNad kapitelom nadaljuje rast obeh KRONIKA CASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pokončnih stebričev okrogla palica, vložena v prav tako istopničaisto poglobljeni šilasto- ločni vrh. Prednji rob okvirnega loka je posnet in se ta iK>reza na vsaki strani za- ključuje v podobnem lijakastem motivu, kakršnega smo kot značilnega za svoj čas spoznali tudi pri portalu v severni steni. Ves šilasti del portala zapira na oba kapi- tela postavljena gladka plošča na ravni pre- kladi, tako imenovani timpeinon, ki je izum romanskega sloga in ki ustvarja pod seboj pravokotno vhodno odprtino. Na prekladi sami je vokvirjen vklesan napis: »ECCLIA. SCI. PANGRATII« z epigrafskimi poseb- nostmi, katere pa bi zahtevale posebnega študija. Ves šilasti vrh timpanona nad ome- njenim napisom je prvotno zavzemala fre- ska Marije z detetom v naročju, ki pa je bila v stoletjih že tako poškodovana, da so jo v desini tretjini pozneje prdbarvali in ploskev dekorativno preslikali, ko so hkrati tudi druge dele portala pokrili z novo sli- kano dekoracijo. Preostala prvotna figu- rallna slikarija pa kljub slabi ohranitvi, ki zahteva nujno strokovni restavratorski po- seg, z ostrim gubanjem oiblačil, z barvno lestvico in z nekaterimi ikonografskimi mo- menti kaže na remdniscence romanskega stenskega slikarst\-a. Čeprav ta novo odkriti slikarski spomenik v sedanjem stanju še ni pobliže opredeljiv, kaže njegov slog na splošno v Srednjo Evropo in na sočasen na- stanek z arhitekturo, kar pa pomeni, da predstavlja s tem enega najstarejših ohra- njenih primerov stenskega slikarstva pri nas, ki se bo po uničenih ptujskih minorit- skih freskah iz o. leta 1260 sedaj s slikari- jami v ptujski proštijski cerkvi in s frag- mentom na portalu kostanjeviške župnijske cerkve potegoval za časovno prvenstvo. — V višini kapitelov sta bila ob portalu na vsaki strani vzidana obdelana kamna, ki ne moreta biti drugega kot ostanek odbitih, žlebasto profiliraniih konzol, ki sta nosili dvokapno streho nad portalom. S celotno višino 416 om proti celotni širini 158 cm je portal izredno visok, če ga primerjamo z drugimi sočasnimi pri nas (Kostanjevica, Domanjševci), pa tudi sam po sebi izdaja s takimi razmerji višine in širine svojstven in ambiciozen koncept, kd je v skladu z drznostjo v zasnovi celotne arhitekture. Tako se nam naš spomenik z vsemi opisa- nimi posebnostmi izkaže za svojevrstno arhitekturo, ki ni le popKjlnama različna od vsega, kar j>oznamo iz časa njenega na- stanka sredi XIII. stoletja doma, temveč je redka tudi daleč okrog po Evropi. Bistvena je tu prostornina, ki je v neisprotju z ne- enotno bazilikalno in v srednjem veku bolj spilošno, višinsko in prostorno enotna, v sebi zaključena in jasno pregledna ter je s temi značilnoistmi v svoji vrsti in v svojem časn uresničila podobno dvoransko prostornino, kot je bila po večstoletnih naporih srednje- veškega stavbarstva dosežena pri nas komaj dve sto let pozneje ob koncu srednjega veka v posebni poznogotski gorenjski stavbarski skupini'*. Obolkana dvoranska prostornina je v srednjem veku vseskozi napreden po- jav, saj se je z njo izvršil velik korak na- prej v smislu prostorne enotnosti, za katero teži ves srednji