|» K O I. E T A K E C JE IMI- A V S k I LIST ZA MISLLLEIJTATEIJE PROLETAREC Official Organ Vugonluv Fetlrruliou, S. 1*. — — Glmilu Jugoalovttutike Socialiatičur /,vw GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. jT. _ NO. 1732. VM ». I Mil, «1 lito rn* «IM* al IM.. m m umiim m mu >. i«/« CHICAGO, ILL., 20,, NOVE MBRA "(November 20), 1*40. Publi-hH Wtekly nt 2301 S. Lswndak A ve. ...LETO—VOL. XXXV. Molotov in Hitler se sporazumela v korist obeh dežel' POGAJANJA BILA TAJNA. — USODA TURČIJE IN BALKANA NA TEHTNICI. — VPRAŠANJE DARDANEL IN MALE AZIJE. — GLASOVI 0 SPORAZUMU MED JAPONSKO IN RUSIJO LOV ZA "SABOTAŽNIKI H Kot .sn>o omenili že v prejšnji številki, ni*o uradni komunikeji, objavljeni v Berlinu in Mo-kvi. povedali o posvetovanjih* mej sovjetskim premier-jem Molotovom in Hituerjem ter njegovim ministrom vnanjih zadev von Ribbentropom VJAČE3LAV MOLOTOV nič določnega. Njihovo poročilo pravi, da 90 ae razgovori vršili v najboljšem prijateljskem razpoloženju in končali sporazumno v korist obeh dežel. Pogajanja bila tajna Kakšen je bil sporazum v re-nici, se bo le polagoma izvedelo. Vsekakor je bil dogovor v bistvu storjen se predno je Molotov podal v Berlin, da *ra dramatizira za svetovno javnost. S sabo je imel nad trideset sovjetskih veščakov, izmed katerih so nekateri ostali v Berlinu, da nadaljujejo z rezanjem podrobnosti s Hitlerjevimi zaupniki, ostali pa so se vrnili z *lolotovom. S Hitler-jem je Molotov konferiral vse-n skupaj šest ur, ostali čas pa i Rfbbentropom in njegovimi pomočniki. je, da je dotični sporazum obema koristil. Obe sta se povedali, Sovjetska Unija večinoma brez vojne. Nemčija pa je vsled tega, ker si je s paktom zavarovala svojo vzhodno mejo, udarila z vsem svojim mogočnim militarizmom na Francijo in druge dežele ter jih strla, ali pa pomandrala, kot na primer Poljsko, Belgijo in Nizozemsko. Ampak nemških osvajanj s tem ni še konec. Predno bo v.njfmi nadaljevala na Balkanu In proti vzhodu, se je hotela domeniti z Rusijo, kako ši razdeliti z njo «fere vpliva. Mussolini pri Hitlerju ne šteje več dosti, čeprav se je duče v svojem govoru prošlo nedeljo du-šal, da je med Italijo in Nemčijo neomajena vzajemnost. V Grčiji in v Sredozemlju gre Italiji slabo, pa bo morala najbrže tja Nemčija. A pot ji gre preko Jugoslavije in Bolgarije. In udariti bo treba tudi Turčijo, ako se ne odpove prijateljstvu do Anglije. Slednji je treba vzeti tudi kontrolo nad oljnimi polji v Iranu (Perziji) m Ira-tfu, kakor ji jo je Nemčija vzela v RrmunijL Kako izvršiti vse to ne da bi prišlo radi tega kaj navzkriž s Sovjetsko Unijo? To je bil predmet razgovorov minuli teden v Berlinu. I KONVENCIJI CIO IN AFL PRED VPRAŠANJEM SLOGE Psom v Evropi te obetajo težki, smrtni časi... JOHN L. LEVVIS DRŽAL BESEDO IN ODSTOPIL. — SISTEM INDUSTRIALNIH UNIJ SE MORA OBVAROVATI. — KOMUNISTI V BORBI ZA OHRANITEV MANDATOV IN VPLIVA Ta ne.ee »a •• v par kemičnih tovarnah ia v eni alaktrarai Ugodile ek.plosij« Svat ja takoj padel aa "potokoloace" ia svoaal preiskovalni biro ;o ncardoa« poslal sa lica meta detektive. Domači poznavalci v priiadeliK krajih večiroma menijo, da sa »o ne »reče. v katerih ja bilo t«dl aekaj delavcev ubitih, dogodilo po aeprovidnoeti. ali pa vtlad pomaajkljivih tarnoil-» h naprav. VsJic tema ja moral maraikak o.umljenec pred preiskovalae orfaao. Sploh ja aa.tal valed velikih vladnih naročil ma obrambo prod "peto-kolonci" velik »trak. Neagode e velikem, ki »o dogajajo v iad«»triji, ga *e pevočavajo. Na vrbaji »liki je keaaičaa tevaraa v Newarku, katera »o po ek»ploalji objeli plameni. presoj a \ ja dogodkov doma ix po sveti Za sporazum s Zelo si Hitler prizadeva pri-praviti Rusijo v sporazum z Japonsko. V ta namen je Imel pri roki japonske vedčake in tipal Molotova, ako bi bila Rusija pripravijena skleniti z vlado v Tokiu tako pogodbo, ki bi bila v bistvu proti Angliji in Zed. državam. V tem slučaju bi morala Rusija nehati podpirati Kitajsko in si z Japonsko določiti sfere vpliva v severni Aziji ter skleniti novo trgovsko pogodbo, ki bo tudi Nemčiji v korist. / Logična ugibanja Tolmačenja v ameriških komunističnih listih, da je Molotov šel v Berlin le da vrne von Kibl>f;ntropu prijateljski obisk, je brez podlage — pesek v oči ameriškim komunistom. Kajti kakor ni bil lanskega avgusta ven Ribbentrop na posetu v M' k vi kar tja vendan, "iz prijateljstva", tako ni bil sedaj Mc'otov v Berlinu le zato, da ■e malo prevozi in sprehodi. (< mu mu bi bilo potem sploh ireba poln vlak veščakov! 8 paktom od lanskega avgu-st h Nemčija in Rusija navezani druiara na drugo. Resnica Vprašanje trgovin« in surovin Drugo za Nemčijo Življensko važno vprašanje je, kje dobiti za svojo industrijo potrebne surovine, ki jih vsled angleške blokade ne more dobiti iz Ame-i rike in drugih preknrtorskih | krajev. Trgovina med Nemčijo in Rusijo se sicer razvija v smi-I slu trgovske pogodbe med njima, toda Nemčija bi rada veli-! ko, več nego dobiva iz Rusije sedaj. Več olja, več žita, več ;surovin. (Nadaljevanje na 5. strani.) Narodna obramba je za delodajalce izboren argument, kadar so v sporih z unijami ' Patriotična dolžnost delavcev J je, da delajo na vladnih naro-, čilih v prid narodne obrambe, j ne pa ovirati jo s stavkami! In kot se zdi, bo pod to pretvezo uničen zakon o maksimalnem delavniku in minimalni mezdi. Jugoslavija je zares v kleščah. Bitolj v Južni Srbiji je bil že parkrat napaden, nekaj hiš je bilo porušenih in več ljudi ubitih. Ampak Jugoslavija ni velesila. Najprvo se je oddahnila z resignaejo svojega prevročega vojnega ministra, ki je zahteval zob za zob, nato pa s protesti. Nekateri optimisti v nji upajo, da je m:r~da U o lotov na obisku pri Hitlerju re^cel zanjo dobro besedo. A de'stva pričajo, da jugoslovanski kmet strada in jugoslovanski indu-strialni delavec pa komaj še životari, ker morajo pridelki iz Jugoslavije v tretji rajh. Italijanski vojaki imajo v vojni z Grčijo slabo srečo. Poslani so bili v Albanijo kot na izlet. Pa so se izrini v furiji. Mussolini se jeukanil. Ni pričakoval, da se bodo Grki borili. Italijani, ki sploh niso vedeli, čemu se naj tepejo z Grki, so se sprva čudili, nato pa zbožali. Kar jih je moglo pobegniti v Jugoslavijo, se jim še najboljia podi. Slabe hrane so vajeni in Grki jim niao več za petami. Mornarji na ve Tki h ameriških jezerih so največji reveži. Izkoriščani, da je strah. In v nevarnosti kot le malokdo. V viharju, ki je dne 13. nov. in dan prej razburkal jezersko gladino, je utonilo blizu sto delavcev s svojimi ladjami vrči. Ncmika vlada se jc odločila i* nič it i pm. Izračunala ja, da veliko pojedo, dočim brane manjka. Torej naj ljudje pojedo pse. Po 1. januarju bo v Nemčiji v mesnicah postavno prodajati tudi pasje meso. Vladni živinozdravniki bodo vsakega zaklanega psa preiskali, kakor prešiče, goveda itd., predno ga bo dovojeno prodati aa mesnino. V restavracijah sa reveže je v Nemčiji že več mesecev dovoljeno prodajati konjski gulai in drufe pore i je konjskega mesa. Pravijo, da je pasje meso veliko bolj neokusno kot konjske , a človek mora jesti Ako ni i boljšega, se mora zadovoljiti tudi z ogabno hrano. V Italiji, kjer je bsl kruh slabe kakovosti ie pred vojno, so ta minuli teden a vladnim dekretom še bolj poslabšali a dodatno primesjo slabe koruzne moke. V Kanadi pa je ista toliko v zalogah, da se vlada bavi u vprašanjem, kako znižati pridelek prihodnje leto. da farmarje obvarupje pogubnih izgub. JSKJ si spremenila ime v American Fraternal Union * Nova Doba z dne 13. nov. poroča, da je glavni odbor JSKJ spremenil v smislu odloka zadnje konvencije svoji organizaciji ime v Ameriško bratsko zvezo (ABZ), njeno uradno ime pa bo American Fraternal Union (AFU). Vso to prcccduro in določitev imena je izvršil gl. tajnik Anton Zbašnrk. Sova" obeta zanimiv koncert Kongresnik Dies se je v svoji preiskavi za odkrivanje "neameriških aktivnosti" lotil nemških in italijanskih konzulatov. Trdi. da itna dokaze o njihovih spletkah v notranje razmere nase dežele. A iz te moke najbrže ne bo kruha, razen ako sc zapletemo v vojno z osiščem. Ma urice M;evre, župan mesta Lavagny v ncokupirani Franciji je bil zato, ker je kritiziral vlado v Vichyju. da preveč popušča Hitlerju, odstavljen. Torej kdo vlada Francijo? Španija je predmet mnogih ug banj. Njen vnanji minister ?errano Suner je bil znova povabljen v Berlin in se spet odzval. Qre se za vprašanje, kako Angliji vzeti Gibraltar. Francoska vlada je razpustila delavske unije in mimogrede zaradi lepšega tudi sindika- (Nadaljevanje na 3. strani.) p Prihodnjo nedeljo ima v Chicagu petje ljubeča publika -pet priložnost duti zborno petje. soliste, duete in pa opereto "Povedni mož". Iz sporeda na 2. «trani je razvidno, da se u-; delržencem res obeta obilo i užitka. Nodomestila ("ersatz") tudi po vojni Nemška vlada pripravlja ljudstvo, da ostanejo mnoga nadomestila ali "ersatz" tudi ko bo vojna končana. Nekatera menda za stalno, ker so "boljša" kakor pa "originalna". John L. Lewis je konvenciji unij CIO, ki se je pričela minuli pondeljek v Atlantic Cityju, izjavil, da bo ostal zvest borbi za industrialni unionizem in pomagal komurkoli, ki pride v uačelstvo namesto njega. * Neupoštevana demonstracija Ko jc stopil na oder, je bil dan signal za demonstracijo, da se ga "drafta" za nadaljevanje v predsedovanj« CIO. Aranžiral jo je Earl Bro\vder, ki je poslal v Atlantic City s sodelovanjem komunističnih odbornikov par tisoč članov iz \Tew Yorka, ki se razumejo, kako uganjati dirndaj pol ure ali več. I^ewisu je bilo to všeč, a ob enem jc vedel, da Browderjeva armada ni CIO. Je dovolj pretkan. da ve, kako se uprizarjajo take stvari. Ko se je "masa" pomirila, ji je izjavil, da njegova izjava drži. Z indorsira-njera VVillkieja je častno obljubil. da za načelnika CIO ne bo več kandidiral, ako bo Roosevelt ponovno izvoljen. Izvoljen je bil in Levvis hoče biti mož beseda. Vprašanje nasledstva i S svojo obljubo, da bo stal na strani onemu, ki ga nasledi, pa je napravil nemalo zadrege. Kajti za kulisami je prav tako določno, kakor v svojem radijskem govoru za Wiltkieja izjavil, da Ic ta in ta je zanj sprejemljiv. Tisti, ki jih je imel v mislih, pa so bili v skrbeh, češ, kaj pa. če ne dobe sodelovanja od onih, ki so komaj čakali, da se Lewiita iznebc? Na primer od Hillmana od ACW. od Thomasa, predsednika unije avtnih delavcev itd. Konvencija CIO v Atlantic Cityju se torej vrši zgolj okrotr vprašanja, ali naj se Lewisa še prizna za voditelja, ali pa se ga res potisnega stran. Iz njegove izjave, kot omenjeno, je razvidno, da se je pripravljen umakniti le s titularnega vodstva, a ob enem si želi naslednika, ki bo pod njegovo komando. Kako se bo zadeva končala, ko to pišemo, seveda se ni mogoče uganiti in še man j pa konMa tirati. A oči vid no je, da je l-radii, trdi, da je Hoan kršil ' tra^kjju soc« stranke, njena na£ej$ in grešil proti načelni izjavi proole nominacijake ko^rettL-ije soc, straže, ker je jd aiuiibo v narodnem obrambnem odboru. Priporoči J*. va«jo newyorški župan J* Quardiaf ; , t Cfjoradaka skupiti* izvaja,4a j« jhk- stranica tradicionalno proti vojni jn obo-ro^i?vanju, kar je letos ae posebno poudarila v svoji .platformi, sprejeta apriia meseca na konvenciji v VVashing-tonu, D. C. Državna organizacija socialistične stranke v Coloradu ni edina, ki je obsodila Hoaga radi «jeg<*ve sedanje slu tbe. Takoj ko jo je sprejel je napisal proti njemu v CaMu ostro izjavo strankin tajnik Clement Travers in omenil, da se bo s to zadevo pečala tudi eksekutiva na svoji prvi seji. Vršila se je zadnji soboto in nedeljo v New Yorku. Coloradčani predlagajo v svoji precej dolgi resoluciji, da naj eksekutiva pozove milwauako in wwconsimko soc. stranko Hoana črtati iz organizacije če pa tega ne stori, naj se jo suspendira toliko časa, dokler se ne bo pokorila zahtevi. Hoan je res kršil strankino takozvano platformo, kajti v nii se je izrekla ne samo proti vojni, nego proti podpiranju dežel, ki so zapletene v vojno, in proti oboroževanju ali narodni obrambi. Toda wisconsinska soc. organizacija s tistim sklepom ni soglašala in je poslala ekekutivi izjavo, da naj določbo, v kateri je proti podpiranju zaveznikov, spremeni. Na podlagi tega bi bilo sklepati, da tudi Hoana ne bi hotela izključiti, čeprav bi narodna eksekutiva to od nje zahtevala. Hoanovi zagovorniki pravijo, da je stokrat boljše, če so v v'adnih uradih ljudje, kateri so dokazali, da jim ljudstvo lahko ziupa, namesto da bi imeli vse odgovorne službe zgolj sebični "politisni", ki gledajo samo na svoje koristi. D. W. Hoan najbrže na zahteve za izključenje malo da. Kaj on misli o sedanjem vodstvu S. P., je povedal na zaupnem sertanku delegatov strankinih klubov v milwauškem okraju. , Gotovo je, da ga coloradska S. P. nič ne vznemirja. Vsega skupaj ima le enajst članov, kakor pravi pomočilo iz glavnega a ada soc. stranke letošnjega junija. Toda če se v zadevo umeša na tak drastičen način še narodna eksekutiva, bi to pomenilo uničenje zadnje strankine po-s^janke, ki je še vredna te označbe. Saj ji že coloradska reso-l^ija ne more biti po godu. Ako bi se tisti člani rajše brisali za jačanje organizacije, namesto za izključevanje, bi mogoče kaj Stfli. S tem, da prete wisconsinski socialistični organizaciji s suspendiranjem, svoji stranki le škodujejo. DANIEL W. HOAN Smrtne kazni V Nemčiji poje giljotina. Žrtve ao večinoma "veleizdajal-in ruvarji proti interesom države. To pomeni, da je v Nemčiji tudi nekaj takih ljudi, ki si upajo biti v opoziciji. V Rusiji izrekajo sedaj smrtne kazni večinoma proti nesposobnežem, ki zakrivijo neereče v industriji, proti takozva-nim sabotažnlkom in tatovom. V Moskvi je bilo 1. nov. obsojenih v smrt 8 delavcev, ker so kradli meso iz železniških skla-d&. AJco se bi v Zed. državah pošiljalo take kršilce v smil, bi bilo treba še mnogo električnih stolov. 