SLOVENSKE KULTURNE AKČID E
Leto VI.-2 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31.1.1959
OB ŠTIRIDESETI OBLETNICI
Pred štiridesetimi leti je 6. decembra 1918 umrl v Ljubljani največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Vsi slovenski listi so se spominjali obletnice v domovini in tujini Tudi Glas je mislil posvetiti jubileju nekaj člankov in so bili sodelavci zanje že naprošeni Toda razni vidiki in nujne potrebe tekočih zadev so nam onemogočile, da bi mogli zamisel izvesti .Ko je v letu 1956 bila osemdesetletnica pisateljevega rojstva, se ga je Slov kult ..akcija spomnila s posebnim kulturnim večerom in je Glas posvetil večeru dve strani.
Mimo je jubilej, ni pa izostala sknb in ljubezen, ki v vseh spominskih članlkih o Cankarju veje iiz vsalke zapisane vrstice. Kakor drugod, preveva tudi nas zavest pravega spoštovanja, ki smo ga dolžni velikemu pisatelju. In v čem bi moglo biti bistvo vrednotenja Cankarjevega dela? Pač samo v vztrajnosti, s katero skušamo ohraniti in se boriti za usodo svobodne slovenske besede v zamejstvu. Letos bomo ■davili jubilej: peto obletnico ustanovitve Slovenske kulturne akcije. Ko smo jo ustanavljali, smo si bili »vesti, da se položaj slovenske knjige cd Cankarjevih .časov sem ni mnogo spremenil, v mnogih ozirih celo poslabšal. Slovenski pisatelj se mora uveljaviti za svoje ime in delo z istimi težkimi ovirami, ki jih je bičal že Cankar. Veljava slovenske besede še vedno ni ustaljena. Kmalu po Cankarjevi smrti so morali v domovini trgati njegove sestavke iz slovenskih čitank; pred kratkim so na kongresu jugoslovanskih književnikov v Becgradu morali slovenski pisatelji braniti pravico Slovencev do svojega lastnega književnega jezika. Pred desetletji je bil kulturni delavec revež, ako si je hotel ohraniti pravico svobodnega izražanja, danes smejo v domovini izhajati samo dela tistih pisateljev, ki so se podredili kontroli režima. Za druge ni ne dela ne jela.
Pisateljevo delo —in delo vsakega kulturnega delavca— mora segati čez meje naroda in pomaga graditi pravične osnove skupne kulturne zgradbe vsega človeštva. Cankar je s svojim delom globoko zarezal v brazde svetovne literature in mnogo njegovih del je danes skupen zaklad vsega človeštva. Režimu priljubljeni pisatelji v domovini smejo nositi svoja dela na svetovne trge. Mi se s svojimi skromnimi sredstvi ohranjamo — ne zato, da bi se uveljavili tam, kamor imajo drugi lažji dostop, ampak izato, da izpričujemo, da slika slovenske kulturne delavnosti ne more biti popolna, ako ni vpoštevana tudi naša, zgrajena na osnovah prave svobode. Nekaj smo že dosegli, drugo se nam odpira!
Cankarjevemu spominu se škušamo trajno oddolževati predvsem z delom. Toda to ni dovolj! Vsaj po svoji smrti postane pisatelj last vsega naroda in kakor slavimo Cankarjev spomin skupno vsi, tako moramo združeno skrbeti za ohranitev temeljev tistih ustanov in naprav, ki sknbe za našo navzočnost in rast v zboru idej in tokov sodobnega sveta. Cankarjevo delo in njegov spomin ne bomo ohranjali in častili lepše kot s spoznanjem, da moramo ohraniti in primerno podpirati tiste, ki slede njegovim navodilom in skušajo bogatiti dediščino njegovega duha zaenkrat izven meja domovine.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Založba naročnikom in prijateljem:
IZŠLO NOVA ZEMLJA K. VI. Truhlar Pesmi
Opremil Fr. Papež Cena 30.— pesov
Neva Rudolf
ČISTO MALO LJUBEZNI Črtice
Opremil arh. V. Sulčič Cena:
broš. 35.— vez. 50.— pesov
Kmalu bo izšlo: Avrelij Avguštin - Fr. Ks. Lukman
AVRELIJ AVGUŠTIN — FR. KS. LUKMAN KNJIGA O VERI, UPANJU IN LJUBEZNI
ENCHIRIDION Vključeno v izredno izdajo za leto 1958
MEDDOBJE - IV. štev. 3
Tretja štev. IV. letnika Med-dobja je v tisku in bo verjetno izšla že v prvi polovici februarja. Iz vsebine navajamo:
PESMI: Milena šoukal je prispevala ciklus pesmi Pisma, Valentin Humar nastopa prvič s pesmijo Večerni pogovor.