vek. Sama po sebi je bila taka višinsko enotna prostornina sicer ne- hote že dana z mnogimi kriptami romanskih cerkva od enajstega stoletja dalje, med ka- terimi je v naši bližini ena najpomembnej- ših kripta stolnice v Krki na Koroškem iz XIiI. stoletja, toda zavestno ustvarjen dvo- ranski prostor je v tem času še redek pojav. Bolj jjogost kot v cerkveni je v profani arhitekturi, kjer nastopa v stanovanjskih delih gradov, predvsem pa v samostanih, kjer služijo dvoladijske obokane dvorane z vrsto stebrov po sredini za spalnice, jedil- nice in za kapiteljske dvorane (n. pr. Hei- ligenkreuz, Zwettl itd.). V cerkveno arhi- tekturo ga razmeroma zgodaj prevzamejo beraški redovi in ustvarijo z njim poseben tip pridigarske cerkve'". Dvoranske cerkve v dvo- ali triladijski obliki srečujemo po vseh evropskih deželah, čeprav doslej še ni zadovoljivo pojasnjen nastanek tega arhi- tekturnega tipa'". Nemčija in Francija se tu ix>tegujeta za prvenstvo in za »izumitelj- sko« čast. Medtem ko izvaja G. Dehio^* nemške primere iz konca XII. stoletja in iz časa prehodnega sloga v Westfaliji in na Bavarskem iz vzorov v jugozahodni Fran- ciji in omenja med temi Anjou in zlasti iPoitiers kot dvoje izhodišč, hoče novejša literatura westfalske spomenike prve polo- vice XIII. stoletja prikazati kot avtohtoni pojav*^. Kot prva večja dvoranska prostor- nina v Nemčiji slovi kajjela sv. Jerneja v Paderbornu. ki je po tradiciji nastala leta 1017 »per Graeoes operarios«, verjetno pa je delo južnoitalijanskih mojstrov*'. Sosed- na Avstrija ne pozna iz romanske dobe no- bene dvoranske cerkve**, pač pa se ta tip prav tu zelo bogato raz\dje pozneje v gotski dobi, da velja Avstrija za eno klasičnih de- žel dvoranske arhitekture. Tudi Italiji dvo- ranske prostornine v romanski in gotski do- bi niso bile neznane, vendar se jih je malo ohranilo*^. Vendar pa sam pojav dvoranske arhitek- ture v raznih evropskih deželah še ne j>o- 164 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Stavbni detajli: kapitel osrednjega stebra, baza osrednjega stobia k podstavkom, brstiii kapitel v glavnem portalu, konzola obočne konstrukcije, sklepnik z brstnimi lisrti t JV obočui poM, profil stenskega portala z lijakastim izlivom (Foto: M. Zadoikar) 165 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jasni vprašanja našega spomenika, ker ta nastopa v taki oibliki, ki pomeni posebno izbran primer cerkvene dvorane, kakor je n. pr. kvadrat specialiteta med četverokot- niki. Njena glavna elementa sta kvadratič- na talna ploskev kot nosilec centralne pro- stornine, in osrednji steber, ki to prostor- nino zgoščuje in nosi enalko visoke oboke. Taka prostornina pa je med dvoranskimi ¦stavbami izreden primer. Tip cerkve z enim samim osrednjim stebrom (Einstiitzenranm, Einsaulenkirclie) izvajajo nekateri iz pra- starega tipa lesene enoprostorne germanske hiše na kvadratnem tlorisu, ki je imela na sredini nioano leseno pokončno oporo, tako imenovani »firistsul«, ikot ga imenujejo viri Vil. in VMI. stoletja, na katerem je poči- vala streha*'. To obliko so pozneje pre- vzele 'tudi kamnite sta-sibe in na ta način naj bi se ibila prenesla iudi v cerkveno stav- barstvo. Cerkve, pri katerih