4 ni froznejtega kakor gledati ignoranro v akcij!. —Goethe Reenfca Je redkokdaj čista In nfclrdar preprosta — Oarar Wilde. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — V časopisih čitam, da -e po industrijskih mestih bolje dela zadnjih par mesecev. Tudi i z rudar.-kih naselbin *e vidijo poročila, da rovi bolje t braiujejo kot so pred nekaj mc eci. Tako >o tudi v vzhodnem Ohiu za "eli rovi z obraum. mti temi tudi nekaj tistih, ki so več let počivali. Iz tega sklepam, da je na.ovsod delo odpira, da se bo odprlo tudi pri nas. Na delu so razni odbori, da se bi privedla v te kraje kakšna industrija v obrambne svrhe, kajti prilike je dovolj: tu je križišče vseh glavnih cest. važnih železnic, tu so premogorovi, cenena plovba in transportacija po reki Ohio. Toda bas reka Ohio ;e menda vzrok, da se industrije selijo ven namesto notri. V zadnjih letih so namreč velike poplave ob reki Ohio napravile ogromno škodo,vsled tega pa nočejo riskirati novih industrijskih podjetij v teh krajih. Med tem pa je prišel še en udarec, ki zelo slabo učinkuje. Najhujši udarec je namreč zadel veČino članov kluba Naprej M. 11 JSZ in društev št. 13 in M. 333 SNPJ. To se je zgodilo dne 6. novembra, ko je Lorain Coal Co. odslovila okrog 400 rudarjev, ki so dosedaj nakladali premog po starem sistemu. In večina teh je pri omenjenih organizacijah, ki ne bodo nikdar več delali v tistem rovu, kajti odslej naprej bo šlo vse po novem sistemu — strojna produkcija. Pri strojih pa imajo najrajši le mlade moči. - Govorilo se je če bi bil Willkie izvoljen, da bi omenj^ na družba tega ne storila. Ta je bosa! Naslednji dan sem v prodajalni govoril z ženo višjega inženirja tiste kompanije, ki je vneta pristašinja \Villkie-ja. Razume se, da ona ne pozna položaja. Dejal sem, da to je pač hud udarec za uboge od-slovljene rudarje. Pa se je odrezala, češ, pa naj Roosevelt hedaj skrbi zanje. Kaj hočeš, je pač škoda besedi. Kljub temu sem rekel, da nekdo bo pa? moral zanje skrbeti, ker jih kompanija več ne mara. Ts vsega tega torej sledi, da bomo imeli pri na*em prosvetnem in kulturnem delu še večje po-težkoče. Med prizadetimi rudarji jih je bilo več, ki so 26. okt. in 9. nov., ko sta bila plačilna dneva, prejeli po $3.00 plače, ali nekaj več ali manj. Nekdo mi je rekel, ko so mu vse od raču- nali, da je prejel 98c, v nekem slučaju pa je rudar prejel samo »7c. pa si pomagaj, ie si mo-reš. Seveda, vsi orizadeti bodo eeda j prejemali 16 tednov bre/.ix>*eJnostno podporo—kaj ya potem? To je seveda drugo \;;:a*anje. Baš ko človek misU in upa, da se bo lahko kaj storilo za našo skupno stvar, pa te zadene tak hud udarec, ki ga najbolj občuti naše ljudstvo, čemu naj hodi sem agitator v takih časih, ko se ti človek smili, ker nima niti za kruh. Drugega nam torej ne preostaja kot to, da upamo, da se bodo razmere v kratkem kaj spremenile na bolje. Vsekakor bomo morali naše vrste izpopolniti in pojačati z mladino. Ampak to je pač te* /ko delo, kajti mladina nima^ nima dosti pojma o naši delavski stvari. Kljub temu bomo morali poskusiti in morda bomo dosegli kaj uspeha. Mnogo mladih fantov odhaja prostovoljno v armado, ne da bi, ča-l ali, da bi bili vpoklicani v vojaško službo. Dela namreč nimajo in jim *koro drugega ne kaže. Mladina hoče in potrebuje razvedrila, a to pa stane denar, katerega pa nima. Nekateri niso sploh Ae nikdar bili zaposleni, odkar so dovršili srednje Šole, nekateri pa prav malo. Povsod pa te vprašajo, ko greA za delom, v kateri stroki si izuČen. Kje naj pa se mladina izuči, če pa nima prilike. Ker pa jim to ponujajo pri vojakih, se enostavno odločijo, da gredo k vojakom. Znanih mi je namreč več takih slučajev. , i Dne 13. nov. sem prejel pismo od Načeta. V pismu je bilo le par besed, zraven pa copak in člaimka knjižica soc. stranke; copak je bil za članarino. Nace je dostavil: "Evo ga do-larčka za članarino kluba in pokreta:" Tako s«\ je odrezal Nace. Kakor hitro bom prejel znamke, mu vrnem knjižico, dolarček pa bo prav prišel naši zvezi, ker ima velke obveznosti in obilo dela v prid delavske mase. Tisti, ki se ukvarjamo z delavskim gibanjem in ki smo aktivni v prid naselbin ali kake druge dobre stvari, jih navadno mnogokrat dobimo pod nos. Seveda se moda vse prezreti; človek mora pač vedno biti pripravljen na to, da se zna otepati, da zna odgovoriti osebi, ki te hoče ugrizniti ali vfcčipni-ti, tako da dotični ne ve, če jt na svetu. Na take in podobne slučaje mnogokrat naletim in sem se jih tako privadil, da se mi že nekam čudno zdi, ko pridem v ta ali oni kraj, če se kaj takega ne pripeti. Ampak ko greš tako naprej po tej smo-treni poti, o kateri si prepričan, da je resnično prava, spoznaš baš pri tistih osebah, da jih je čez čas sram. Končno namreč spoznajo, da so bili v zmoti, ali pa vidijo, da ti ne morejo do ži-vega. Tvoje delo beleži uspeh in začnejo te gledati vse drugače, polagoma pa te tudi začno rešpektirati. Razume se, da to vzame precej časa, predno spoznajo tvojo misijo, da si v pravem in da opravljaš dobro, koristno, potrebno in pošteno delrv Glavno je, da vodiš pošteno borbo, pa se ti ni treba bati in vsakemu lahko pogledaš v oči, kar ti vselej da zavest, da vodšS pošteno borbo. Tako sem dosedaj vselej delal in ix> tem pravcu bom z delom nadaljeval tudi v bodoče. Zelo me veseli, ko vidim v Prosveti in Proletarcu, da sta "Big" Tonjr in njegova iena i* Oaklanda, Calif., dodobra o-krevala. "Big" Tony je bil vča-< s i h dober agitator in je še sedaj, zato tudi vem, da bo tako še ostal. Želim jima obilo zdravja, Tony pa naj še večkrat obišče naše rojake v njegovi okolici in naj poagitira za Proletarca. ( . V poročilih sem videl, da Frank Udovich iz Chicaga namerava odstopiti iz JSZ. Fran ce, tak umik se možaku, kot si U, prav malo ali nič ne poda! France je star bojevnik v naših vrstah, bil je v mnogih bojih, zato naj ostane trden in demokratičen. Ako se ne motim, pride v kratkem do združenja v unijskih vrstah. Mi smo imeli dosti dela pri širjenju naših principov med delavsko maso. Norman Thomas je čestital Roose-veltu k izvolitvi in je ob tej priliki imel lep, kratek nagovor. Iz tega nekaj sklepam, namreč to, da Thomas ima nekaj v mislih, da bomo socialisti v bodoče morali zavzeti drugačno smer. ako bomo hoteli sploh kam priti, namesto da bi šli vedno le rakovo pot. Ako se organizira nekaj na podlagi soc. principov, bo nfcša dolžnost, da pridobimo ves narod, da bo deloval z nami pod soc. okriljem, namesto da ostane večina pod okriljem reakcije. Vsled tega kličem Francetu kot prijatelju: Ne nazaj, temveč naprej! To naj velja tudi drugim, ki imajo slične namene. Kajti baš sedaj se nahajamo v pravi mešanici, ki je zajela ves svet in tudi to deželo. Nahajamo se v razmerah, kak rini h dosedaj še nismo imeii. JSZ si je osvojila program, po katerem bomo lahko z mirno vestjo delal« skupno z zavestjo. da delamo za delavske principe. Zato ni za nas zavedne delavce nikjer mesto kot edinole v JSZ! Joseph Snoy. Češki socialistični vodja Frantisek Soukup preminul Mnogi slovenski socialisti v Ameriki, ki ao zahajali na shode čeških sodrugov, se lahko spomnijo par obiskov, ki jih je napravil m- to deželo dr. Frantisek Soukup. V drugi polovici novembra je ta borec mednarodnega delavstva umrl. V čehoslovaški republiki je bil on predsednik njenega senata. Ko je tpridrla na češko nacijska armada, je bilo demokracije na češkem konec. Sodrug Soukup se nacijem ni u-maknil, nego je šel govoriti na grob svojega tedaj umrlega sodruga. Dejal je. da fašizem izgine in čehoslovaška spet postane svobodna celica v družbi svobodnih narodov. Vrgli so ga v zapor radi tega in ga mučili, ftikan v svojem Mabem zdravju ni mogel prenesti. Zbolel je na umu. Njegovim prijateljem se je posrečilo i z pati o vati, da so inu naciji dovolili po tej nesreči zapor v sa-j.atoriju, da je bil pod zravni-ško oskrbo. Tako je podlegel v starosti 69 let. pismo iz clevelanda Piše IVAN JONTEZ ga je minula nestrpnost napram onim, ki pri ban poupirajo na« Odkar sem pred par meseci prenehal s svojimi "pismi", sem dobil že vrsto prijateljskih j se kulturne, gozdarske, po<|. ukorov od čitateljev Proletarca, čtiš da je že čas, da se "otre-sem svoje lenobe" in spet kaj napišem, kajti pogrevajo ma Jaz sem seveda opravičeval pome in drugačne ustanove. Pa sem se uštel, ker sem računal brez — zdravnika, ki j« Franku predpisal dijeto, iz katere so izključene vse pijače svoj molk kakor sem najbolje razen mleka. Nu, jaz upam, da vedel in znal. toda v vseh *lu- bo dijeta Barbiču koristila iu čajih sem dobil približno enako mu pomagala dp *d>opoln«i:a "pod nos", kakor mi jo je zad- zdravja, obenem pa tudi, da bo njič, na veselici druStva "Vi-j ta čas privoščil nekoliko oddi-paviki raj" (SNPJ) zabelil s. j ha tudi svojemu pisalnemu Mat. Petrovich: "Je ie lepo,'stroju — ne samo zato, ker j« Ivan, izgovor je dober, če ga po vsaki muziki potreben odi pes na repu prinese — ampak mor, temveč tudi zaradi ljube taki izgovori so šepavi. Ti, ka- Ka zdravja, kajti srčne hibe in tere si mi pravkar naštel, se mi j komentiranje naših napak, res-\idijo prav taki..In vendar j ničnih in dozdevnih, ne gredo ti moji izgovori niso bili baš pi- skupaj, ker je slednje vča.sih £kavi. Ampak pomagajte si, če j razburljivo. Upam, da bo Bar-si morete! Ljudski glas, pravi-. bičeva dijeta uspešno končana jo, je božji glas; in če te spo- do 25. decembra, ko bo imej zna za krivega, tedaj je najbolje, da se podaš, čeprav morda ne da(S na omenjeni pregovor dosti več kot nič. Obsojen si in sodnik ti ne dovoli priziva! Vzlic temu pa bi se še ne oglasil, čeprav mi dobro dene 1 in prijetno žgečka mojo samo-Ijubnost, da me kdo pogreša (ab, ta uboga Človeška samo-ljubnost, vsem lastna in vendar od vseh zatajevana kakor bi bila simbol vseh grehov, ki jih ima človeštvo v seznamu, dasi je lahko čisto nedolžna in včasih celo koristna hiba—dokler se namreč preveč ne razbohoti!). Toda zadnje čase |sem čul nekaj opazk, ki cikajo na demoralizacijo pri nas — in to je glavni vzrok, da se spet oglašam. Neki sodrug je podvomil o bodočnosti reorganizirane JSZ kot sledi: "Kaj misliš, ali se še splača, ubijati se? Ali ni stvar postala brezupna?" Brezupna? Zakaj? Zato, ker hoče imeti JSZ proste roke v kaosu ameriške delavske politike? Zato, ker skuša v teh kaotičnih razmerah zavarovati in ohraniti pridobitve zadnjih pet in trideset let; ker skuša ohraniti sebe, da bo mogla nadaljevati svoje dosedanje delo med našim delavstvom, dokler bo to potrebno?. Zaradi reorganizacije torej naj bi bila stvar zdaj naenkrat brezupna? Zaradi reorganizacije, ki nam daje proste roke, toda niti najmanj ne izpremi- cijah. Po tem lahko sodimo, da veselico klub št. 49. — Na isti prireditvi sem prestregel ta le zanimivi dvogovor: Prvi rojak, s steklenico sodavice v roki, Škodoželjno pomežikne drugemu rojaku in mu z očmi pokaže Tretjega, kateremu se na očeh pozna, da si "ga" je pre-cej privoščil: "Ti, ali ga vidiš, kako se ga je nalezel? . .. Skoda fanta, drugače je brihtne glave..." Drugi rojak, ki prvega najbrž nj imel v posebnih čislih, je Prvega nato ljubezni-\o zafrknil: "Veš kaj? Jaz pa rajši vidim enega pametnega človeka okajenega kot sto treznih bedakov. . . Pijača gori ali doli, kar pri meni štjeje, je to, kar človek pokale s svoji mi talenti! Pa kaj bi o tem govoril TEBI, ki takih stvari ne razumeš?... Rečem le, da bi ti moral biti vesel, da se tak le človek kdaj hoče delati tako neumnega kot ste nekateri od rojstva sem... . Pijača gori aJi doli!" Ljubeznivo, mar ne? ♦ Peruškove spominske razstava sem se' udeleži«! prvi dan. naslednji teden pa me je prehlad v vratu prisilil ostati doma, tako, da ne vem točno, ka ko je uspela. Vendar, če sodim po odzivu prvega dne, je morala biti uspešna, kajti po slikah niso posegli le drušrtva in posamezniki iz Clevelanda, temveč tudi iz oddaljenih krajev, kakor Slovenski delavski center v Chicagu in Anna P. Krasna iz New Yorka, katero že tako dolgo pogrešamo v naših publika- Seja kluba št 1 JSZ bo v petek 22. nov. ; Chicago. — člani in članice kluba št. 1 JSZ so vabljeni, da se polno&tevilno udeleže prihodnje redne mesečne seje, ki bo v petek 22. nov. v SDC. Na dnevnem redu bodo razna poročila in pa nominiranje kandidatov v odbor JSZ in v odbor Proevetne matice. Ko bo dnevni red kpnčan, sledi razprava, kaj se socialisti krhko učimo iz zadnjih pred sedniških volitev. — P. O. Slovensko dobrodelna zveza obhaja 30-letnico Dobro uspevajoča Slovenska dobrodelna zveza, ki posluje v Ohiu. z glavnim uradom v Clevelandu, bo imela slavje 30-let-nice v nedeljo 24. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Spored se prične ob 2:30 popoldne. Njeno glasilo fttas SDZ z dne 14. novembra Je posvečeno temu jubileju. nja značaja JSZ in njenih ci ljev; zaradi reorganizacije, katere cilj ni uničenje, temveč o-hranitev in napredek Proletarca, Ameriškega družinskega koledarja, Majskega glasa, Prosvetne matice in naših delavskih zborov in odrov, teh glavnih sadov prizadevanja JSZ? j Bežite, prijatelji! Stvar ni j brezupna in ne bo brezupna, dokler bomo vsi pripravljeni delati za njo, z vero v njeno bodočnost in brez takih malo-dušnost in brezbrižnost vzbujajočih dvomov, ki nimajo nobene realne podlage. Namesto da dvomimo, se rajši pripravimo, da bomo v decembru raz-pečali čim več izvodov našega koledarja, dobili Proletarcu novih naročnfkov in delovali pri naših društvih na tem, da bodo ostala oziroma pristopila k Prosvetni matici. Potem nas bo črnoglednost z dvomi vred kmalu zapustila. e Društvo V boj št 53 SNPJ je imelo dne 10. nov. izredno uspelo prireditev, na kateri je Jakob (Jape) Zupan iz Chicaga predvaja! filmske slike iz Jugoslavije. Jape je privedel s seboj tudi svojo ženko, znano nato mladinsko pesnico Katko Zupančič, ki je tula videti tako mladostna in sveža, da sem*nehote pri sebi vzkliknil: "Jej, pa morajo imeti v Chicagu za res izredno klimo, da še po zimi brsti tam tako ljubko cvetje!" Ko sem svoje mnenje za-upal tudi Japetu, pa toliko, da mu ni raznoato p rs od ponosa. — Na prireditvi je bil seveda tudi naš (društveni, kajpak) predsednik Frank Barbič, "*lba božja" za naše urednike In vae one, ki se ne obnašajo "po predpisih'1, kakršne si zamišlja on, in jaz sem pričakoval, da nam bo z dejanjem dokazal, da naši ljudje še vedno znajo ceniti kulturne vrednote, kar se jim, kajpada, zapiše v kredit. « Tako. Upam, da bodo moji dobrohotni kritiki zdaj zadovoljni. Ob priliki pa še o vem drugem. Ali se Rusija in Turčijo bližati vzajemnemu sporazumu? Kakor se glasijo turška neuradna poročila iz Istanbula. je začela Sovjetija umikati nekaj svojih Čet s turško-ruske Lieje pri Kavkazu, s čimer hi rada pokazala svoje prijateljstvo do Turčije. Isti viri tudi pravijo, da se lahko vsak čas začno pogajanja za novo trfs-vinsko gopodbo. Tole mi ne gre v glavo? čemu ae je ljudem la*lje •kregati, kakor pa oatati ▼ prijateljstvu ? VI'KOV K ilVAN VUK: o o ■ ■ ^ : PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE... Beležke iz popotnega dnevnika. (Nadaljevanje) Od Golubca do Dobre je mnogo ovir, ki povzročajo moč-nejie vodopade. Naj navedem •amo tri pomembne in to »o: Stenka, Kozla in Dojke. Stenka je ogromen kamen, granitni prag, ki je dolg 780 m. a pri večji vodi ni ravno nevaren in proizvaja samo zmerno valovanje. Tu je Donava dokaj širša, a za kakšnih 15 km dalje se zoži na 340 m. Vso to površino zavzema kamcnita plitvina iz kvarcovega škrilja, povzročajoč brzotoke, imeno-novane Kozel in Dojke. Ti br-zotoki so zelo nevarni in silijo brodarje, da zelo skrbno in o-prezno vodijo parnike. Dojke tudi imenujejo Bivoli, ker pri nizki vodi gleda iz vode kamenje. ki izgleda, kakor da gledajo iz vode glave cele črede bivolov. Pri vasi Dobre so tudi rim->ke razvaline. Dobra slovi po svojem dobrem premogu, ki je dober za svetilni plin in znan tudi kot izboren za kovaška dela. Zanimiv je pogled na obe >trani donavske obale. Mrke stene, rudniška okna, rudarska hišica na pečinah, ozke in zelo strme stopnice, tračnice za spuščanje naloženih vozov, mostovi preko pečin m prepadov, vse to povzroča nenavaden vtis. Rudarji nas pozdravljajo z mrkih sten, a akordi godbe s par-nika jim odgovarjajo in se čudovito razlegajo ob tistih stenah v tej donavski ožini. Speci jal ist-krmar je prevzel vodstvo parnika in odpluli smo dalje mimo skritih čeri in skal vedno bolj na desno. Zakaj Donava je tukaj plovna ob jugoslovanski obali. Znaki, narejeni iz dolgih drogov, zaznamovanih s številkami, kažejo, kje naj ladja plove. Ladje mnogo trpe, ko plovejo nazaj, ker jih vrtinci in vodopadi ženejo k skritim čerem, a voda teče z brzino 3.1 m na sekundo ... Mi plovemo v Dolenji klanoc . . . Pripiuli smo v Dolenji klanec. Gledali smo in v očeh nam je vsem bilo čudenje. Zakaj Dolenji klanec je najlepši in najveličastnejši del celega toka Donave. I^epote in dražesti tega skalo v i tega klanca, ki dosegajo vrhunec v ožini, takoimenova-nem "Kazan", se ne morejo o-pisati. Pero ne more zapisati tistih besed, ki bi jih rado in ki J »h čuti duša. To treba zares — videti." Ni menda tako ravnodušnega človeka, na katerega bi po-tfled na te pečine in klanec ne naredil globokega vtisa in ki bi *e ne čudil tej veličastveni in romantični prirodi. Nobena reka v Evropi nima takšnega mesta .. . Kanic pravi v svojih potopisih: Bdenindvajsetkrat sem potoval skozi klanec "Kazan", ki je od Golubaca do O-gradine dolg 30 kilometrov, in vsakikrat sem se vzhičal na veličastnost teh slik tako, da so mi zasenčile najlepše slike v krasni Reni . . ." Stene Dolenjega klanca niso obraščene z grmičevjem in drevesi, kakor je to v Gorenjem klancu, nego je tu sam kamen. Dvigajo se te stene naravnost kvišku, mnogokrat do nekoliko sto metrov. Na posameznih krajih se gledalcu zdi, kakor da so se nagnile nad reko. Od Golubaca se struga Dolenji klanec vedno bolj zožuje. Pod vasjo Plaviševice jo zelo stiskajo Kaliniške pečine. Stene teh pečin naznanjajo, da plovemo v najožjo ožino klanca, v takozvani Kazan. Te stene se tako približujejo, da se potniku zdi, kakor da se je tukaj stena razklala, kakor da je razdvojena od močnega udarca kakšne titanske sekire. Plo-več skozi Kazan je, kakor da plovemo skozi velikanska veličastna vrata. "Evo!" je rekel spremljevalec Tein. "Sedaj smo ravno v Kazanu! Na katero stran hočemo sedaj? . . Pogledi so bili uprti v visoke, apnene stene pod nami. Radovedni smo gledali, na katero stran bo krenil parnik. Zdelo se je, kakor da je tukaj Donava zaprta, da ni izhoda. A vendar se je iz teh zaprek in teh zidin izvijal spretno in previdno. Gledalcu se zdi, kakor da .ie vsak trenotek v drugem planinskem jezeru, obkroženem od vseh strani s skalnatimi višinami. Kazan je najdaljši in najgloblji del celega klanca. Dolg jc 9000 metrov. V njem se Donava zoži na 150 metrov, a globina ji je nad 80 metrov. To je obenem tudi največja globina reke v Evropi. Pamik plove iz enega ovinka v drugega. Z začudenjem o-pazuje človek to plovbo in se čuti, kakor da je v ogromnem kotlu, če pogleda kvišku, se mu srce stisne. Kakor da gleda Iz strašne globeli kvišku na mali košček sinjega neba, in zdi se, kakor da je nad glavo nekakšna steklena stena. A na vrhu teh skal zagleda oko črnega orla, kako križari skozi zrak . . . Donava ima tukaj tudi svojo godbo. Bujno valov je, probija-joče se skozi kamenito ožino, udarja silno v čeri ter drvi preko skalnatih pragov, izdajajoč nenavadne glasove. Tem glasovom se pridružuje čudno žvižganje vetra, ki se lomi ob boke klančeve. Večno, monotono, brezkončno šumenje in bučanje, uglašeno od odmevov od bližnjih sten, se zliva vse skupaj v nekako nenavadno harmonijo—v nekako divjo podzemeljsko godbo... Ta godba nam je ostala dolgo v spominu. In ta hladen vid teh ogromnih sten; in nekaka čarobna svetloba in njene sence, ki v raznih oblikah padajo na površino reke; *,i relifski žarki, ki se odbijajo od površine, ki nam, kakor v kakšnem ogledalu kažejo v globini slike sten, povečavajoč njihovo že itak ogromno veličino, in divja godba valov — vse to vzbuja nenavadno sliko, ki vzbuja človeku v možganih vsakovrstne prikazni. Človek se čuti v tej goro-stasni prirodi zelo majhnega in slabega . . . No, niso samo tu veličine prirode, nego tudi umetnosti, katerih dela so človeškega duha in človeških rok, ki je s svojo genijalnostjo tekmoval s priro-do in to zelo uspešno. To so o-stanki znamenite in v zgodovini poznane Trajanove ceste ua jugoslovanski obali. Tu je na rumunski strani krasna Se-čen jeva cesta, ki s svojim drznim načrtom prekaša celo Tra-janovo cesto. "Trajanova cesta je morala stati Rimljane mnogo truda in žrtev," je rekla Tea. "Preden so jo izsekali v te skale, je biio uničenih nešteto življenj, kaj?' "Pa kdo se je v rimskih ča-*ih zanimal za življenja." je rekel Zdravko. "Saj S t* S i1 danes kdove kako ne zanimajo?" "Kaj je to cesto začel Trajan." je vprašal Matevž. Tein spremljevalec je rekel: "Začel jo je že Tiberij 28. leta po Kristu. Trajan jo je pa I. 102 dovršil, ker se je pripravljal na pohod proti dačke-mu kralju Dekabalu." "človek čuti res, kljub vsem žrtvam, ki so bile prisiljene, da umrejo za to cesto, nenavadno spoštovanje nad tem starim, gi- NECELNIK FBI BIL ODLIKOVAN Em ism««! najvažnejših oeeknoeti v ameriški vladni »luški je načelnik sveanega biroja aa preiskovanja (Federal Bureau of Investigation«, okrajšano FBI). Njegovo ime jo J. Edgar Hoover. Vidite ga na gornji sliki na lovi. ko mu poklanja alato kolajno v priananjo aa njegovo "vestno iavrse-vanje službe ter uspešno aaalodovanjo sabotažnikov in prevratnikov" Joseph C. Menendes. vrhovni poveljnik aveae VFW (Votorans of Foreign Ware). ZVON KO A. NOVAK: < i;z iiitN iiv KTitft O JUGOSLAVIJI človeku kaj rade poletijo misli tjakaj, koder je zagledal luč tega sveta. In tako naj se to pot malo pomudim pri Jugoslaviji, kjer je tudi moj rojstni kraj. Jugoslavija je monarhija z dedno kraljevsko dinastijo. Jugoslavija je kraljevina in meji zai adno na Italijo, Albanijo in Jadransko morje, severno na Nemčijo, Ogrsko in Rumunijo, vzhodno na Rumunijo in Bolgarijo, a južno pa na Albanijo in Grško. Njena površina meri 95,558 štirjaških milj, koder živi 15,630,000 ljudi. Njena prestolnica je Belgrad. Jugoslavija je postala iz posledic prve svetovne vojne. Do gantakim narodom Rimljanov," njenega rojstva je prišlo dne 1. je pripomnil Zdravko. "Kak- decembra 1918, in za kralja sne nemogoče motnosti so izvr-l bfl Postavljen Peter I., ki je = sevali. In če se pomisli, da niso imeli na razpolago parobro-dov, ne dinamita, ne strojev za vrtanje in lomljenje skal . . . nego so delali samo z železnim orodjem, nekakimi drogovi..." "In le poglejte dobro," je opozoril Tein spremljevalec. "Kako so s temi drogovi vsekali v stene galerije po 2 metra široke. Ob krajih so izdolbli tisočero štirioglatih lukenj, v katere so vzidavali močna bruna, pokrili jih z deskami in s tem povečali širino cestc!" Tea je rekla: "Ta rimska cesta, kakor se vidi, je šla polovica po izsekanih galerijah, a druga polovica pa iz neke vrste lesenega mostu, ki je visel nad vodo!? In to v dolžino nekoliko ur?! "Saj se še sedaj vidi, le poglejte", je rekel Tein spremljevalec, "te izklesane galerije v steni, ki služijo sedaj kot steza brodarjem, ki proti toku vlečejo ladje. In razločujejo se tudi luknje, dve vrsti, vidite, od katerih večje so bile za bruna, a manjše pod njimi pa zato, da so se podpirala bruna." Trajanova cesta skozi klanec je bila dolga 15 nemških milj. A povsod, kjer se je obala širila, in kjer je lahko imela cesta zvezo z okolico, so bile utrjene vojaške stražnice. (Dalje prihodnjič.) pa že čez tri leta po tem umrl. Za njim je prišel njegov sin Aleksander I. na prestol. Ko je tega dne 9. oktobra. 