PROZA: Vinko Beličič sodeluje z dvema črticama: Pred začetkom pisma in Goli jesen; s črtico je zastopan tudi F. Frank Bukvič Novi sosedje. Odlomek iz romana objavlja Ruda Jurčec, Vlak v Ba-riloče.
ESEJI: Pavel Krajnik je napisal esej ob Pasternakovem Dr. Živagu; iz rokopisne zapuščine Fr. Ks. Lukmana so objavljena Tri pisma Avrelija Avguština. Ivan Ahčin je prispeval esej Svoboda v demokraciji; pesnik Vladimir Kos je napisal razmišljanja čisto na robu; Ruda Jurčec nadaljuje pod zaglavjem črke, besede, misli: Dogojanje je skromno; A. Šuštar je napisal esej o Sodobnem nemškem slovstvu. Robert Mazovec je napisal poročilo o Dveh knjigah o ZDA.
Slede zapiski in podatki kulturne kronike.
OPOZORILO !
Izlet Slov. kult. akcije, ki ki naj bi ibil 1. febr. 1959 v Lanus, je odložen na poznejši čas. Datum bomo objavili pravočasno.
UPRAVA
— Koncem novembra je bil v Beogradu peti kongres pisateljev jugoslovanskih narodov. Dosedanji predsednik je bil Josip Vidmar, ki je imel tudi glavno predavanja. Izjavljal je, da so pisatelji v Jugoslaviji že dosegli svobodo v izbiri stila in vsebine. Po predavanju je bila obširna debata o tem, kakšno veljavo imajo sklepi zadnjega kongresa partije za umetnike in pisatelje. Poleg Vidmarja je največ govoril Juš Kozak. Zanimivo je, da so govorili tudi o Pasternaku in obsodili sovjetsko gonjo proti Nobelovemu nagra-
— Knjigarna Kohary Verlag v Miinchenu ima poseben oddelek za slavistiko. Zbira gradivo in knjige zlasti iz jugoslovanske književnosti. Izdaja poseben buletin “Slavica”, kjer podaja pregled hrvat-skih, srbskih, slovenskih, bolgarskih in macedonskih knjig ter publikacij, ki jih ima v zalogi. Oddelek vodi dr. Rudolf Trofenik, bivši tajnik pravne fakultete v Ljubljani.
Tiska se:
ZGODOVINSKI ZBORNIK
odmevi
obrazi in obzorja
Bralstvo Slovencev v Mendozi izdaja list “Glasnik”, ki v decemberski številki 1958 prinaša poročilo c) knjigi Mirka Kunčiča Gorjančev Pavlek. Pisec pravi med dragim:
“...ni šlo drugače. Moral sem knjigo kar brati, ko je bilo pa tako zalbavno in zanimivo. Povest ije zares mikavna in sodcibna. Branje je tako zanimivo in podučno, da bi bilo treba kar naslov spremeniti in dejati “povest za stare in mlade”. S srcem mora slovenski človek nekje koreniniti. Namesto kričavih tujih knji-žur — berite slovenske knjige. V tem grmu tiči zajec, premalo cenimo slovenske knjige...”