je ladja v tlo- risni kvadrat z osrednjim steljrom kot no- silcem oboka, so posebno številne v poizno- gotski 'dobi v Avstriji, kjer se jih je ohra- nilo vsaj osemnajst*^, vendar se razlikujejo od naše v dveh bistvenih momentih: vse imajo poleg kvadratične ladje tudi poseben prezlbiterij, ki ga naša cerkev vse do baroka ni imela, in vse so oibčutno nulajše, nastale od X;IV. do XVlI. stol. z iže gotskimi mrežasti- mi in zvezdastimi oboki, medtem ko je naša križno obokana. Med vsemi bi bili v tej zve- zi zaradi primerjave zanimivi edinole cer- kev klaris v Ju'den'burgu, pozidana po eredi- Leta 1956 odkriti timpanon prvotnega glavnega portala (Foto: M. Zadnikar) ni XI'II. stol., ki pa je danes podrta, in pa grajiska kapela na Albrechtsbergu a. d. Pielach pri Melku, ki je menda še zigod- njegotska s 4 križnimi oboki na osmerokot- nem osrednjem stebru. Zelo verjetno pa samo avstrijsiki primeri ne bodo mogli za- doščati za razumevanje naše arhitekture, kakor je misilil Buchowiecki*8^ .j^^j našega spomenika osebno ne pozna, temveč 'bo po- trebno nadaljnji študij obrniti v nove smeri. Srednjeveška sakralna arhitektura se v zahodni Evropi izživlja največ v raznih longitudinalnih tipih, medtem ko je cen- tralna zasnova mnogo bolj redka in služi le za posdbne namene, ikot n. pr. za krstil- nice, nagrobne kapele in 'podobno, ali pa je odraz posdbnih regionalnih pogojev in fuiikcio'nal'nih potreb. To potrjujejo tudi ohranjeni spomeniki romanske arhitekture na Slovenskem. Kakor so meniški redovi za svoje potrebe ustvarili poseben tip cerkvene stavbe in se je v našem kulturnem prostoru triladijiska ravno krita bazilika brez prečne ladje ne- kako udomačila pri župniijsikih cerkvah ter so posamezne pokrajine prevzele in zlasti uporabljale določen tip podeželske podruž- nice, tako se je tudi grajska kapela zaradi svoje posebne funkcije pogosto izoblikovala v dvonadstropno stavbo, katere nadstropno delitev je narekovala razlika med stanovi, katerim je služila. Tudi posebni stavbni tip, kot ga predstavlja obravnavana slove- njegraška arhitektura, vsaj v zgodnjem caisu, iz katerega je tudi naš spomenik, kot vaška ali mestna cerkev še 'ui splošno v rabi in se pojavlja skoraj redoma na pobudo do- ločenega zemljiškega gospo'da v središču njegove posesti, največkrat v zvezi z gra- dom ali sploh z njegovim bivališčem. To dokazujejo nekateri soičasini primeri iz Srednje Evrope, pa tudi zgodovinski mo- menti v zvezi z našiim spomenikom. Naša cerkev ni niti mestna ižiupnijska niti va.ška podružnica, temveč je to cerkev zemljiš(ke- ga gospoda, ki isi jo je postavil na svoji zemlji za posebne potrebe. V njej je lahko ne le svoji osebnosti primerno prisostvo'val verskim obredom, temveč mu je služila tudi pri izvrševanju njegovih posvetnih sloves- nosti, kadar je v njej v spremstvu drugih odličnikov n. pr. izdajal listine in podobno"'. Izredna arhitektura cerkve, ki mi služila samo na\adnemu bogoslužju, temveč tudi v posvetne reprezentativne namene, seveda »in nomine Oei«, je torej izraz te njene iz- redne funkcije. Njen arhitekturni tip in s tem umetnost- nozgodovinski pojav je kaj nenavaden. Pre- 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gled evroi>ske