1934, v Marseillesu na Francoskem smrtno zadela teroristična krogla, je bil njegov sin, rojen 6. septembra, 1923, dva dni po ti- kdo zadovoljen, ker je bila državna oblast tudi tako še preveč osredotočena v Belgradu. Vse je bilo v srbskih rokah, ki niso bile vedno posebno čiste. Najmanj pa o bili zadovoljni Hrvatje, pa so pritiskali na belgrajsko gospodo toliko časa, dokler niso dobili samouprave ali avtonomije na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan dne 26. avgusta, 1939. Ministrski predsednik Cvetkovič je nato sestavil nov kabinet ter vanj sprejel poleg enega Slovenca tudi pet Hrvatov. Zaeno s temi novotarijami je bilo vzpostavljeno tudi tajno glasovanje na volitvah in dovoljena tiskovna ! svoboda. Splošno volilno pravico imajo v Jugoslaviji vsi moški, ko dopolnijo 21. leto svoje starosti. Za ženske bi bilo kaj takega kajpak velik greh v deželi, koder gospodarita predvsem katoliška in ortodoksna cerkev. Šolska vzgoja je obvezna in zastonj. Vsaj na papirju je temu tako. Kako je to v resnici, mi ni znano. Vsekakor so vsa tri vseučili- povem le toliko, da je naredil name program Prešernovega koncerta, ki je bil podan dne 10. novembra popoldne v Chicagu, v splošnem prav dober vtis. Prešernov zbor je v vseh svojih izvajanjih pokazal, da se izpopolnjuje v vsakem oziru. "Slovan", ki je te prijaznosti sodeloval, pa se mi zdi, da peša po svoji kakovosti in krči po svojem številu, kar mi je v resnici hudo žal. Hrvaški pevski zbor "Matija Gubec" je s svojim sodelovanjem v petju dokazal tudi ob tej priliki, da ima v Hawrylew-jevi izvrstno pevovodkinjo. Prešernov kvartet se je prav dobro odrezal v slovenskih in ingleških popevkah, dasi se mi zdi, da je bil drugi tenor tu in tam malce premočen. "Kravarski prizor" je bil nekaj novega in se je prav imenitno obnesel z ozirom na petje in kretnje pa plesanje. Deček Kalus je s svojimi kretnjami prizor zelo oživljal. Udovičev fantek je s svojim srebrnim glaskom občinstvo pa kar naravnost fasciniral. Kobalova burka "Snubači" je dosegla svoj namen v polni meri. Spravila je celo dvorano, ki je bila nabito polna, v sila dobro voljo in smeha je bilo nič koliko, čeprav je "greenhom" najbrž že pozabil, kako je človeku pri srcu, ko pride iz Slovenije v to obljubljeno deželo. Vse vloge so bile v dobrih rokah, čeravno je bil ta ali oni snubač nekam v zadregi. Kdo pa ni ob takih prilikah? Najbolje se je menda počutil med Razvija naj se brez tebe, da tlj koristi brez tvoje pomoči. Ti, pojdeš že tako in tako v pozab-,1 nost, a dobra stvar pa ostane ljudem v spominu na vse večne čase. Presojanje dogodkov \ doma in po sveto (Nadaljevanje s 1. strani.) ' Wg te industrialcev. Te je takoj, obnovila pod novimi določbami in stare magnate pa imenovala v odbore, da ustanove "noV red". Morda bo krpa, ki se imenuje Naprej, spet pisala, kako so francoski socialisti "prostovoljno" razpustili Bvojo organizacijo in izdali proletariat ... O tem, da je Blum v ječi, da so Soukupa smrtno ugonobili, pa previdno molče. Japonska se zaveda, da je sedaj čas njene žetve. V sporazumu z Nemčijo kljubuje Zed. državam, izziva Anglija in se sladka s Hitlerjevim posredovanjem v Rusiji. Zahteva nov red v Aziji zase in v Evropi za Nemčijo, čudno, če jima Rusija res gre na led. Turčija je v težavah, ki so zanjo zgodovinske in življenj ske važnosti. Rada bi stopila v-vojno proti Italiji, v pomoč Gr:* čiji, pa ji Moskva ne pusti. Kdaj je že bilo, ko je bil so-; vjetski komisar vnanjih zadev Maksim Litvinov in priporočal v imenu Sovjetske Unije borbo proti aurreaorjem in fašizmu? Da, le dobro leto od tega. i \ Peta kolona je čestokrat is/ ............... kana tam, kjer je rti. Kadar so njimi Ust i, ki jV" obiral" kurji I v kaki tovarni nesrfcče, planejo bedra. No, kako bi se pa tudi ne!? Obe vdovi sta bili dobri, ali vseeno bi jaz prisodil nagrado tisti, ki je bila največ v kuhinji. Dobra stvar če ne moreš ali ne maraš podpirati dobre stvari, ji vsaj ne škoduj! Pusti jo v miru! detektivi največkrat na osumljene delavce. Kaj, ako bi rajše lastnikom najprvo izprašali vest? Kako pa a vašim sosedom, znancem. prijateljem? Sie mu kdaj priporočali, da oe naj todj on naroči na Proletarca? Ak* ne, poskusite! ♦ M»MS»»M»MMSSS»MM»SMMMMMMM»MMMIIM» 4 i: ODSEK KLUBA ... . , *ča — v Belgradu, Zagrebu in v^iis kega k ra lja° " ^"Uiubljani - v visokih čislih in vaškega kralja. n& dobrem gUf||| ^ y L Ob porodu kraljevine Srbov, obiskuje jih veliko število di-Hrvatov in Slovencev so največ jakov ^ iz tujih žrtvovali Slovenci. Skoro pol | y Jugoslaviji vlada triumvi-milijona krepkih slovenskih ljudi okoli solnčne Gorice in moderne luke Trsta je prišlo rat — Cvetkovič, dr. Maček in dr. Korošec — in če bi ne prišli Slovenci, Hrvatje in Srbi do pod italijansko oblast, ki je na IZIM>znanja, da je vsem trem le severu pograbila čisto slovensko ozemlje prav tja do I>o-gatca. To je bila sila težka izguba za majhni slovenski narod. Kajti tržaški in goriški Slovenci so bili ena najkrepkejših žil v mejah te mlade države omogočen narodni obstanek in zagotovljena bodočnost, bi bil šel tisti tri ju m vira t že zdavnaj k vragu in Jugoslavija pa rakom žvižgat. Le tisto izpoznanje drži omenjene tri može na vlad njegovega narodnega in gospo- nem krmilu in deželo pa pri J LAHKI NAČINI za moderniziranje hišne razsvetljave 2. STEKELENO POKRIVALO ZA fARNICO (Levo) Za kuhinjo. Cela o-prema ne lahko hitro prlvijc ▼ iztok na stropu. Z žarnico samo Si SS 3. PLASTIČEN ZAST1RALEC (Spodaj leve> Priročni modeli xa kritje iarnic, na aveč-niku podobni opremi na stro-* pu all atenl. Z žarnico 26« ▼•ak ( V/traka j te ta lahke obrok# na ndaptorjih in drugih avetiikuh) Public Service Compony of Northern Illinois Tudi v cerkvah je nevarno Od kar divja nad Londonom nemški letalski "blitzkrieg", je bilo porušenih ali pa zelo poškodovanih okrog 40 cerkva, poleg njih pa nad 500 cerkvenih poslopij. To dokazuje, da se v nebesih tudi za varnost božjih hramov jako malo brigajo. darskega življenja. Vipavci, Goričanje. Kraševci in Tržača-nje so bili eden najnaprednejših elementov slovenskega živ-lja. Da, težko je bilo prenesti tisti udarec in še teže preboleti tisto ogromno žrtev, ki se pač ne bo dala nikoli pozabiti. Tudi bratje Hrvatje so morali žrtvovati Istro na oltar laške lakomnosti po tuji zemlji. Toda hrvaški narod je večji, številnejši in tisto izgubo mu je bilo lažje pretrpeti, če že ne pozabiti. Spočetka je bila Jugoslavija politično razdeljena na 33 pokrajin ali provinc. Toda leta 1930. ni bila ti*ta razdelitev nikomur več všeč, pa so jo razdelili na devet banovin, med katerimi tvori Slovenija dravsko banovino z glavnim mestom Ljubljano. Ali tudi s tem ni bil prav ni- John in Theresa Hujan vabita prijatelje in znance na veliko "THANKS-GIVING PARTY". Za srečnega je pripravljen velik živ puran, pa tudi vrteli se bomo da bo ka|. Torej ne pozabite v soboto 23. novembra 1940 na 2611 SO. TRUMBULL AVE., CHICAGO, ILL. življenju. Jugoslavija je baš sedaj v hudih škripcih, dasi ji ni bila še nikoli pot posuta z rožicami. Poprej hude notranje razprtije, sedaj pa strah pred vojno, ki je ne mara nihče. Tisti strah je pa ustvaril neznansko čudne razmere v jugoslovanski politiki. Korošec prav pridno brenka na fašistične strune, dr. Maček se kaj zaupljivo ozira v Berlin, Cvetkovič se laskavo priklanja Muasolini-ju in Hitlerju, a ljudstvo pa še vedno goji zaupanje v moč in prijateljstvo Sovjetske Unije. Kaj se bo skuhalo iz te čiudne mešanice, se ne more povedati. Vsaj zdaj še ne. Upam. da ne bo razočaranja. Toda doživeli smo jih že toliko, da ne bo kaj takega prav nič več čudnega. Glavni izvoz jugoslovanske industrije tvori žito, goveja živina. les. češplje, baker, železo, svinec in boksit. Vse te jugoslovanske dobrote gredo sedaj večji del v moč in čast nemškega diktatorja in ravno to more obvarovati Jugoslavijo pred vojno. Kaj se zgodi z njo potem, ko se sedanja nevihta poleže, je v največji meri odvisno od tega, kdo bo tedaj mirovni sodnik v Evropi. O Prešernovem koncertu Ker mi je prostor v tej koloni odmerjen Hi se bojim tudi tiskarskega škrata, naj to pot JESENSKI KONCERT "SAVE" I J. S. Z. V NEDELJO 24. NOVEMBRA 1940 PRIČETEK OB 3. POPOLDNE. V DVORANI SNPJ, 2657 S. LAVVNDALE AVENUE », ILL. i. t 2 3. * 4 ► > 5. SPORED—I. DEL a) "DELAVSKI POZDRAV" (F. Scheu) Sava b) "DELAVSKI SPEV" (F. Scheu) Sava Poje VIOLETTA CVETKOV, na piano spremlja Mrs. A. Mere a) "The Russian Nightingale" (Aleksander Alabief) b) "Molitra BogorodicV', arija iz hrvatske opere "Smiijam" (F. S. Vilhar) a) "Odmev", iz opere "Piknik v gozdu" (H. Riva) Sava \ b) "Veseli bralcT (L. Pahor)..................................Sava J Pojeta Alice Artach in Mar na Omahen a) "Pod mojim okencem" (narodna) *Čc ljubiš me" (M. Ligov) b) s) b) c) "Eno samo tiho rolo" (Ferjančič).......................Sava "Sq rosi fantje pojejo" (Ferjančič)..................Sava "Pred mojo kajio" (koroška)..... ........................Sava Poje Ann Beniger, na piano spremlja Jasna Biankini a) Through tke Night . . . (Frederick K. Logan) Paria (Speak) ... Arditi b) a) b) Pozimi iz iole" (P. H. Sattner)........................Sava 'Slavo delu" (M. Ligov)......................................Sava II. DEL OPERETA "POVODNI MOŽ" (V. VODOPIVEC) , ' CEVUAK..........................................Am.. Gor*« URŠA, njegova ien*..................... A.m Miiko • FRANCE, aomm! .................. rr:....... Ešwonl Dro.l.r IJfcA, Ponrd*....................................Alico Artock POVODNI MOŽ...............................Moko Pevovodja Save Jakob Muha, pianistka Mary Muho. Režiser Andrew Miiho. Po koncertu ples v obeh dvoranah.—Gradiikov orkester in Pucljev trio. Vstopnina v predprodaji 40c, pri blagajni SOc. VABLJENI VSIt KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ■ ■ KOMENTARJI JSKJ je bila prva v Ameriki, | "Enakopravnost" priznava, ki si je nadela vzlic temu, da da se je motila v svojem soipot-ie slovenska or«ranizacija, na- nistvu z boljševiki. Nič kaj ji ni ziv jugoslovanska. In je tudi [všeč, ko je šel aovjeUki pre- prva, ki ga je črtala. Po 1. januarju 1941 bo stara Jugoslo mier Molotov na obisk v Berlin, kajti taki dogodki le pričajo, vanska katoliška jednota spre- ! J« Rusija s Hitlerjem v resni menjena v Ameriško bratsko I zvezi in da jo Nemčija bolj in /Vezo — začetnice tega imena ABZ—uradno pa bo poslo- so vala pod imenom American Fraternal Union. Težko, da ima v oglaševalne namene kakšna ameriška zavarovalninska druiba. ali kakšna bratska organizacija, bolj ameriško in bolj mikavno ime kot si ga je določila JSKJk ki s 1. januarjem preneha biti JSKJ. Proletarec je ugotovil že v času zadnje konvencije JSKJ, ki se je vršila v Wauketranu, da »e sprememba pod tem imenom izvrši. Kajti tajnik Anton Zbašnik se je zanjo v naprej po trudil. Drugi člani JSKJ, ki so bolj pritega-va nase. V uredniškem članku v omenjenem listu je pod naslovom "Molotov v Berlinu" tudi sledeče: Vil tisti, ki »d videli t ftntijl po-Horntco dtmokHkcijt In atofeod*, pravi«« i* »aftioodlocavanja narodov (irtad lami •mo bili tudi mi), ao nam-»ie doživeli svojo prasenačanja takrat, ko ta jo Rusija avaaala mnajhuj-i.m io*r«|om tvobodnaga ilovaiitva. ki — ja pravkar pričalo pripravljati ita boj, da savijo strahotni nacijski polasti vrak. Kar počanjajo boljiavi-»ki veljaki od tislik mal Soljo, »kor boli, toda Na proaonoča nikogar rti. Is Tnrčijo, ta dano« nsjpoltoaajlo, rajodločnejna in najnouatraitnajia dear le prihajajo dan so dna m SSfttl o njonib odločnih tajavah proti Mcijaki agresivnosti, toda vsa ajoaa hrabrost dvig no jo Svoj denar, di s tam dokaie-jo ivojo pottoooftt. Prvi ja iol v Cla-% a land THist banko n« St. Clair Av*. in 55. cSstl Mika lav "prf jatslj", ki j« kmalu pHtfct sopat voh a »'rolo" ban bovcav. 