Iz Pariza piše Slov. kult. akciji g Franci Rode CM. in pravi:
“Najprej lepa hvala za Meddobje in Glas SKA. To mi bo ogromno koristilo, saj mi pomeni edino slovensko branje, poleg tega sem pa na tekočem o slovenskem in svetovnem kulturnem življenju. Vidim, da SKA izdaja res pomembne knjige, kot na pr. Ljubljanski triptih. Ob branju slovenskih romanov sem se včasih vprašal: kaj slovenski človek res nima nikakih metafizičnih problemov? Izgledalo je, da je vse njegovo življenje v ljubezni do konkretnih ljudi ali v mržnji do njih. Da bi prišel iz tega sveta v višji svet, da bi začutil v sebi višji problem, o tem skoraj ni sledu. V Ljubljanskem triptihu je pa glavna ideja boj med Bogom in človekom, T’unique aventure’, kot pravi Bernanos. Da, Ljubljanski triptih je na višini Greenovih ali Bernanosovih romanov.”
“Slovenska država” v Kanadi objavlja v decemberski številki dolgo kritično poročilo o knjigi Karla Mauserja Jerčevi Galjoti. Napisal ga je Zagorc. Poročilo zaključuje z besedami:
“Prapričan šem, da ima avtor “Jerčevih galjotov” v sebi mnogo volje in vztrajnosti, ki je ena poglavitnih odlik vsakega pisatelja, ob • kateri mora vztrajati kot vsi ljudje od dobrem in slabem. Zato knjigo o “Jerčevih galjotih” na tujem še posebej priporočamo. ”
Ista številka prinaša tudi poročilo istega avtorja o reviji Meddobje IV, 1-2. Med drugim pravi:
“...rad bi samo na kratko povedal svoje misli o tej prevažni slovenski kulturni reviji, ki izhaja v Buenos Airesu. V Kanadi živim komaj nekaj mesecev. Imel sem priliko prebrati samo nekaj številk te revije, o kateri pa lahko govorim v superlativih. Zri se mi, da je edina tovrstna revija na zapadu, ki dobro služi predvsem izobražencu. Revija, ne samo da ohranja slovenski besedni zaklad, ampak ga razvija in širi.” — Ko podrobno komentira nekatere glavne prispevke, piše v zaključku: “Če Meddobje ni našlo pravih bralcev, pa je našlo pravo pot, ki vodi od priznanja do priznanja. Prepričan sem, da je to predvsem zasluga spretnega vodstva uredništva, zato želim, da bi revija še naprej ostala pri tej kvaliteti ali pa se celo izpopolnila, bo vršila večje kulturno poslanstvo med Slovenci na tujem, kakor večina ostalega slovenskega časopisja.”
“Slovenska pot” revija, ki izhaja v Buenos Airesu, prinaša v svoji številki 3-4, VI obširno poročilo in komentar ob predavanju Rude Jurčeca Svet Ljubljanskega triptiha (Kult. večer dne 3. maja 1958 v dvorani Bullrich). Razprava je poseben esej zase in ga je napisal Pavle Verbič.
OB PREVODU DANTEJEVEGA PEKLA
Da zainteresiramo občinstvo s pomembnostjo te izdaje, smo se obrnili na prevajalca dr. Tineta Debeljaka in mu stavili nekaj vprašanj, tičočih se njegovega prevoda.	:
“Kdaj in zakaj si začel s prevajanjem Dantejeve Božanske komedije?”
“Dante je bil v naši hiši tradicija. V “naši hiši” mislim v Ljubljani Zarnikova 17, kjer je več kot desetletje prevajal Božansko komedijo pokojni msgr. dr. Jože Debevec in jo tudi prvi od Slovencev v celoti in v verzih prevel. Bil je naš “stric buk”, kakor ga je imenoval s prvimi besedami moj sinček, ki je njegovo ogromno “bukvo”, Danteja z Doreejevimi ilustracijami, prenašal iz sobe v sobo. Ko je stric umrl, sem po njem prevzel sicer Dom in svet, na Danteja pa nisem mislil. Pustil i je v zapuščini nekaj spevov v novih prevodih z moškimi m ženskimi rimami, ker je pripravljal antologijo iz Božanske ko- | medije iza Šolarjevo Cvetje; in te sem oddal —če ,se ne moitinn I tja, kamor so bili namenjeni.