spomenLšike posesti pokaže, da ga v redkih primerih pozna in ohranja edinole iseverna Evropa, medtem ko je evropskemu jugiu in vsemu rsredozemskemu kulturnemu prostoru z eno samo izjemo po- polnoma nepoznan. Sredoizemska in južno- evropska arhitektura je v skladu s klasič- nimi tradicijami, ki tu nikoli niso umrle, antropMx;entrična, v obravnavanem tipu pa je človek izrinjen iz središča arhitektur- nega prostora, ki ga je zavzel osrednji steber. Človek ima v tej arhitekturi podre- jeno mesto, ker ga prostor vsega obvlada, kar je tuje evropskemu jugu, kjer je člo- vek merilo vsega, in kaže na severna izho- dišča te arhitekture, kar potrjujejo tudi spomeniki, ki so v severni Evropi razme- roma številni. Arhitekturna konstrukcija se navadno zbira v stenah ali ob njih, ko ome- jujejo kot lupina arhitekturni prostor od zunanjega neskončnega prostora, tu pa je poglavitni konstruktivmi člen v obliki osred- njega stebra postavljen v prostoru, ki se okrog njega zgoščuje, beži iz središča na vse strani in se spet vrača vanj. Glavna ho- rizontalna os ne poteka skoizi prostor, tem- več skozi steber in tako je prostornina sa- ma dvoosna v dveh pravokotno druga na drugo postavljenih in križajočih se smereh. Tradicionalna obočna j>ola kot sestavni del srednjeveških bazilikalnih in katedralnih notranjščin ni več odločilni element za vtis prostora, temveč na osrednji steber enako- vredno in radialno oprti sestav štirih enakih baldahinastih križnih obokov, ki jih steber kot prostorno najbolj sugestivni element družii v celoto, da z njo prekrije prostor im ga navzgor jasno omeji. S temi poseb- nostmi je taka prostornina v nasprotju s splošno veljavnimi cerkvenimi tipi in po- novno potrjoije svojo posebno funkcijo. Vsi doslej znani zgodnji evroij^ski primeri takih prostornin so nastali kot grajske ali hišne kapele, ali pa so v izvezi s kultom umrlih. V prvem primeru jih morda lahko direktno izvajamo iz arhitekture že poprej omenje- niih prostorov profanega značaja v sklopu srednjeveških gradov in samostanov, v dru- gem pa navezujejo na antične mavzoleje in na njihove idejne naslednike v kriptah pod cerkvenimi prezi)iteriji im v spodnjih pro- storih alpskih karnerjev, kjer tudi osrednji steber nosi obok nad seboj. Zanimivo je in morda celo ne brez vsake zveze z mašo arhi- tekturo, da je pod prezbiterijem bližnje sožupne cerkve sv. Radegunde, katere arhi- tektura ne sega preko XVI. stoletja nazaj, z južne strani od zunaj dostopen obokam prostor z osrednjim stebrom, ki je svojčas verjetno služil za osuarij poleg drugih, ki jiih še vizitacije 17. stoletja omenjajo na pokopališču okrog cerkve. Kot že povedano, je tip maše arhitekture evropskemu jugu -z Italijo, Francijo in Špa- nijo popolnoma tuj. Edino izjemo predstav- lja zapuščena cerkev Sam Baudel de Ber- langa severovzhodno od Madrida, ki izvira po vsej verjetnosti še iz XI. stoletja in je tako sploh najstarejši znani spomenik tega tipa^". Sredi kvadratične ladje stoji masiven okrogel steber, od katerega se pno v pol- krožnih lokih po diagonalah im simetralah pravokotne oproge, na katerih sloni proti sredini z vseh strani se dvigajoč kupolast obok. Hkrati je to eden najstarejših rebra- stih