5 katarih je rakel. da jih ie aa $2.006. ffat« jo »tapll v banko Mi kus. da tudi on dvig aa »vaj d«aar 1 oda blagajnik, Id j* Vido! prvsga človoka ItopM v banko in odfti Sopot vo«, ja tpralal MikuU. Nmu potre buje i«ko veliko vsoto densrja. nakar ja bančni blagajnik posval policijo Ko jo paKciJa dospola. jo Imsl Miku* •%oj denar, toda nlegov "prijatelj" in tujec pa sto »tinllk kakor kafro. Mikaš se j« blagajniku lepo aahvalil In vloiil svoj tisoiak sopet v banko. fas tt>' • t »•>)>. i »i i ■ - Ameriška Domovina ima proti onim, ki ne naročajo tiskovin pri nji ali v kaki drugi slovenski tiskarni, želo dobro metodo. Razvidna je posebno iz nle-deče notice, ki je bila priobče-na v nji na prvi strani v izdaji z dne 14. novembra: V POJASNILO Prod nekaj tedni smo na tem mestu aapisali. da je slovenski odvetnik. Mt. VVilliam J. Kennick iadal svoje tiskovine, ki niso nosile unijskega sna* ko. Mr. Kenblck pojasnjuje, da Jo do-sdoj lo vodno naročal tiskovine * unijskik tiskarnah in tudi one, radi katerih smo piaoli. Todo tiskarna, Oirvi Pabtisking Ca., ni dala na ti- ranja, ki ga je označil v svojem I tega pričakovala tudi kaj kori-ito ko je prodala Čehoslovaško Kennick ni isrecno saktoval. Todo po-sneje jo Mr. Kennick sahteval unijski rnok no Vso ostolo tiskovino, kar nas selo veseli. novembra ima na pni strani poziv v okvirju na shod v o-brambo Jugoslavije pred Hitlerjevo In Mussolinijevo nevarnostjo. "Ne dopustimo, da napravi Hitler iz naše domovine skušali izbojevati spremembo I ne MUie nič, ker ja trdno drii na VO. J akovine unijskega sanka, ker ga Mr. imona pred njim, so bili vselej poraženi. So pač preočitno kazali, da jim je le označba "katoliška" v napotje, dočim je Anton Zbašnik zaigral na ame rikanizacijsko struno. Pa lahkoto zmagal. Osebno je pridobival delegate za spremembo imena z dokazovanjem, da je treba, ali pa bo treba vsaki naši podporni enoti med drugo-rodce, če bodo hotele uspevati, a dobiti jih bo vanje mogoče le, ako se ne bodo označevale po narodnostih, nego bodo splošnega pomena. — JSKJ še ni imela vzroka spremeniti imena s tega stališča, ker pač isti tajnik s poročili izkazuje, da je napredovala vseskozi. A če se pogleda daleč v bodoč-netf, potem je Zbašnikov argument upravičen. Verjetno je, da bodo temu vzigledu sledile tudi nekatere druge organizacije, v želji, da se poameriČa-nijo v imenu, dasi ni še za noht no take potrebe. Frančiškani so se s svojim letošnjim koledarjem postavili še slabše kot običajno. Koledarski del obsega le godove in dneve, torej čisto površina stvar. Le poslovni del je od muh —na kratko povedano. Za (slovensko ali kakršnokoli književnost, tudi za katoliško, je koledar Ave Marije brez vrednosti. Je skrajno slabo izpričevalo inteligentnosti slovenskih frančiškanov, ki ga urejujejo pišejo vanj. Obsega le 144 rigi Rusijo, ki Turčijo v slučaju, da se slednja sope rs ta vi Nemčiji, lakko vsak čas napad« s obali črtakfs morja ali pa po kopaeik preko Kriten . . . Ali jo cilj sSvjotsk« prolatorske svobodo istoveten s cilji nemikogo je / nacisma in laškega fašisma? i Cemu torej li pempooni obiski tk-skih drftavalkov v Berlina ob dri, ko bij« anglSsko demokracij« stojo borbo nn življenje in smrt in ko ao ameriška in ostolo demokracijo oposujo-io, d« stopijo k mečem v roki nasproti strahotni polasti, ki g to si uničiti Ivo-bodo, demokracijo ia civilisacijo sveta? Zdi so, do igra Stalin neverno Igr«, katere edina svrkn jot ohranitev svojega lastnega prestiio in iiaadaljša ravlačltev las the ga debaktn . . . Tako gleda as« mi no potoioj. Na-tančnejio analiso položaja pa bomo dobili v Dailjr Workerju la Radni-tkem Glasniku t se i as t alf h listih ta-g« kalibra, ki nam bodo črno no bolem dokasali, da je ta nesvSta svesa naperjeno samo proti svetovni plato-kraciji ia aagfcik«-em#riJfcn*^ impe-t ialisma. ki tla asjva€j! oVtH «v obode in demokracijo svetovnega prelete-riata. govonu po radiu? Zakaj pa se je članstvo unije avtnih delavcev na svoji zadnji konvenciji tzreklo in podprlo predsedniški tretji termin? Čemu se niso vsaj nekateri voditelji avtne unije po-UVigali. da bi priporočili delavstvu, naj neha podpirati omenjeni dve stranki? Na konvenciji unije avtnih delavcev je bil navzo* član in zastopnik narodne eksekutive in eden njegov brat je bil v resotucijskem odboru, kateri je predložil pred log za odobritev tretjega termina. Dalje je bil navzoč drugI njegov brat, ki Je član eksekutive unije avtnih delavcev. Vsi trije so naglašani za socia liste. Vsaj meni se je tako povedalo. Imeli ao izredno priliko agitirati na konvenciji za Thomasa in Kruegerja, toda ta dva člana iz vodstva soc. stranke tega nista storila. Obratno. Njun brat je mirno sedel, ko sta priporočila navzočim v odobritev prečitano resolucijo za odobritev tretjega termina in povišava 1 a Roosevelta do nebes. Opis te slike je gotovo dejstvo. Kdor meni ne verjame, naj si dobi iztis zapisnika kon-Tist^>, da Am. Domovino zelojvencije unije avtnih delavcev, veseli, ker se je izkazalo, dal ki se je vršila v St. Louisu. Bil Kennick daje svoje stvari v tisk sem delegat in opazoval takti-unijski tiskarni, je šala. To, da ko omenjenih. Pisal bi o tem je narod opozorila, komu daje že pred volitvami, pa bi me "znani slovenski odvetnik" za- morda nekateri osumili, da ho-služlti, pa Je zanjo resna stvar, čem škodovati Thomasu in In popravicl, ako se *rre za Kruegerjti na glasovih. Vslic "svoji k svojim". Jjterau je prav, da se to obeloda- Radnički Glasnik z dne 12. t ni javnosti v pouk. (Op. u.— Cemu ne imenovati onih treh is vodstva soc. stranke z imeni? Kako naj Čitatelji vemo, koga ima dopisnik v mislih?) Torej čemu n&skakovati Le-vvisa namesto kritizirati one drugo čehoslovaško," vzklika ljudi, ki so na čelu socialistične to hrvatsko komunistično gla- (stranke, propagirajo in f»odpi-«lo. Čudno, mar ne, ako se po-; vajo pa naspi^tno stranko? John Mikaš v Clevelandu je vešč a k v harrhonikarstvu in dela se, da tudi v radikalizmu. Socialisti mu nismo nič všeč.Na Proletarca se že dolgo huduje. Smo proti Rusiji itd. Mož dobro misli, kako so bili sedanji in bivši komunisti proti sličnim akcijam pred ob rim i dvajsetimi leti. "Važno in potrebno je, (Op. u.—Tudi pri tej trditvi bi moral dopisnik čitateljem v dokaz postreči z imeni.) Ni moj namen zagovarjati Srbi in Slovenci", se glasi v po zivu. Neki bivši vodilni hrvatski komunist v Chicagu, ki svoje "drugove" dobro pozna, misli, a malo ve. Zato se je dal pravi, da jih ni večjih hinav- da pridejo na shod vsi Hrvati, i tewisa nego le naglasiti, da je potegniti starodavnemu triku, ki ga je "E." z dne 14. novembra takole opisala: in strani, je m h ko vezan in cena mu je 50c. Ako je koledar Ave Marije vreden 50c, je f primeri z njim Ameriški družinski koledar vreden vsaj $5. Kdor ne verjame, naj ju primerja, pa bo priznal, da je to resnica. K Johnu Mikala, S«07 SI. Clalt Ave.. ki prodaja karmonike, jo pred tremi mesSct ptllel neki človek, ki jo tek«l, da sta bita nekoč s Mikulem prijatelja, dasi se Mika.4 tega ni spominjal. Nato je omenjeni človek prihajal "v vas" vsak teden. Ko so jo včoraj sopet nahajal tam, pa pride notri neki tujec, ki jo dejal, da je ptodal t Oklshoml »veja UranS In da ilčS sdaj poštenega !levtka, kateremu bi lahko saupal svoj denar. Mikufev "prijatelj" jo ptičel nemu-c'oma posredovati, čel, da je Miku! posten človek ter jo priporočil, nej gredo vsi trije na banko, kjer na) prav tako upravičen svoje na-ziranje javno naglasiti vsakdo drugi. Nekateri menijo, naj bi Leviš rajše ustanovil tretjo stranko, ker je bila sedaj priložnost zanjo. A če bi bil to poskusil, bi v tem trudu ostal osamljen, ker je v CIO dokaj vodilnih glav, ki so gladile Rooseveltu pot v tretji termin. • Pop le j mo. kdo je Lewisa naj- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 NAROČITE Si DNEVNIK 'PROSVETA 99 2(1.17 K«*, l anndalo Avenne I Chieage, lllinoi« ^ 'Mjr^jrjTMjrjr^jrM^MjrM^jr^dr.i cev, večjih zaihrbtnedfcev in ne-snačajnežev, kot so komunisti. Verjetno je, da govori iz izkušenj. Komunistični tisk je poset Molotova v Berlin zelo omalovaževal. Dočim Amerikanski Slovenec v uredniškem članku, kritiziral. Bil je to Wil-tfdi, da ni šel k Hitlerju gledati liam Oraen» predsednik AFL. na uro pa naobratno Radnički Reke| je da . Uwk Renera, Glasnik pojasnuje. da Je šel v armade MU|imtda bi moral Green najprvo počistiti svoje smetišče, potem šele naj bi kritiziral drtige. Poleg Greena jih je v AFL več drugiih, ki so podpirali i VVillkieja, med njimi Hutche-son od unije tesarjev (Carpen-ters Union). Očividno tudi Greenova armada ne sledi vodjem stoodstotno. Potemtakem tudi njegova ni dosti prida, ker ne sledi svojemu generalu. Kolikokrat se je tudi še Green izrekel za republikansko stranko, namesto da 4>i priporočal delavsko! Vrh tega deluje tudi za spremenitev VVagnerjevega zakona v soglasju s tovarnarji, da ne bi imel (ta zakon) z« delavstvo nikake vrednosti več* Delavci vsled zavajanja verjamejo, da jim je Roosevelt iz-posloval Wagnerjev zakon in druge postave, ki so bile sprejete njim v korist Jaz je bil \sew\s nasproten Landonu in Knoxu. Slednji je bil tedaj oster nasprotnik Roosevelta. Sedaj je član jegovega kabineta. Čemu je šel Roosevelt v republikanski tabor po dane za svojo administracijo? Ker je UMW 1, 1936 prispevala $600,000 za iavolitev Lewisom radi njegovega naai-l Roosevelta, j« logično, da j« od stfua premotrarje. V ta namen je bil v kongresu predložen zakonski osnutek pod imenom Neelev-Keller Bili, kateri bi premogovniške družbe primo-ral uvesti varnostne naprave ln odredbe fca protektiranje življenj rudarjev. Nadzointvo v ta namen bi imela na podlagi o-menjene predloge posebna komisija. Vsakdo ve, da so premogarji pri delu neprenehoma izpostavljeni smrtni nevarnosti. V neprezračenih prostorih v rovih se nabirajo strupeni plini. Dogajajo se eksplozije in kakšne so posledice teh nesreč, je dobro znano. Prej omenjeni zakonski osnutek je imel namen stopHi izkeriščevalnim premogovniškim družbam na prste, da bi odpravil, aH vsaj omejil število smrtonosnih eksplozij in drugih nesreč v rovih. Dobil je podporo v senatu, s v poslanski ebornicl pa so ga potisnili v takozvano golob jo luknjo, kjer je ležal 17 mesecev. Medtem so bili premogarji pri-morani delati v nevarnih rovih in bili vsak delovni dan »postavljeni smrtni nevarnosti. Dva dni predno je Lewis govoril po radiu v podporo \Vill-kieja je predsednik Roosevelt urgiral merodajni kongresni odbor, ki Je dotični osnutek potisnil v "golobjo luknjo", da naj ga poslancem predloži v razpravo, čudim se, čemu ga je vselo toliko časa, predno se je domislil prijateljev premogarjev? Mar g* ni varnost njihovih žhijetij že prej aanima-la? AH pa se je morda šele tedaj irbal za njihove glasove? AH so slednji več vredni kot pa življenja* Ako bi bil dotični osmttek sprejet tedaj ko Je bil predlotert, bl bila vsota, ki jo je unija UMW vložila v kampanji za Roosevelta, dobro investirana. Eksplozije v rovih, ki »o st dogodile po tistem času, bi bile pr*pf*čerte in ubiti premogarji bi št živeli. • Kaj j?a glede drugih zakonskih predHogov. N. pr. za odpravo sistema, ki ga poznamo pod imenom ,spoll tak'\ Dese-kakor; t'm milijonom ljudi na jugu je iz njim odvzeta velika pravica, ker nimajo denarja, da bi plačevali davek zanjo. Jug je trd njava demokratske stranke. Njeni kongresnik! in senatorji priporočajo, da se naj bi tak davek da dobe delo nazaj na svojih prejšnjih prtertoHh. Ali je kaj razlike tned delavci, ki »o v vladni službah in onimi v privatnih Industrijah? ftdlna protekcija zanje Je močna unija, pa naj bo predsednik te republike bodisi Roosevelt ali Willkie ali kdorkoli.. Konskripcija pač nI bila nvsdena zato, da se z njo brezposelnost odpravi. Nekateri pravijo, da se je treba pripraviti Za obrambo preti Hitlerjem. Kskšna fraza! Jaz sem tudi la gotovo mero obrambe, zato bi se morali v ta namen zalomiti najprvo sami in le preostanek pošiljati Angliji, ZakAj nt Anglija mislila na vse in pustila Hitlerju pograbiti škodove tovarne, ki so ene izmed največjih municijsklh pod vzeti j na svetu? Bojim se, da bo Roosevelt res zavedel Zed. države v vojno. Mogoče ipod geslom, "pojdimo, da ujamemo Hitlerja". V prejšnji vojni pa se je "slogan" glasil, *'pojdimo, da uničimo kajzerja". Toda kajzer še zmerom živi, čeravno v pregnanstvu, in uživa dobrote življenja. Veletrgovci in vojni propa-gatorji nimajo nikakega strahu, da bi jih AFL ovirala v njihovih ambicijah. Vedo, da jim je vselej uslužna, kadar se gre proti CIO. Hillman, ki je za Roosevelta, vrši to delo in skuša, da bi zarinil zagozdo v sredo unije ter jo razklal v dva dela. Zato tudi je bil imenovan za "defense komisarja". Tako lahko svojo vlogo javno igra. Nč ne bom presenečen, če ga bo Roosevelt v svoj bodoči kabinet vzel sa delavskega tajnika. Hillman se zelo trudi tudi za združenje unij, toda ne pod okriljem CIO, nego k AFL, da se uvede nazaj sistem po stro namesto v Toda napredno Perovo družino tako vreme ne drži doma. Oni vselej pridejo na razne društvene in druge priredbe. Torej kredit! Ravno tako ao "Breezyhilčanje" vedno pripravljeni pomagati v vseh ozi-rih. "Kaj bir!" sva jamrala zjutraj z Jožetom v Yalu. Veselice ne kaže prestaviti, ker bo mogoče drugič vreme še slabše Tako pa tudi ni pričakovati kaj pride udeležbe. Prišla sva do zaključka, da "bo kar bo". Kljub caganju in kislemu vremenu se je nas zbrala zvečer priličnt)\druža in smo se dr-"držali" v dSc^rani čez polnoč, dokler ni vsega^sfiMuukalo. Jože je pridno kurH peč, da je že itak razgretim plesalcem postajalo še bolj vroče. A pomagalo je, da so pridno iskali "hladila" pri bari. Sodr. Pečar pa, kot dober odbornik dvorane, je pa vztrajno gladil pod. Je že tako na svetu, da je vsak človek za nekaj "ustvarjen". Nekateri n. pr. so rojeni "trou-blemakerji" in posebno radi pridejo ponujat svojo neslanost, surovost in "moč" na ve- selico, da še drugim kvarijo do-industrialne bro razpoloženje. Bo