Prišla pa je vojna in z njo laška okupacija. Zahteva cenzur® je bila na pr., da v Slovenčev koledar moramo dati nekaj iz italijanske literature. Spomnil sem se Debevčevega prevoda Danteja in izbral iz njega zadnje tri speve Pekla, kjer so kaznovani; izdajalci prijateljev ‘domovine’ monarhije in Kristusa. Kot nalašč! Prav z laškim avtorjem bomo govorili za svojo stvar! Obračal sem Debevčev prevod, in ga začel popravljati. Popravd sem eno rimo, treba je bilo spremeniti celo tercino. Spremenjeni tercina je spodmaknila drugo in ta vso konstrukcijo speva h' videl sem, da s popravljanjem ne pridem nikamor. Laže, hitreje | in točnejše bi opravil z novim lastnim prevodom. In tako sen' te tri nove zadnje speve priobčil z Dorejevemi ilustracijami in ; prevod posvetil njegovemu spominu, Ker sem imel uspeh s prc-vodom (laskavo ga je ocenil prof. Damiani v Rimu) sem za 1 drugo leto pripravil za DS še nekaj spevov: o peklenskem ka-', novanju vseh “nevtralcev” (“OR” v odločilnih trenutkih - III)' o “zvestih kralju” do samoubijstva (XIII) in o prekletstvu ranov” (XII) žejnih tuje krvi in zemlje. Tako so tudi ti im®11 politično ost, kar je laški cenzor čutil in črtal Dantejev sp3' proti tiranom. Toda kdor ima DS tega leta, lahko ugotovi, d3 sem v uvodnih besedah napisal “priobčujemo dva speva XII. >'] XIII.”, in se lahko začudi, zakaj XII. ni! Ost Dantejeva pro*1 Mussoliniju je zgrešila, toda da je bila sprožena, je dokaz podan-Nato sem nadaljeval s prevodom in celotni Pekel v prvem za' snutku dal prof. Alešu Uišeničniku v popravo. Napisal mi J1; precej opomb, ki sam jih z veseljem vpošteval. Hotel sem prevo® priobčiti v Slovenčevi knjižnici, pa me ae čas prehitel. Nato )e šel Dante z menoj vnovič na svojo izgnansko pot.
Tako je prišel Dante na svoji emigrantski poti z mano^ ' Buenos Aires. Tu sem ga še enkrat temeljito popravil, največ ’, pomočjo prijatelja Marija Rudeža, ki ima Božansko komedijo ' mezincu in je pripravljen odgovarjati na vprašanja tudi televizijo, kamor se je prijavil. Imel sem torej dobrega kovnega svetovalca”, za kar sem mu hvaležen.
“Zakaj nov prevod, če imamo že Debevčevega?”
“Danteja so prevajali v slovenščino v odlomkih Vraz, K3, seski, Ušeničnik, Župančič in Gradnik. Koseski je prevel vej Pekel in ga knjižno izdal v zbranih spisih pri Matici. Celot3 prevod, ki ga je Debevec priobčeval v Domu in svetu od R1 1910 dalje, ni izšel nikdar knjižno, kar je bila velika škod3’ pa tudi sramota katoliškega založništva tistega časa. Kakrs<l koli naj je že bil prevod, za svojo dobo je bil veliko delo. To'1;, na vsakem koraku se mu pozna, da ga je opravljal “profeso11 in ne pesnik. In to je glavna napaka prevoda. Mučiš se P branju te poezije, namesto da bi jo užival. Namesto orlovske? pesniškega poleta, se muči misel kot krt med razori vert21^, Tako se je zgodilo, da nam je Dante postal zgled neužitne pP.^ zije, ter smo pri branju kar spuščali tekst in spoznavali Komedij iz komentarja. Zato je bil potreben nov prevod. Mene ni s'cerr prevajanje nagnala notranja potreba, temveč čisto zunanji vzR j. ti: .svaštvo z Debevcem kot varuhom njegove zapuščine, ^ okupacija, v kateri mi je samo Dante mogel nuditi orožje Pr v
Jej m razmeram v njej. Danes v domovini te moje fragrnente Snorirajo (Janeževa prva in druga izdaja!). Toda potrebo po ovem prevodu sem čutil, ko smo nekaj časa mislili na to, da ‘ Debevcev prevod izdali v Slovenčevi knjižnici, t«j bJaslanjal.sem se pri svojem delu sicer na njegov prevod, , aa sluziti mi je mogel predvsem v razumevanje teksta, ne da ‘mogel mnogo prevzeti pesniškega iz njega. Z novim prevodom hotel podati predvsem estetsko uživanje pesnitve, ponazoriti tegcvo poetično vrednost. Stvarni komentar, ki sem ga podal, J samo estetsko uživanje okrepi. Kdor pa bo hotel študirati Anteja, bo se vedno prisiljen seči po originalu.