obokov sploh. Drugi primerjalni spomeniki pa so vsi razvrščeni po severnih evropskih deželah od Bavarske do vzhodne iNemčije in do Švedske. Med najjužnejšimi je Friedersried (bav. Oberpfalz), kjer je ladijski prostor združen z zahodno emp>oro tipa bavarsko- čeških grajskih kapel. Obok in osrednji ste- Rekonstrukclja prvotnega glavnega portala (risal arh. T. Bešter) 167 tCRČNlKA CASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ber iz Kili. stoletja sicer nista ohranjena, izpričana pa sta s profilom pilastrov v glav- nih oseh sten in s sluižniki v kotih. Zanimivo je tudi, da vodijo na zahodno emjKiro iz cerkve v debelini stene speljane stopnice, ki pa so bile prvotno verjetno dostopne tudi naravnost od zunaj po lesenem hodniku, ki je povezoval kapelo s stanovanjem zem- ljiškega gospoda^'. Podobno situacijo ima- mo tudi na Malem gradu v Kamniku, kjer je bila zgornja grajska kapela skozi ohra- njeni polkrožni portal v zahodni steni in po lesenem mostovžu direktno povezana z gra- dom. Per analogiam zato tudi oba omenjena primera lahko dobro podpreta samostojno postavljeno rekonstrukcijo prvotne funk- cije stenskega portala pri našem spomeniku. — iNekako istočasna je cerkev v Vielist (Mecklenburg — Schwerin) pri Warenu v severovzhodni iNemčiji iz ca. 1230-50 s 4 križnimi romanskimi grebenastimi oboki na osrednjem okroglem stebru^^, — Dvonad- stropna grajska kapela v Freiburgu a. d. Lfnstrut na Saškem ima v zgornji kapeli na osrednjem snopastem stebru s 4 križnimi rebrastimi oboiki obokan prostor iz ca. 1230^' in močno istočasni sta na Mecklenburškem tudi cerkvi v Friedbergu in v Recknitzu. — Poleg nekaterih danskih primerov^* pa je zlasti številna skupina kakih 50 romanskih in zgodnjegotskih cerkva našega tipa na otoku Gotland v Severnem morju, ki so obokane večinama z grebenastimi križnimi oboki na osrednjem okroglem stebru, ki pa je v nasprotju z našim sestavljen iz več de- lov in vseskozi enako debel. Ta skupina, za katero domnevajo izveze s klasično deželo zgodnjega dvoranskega stavbarstva, z West- falijo, kjer pa se take cerkve očitno niso ohranile, obsega .čas od začetka XIII. do prve polovice XIV. stoletja'*. Ob navedenih stavbah in v zvezi z njiho- vim geografskim položajem se naš si>omenik ponovno izkaže za enega najstarejših in umetnostno geografsko najzanimivejših pri- merov te arhitekture. Z njim je bila namreč podobno kakor z romanskimi »vzhodnimi zvoniki« prav na naših tleh v visokem sred- njem veku dosežena najskrajnejša jugo- vzhodna meja njihove evropske razširje- nosti. Se vedno v okviru grajskih in hišnih ka- pel prevzame ta stav*bni tip tudi gotika*', hkrati pa se prične uveljavljati tudi pri drugih cerkvah zlasti v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in Slovaškem, kjer se s pozno gotiko družijo tudi novi sestavi obokov, ki mu dajejo nov prostorninski izraz. Koliko so pri tem sodelovali beraški redovi s po- \ dobnimi prostornimi težnjami, doslej še ni pojasnjeno. Naša stavba pa stoji še z neka- terimi nedvomno na začetku te zanimive razvojne vrste. Nobenega dvoma ni, da je mogel biti po- budnik tako ambiciozne stavbe v središču svoje slovenjegraške posesti edinole oglej- ski patriarh Bertold. Vemo namreč, da se je osebno zanimal za verske in cerkvene razmere v naših krajih, ki jih je tudi po- gosto obiskoval. Tako je med drugim leta 1237 nameraval ustanoviti novo škofijo v Gornjem gradu, leta 1228 je osebno v Beli krajini utrdil oglejsko cerkveno organiza- cijo, sodeloval je pri ustanavljanju novih samostanov, tako v Velesovem in v Stude- nicah, za njegovega vladanja so prišli v naše kraje pridigarski redovi, ki so tu razvili napredno arhitekturo itd.