pač treba unije, na prireditvah poskrbeti, da tS Delavci v tej deželi bodo do- ke odvede "mož postave" tja čakali še veliko temnih dni. Bo- kamor spadajo, jim se, ds korakamo po slični Poročila glede števila socia-poti kot francosko delavstvo. JistiČnih glasov pri sadnjih vo-Francija je posedovala eno iz- litvah le počasi prihajajo na med največjih in najbolj izvež-banih armad na svetu. Toda njeni voditelji so jo izdali in prodali, maso francoskega ljud stva pa potlačili v močvirje. Drugače bi Hitler Francije ne mogel zasesti v 6. tednih. Zakaj pa je vzelo trojico Franco-Mussolini-Hitler dva in pol leta predno je porazila lojaliste španske republike? Tukajšnje časopisje skuša zavajati javnost s trditvijo, da je polom Francije zakrivilo delavstvo. Prizadeva se pač zvrniti krivdo tja kamor ne spada. Da, zelo težki časi m pred nami. Le čas bo pokazal, kaj vse imajo nasprotniki delavstva v načrtu proti njemu tudi v tej deželi. Frank Bolka. IZ KANSASA "kadar je treba spremeniti lepo vfeme v deževno ali še kaj slabšega, kar ti oglašaj veselico ali piknik in spremema bo takoj tukaj." Tako moč mi Je prisodil Joe Per iz Glrarda, ko Je prišel z druftino v soboto večer 9. nov. na klubovo veselico v Ya!e. Je res smola; ves čas prej lepo in prijetno, da se ne bi nihče mogel izgovarjati na "slabo vreme", — dasi se vseeno Vedno lahko najde koš drugih izgovorov—toda omenjeni dan se je držalo kislo in pršilo, da je bilo kot nalašč za tiste, ki radi iAČejo te»ite. H« v** peljem naravnost v tovarno, kjer ai lahko zberete fino Sterlin* suknjo ali Fur Cost. In to Od $5 do $25 cenej** kakor kje druffje. BENNO B. LEUSTIG I0S4 ADDISON RD. TH. Endlcott 342« CLEVELAND. OHIO ............»i L ■ 11 j.................................M M *++♦+++ ZA LIčNfc TISROVltffe VSBH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE N*A UMJSttO TISKARNO Adria Printing Co. 18JM! N. HAISTED STREET, CHICACO, ItJ- • Tel. Lincoln 4T00 MtOLtTAREC SE TISItA PRI NAS *.................................... |i m ■ m ' 1 • i i m •■■■■■•ai • Prva slovenska pralntoa se priporoča rojakom v Chicagn. ■ iikim ■■■■■■ Ciceru in Berwynu, 5 Parkvu>w lamuln f/o*! FfcANfc GRILL Sn JOSEPH KOZDRIN, lastnika Fhia postrežba — Cen« smem« — Dalo jsmreno Tstsfonl: CAN AL 7171 i i i J 172M731 W. 21 st Street * a t to M i« mm •7178 rnmmmmmmm a 0 i CHICAGO, ILL J ■ i j ALEKSANDER SPASOV: J r | y r S Povenl sirote o sovru&tvti, Lrn ^^r Mm MH iiHivovMiljil in dobroti (Nadaljevanje.) 5. Janko jo v največje presenečenje celega mesta • topa! skozi mesto, Uvignjemo glavo. Po kosilu so se meščani Set ; njem naročil na preiek. Ker ui * mogel sam, je najel mojstre, pomočnike in vajence. Sedaj !*o vsi tekmovali, kdo bo delal ponosno pri njeifU kdo se ^ bo|je .zurU z visoko j y čevljarstvu. Janko je vsem oprostil radi vnuke za najsrečnejša bitja v me tu. Kajti tudi mojster Janko je bil »edaj prvj meščan, ki mi ga vai v največji meh cenili in spoštovali. Tudj^za najbogatejšega človeka v meaiu ao ga smatrali. treba, če se bi skupno potrudili biti strpni in pametni. . sx e ^ Rojak r stava ni več zastavonoša Napreja. škoda, ker je *ktt*el postati njegov trobentač, pa si je pri tem nakopal Prazničen dan je bil m Jan- vloge, ki mu obeta Ae težji boj ko je odšel sam t doma. Drugače js vedno peljal tudi svoje dečke s seboj na sprehod. Tisti za vsakdanji kruh. t j Pri SDD ao se spori radi predelave ie pred nekaj meseci dan pa je šel sam na »prehod, polegli in je upati, da tudi sta- bolj smejali. Janko je namreč j »re\*nM» Padanja. Sedaj ni Ko se je zvečer vrnil, je bil ze lo vesel in razpoložen in že z vrat je vpil: peljal za roko štiri revne in >koraj gole sirote. Oči so se mu svetile od radosti in sladko se je smehljal, ko jim je kupoval nove oblekce, novo obutev , ko jih je peljal k sodniku, da jih pusinovLI imel sovražnikov, vsem je dajal navodila, z vsemi je govoril. Smejal se je, čisto drugi je postal. . . In čudo, vse mesto je naenkrat postalo drugačno. Odslej so bili vsi njegovi prija-lPO CLEVELANDU re zamere, Izginejo. Kajti I)om ima konkurenco in za njegovo ohranitev in vzdrževanje je — Veste, mati, vse tisto vr-1 treba sloge vseh onih, ki so ga bovje ob reki sem kupil? (Konec prihodnjič.) tel ji, povsod so ga klicali, naj Tudi la čudež so doživeli No- jih obi^f; Najlepša dekleta so [včgrajčani. Dočakali so in vi- mu l^ati-.. Janko deli, da je mojster Zozo, ki je J,H 8e Je smejaI ,n Jim govoril: bii fant, naenkrat postal očo — SaJ mater... Tudi štirih dečkov. isinova imam... Dovolj mi Stara Rada pa, ki je bila1 j® * 'Sdmo *wwtejo, ^taini mati teh sirot, je postala "J,h 60010 P?**""* ' Takrat njegova mati. Janko ni vedel,, homo pravih svatovanje! Kaj bi počel od veselja. Nikoli. T4tk« J* »^aj teklo življe-be nikoli v življenju ni občutil!11^ Janku iz dneva v dan, iz loliko sreče . f . Imel je ma- j 'eta v 'eto» ter, imel je otroke — Atiri siro-l Starki Radi, priletni starki masne, toda zdrave, zagorele Radi se je vzravnal hrbet, po-tantke . . . stala je vesela, kar naprej se je Olovek s svojim srcem je ču- mejala. Njeni vnuki so rastli. i na uganka. Samo en svetel Dva sta hodila že v šolo in do-žarek je bil potreben, radosten j bro sta se učila. Mlajša dva pa in nasmejan . . . Celo ime Zo- sta ji vsak dan pomagala in jo spremljala, kadar je nesla kosilo Janku v delavnico. Tako je minilo nekaj veselih iet za Janka, za njegove sinove in njegovo mater. Janko je delal od zore do mraka. Po kon- Cleveland, O. — Spominska I pomagali zgraditi in doslej obdržati. « Volitve 5. novembra so pri nas izpadle kot je bilo pričako-vati. Kdaj spet dobimo v Cle- razstava Peruškovih del se je^eland socialistično gibanje na dokaj dobro obnesla, vzlic te- katerega smo bili do prejšnje mu. da je bilo ob nji veliko ne- »vetovne vojne in Je celo do u-jevolje. Direktorij SND, ali tragedije na Public kdor je že imel glavno besedol^guarea tako ponosni? — J. P. pri izbiranju članov v ra*nej<2. , , ' t pripravljalne odbore, je naštu- GlO$ IZ Pueblo lil notri vsake sorte imena. Ker so mnogi med sabo v*led enega ali drugega vzroka skregani, ni bilo pričakovati, da bodo ob tei /o. ki mu je bilo do danes izgledalo grdo, se mu je sedaj /.delo tako lepo, tako milo in krasno! Celo zelo vesel je bil sedaj tega imena, kajti nihče ni imel tako lepega priimka. Nihče ni imel takega priimka ne v mestu, ne v okolici, celo v njegovem rojstnem mestu ne, ki ni daleč od tu. In še tisti dan je Janko ukazal, naj snamejo iznad vrat njegove delavnice -taro desko, pa naročil, naj mu izdelajo novo in veliko z napisom : MODERNI ČEVLJI MOJSTER ZOZO Vesel in nasmejan, ko da so mu zrasle nove perutnice, je j Janko pograbil kladivo in za l cel nabijati in delati. Celo zapel je. Delavnica je bila polna pesmi, še na ulico je silila in ko ptica v letu je poletela nad mestom . .. Člani vseh cčhov v mestu so v čudu odpirali usta. . . Ko pa so videli tudi nov napis nad vrati delavnice, je nastala zmeda po vsem mestu. In v mestu se je ?opet začek) govoriti o Janku, o mojstru Zozu. In njegov sloves je šel po vsej okolici. £opet je biio pri čunem delu se je vesel vračal domov. Takoj se je začel igrati z otroci, povpraševal jih je, kako je v šoli. o nalogah, o njihovih sošolcih. Z veseljem je delal Janko, ker je vedel za koga dela in za koga služi. Imel je dovolj denarja za novo hišo in delavnico. In sezidal je novo dvonadstropno hišo mesto stare in razpadajoče hiše starke Rade. Tudi veliko novo delavnico je postavil sredi mesta. de nekaj let je minilo. Vnuki stare Rade so odrasli. Večja dva *ta končala mestno šolo in sta pomagala Janku. Mlajša med njih, ki moral to izkazati z dokumenti. Kaj store z onimi, ki Ae niso uatiiralizirani, sedaj, ko to pitoni, javnosti ni že znano, a govore da jih bodo odslovili. Ako se to zgodi, bo žal, prizadetih ah kaki drugi slični priložnosti ^ k{ j|h je segli drug drugemu v roke m , ^^ kMU ČM|| M v rek ' i** ~ eneirm' fMtej deieli, ako imajo držav- vse". Razprtije ne poznajo tega gesla. Vendar pa je slovenski Cleveland storil, kar je v danih o-količinah zmogel, in ko to po ročam, je bilo z razstave kupljenih že okrog en tisoč dolarjev Peru* ko vi h slik. In to je že nekaj. čikaftki delavski center je z oznanilom, da si izbere *ua tej razstavi eno sivko, napravil med nami #rfjeien vtis. Pa tudi soproga pokojnika je bila vzra-doičena. Saj se je Perušek s Cl-k ata ni dobro poznat in enako tudi ona, pa ji je dobro delo, ko je videla, da ga* niso pozabili. Kakšno sliko dobi Center v Chicagu, ne vera (to je tpiaano tri dni pred zaključkom razstave). Odvisno je pač, kako ao se sporazumeli med sabo tajniki treb tukajšnjih kJubov JSZ, ki so imeli mandat izvršiti naročilo. ; Torsj udeležile >e ie seje vai iu napolnite dvorano« da nam cd svoje strani svetujete in u*m pomagati pri težki nalogi. Vsakdo bo lahko izrazil svoje mnenja in vai bodo imeli priliko svetovati in sodelovati pri razvoju kluba. L Ambrozich. V nedeljo vsi no Sovin koncert! Chicago, IU. — Na drugem mestu Proletarca je objavljen program Savkiega jesenskega koncerta, ki se vrii prihodnjo nedeljo v dvorani SNPJ. Že iz programa na papirju je razvidno, da bo koncert pester. Z bor-k e skladbe so večinoma lajie m mične vrste, ki se ljudem navadno ie bolj dopadejo. Zelo lepi sta tudi pesmici, ki jih bosta zapeli v duetu Alice Artach in Marya Omahett; posebno krasna je "če ljubil me". O dveh solisikih, misa V iolet-ti Cvetkov iti miss Anne Beni-ger, ki bosta gostovali na tem V olitve so, koncertu, naj rečemo le toliko v§e kolikor ?mo slišali, namreč, da posedujeta obe zelo dobre glasove in se vež bati za pevsko kariero na profesionalnih de-I j ■! ■ I ■ skah. Upati je, da bo«ta prem )- tej deiželi, ako fmajo držav- ^ili iee lepe me-l,aw Akob.,.hb»lCir»IZ»l>an |odij# jn te,ka (K, 7a(etka v pridi x a h na to nagovarjal, pa dnra bi Mto dane« marsikomu, ki J4j ,„ {e še to nj dovo,j> ^ vaa I« njeffa P^uSal, prihranjena otovo FrKrabi| Ba ple)i ^ kon. nepritika od tiskati prste m »e certu pa pucljev trio kj j)fra xjrowj*ti bo-om. Mi »mo lke |n v>wke ,ako d, mora ljudi ^ravo^a*«« «vanli in j»» ple,atnn vsakemu 02- jinporoeali. da kdor mtsli tu dravj kurja Ce vas bodo •talno ostati, naj se potrudi za mlkaU, anf,eAke. bo vat 7;i rio-državljanstvo, a nas niso upo- vo|jn ^ anldtAkov orkester v *tevah ^ gornji dvorani. Vstopnina sa- Rtislja je s svojim sporazu-HHHH pHH inom s Hitlerjem dobila veliko glijo, ki pa jo Moskva ne odo- teritorija ns aa bi ji bilo treba brava. A tudi nemškega prodi-, iti v V0jfl0i lulija druK% Hit, ranja tja dodi si ne želu Razen ierjeva raveznica, pa je morala seveda, če se morejo sfere vpli-, v Iie ^ bi imtlm kaj do. bička od nje. Taka je sedanja ••iorperiAlialična" vojna. Koristi od nje imati le Nemčija in Rn- 1 Dne 10. nov. je Slov. dram. klub Zora vprizori! v Narodne« domu komedijo MDenar", , Ko smo korakali od slike do ivukmt€ri A"x™ dva pa sta še hodila v šolo in slike, so mi pokazali neko _!«b«var, Rose lUdovicIi. Robert mo za ples 30c, za koncert in ples pa je označena na programu. Sava vas vse uljudno vabi. Savan. va med Rusijo in Nemčijo tudi v tem slučaju razdeliti sporazumno, kakor sta si jih v njunem paktu lanskega avgusta glede Poljske, baltiških dežel, Finske in Rumunije. Ugibajo, in tudi verjetno je, da ponuja Hitler v zameno za Turčijo Rusiji kontrolo nad Iranom in Iraqom, in ko razpade imperij Velike Britanije, tudi nad velikim delom Indije. Tako bi prišla Rusija do morja skozi te kraje, Balkan z evrposko Turčijo vred pa bl prišel pod nemško nadoblast v mu z Rusijo. Težko, da bi bila Rusija pripravljena prepustiti priredbi; KLUBOV »npir»«»r* r pott ... kot si jo ftrlltel Mo^na intulacija . . . (Irfti vročino v peti. ftrofdimnJ brojler . . . otrani. Slovenska naselbina v Cievelandu ni pozabita čtove- ka, ki ga ni več med nami. • •• Najboljše prospevajo med nami — kot menda .povsod v paštti naselblaalu "kulturni" prostori. Propaganda za mleko nič ne izd*» večina tistih, ki jim ga zdravnik zapoveduje, se nočejo ravnati po plačanih nasvetih. Drugače pa fe naša kultura v stanju revmatizma. Kako bo iz&el koncert "Zarje" na Zahvaliti dan, sedaj še ne vemo. Upam, da ji bo vreme naklonjeno in dvorana polna. "Jadra«w*v" koncert j* imel r.elo slab poset ia tudi "Verov-sek" ima slične Mkoče. . i Zamah p« je dobila pod Sub-Ijem "Glasbena matica". Koliko čaaa be obveljal, je seveda vprašanje časa. ui'-. J', •Naprej" (list) že nekaj mesecev jako šepa. Ako mu je pittsbuciki dim ikedoval« mu elevelandska klima Ae' manj prija. In urednik Geo. WHko-vieh ae je skril za žensko krilo, ker je označH za urednico BU» /aboth Matko. Na uredniški posel se ona čisto nič ne razume. # Skregaruvsti je v naprednih vrstah v Cievelandu menda več ko kdaj prej. Krivi eo razni dO-piši, pisani v namen, za kreg, boj zaradi vprašanja zdruf.e aja SSPZ s SNPJ ln pa ie nešteto drugih stvari Kar nič ktj dobro ee ne počutimo v dnržfei. Ta je jezen na onega, drugi četrtega, zraven ie kdo kaj zbadljivega reče, pa nastane puščoba. Vsega tega ne bi bilo Roblek, Frank Pechntk, Mary ^J.! • A. 11 Hochevar, Elsie Pechek Louis1 IZVOZ 111 UY0Z Babich, Wm. Lesser, Jennie Jase in Natalie Dovgan. Režiserka je bila Bose Radovich. Avtor igre je A. Ko bal. Po igri smo imeli plesno zabavo. Prihodnjega letnika Ameriškega družinskega koledarja z zanimanjem pričakujemo. Delavske razmere so srednje. Vladna naročila se v indu-strialnem mestu, kakor je naše, poznajo ponred-no is neposredno in ljudje si obetajo boljših časov. — Opazovalec. Vabilo na skupni sestanek CHICAGO, ILL. — Koncert Sare, 9 nedeljo 24. novembra v dvorani sporazu- SNPJ. DECEMBER CHICAGO.