Hit lKaj0r,]eIz.nano’.je domovini končal nov prevod Pekla pes-C Uradnih, ki ga je dal recitirati po tržaškem radiju. Zakaj knjižni prevod v emigraciji?”
fari ^ Božansko komedijo je tako: vsak pomembnejši pesnik , n pomeri svojo ilzrazno nazornost in pesniško spretnost z Dan-jevim priznanim ^verznirt mojstrstvom. V Gradnikov prevod r0;„Kem’ boV?i h0*' C1*)!", her ga usposablja za ta posel vse: loju Vo .v furlanski družini in pesniška klasičnost. Toda vsak Sj. ,ujni narod ima več prevodov Danteja in vedno zopet nt>-ujajo novi. In če ga domovina samo napoveduje, zakaj bi ga del	ne izdala? In — ali ni stvarna škoda, da propada
o l,0	eb zato, ker je nekje drugje napovedan nov prevod,
j Katerem pa obstaja dvom, če bo sploh to najbolj katoliško
izdano v komunistični državi ? In zakaj najTbTpoHtična mni-Sra -1-3 116 \m*1* sv°ie izdaje največjega pesnika iz politične emi-bip™^6 vse" ^asov’ Saj je Dante hodil v vsem našo pot in brez V v °ue c.'miffra.c.ije bi syet ne ‘mel Božanske komedije! To stoji ru Seb biografijah. Božanska komedija ja zadnji duhovni upor i apanega političnega emigranta! Kot nam se je godilo pesniku: 0unan iz domovine, kjer so mu zaplenili hišo,
Ki j. e ženo, njega obsodili na
^.odil je v tujini od dvora do	.	________
je t J.ifima kraljem vsega sveta za pohod na sovražnika; o.pustii sVn.lldl to misel, postal je osamljen emigrant, in se zatekel v 1 svet domišljije, v katerem je kot suveren pesnik svobodno bed Svet 1>0 SV0Jem gledanju. Kot pesnik se je dvignil nad vso uo eungraoje, m papeži in cesarji, sovražniki in prijatelji so je 1 .'sa.mo še snov za ustvarjanje njegovega duha. Kot pesnik »olipi!nis!il !SVOj° podobo pravičnejše ureditve sveta, ki jo kot v. »k ni mogel uveljaviti. V umetniškem sproščenju je našel
iz nje pognali smrt na grmadi, če se vrne; dvora, stopal v vojaške zvezo.
N°u
izrazilo svojega emigracijskega občutja: trpljenja, dc-lastnega duhovnega odrešenja. Kakšen zgled in po-
vu,Vst,T|i emigrantskim umetnikom! S Komedijo je postavil no-notranjim krščanstvom prepojenega človeka kot temelj
1bov"c l?ravične ureditve sveta. Kot emigrant je po izgubi do-člov>'f in upa na vrnitev našel svoj smisel v delu za prenovitev cii; estva- Emigracija je njegovo Obzorje razmaknila in njegov l)oetP°Soavila vse vii5je nacl domače prepire. Postal je Altissimo 'Hi-ck' SedaJ' ni hotel domov, čeprav so ga vabili: poslali so mu čestv v emigracijo in njega bi sprejeli nazaj v domače ob-t°'	°’.da se po vrnitvi javno pokesa svojega dejanja. On je
Pod nizeyanje odklonil: hoče se vrniti domov kot pesnik, samo 2 ..Pogojem, da ga kronajo v katedrali! Po smrti so to storili Pij-gV^n^m imenom: Dante je umrl v Ravenni in večkrat so stav jue prosile za njegovo truplo; niso ga dobile. Zato so po-Plašč * •V cerkvi 'Podobo pesnikovo, odeto v priorski, (županski) ki L jn * lovorjevo krono, postavili jo na njegov nagrobnik, krut do 'sedaj žaka njegovega prahu... Emigrant je premagal ernig.St dom°vine — z umetnostjo! Zakaj naj bi torej slovenska krant-A*^ ne ™ela svojega prevoda Danteja? Največjega eimi-fešiySke?a pesnika vseh časov? V svojo pobudo in vzpodbudo, 0e Se iz težav in bede v svobodo duha! Zakaj njegovemu delu kaj ’ emigracija pisala v emigraciji svojega komentarja? Za-doplo u b* z njim stopila z domovino v tekmo in ga poslala v
naše
Vdcie-šu110 kof glasnika emigrantske usodnosti siplob iti g6] ,v njej: pomagati z duham prihodu boljšega človeštva ctanjega kraljestva pekla v kraljestvo svetega Duha? 0d2ivSe to me je navdalo, da sem ponudil svoj prevod SKA. v6tlS;, . v občinstvu na vabilo mi je priča, da razumevamo slo-'z<iai ' emigranti pomembnost pesnitve kot take, pa tudi knjižne Je Posebej, za kar sem hvaležen založbi in naročnikom.”