*' Šele podrob- nejša raziskovanja bodo morda pojasnila, če ni med našim spomenikom in med Stu- denicami, ki se tudi vežejo na Bertoldova gradbena prizadevanja, celo ožja delavni- ška sorodnost, na kar bi morda kazal po- prej omenjeni vrvasti profil portainega ostenja, ki ga doslej iz tega časa nikjer drugje ne .poznamo. Očitno pa je bila Bertoldu prav stara rodbinska posest v Slovenjem Gradcu po- sebno pri srcu. V tamošnjem novem trgu, ki je tudi andeška ustanova, je Bertold 30. aprila ia5il tik pred svojo smrtjo po- svetil svoji nečakinji sv. Elizabeti na čast cerkev, ki je v jedru bržčas še danes ohra- njena, in je ob tej priložnosti izdal tudi listino, s katero je vso svojo slovenjegraško lastnino prepustil oglejski cerkvi**. 2e spre- daj smo omenili, da je Mradi neke slove- njegraške cerkve odrekel podporo belinj- skemu opatu, ki se je pritožil pri njem, češ da mu kratijo pravice do nje*". Ker pa že iz starejših listin vemo, da so belinjskemu sa- mostanu stalno izpodbijali pravice do cerkve sv. Pankracija'", tudi sedaj ne more biti dvoma o tem, da je šlo za isto cerkev, ko je Bertold odrekel svojo j>omoč, in ne morda za cerkev sv. Elizabete v novem slo- venjegraškem trgu. Zato tudi omenjena li- stina iz 1. 1246 še bolj potrjuje ožji odnos Bertoldov do našega spomenika in se pri- družuje mnogim drugim momentom, ki go- vore za to, da je »ecclesia sancti Pangratii« v opisani obliki nastala po njegovi zaslugi. Na najbolj mikavno vprašanje, kdo je njen graditelj in od kod njena izredna arhi- tektura, pa vsaj za sedaj še ne bo mogoče dati zadovoljivega odgovOTa. Ni izključeno, da je arhitekturno idejo zanjo iK>sredoval Bertold iz dežel, kjer je bil ta stavbni tipi 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Že poznan in že pomovno lure-sničein, za kar bi morda še najbolj pribajala v poštev Ber- toldova rodbiiniska domovina Bavarska, k čemer so lahko kot pozitivni moment poleg funkcionalnih potreb prispevali še neki po- sebni razlogi. Obstoječi moinolitni trup ste- bra, če mn pripišemo antično poreklo"', bi lahko bil eden takih posebnih razlogov pri izbiri stavbnega tipa, saj je iS svojim monu- mentalnim pojavom kot kamnoseška moj- strovina naravnost vabil, da ga nekje po- novno stavbno uporabijo tako, da bo prišel do polne veljave. Tako je bil po iBertoldovi zaslugi na naši zemlji uresničen napredni spomenik sred- njeveške arhitekture, ki je eden redkih ohranjenih in hkrati najbolj proti jugo- vzhodu pomaknjen primer v vsej Srednji Evropi. Z njim ihrani naša spomeniška po- sest eno najpomembnejših in najvabljivej- ših srednjeveških arhitektur, ki vzbuja v luči vsega povedanega prav v zadnjem času kar evropska interes. Opomba: Za mnoge strokovne nasvete in opo- zorila