Calles in usiniljeake. Calles je glavni nosilec protikatoliške ideje v Mehild. Z njegovim imenom je ozko zvezana zgodovina preganjanja ikatolicizma v Mehiki. Ni sicer več državni predsednik, niti ministrski predsednik, vendar pa je gonilna ideja in gonilna sila šs vedno trajajočega nasilniškega pokreta mehiške države proti ikatoliški cerkvi, njenim duhovnikom in vcrnikom. In Calles je obolel, potrebna je operacija. Lajiškim bolničarjem in bolničarkam g. Calles svojega telesa in njegove usode ne zaupa. Katoliških sester-strežnic bolnikov pa v Mehilvi ni; saj so jih Callesovi kompanjoni pregnali. Kaj storiti? V bolnišnioo v inozemstvo? Calles ne preudarja dolgo, za to ni časa. Odpelje se v Los Angeles — v Zedinjenih državah — ter išče pomoči v bolnišnici usmiljenih sester, ki ga prijazno sprejmejo ter mu z vzgledno krščansko ljubeznijo strežejo. Kmalu za njim prido v isto bolnišnico njegov sin Rudolf Calles, član sedanje ylade. Dobil je sosedno sobo poleg sobe svojega očeta. Deležen je iste prijaznosti in skrbljivosti sester ko oče. Pre- ganjata katolicizem, njegove dobrole pa uživata. Franeiškani začeli s kinom. Film je postal dobičkanosiio podjctje v službi korupcije, pohujševanja ia pokvarjevanja Ijudi. V Zedinjenih državah Severnc Amerike se je ustanovila »Zvoza dostojnosti«, ki vodi energičen boj zoper nemoralen film. Ta borba, ki se poslužuje bojkota grdih filrnov kot najizdatncjšega sredstva, je rodila že veliko uspchov. Niso pa samo amerikanski filmi, ki navajajo ljudi, zlasti mladino v greb. in propast, tudi nemški, avstrijski in francoski niso dosti boljši. Tudi v Poljski se v vedno večjem obsegu javljajo zle posledice nemoralnih filmov, ki kvarijo mladino ter prinašajo velike gmotne dobičke židovskim kino-podjetnikom. Da bi mladino odvrnili od te velike nevarnosti, &o frančiškani v mestu Lvovu zgradili dom za tretjerednike, v katerem so odprli kino. Cene so prav nizfce, ker frančiškani upajo, da jih bo ikatoliška publika podpirala v njihovili plemenitib. težnjah ter z mnogoštevilnim obiskom omogočala obstoj in prospeh katoliškega <kina. Za dobiček jim ne gre, marveč edino za to, da izpodbijejo pogubni vpliv slaboga kina. Katolicani so to podjetje zelo simpatično sprejeli, ker želijo takšne filme, ki jim ne bodo kvarili mladino, marveč bodo bogatili znanje tcr plemenitili dušo starim in mladim. BIBMOVANJE V LETU 1935. V dekaniji Dravograd: V pondeljek 29. apriJa pri Sv. Janezu Evg. v Dravogradu. V dskaniji Slov. Bistrica: 1. v torek 7. maja pri Sv. Filipu in Jakobu v Laporju, 2. v sredo 8. maja pri Sv. Nikolaju v Majšpergu, 3. v četrtek 9. maja pri Sv. Andreju v Makolah, 4. v soboto 11. maja pri Sv. Treh Kraljih v Studenicah, 5. v nedeljo 12. maja pri Sv. Jerneju v Slov. Bistrici, 6. v ponde]jek 13. maja pri Sv. Štefanu v Spodnji Polskavi. V dekaniji Vuzenica: 1. v nodeljo 19. maja pri Sv. Nikolaju v Vuzenici, 2. v pondeljek 20. maja pri Sv. Lavrenciju v Vuhredu, 3. v torek 21. maja pri Sv. Jerneju v Ribnici n. P. V dekaniji Mežiška dolica: 1. v soboto 1. junija pri Sv. Ilju v Guštanju, 2. v ncdeljo 2. junija pri Devici Mariji na jezeru v Prevaljah, 3. v pondeljek 3. junija pri Sv. Marjeti v Kotljah, 4. v torok 4. junija pri Sv. Jakobu v Mežici, 5. v sredo 5. junija pri Sv. Ožbaltu v Črni. V dekaniji Konjice: 1. v torek 11. juuija pri Sv. Juriju v Konjicah, 2. v sredo 12. junija pri Sv. Egidiju v Zrečah, 3. v cetrtek 13. junija pri Sv. Marjeti na Keblju, (v petck 14. junija posvetitev glavnega altarja v župnijsiki cerkvi na Keblju), 4. v soboto 15. junija pri Sv. Janezu Krstniku v Čadramu, 5. v nedelj-o 16. junija pri Sv. Duliu v Ločah. V nedeljo di^e 26. maja pri Sv. Martinu v Trbovljah. V mariborski stolnici bo sv. birma na binkoštno nedcljo in binkoštni pondeljek dne 9. in 10. junija.