P. B.
iz uprave
Lansko leto je Slov. kult. akcija razpisala prednarofibo na Debeljakov prevod prvega dela Dantejeve Božanske komedije PEKEL z opombo, da ga bo izdala, če se bo oglasilo določeno število prednaročnikov. Ker se je pokazalo zanimanje za prevod, se je odločila, da ga izda še v prvi polovici tega leta. Ob napovedi je določila tudi cene (v Argentini, broš. 50.— vez. 70.— pesov), ki so sicer danes po tolikšnih poviških grafičnemu delavstvu že nestvarne^ Toda kljub takim razmeram hoče založba držati besedo ter vztraja z omenjenimi cenami za tiste, bodo do konca marca (žig poštnega pečata) plačali naročbo v gotovini. Lahko se naroče pod istimi pogoji tudi drugi, ki še niso javili svoje prednaročbe, če jo plačajo do omenjenega dne. Po tem roku bodo cene občutno višje v razmerju z novimi razmerami v Argentini.
kronika
_ — Naše naročnike in prijatelje v Italiji prosimo, da^ nam oproste da je tiskovna napaka v Glasu št. 1 - VI podala napačno ceno za pesniško zbirko Nova zemlja iza Italijo. Posamezni izvod v Italiji stane 450.— lir. Vljudno prosimo oproščenja.
—- Literarne kroge v domovini pretresajo hudi dogodki. V novembru so imeli književniki kongres v Beogradu, kjer je predsedoval zasedanjem Jože Vidmar. V svojih govorih je ponavljal mnenje, da je pisatelj v Jugoslaviji svoboden v vsebinskem in stilnem pogledu. Listi v Trstu pa pišejo, da temu ni tako. Štirinajstdnevnik “Demokracija” navaja, da so se morali slovenski književniki v Beogradu spet otresati očitkov nekaterih srbskih in hrvaških tovarišev, češ da slovenščina ni samostojen jezik in da naj pospeši proces “stapljanja”. Odpor in borbo slovenskih pisateljev so podprli tudi nekateri ljubljanski listi (Naši razgledi) in zavračali obnovitev vrazovščine v novi obleki. Na kongresu so tudi govorili o Pasternaku in soglasno obsodili sovjetsko gonjo proti avtorju Dr. Živaga. Niso se še polegli zvoki kongresa, ko je v Ljubljani izbruhnila afera okoli tega, da je Državna založba zavrnila rokopis Kocbekove Listine. Če je založba v Ljubljani odklonila rokopis, so bili založniki v Beogradu mnogo bolj širokosrčni in izdali delo srbskega pisatelja Cosiča Nemi smodnik. Izid knjige je bil za srbski in jugoslovanski trg prava senzacija, ker je v mnogih ozirih delo še hujša obsodba režima, kakor pa je to bilo v obeh delih Milovana Djilasa. Cosičev rokopis so že pograbile inozemske založbe in napovedujejo z njim svetovno afero, podobno oni okoli Dr. Živaga. Cosič je bil v nemilosti že od leta 1950 in založbe niso imele poguma objavljati njegovih del. Ko je pa v Moskvi nastopila v letu 1956 “odjuga”, je začel Cosič ponujati svoj rokopis.