pri pisanju te razprave se iskreno za- hvaljujem g. docentu dr. E. Bachmannu, Miinchen, ki je kot eden [najboljših poznavalcev tega zanimivega problema evropsike oimetnostne zgo- dovine z zanimanjem in kolegialno spremljal moje delo. OPOMBE 1. Za navedene arheološke podaitke in oipozorila se prav lepo zahvaljujem univ. asistentu J. Sašlu. — 2. M. Kos: Gra- dišče in Gradec v slovenskem sred.njem veku, GMS XXII, Lj. ili941, 116 sq. — 2a. F. Kos: Gradivo za zgodovino Sloven- cev IV, št. 477. — J. M. Kos: iStari trg in sorodna kraijevna imena. Geografski vostnik V-VI, 1929—1930, 160 sq. — 4. A. Muchar: Geschi'chte des Herzogthums Steiermark III, 180. — 5. F. Kos: Gradivo IV, št. 20 in str. XLIX. — 6. Gradivo IV, št. 4i92. — ?. Gradivo ,IV, št. 544. — 8. Gra- divo IV, št. 550a. — 9. Gradivo .IV, št. 611. — 10. Gradivo IV, št. 718. — 11. Gradivo IV, št. 7i22. ~ 12. n. pr. 1. 1227 se omenja vBertoJdus plebanus de Grez< — Gradivo V, št. 466. — n. L. 11226 izdani listini >in casitro Windeschgr6z ita domo plebani« — Gradivo V, št. 435 in 436. — 14. >super capella de Grezc — Gradivo V, št. 878. — 15. Der Kirohenschmuck XI, Graz 1880, 102, 107, 109. — 16. Carl Schmutz: Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark I, iGraz 1822, 44. — 17. »Romerstrassen von Drau- ilns Murgebieth<, Carinthia XLVIII, 1858, 122. — 18. Karlmano Tangi: Windischgratz unid die Her.ren von "VVindischgratz, MHVSt XII, Graz 1863, 143 sq. — 19. Hans Petschnig: Ober einige Kirchen in Steier- mark, Die asi. ung. Monaichiie in Wart und Bild — Steier- Lexikon von Steiermark I, Graz 187«, 21. — 21. Davorin Trstenjak: Zgodovinske črtice o ndkdanji provinciji Windisch- graz — Starost cerkve sv. iPankraca dtd.. Kres II, Celovec 1882, 59il sq. — 22. H. Petschnig: Die Architektur in Steier- mark, Die ost, ung. Monarchie in V^ort uind Bild — Siteier- mark, Wieu 1800, MO. — 27. V. Travner — E. Baumgartner: Naši srednjeveški novci, CZiN XXV, 1930, 163. — 2i. E. Baum- gartner : Kovnici Slovenj Gradec in Kamnik v dobi Andechs- Merancev, CZN XXVIiII, 1933, 18 sq. — 25. W. Buchovviecki: Die gotischen Kirchen Osterreichs, Wi6n 1952, 421, — 2«. G. M. Vischer: Topographia Ducaitus Stiriae, Graz 1681. — 27. Vizitacija 51. VII. 1600, KALij: lEccIesia est in monte Pancrati^ano, intra muros antiquae arcis pulcheriimae situ- ata: figura quadrata et absque choro- constructa pulchra et vailida fornice, quae oolum,na marmorea in medio tempU inclinas recumbit . . .«. — 28. »Ecclesia haec in monte, Pan- cratiano dieto, sita est, intra muros arcis antiqua«, figura quadrata, sine choro, toia habet fornicem, et innititur magna columna marmorea ex uno lapide . . .«, KALj. — 29. Viz. prot. za (leto 1631 str. 94/11; >Ipsa ecclesia non habet chorum«. 30. >Visitata est Eccla. que orientem versus es* in quadro posita. Alta est oubitis 24, longa a maiori potrta versus orien- tem 26, lata a parte septentrionali ad merid. latus etiam 26 oubitis, tota sub firmo uno fornice, qui sup. marmorea columna ex albo marmore supra bicubitale quadTum, locata cubitorum undecim de uno solo et integro lapide . . . Pavi- mentum est integrum et Eccla. sicca ac lucida, habens fenc- stras amplas et longas ad orientem ... ad merid item sunt amplae duae ratundac . . .