—Zabava kluba Slovea. ožino iz črnega v Sredozemsko 1 »ki center v potok s. decembra, morje Hitlerju, a presenečenja 114 <>• — o meg^čs. Wts. Zadnja seja kluba št 27 JSZ 8. novembra je bila zelo zanimiva *in za bodočnost natega kluba ter naše naselbtoe zgodovinskega pomena. • * > «t ? V teku rasprave je klub sprejel več vsdnib predlogov, izmed katerlb ae mi zde najvažnejši sledeči: Nai klub je naročil 26 izvodov Ameriškega družinskega koledarja.. Prejfaua leta smo ga raopečali povprečno okrog 100. Seveda v tem slučaju pomeni le, da je to nate prvo nn- Znano je, da je Danska v glavnem poljedelska država in bogastvo dežele predstavlja njena Živinoreja. Leta 1938 je imela Danska Čez S milijon? goveje živine in ovac; tudi svinj so natteli čez 3 milijone. \rse svinje, ki so bile namenjene za izvoz, so šle v Nemčijo, prav tako tudi vsa odviftna goveja živina. Iz tega torej sledi, da se izvoz živine iz Danske v Nemčijo ne bo povečal. Drugače je pa z mastjo in šunko; tu je bil do nemške okupacije glavni odjemalec Anglija, ki je lani kupila na Danskem 179 milijonov kg masla in tanke. Danska je 1. 1938 izvozila v Anglijo 119 mil. kg surovega masla in 1140 mil. komadov jajc. Te količine so zdaj na razpolago Nemčiji. Nastane pa vprašanje, če bo v današnjih časih Danski še mogoče obdržati živinorejo na tako visoki stopnji kot dozdaj« kajti Dan-*ka je močno navezana na u-\oz; predvsem mora letno uvažati milijon ton ovsa in drugega žita ter 686 tisoč ton oljna-jtih semen. Uvoz fosfatov je Določno vemo le, da Hitler in Molotov nisi a kovala nakl£-!>ov proti "imperialisticui" vojni. pač pa, kako iz nje čimvač dobiti, kot pravi njun uradni komunike, "v obojestrasko korist". it. 222 JSZ v potek 10. decembra v Nagodotovih prostorih. CLEVELAND, O. — Klub It. 49 JSZ priredi svojo letno plesno veselico das 25. doc. avocer v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu. CHICAGO, ILL. — Sil vos t rova sa. kava kluba it. 1 JSZ v Masonic Tem-• p le, 2Z*d St. in Millard Ave. 1941. MAREC CHICAGO, ILL. — Priredba v ko-ris t Proletarca v nedeljo 2. marca v ^iemci dobili pohištvo Židov V Alzaciji so morali tisti Ži- dvorani snpj. dje, ki so imeli udobna stanova- ] april nja, prepustiti jih Nemcem s i chičago, ili__koncert Sav«, pohištvom vred, in se izseliti v ■»•deljo 20. aprila v dvorani snpj. "ghetto". ročile za prihcKinji letnik ki na , . rtil/w, ... bomo koledar raapečavali. t Drug »klep jo bil, da kUb kupi tjjk 4 Adamičevo knjigo "From Many Lands". Smatramo, da Je važnega pomena in ga solitra 56 tisoč ton. Nitratov 100 tisoč ton. Od kar je Dansko okupirala Nemčija, je njena trgovina z Anglijo ustavljena in enako fcelo zenimivaiza vaakega čHa- ,tudi uvo* potrebščin, ki Jih je telja, ki si teli obdgateti svoje P«*ej dobivala iz Anglije in A- znanjo. Kdor si jo >eli naročiti. joVlahko dobi v našem klub' • 1 »t«. .v raerike. Tako vidimo, da je pre- ____fitirala Nemčija, dočim se dan- Namreč le ia iiUnje, kai;sUne *kemu ljudetv«. ki je žlvtlo de Iie 3» dva tedna, nato pa vsak okapacije v blagostanju, obeta dan lc več. črna bodočnost. V Najvažnejši sklep te seje pa je bil, da se povabi vae nate dajatve ia somišljenike na »kupni sestanek v nedeljo 24. novembra, ki bo v dvorani SST. Prič rte ae ob 2. pop. Glavna točka na tem zborovanju bo, kako se naj ta klub ravna v bodoče glede uaAih smernic v sedanjih razmerah. To naznanilo je namenjeno vtem onim, ki jim je pri aren klub, zveza In bddočnoat delavstva. Neodvisnost Turčije Pred par leti je Turčija praznovala 17. obletnico svojega prerojenia in svobode. A toliko jih je, ki ji strežejo po svobodi, da se nič ne ve, kdo se bo prvi zapodil vanjo in ji jo vzame. Usten to PHINDECITS YU60SL1MMERICAN RADIO BROADCAST • ♦ * Evcry Siturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION W HI P 1480 kilocydes (Firat Statlon on Yonr IMal) i Featuring a program of. Vugoal&v Folk Music JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija pri Kefiu v Willow Springsu. Priporočite prijateljem, da si naroče Proletarca. Dr. Joho J. Zavertnik PHYS!CIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 2Cth Street Tol. Crawford 2212 At 18S8 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. I>aily Tol. Canal 1100 Wednesday and Sunday by i appointment« only Residenee Tel.t Crawford 8440 ir no ansvrer — Call A u sila 5700 I Kdo lastuje svet? Anglija poseduje 13.2 od-stot>kov povrtine sveta, Francija jo je do tev ojne lastovala 4,8 odstotkov. Nizozemska 0.80 odstotkov, Rusija eno Aestino, ki ipa je vse ena celina. - Druge dežele z velikimi vna-njimip oseetjiu so Zed. države, Japonsko. Belgija, Portugalska, Italija in naketer drug*. • f iinniiiMMM4iei»» .PRISTOPAJTE K. SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE 81 DNRVN1K J TTP 4 j Stane ss rolo loto $0.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova drufttva. Deaat j« treba sa novo druAtvn. Naslov aa Hat In ss tajniitvo je: W57 S. Lawndale Ave CHICAGO. H»L. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10 ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan A Ml.....III : BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 14 711 424 Bread Street JOHNSTOWN, PA. A Yugo»lav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugosliiv Federation 8. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1732. Pablishsd W««klr at 2301 Sa. L.w»dale A»t. CHICAGO, ILL., November 20, 1940. VOL. XXXV. ■■ ■ THE LABOR CHORUS Two of the most outstanding Slovene labor choruses vvill climaa the fall Muon vvith presentation of brilliant concert program* this vveek. In Cleveland, Ohio, "Zarja'* will step forth on Thanka-giving Day, Nov. 21, with a brilliant array of its own talent in šolo, duet and choral numbers. and a play in vvhich the youngc/ members of the chorus have the leading parts. In Chicago. "Sava" wil| present another of its eacellent con-certs on Sunday, Nov. 24. Here. too, in addition to duets snd renditions of the entire chorus, s musical comedy vvill be feat-ured, as well as guest soloUts. Both these accomplUhed groups of singers are sub-sections of aetive JSF Branches, and as sueh are important channels through which interest of members is retained for creative •nd educational vvork within the groups. Both have a large precentage of membership among the younger generation. and we may say, are quite rapidly chang-ing over to the new generation of our people. Continuing the building up of this nature of educational v/ork in our Branches is of utmost importance. In addition to its educational and recreational value, numeroui members. with appreciation for song and music, are attracted to our movement, who otherwise might never have been heard from. Sociakility is promoted vvith our singing societies, through a common blending of interests in song and music. And vvho vvill doubt its value! Didn't the great poet Hawthome himself %ay: "What vvould a man do if he vvere compelled to live always m the sultry heat of common society, and could never better himself in the cool solitude of song and music!" Neither should we lose sight of the fact that by supporting the programs of our singing societies vve are helping keep alive the beloved old Slovene folk songs, dear to the heart of young and old for their everlasting beauty. PROFIT CAUSED UNION MOVEMENT ALL-IMPORTANT THREAT OF JAPS MMHlHtt Jugoslavia-A Historical Sketch Peoce Groups Warned of Growing Mcnace of Nazi-Jop Alliance, But Trode Continued NEW YORK.—With s none hal;anee it obviously did not feel. the State 1 >epa rtment st Wsshington haile«! the Pact of Berlin, amonf Germstiy, Itsly and Japan, ss "olj stuff," snd msin. tained tovvard it s rigid silenee. .Ves nt i me the pres«, in a magnificent straddlc, refleeted ths Washington attitude vvhile st the same time it savr the |>sct as s sensational revcla-tion, unmsaking st last for ali "isola-tionists" and other doubters the sin-i«ter common irosl of the three rene-p-ste nations—a shake-up of the atlas involving direct threat to the security of the United States. The irony of this dual poaition taken by the press is sppsrent to the niany peace-minded group« in the eountry. For years they have pointed out the exutence of sueh s elose tie-up betvveen the Nazis and Fascist elementa in Jspan. They have repeated-ly urged the State Department to take vigorous and effective aetion i against shipment of vvar material*« to Japan at s time vrhen sueh measures might have been taken vvithout pro. voking an armed eonfliet. only to meet vvith official opposition in the nation's capital. More Elerlioii Kisulis As this issue goes to press no clear indication has been received yet as to the total Socialist vote polled on November 5. Norman Thomas polled 10,937 votes in Wisconsin, reports from that state indicate. J. W. A ikon, Social ist-La bor candidate, received 1.078 votes. Thomas' vote vras an increase of 311 over his 1936 total and Aikkts a ga in of 521. Earl Brovvder. Communist aspirant, shovved a loss of strength. dropping to 1,631 votes compared vvith 2,197 he polled in 1936. f" Roger Babson, Prohibition party candidate, received 1,147 votes. Defeat ed in Minnesota vras ineumbent Far mer-La bori te R. T. Buckley. In Nevr York State vvhere the biggest up set in the Socialist vote took plače this year. the Socialist vote vras 21.000, some 6.000 of which vras the upstate total. Four years ago the Socialist vote in Nevv York vras 86,000. Thomas' Nevr York City vote this year vras 12,000 compared to 36,000 of four years ago. Spokesmen of the Socialist Party contend that their strength wa* maintained and slightly inereased over 1936 in evcry state but Nevr York. and that the national total will equal Thomas' 187,000 of four years ago. An unofficial tally gave the Prohibition Party, headed by Roger Babson, 7,322 votes m Nevv York State. Browder'a indicated national total vvill not go above the 80.000 total of 1936. In several states, California, Massachusetts and Nevr Jersey, he is running ahead of 1936 figures. But the AMERICA WAS WARNED On May*15, 1935, the Nofrontiers tim« Nevrs Service. whkh makes this comment, published a dispateh «muggled out of Gsrmsny by one of its corres-pondents revesling thst seversl auto-mobiles filled with Japanese officers and eseorted by high officers of the Reichsaehr had entered one of the 1 secret forest area« near Hildesheim vvhere even German citisens were not t»llowed, snd whsre confidential vvar preparat ion« srare proceeding. and w#re aftervvards wined snd dined sumtuously st Hsnover. At the same time, German steel industries, filling large munitiona contracta vvith Japan, successfully held out for lovrer ship-ping rate* on Japanese lines. Kver since July, 1937. tho world has been denied any information on Japan'* gold reserves; yet Nssi pa per.h have published detaite) figures long sfter they could be obtained novrhere else. These important snd conclusive re. porta, along with many similar ones, are no* being quoted by the military-minded opponents of the peacs «r'oup« to support their "old stuff" thesis. Yet from the time when. the reports first appcared in pri nt, it vras the peace groups that acted upon Organization is greatest oro^lem of modern times i* TIH" l.ibor uni>n movement is not a mere matter of vvage* and hours. ! It aiins to regulate these. But back lof these sre grest moral snd patriotic j principlcs. ignored, it is true, too i often by its membera, and lost sight 0 t slmost entirelv by ita opponents. John Mitchell onee expressed the high ideal of organised lsbor whcn he said: "If I believed that the trade union movement stood