Ker se medtem napoveduje sprememba smeri režima v Beogradu, je Nemi smodnik izšel prav v času, ko je to najbolj nerodno.
Tiska se:
M E D D O B J E IV, štev. 3
odmevi
V Slovenski besedi je liizšla kritika knjige: Karel Mauser Jerčevi galjoti, ki jo je napisal Tine DUH. (Prinašamo nekaj izvlečkov:
“Jerčevi galjoti so (Mauserjeva) najboljša in najbolj dozorela povest... Mauser je tudi v tej povesti idealist, obenem pa nehote tudi moralist: vsak greh se kaznuje že na tem svetu.
Jerčevi galjoti so slika gorenjske vasi, kakršna je bila nekoč, slika, ki je šla s pisateljem v tujino, slika, ki jo nosimo v srcu vsi, ki smo ob odhodu iz domovine izgubili stik s stvarnostjo, kakršna je sedaj.
Čeprav sc Jerčevi galjoti izrazito ljudska povest, nam ta vendarle kaže Mauserja kot umetnika s polno mero za ra ve in izvirne ustvarjalne sile.”
Dva zvezka Meddobja sta ocenjena v isti številki Slovenske besede. Tudi ti poročili p e napisal Tine DUH. V uvodu pravi o reviji, da “je to odlična revija Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu, ki na svojih straneh združuje slovenske kulturne delavce v zamejstvu. V omenjeni številki so objavljeni prispevki iz štirih držav.”
O prvem zvezku novega letnika piše, “da slovenski kulturni delavec v tujini ustvarja naprej, čeprav
v tujem okolju, obenem pa pozorno sledi kulturnim dogodkom po svetu in v domovini. Najdemo v tej številki Meddobja imena sodelavcev, ki se prvič oglašajo. Vkljub velikim materialnim težavam, s katerimi se mora boriti, postaja Meddobje resnična vez in osrednja revija vseh po svetu raztresenih slovenskih ustvarjajočih kulturnih sil.”
Martin Jevnikar je v kritiki knjige St. Kocipra Na božji dlani v junijski številki “Mladike” zapisal:
“...Pisatelj je to usodno razdobje v življenju preprostih Prlekov dobro zajel in obdelal. Roman je neke vrste tragedija, ki se klasično zapleta, doseže ob preseljevanju višek in se naglo razplete v katastrofo. V prvem delu prevladuje razočaranje nad polomom Jugoslavije in nad novimi oblastniki. Višek ob preseljevanju je poln tragike, ko ljudi nasilno trgajo od domov dedov in pradedov in jih skoraj gole pošiljajo po neznanem svetu. Zadnji del preveva strah: strah pred novimi oblastniki, strah pred sočlovekom, strah pred življenjem... Roman zajema življenje v celoti... to je odlika tega dela. še posebej se je Kociper poglobil v usode nekaterih posameznikov. Najlepše je razvil usodo Hrgovega Petra.. .
Na božji dlani je realistična verna .slika tedanje slovenske stvarnosti in v tem je pisatelj uspel. Manj zadovoljuje oblikovna stran, ker je pripovedovanje včasih preveč raztegnjeno. Proti koncu prehaja v polemičnost ob dnevnih geslih...
—• Prešernova družba v Ljubljani je izdala za leto 1959 svojim članom naslednji knjižni dar: Ivan Ribič, Sin, povest iz vojne dolbe; Tone Seliškar, Velika gaia predstava, povest za mladino iz cirkuškega življenja; dr. A. Polenc, Srečanje z živalmi step in puščav; zbirko povesti in novel Honoreja de Balzaca in končno zelo potrebno knjigo —tako pravi ljubljanski tisk — Lepo vedenje. Vodstvo družbe navaja, da so bile knjige vsaka natisnjena v 70.000 izvodih, kar pa je še vedno za Mohorjevo družbo, ki ima 80.000 članov in naročnikov.
— V Londonu je v prodaji knjiga “The Pamassus of a Small Nation — Parnas malega naroda”, zbirka prevodov slovenske poezije, ki jo je v glavnem oskrbel prof. K. L. Mathiews, ki je lani umrl. Uvod je napisal prof. dr. Janko Lavrin. Poleg londonske (založnice je kot izdajateljica navedena tudi Državna založba v Ljubljani.