« (cubitus = 44.4 cm). — 31. Vizit. protokol za leto il684 str. 286. SfcALj: »Ecclesia haec est quadriangularis pulchrae sitructurae, in modio habet Colum- nam altam marmoream totius Ecclae. pavimentum sufferen- tem . . .< — 52. A. Choisy: Histoire de Parchitecture LI, 364, profil S. — 33. ZUZ XIV, 1936/37, 55. — U. Vizitaciia I. 1552. SkALj: >Campanile est foris extra Ecolam. m una veteri firmissima tuTric, — 55. Viait. zap. 1. 1*52 str. 36, KALj f. 52: >Turris camipanilis, quia turpiter ruinata, a Bummo usgue ad paviimentum damolito per medium muro, patet pro in- gressu, ideo claudenda est et decen^ter una porta effoirmanda pro hoc ingressu. Et gradus ad portam lateralem videntur ruinati et ireparandi.« — 56. Vizit. zap. za 1. Ii669, SkALj: jNioviter aedificata est turris murata firma«. — 3?. n. pr. Krancelj nad Skofjo Loko, Žužemberk, Stari grad pri No- vem mestu. — 38. F. Štele: Gotske dvoranske cerkve v SIo- venijii, ZUZ XV, 1938, 1—43. — 59. R. K. Domin: Die Bettel- ondenskirchen in Osterreich, iBaden bei Wi»n 1.955, 150 6q. — 40. W. Buchowiecki o. c. str. 61. — 41. Geschichte der deu- tschen Kunst I, Berlin^Leipzig M19, 274 sq im 295. — 42. H. R. Rosemann: Die vvestfalische Hallenkirche im dar ersten Halfite des il3. Jahrhunderts, ZeitschFift fiir Kunst- geschdchte I, Berlin-^Leipzig 1952, 203^227. — 45. M. Hault- mann: Die Kunst des frilhen MittelaMeps, PropyIaen-Kunst- geschichte VI, Berlin 1929, podoba XX. — 44. W. Bucho- vviecki o. c. str. 62. — 45. Dehiio-Bezold: :Die Mrchliche Bau- kimst des Abendlandes I, Stuttgart ,1892, 450-453. — 46. W. B.uchowiecki o. c. str. 44, — 47. W. Buchowiecki o. c. str. 45^45. — 48. o. c. str. 421. — 49. Izdajanje listin se je pogosto vršilo v cerkvah ali pred njimi. V Kamniku, ki je bil tudii andeška posest, je isti patriarh Bertold 1. 1250 izdal neko listino >in oapella superiori castri imferioris«, to je v zgornji kapeli na Malem gradu — F. Schumi: Urkunden und Regestenbuch . . . H, str. 159, št. 174. — 50. B. Bevan: Hi- story of ispanish architecture, London 1938, 43—44, pod. XVI. — 51. G. Dehio: Handbuch der Deutschen Kunstdenkmalei m, Berlin 19K, 150. — 52. Podaitki v G. Dehio: Handbuch . . . II, Berlin 1926, 496 v pogledu oboka niso točni (E. Bachmann). — 55. G. iDehio: Handbuch ... 1, Berlin 1934, *15. — 54. A. Michel: Histoire de Vrni J/2, Pasris 1921, 554. — 55. Po sporočilu E. Bachmanna v zasebnem pismu z dne 50, I. 1957. — ppim. tudi A. L. Romdahl-J. Roosval: Svengk Konsthistoria, Stockholm .1913, 111. — 56. n. pr. kapela sv. Tomaža >am Rdmling« v Regensburgu iz zač. 14. stol. z enim_ na,jzgod- nejših zvezdastih obokov v južni Nemčiji — G. Dehio: Ha.nd- buch . . . HI, Berlin 1925, 448. — 57. Prim. J. Gruden: Zgo- dovina slovenskega naroda II, 186—il92; M. Kos: Oglejski patriarhi etc, CZN ^MI, Ma:ribo.r 19)7, il—44; Pio Paschini!: Storia del Friuli II, Udine 1955. — 58. J. Zahn: UlB III, št. 88, str. ,153. — 59. F. Tin M. Kos: Gradivo V, št. 878. — 60. F. Kos: Gradivo IV, št. 6111, — 61. R. Egger: Ausgra- bungen im Nomcum l»12/fl5. Tahrashefte des OiSterreichischen archaologischen Instiltutes XVII. "Wien 1914, Bbl. 54. 169