for nothing el*e then securing a few cent« hieher wsges or securing s few hours les* lsbor 1 vvould leave H. lf ! thought that is sli it does I vvould quit the trade union movement and I vvould try to ntart inyself s new movement. But I believe it does more thsn that. I believe the trade union movement rsises the standard of our citiaen-hood snd the womanhood snd the childhood of «11 our people. Any movement that elevstes aociety, thst elevstes the manhood snd woman-hood of our people, contributes im-measursbly to the we)fare of our people snd to the good of our coun-try." The lsbor movement is devoted to the uplift of humsnity, the most worthy cause vvith whieh sny movement csn be sssocisted, snd the trade* union movement, through the labor presa, is doing Ms full share in placinr before the vvorkers the real situation vvith vvhich they are con-fronted. so that in the fullness of s bountiful harvest may be tion and dovote their energy in a . direetion vvhich vvill help to strength j en the organization a h a reliable pro-i teeto? in sli phuses of life. I. and Slavonia came under llungarian the Slavic race, his-1 *°Btro1; u"tU 1V18 I As esrly as 1868 both region* were The vradle af toriana teli us, wa> on the northern The promesH made, even great difficult circunutanccs to l#e suffieient proof fer every man and woman einployed in the baking and eonfectionery industr.v that for the aake of self-proteetion they ought lo join our ranks, uhich, as is being admittcd by some of our former Hrongest opponentM, no longer re-sembles "the loo«e piueon coop sf-fair" of ye«rs gone by. We need not dope ourselves with dre«mM of the future, a» long as we ean auccesk-fully demonstrate to our members that they have a good organiiatiou that haa »uccessfully weathered the storms and internat difference« and ! that novv stands solid snd with 1 irreater power of rcsi*t«nce ready to continue s vvork that vvill mean to not alone win nevv members for the International Union, but also fighters vvho are determined to defend the rights of organised labor, snd who, as the most ssered token of their union principles and loyal« j ty, have nothing else at heart but under j jjopes of the Carpathiana—a semi-oU*fhl i eireular belt of mountainh in .Southern Kurope nearly H00 miles iu iength. The Ineakup of the Ronuin Kinpire in Central nnd South Europe caused the Hlavs to migrste to the Houth and west—follovving the movement« of the Teutonic or early German tribes. In the end, the 81av« vvere in posseasion of aouthesstern Kurope. Subhequent Jiagysr invs-nions and the Germs nic pressure from the wcst deprived the Slavs of part of this territory, and definitely separated the Slavs in the south from tSeir northern brethren. The settle-me:vti of the Southern Slavs in the north-rn Balkan* vvere known as Slo-venis l»om their beginning. Tbe present Serb ."»nd Croat araas were oc-cupied much later. Until the tvrelfth centuiy, Bosnia and much of Serbia remained Hparesely inhabited forest regions. The most numerou» of the Southern Slavs sre the Serb«. a people the unreatricted progress of their or- I,,oud of lheir and ,,tru«ltf gsnisation. for nstional independence. —Baker*' Journal. ! For centuries the Turka arere the -- 1 big bad wolf in the Balkana. The fsteful battle at Kosovo in the Hth century marked the Seginning of centuries of Turkish bondsge. Todsy, ihe memory of the Kosovo Polje is ?«*cred to every Serb not only ss the hattlefield ahei-e the empire fierish-ed. More than five centuries later, SEIDE SUCCEEDS 0HL LA CROSSE. Wis.—Sec. Herman Selde of the Mitosukee Federated Trades Council has been elected president of the Sute Federation of i ji bor to succeed the late Henry Ohl, Jr. Seide ia an AFL carpenter. granted a degree of autonomy; in 1SKJ, Slavonia wan combined vvith Croatia into one administrative unit. During the precedlng period, the Vugoslav element in Croatia had slowly inereased by tbe iinmigration of Serbs, pressed northarard by the lurks. At the end of the seventeenth eentury, the fugitive Serbs vrere invited by Hapsburg'* Leopold I to Kettle in Hungsr>f »nd form a barriei against tbe Turku. I>almatia, land of the old Croat state, chsnged masters several times I he Turks oceupied the interior. I >< 1718 the Venetisns extended theii domination over ali cosstal Dalmatin —• »Hh the «xccption of Dubrovnik (Ra^usa), an independent republic. Napoleon gave Dalmatia to Austria, and in 1806 transferred the province to the new Kingdom of Itsly. Foui years later Dalmatia was ineorpu-isted into the short-Hvad Illyrisii Kingdom. From 1814 until the end of the VVorld War Dalmatia wa» a province of the Danube Monarchy. Bosnia, occupied by the Serbi« during- and after the tvelfth centurv. t>ccame a Hungarian dependency in 1138, governed by a banus, king since 1378. The Turks seised the ter-ntorv in 14S3. The Bosnian revolt of 1876 a-as a prelude to the Ru>o-Turkish wars of 1876-1879, after vvhieh Bosnia aas placed under the administrative eontrol of Austria-Hungary, a status modificd by formsl snnexation in 1908. ga the red. * ^JT^ r L D . « It is upon this theory that the foun- KeCOgn-ed by dation of the great labor movement U, S. Q$ PreS. of MexiC0 was laid; that movement vvhich many . # * time« had been so willfully maligned. AfUr 11 !on*' biUerly-fought elee- nmrepresented snd misunderstood; j [T 1!t!!_rre when th*lr rule *** chal* Gen. Avila Camacho who vvas formal- bV two ® sent« the most baffling mixturc of lace, tsngnsge, custom, and belief imaginabl«. Here are Serbs, Crost«. Macedonians, Msgyars, Slovenes. Al-banians, Moslems. Ruma n ians, Ger-mans. aad Jews. Here are Moham-medsns. Protestant^, Roman Catholics,-aad member« of the Ureek Ot-thodos Church. . , The nationalities are divided pereentagas) as follosm: tm them. unrin« rratution of wm materi- . J^ll^'lil. |"tern*tion*J | rw»r* a! »hipmont* to J.p.n, Boc.use of op- A^.l I th r ...............<....82.87 Other Slavs ............ 1.46 German«. .....4........ 4.22 Hungarians 8.90 Albanians ..............3.67 Rursanians .........v----------« 1.93 Turks ............................ 1.26 Its lis ns .............f............. 0.11 Others ........:.........0.58 1 • • • ) ^ m ^ Churches (in pvreentages) tircek Orthodox..............48.70 Roman Catholic............ 37.45 have been the deciding fsetor in shaping State Department policy during those years. There is certainlv plenty of reason to believe that it a a«. Our attitude tovvard Japanese Communist Party vras on the ballot in only 22 statea and vrrite- ms had to be conducted in Nevr York, Illinois, Ohio, and In- ' affairs may well have coincided with diana. our attitude towaixl Latin American ■ x/ 1 j* u ... ■ .. 1 .. affairs, as espressed by United SUtes Jerry Voorhis, leading House liberal, easily von re-election Amba««ador to Cuba. Caffery. in an defeating his opponent 124213 to 6,815. York SUte, polling 100,057 upatate and 322.109 in Nevv York City. Norman Thomas received 3,945 votes in Chicago and 963 in the county tovvni for a total m Cook County of 4,908. Returns for cther Socialist candidates »n Cook County vvere: Mayer (U. S. Senator) 3,844. McDovrell (Governor) 3.598. Tonielli (Lieute-nant Governor) 3,706. Shulman tSecretary of State) 3.773. Al-bright (Auditor) 3,871. White (State Treaaurer) 3,923. Foster t Attorney General) 3,843. Fleiachman (Congreasman-at Large) 3.615. Gregory (Congreaaman-at-Large) 3.489. In Maryland, vvhere Norman Thomas registered a 200 pe cent gatn over 1936, the Socialist candidate for United State Senator polled an even greater increase. In Minnesota, vrhere Socialist organisation ia weak. th vote for the Party,a nationsl candidates trebled the vote o 1936. In northern California. the Socialist vote doubled and it the rest of the state it shovved a marked increase. In Nevv Jersey, the vote for Socialist candidates on the atate ticket general I y tripled the vote of 1936, vvhile McAlliste Colemsn. running for U. S. Senator polled 1,200 votes as op poaed to 264 votes in 1936. In Montana. Thomas received 715 votes as compared to 1,066 m 1936-—a decrease of about 30 per cent. address before the American Cham- The American Labor Party totaled 422.656 votes in New bor of Commerce in Havana in 1930: "Diplomacy, as I interpret It, consist < largely in co-operating vvith Americsn b"«rness." But in any čase, the fruits of the policy pursued are now evident: first, vve send Japan enough vvar material« 1 for her to accumulate a large re-serve; second, vve wait for more definite aetion (since the Hull "moral i embargo" i« knovvn to hsve been only psrtially effective, even vvith regard to airplane parts) until the vvorld situation compels it; finally. vve are forced to aet at a time and under circumstance« vvhich surround aith vastly greater danger every thing vve do. —Reading I^bor Advocate. Perhaps 2,000.000 consumers sre in co-ops of some sort. Consumer co-op business is estimated at $600,000,000 a year—about V/j percent of retail sales. The 8,500 co-operative credit unions have 2.600.000 members and $200,000.000 aasets. With REA aid. eleetric co-ops «erving 483.000 rural families havr built and cnergized 198.000 miles of lines. vrith Hungary, keeping a modicum of autononi.v vvhich included retention of her Diet. The union lasted 400 yeai-s, but Croatia gradually became a vassal of Turkcy. By 1526 Slavonia, a separate monarchy. and a part of Croatia urere included in the Oito-mnn Empire, vvhile the llapsburgs kept the rest. In 1687 both Croatia BLIND LOGIC Greck Catholic .. Old Catholic.......... Protestant (Luthersn) Protestant (Cshiftist)... Other Christian ............. M ostem Jevrish Others 0.32 0.05 1.26 0.46 .... 0.12 ....11.20 .... 0.49 ..... 0.01 Having a hinged setting for Ks Metal lags • f a netr portable fold gem, a nevr finger rin^ has s plače to ing ssvrhorse hsve taeth at the top contain eoneealed secret sentiments. namss, initisls or A ptastic bottla top has been in. veatad that snables assct amounts of brvarages to be po urad into glasses aithout spilllng s drop An Englishman Has Invsnted haad and tsil Mghta. supplisd vtth eurrant by dry hatteries, to protset his stock an road« at nifht. to grip a plank of any vridth inserted ta form the upper surface. Coated wi»h s blue filter tacquar, 1 nevv photoflood lamp is assertad to produce eotor pietvras st night ss ae-enrste as in day-light. Japsnese rsw »iIV desiers snd ax-uorters vrill establish a research institute to improve the quality and ra-duee produetion costs of silk. EDIT0R'S NOTE CLEVELAND, O. — M S. Your article on "2*arjaV concert received too late for publication. When Right is Wrong There is one tirne vrhen the RIGHT HIDE is the WRONG SIDE, says the Illinois Automobile Club. Tha right •>ide is the vvrong side vrhen you are vvalking dovvn s highvray at night. I'ede«trians on tha highvray* should *lvrsys walk on tha left side of the rosdway, facing traffie. A vvagon thst a child can propel by j vva Ik ing on a treadmill has been in-vented bv a Philadelphis man. There ara tvro hingas in the stem of s near tobacco pipe that can ba folded for rarrfisg in a poeket. Knduranee is the ernwning quality, srd patience ali the passion of great hcarts.—J. R. Lavrell. While it is neeessar> to bear the .-e fontrasts in mind, it should be not*H aLso that the Ju^mUvi sre divided among themselves into three groups: Serbs (about 6.5 millions), Crosts 'spproximatcly 4 millions), and Slo-venes (over one million). Together. the Jugoslavs represent the majoritv of the population. Tha Slavs of Mnce-doniš are included in these totals. although Bulgarian ethnographic rx-perts dispute vrith Jugoslsvis author-itioa the accuracy of sueh a groupins. Jssapk Drailfr Important Dates NOVEMBER Tkarsdaj, N«v. 21, — Annusl Kali Concert of Socialist chorus "Zarjs" in the Slovene National Home on St. Clair Ave., Cleveland, O. Satardaj, Nav. 21. — Card P«rt> being held by Branch 45, JSF. iti thr Slovene National Home, Watikejpin. Illinois. Saadag, Nav. 24. _ Annual Fslt Conoert of Branch No. l's choriM "Sava" in the SKPJ HsIL 26^7 So. Lavrndale Ave., Chicago. III. DECEMBER Friday. Da«, t.—Socisl snd dstirf Jfiven by the Slovene Labor Center Social Club at the Center. 2301 So. Lavrndale Ave., Chicago. 111. Wadaas4my, D«c. 25. — Brsnch 4S». JSF, vrill hold Its Annusl Dancr in the Slovene Workers Home. Collin-sood. Ohio. Haw Yaar'a Eva.—Vranch No JSF, vrill present its Annusl New Year's Eve Party and l>ance in thr Ms so nic Temple. 23rd and 80. Md- Hidden is tka basa af a n«w de