1
— Novo sezono v ljubljanski Drami so začeli is Cankarjevo dramo “Za narodov blagor”. Pred predstavo je bilo opaziti gonjo proti uprizoritvi tega dela češ, da ni več aktualno in da je preveč odmaknjeno sodobni problematiki. Kot režiser je prvič nastopil Mile Korun, ki je delo postavil na oder s takšno učinkovitostjo, da je kritika morala priznati izredno veljavo Cankarja tudi za “današnje” razmere.
— Osemdesetletnico je slavil v Ljubljani univ. prof. dr. Franc Grivec, znan po vsem svetu s svojimi deli za zedinjenje ločenih kristjanov. Veliko je deloval za razmah Apostolstva sv. Cirila in Metoda.
— Znan je roman, ki ga je napisal francoski pisatelj Pierre Be-noit in ki nosi naslov “At.antida”. Henri Tomasi je po romanu povzel vsebino in skomponiral opero. Premiera je bila v pariški Operi. Glavno vlogo bi morala peti Ljudmila Čerina, ki se je pa pri zadnjih vajah z dirigentom sprla in so morali brzojavno poklicati iz Metropolitan opere v New Torku Claude Bessy, ki je marala vlogo naštudirati v nekaj dneh. Med pnipravami je izzval škandal tudi vodja baleta, znani Sergej Lifa", ki se je tokrat definitivno sprl z vodstvom opere in se “umaknil” v zasebno življenje. Odkar je sopranistka Menegihini Cailas začela delati reklamo zase s prepiri z vodstvi gledališč, ni več miru na glavnih odrih po svetu (za Parizom so imeli poseb škandal pre-j šnji teden na Dunaju).
— Roman Karla Mauserja “Kaplan Klemen” je izšel knjižno pred leti že v nemškem prevodu. Sedaj bo izšel tudi v španščini. Zanimivo je, da delo še ni izšlo v knjižni obliki v slovenščini. Pred leti je roman izhajal kot podlistek.
— Pariška gledališča so imela v preteklem letu posebno ugodno sezono. V Evropi je bilo namreč več ameriških turistov kot druga leta. Zlasti z znanih “music-hai-lih” so cene vstopnicam izredno poskočile:	povprečna cena za
vstopnico je bila tri dolarje.
— Državna radijska postaja v Buenos Airesu je izvajala na ploščah 13. decembra v večernem koncertnem programu Bravničarjevo drugo simfonijo. Delo je igral or-dirigiral pa je Samo Hubad.
— Italija je razpisala posebne nagrade za najboljša dela izvajana na radijskih oddajah. Prvo letošnjo nagrado, Rremio Italia je prejela Francija in sicer za radiofonski balet Guliverjevo potovanje, čigar besedilo je napisal pisatelj Philippe Soupalt, glasbo pa je komponiral Sergej Nigg. Drugo nagrado je dobila Japonska za radiofonsko glasbeno igro Tri slike v besedi in glasbi. Četrto pa Jugoslavija za radiofonsko pravljico Ptič, ki jo je napisal A-leksander Obrenovič.
— Znana francoska založba Larousse, ki je izdala že celo vrsto enciklopedij, je začela izdajati enciklopedijo “Larjjusse de la mu-sique”. Izšel je že drugi zvezek. Knjiga je v vseh ozirih velika novost, ker !so nekaterim stranem v besedilu priložene na poseben način izdelane gramofonske plošče, ki naj besedilo tudi “pozvočijo”.
BREZ VELIKEGA TRUDA, BREZ VELIKIH STROŠKOV LAHKO VELIKO PRIPOMORETE KULTURNI AKCIJI. NE ZAVRZITE TEGA GL ASU. POŠLJITE GA PO NAVADNI POŠTI KOT TISKOVINO NA NASLOV SVOJEGA PRIJATELJA V TUJIMI, KI NAŠEGA DELA ŠE NE POZNA.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Buenos Aires, Argentina, Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna “Federico Grote” Montes do Oca 320, Buenos Aires