Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Nj. veličanstvo svetli cesar so dne 24. maja slovesno vsprejeli novega ruskega poslanika, grofa Kapnista. — V državnem zboru je poslanec Fr. Robič priporočal, naj bi mali posestniki bili oproščeni osebne dohodarine, zato je nasvetoval, naj nastopi dolžnost napovedbe za osebno dohodarino pri dohodku 1500 gld. in ne pri 1000 gld.; pa njegova ni obveljala. — Zadnji ponedeljek je bil velikanski shod dunajskih katoličanov, ki so izrekli zapnico papeževemu nunciju Agliardiju. Geško. V nedeljo je bil shod zastopnikov čeških mest v Pragi. Vsprejeli so resolucijo, naj se odpošlje peticija državnemu zboru, da se spremeni davčna preosnova v prid občin, da se tem popolnoma ali vsaj deloma vrne užitnina in da znižanje davkov ne bi uplivalo na volilno pravico. Šlezijsko. V glavnem mestu, v Opavi, so lib&ralci pri občinskih volitvah propadli v 3. in 2. razredu, pri volitvah v 1. razredu pa so vrgli puško v koruzo. Vsled tega so bili voljeni antisemitje in jeden češki konservativec. Štajarsko. Cesarski namestnik, baron Kiibeck, bode junija praznoval petindvajsetletnico svojega namestnikovanja. Baron Kiibeck je zastopal svojo oblast zmerno in resno ter nepristransko in se trudil, biti pravičen tudi Slovencem. — O binkoštik bode v Gradcu deželna konferencija (posvetovanje) vseh štajarskih socijalističnih društev. Koroško. Pred 14. dnevi je izginil Janez Kušej v Vetrinji, zapustivši precej dolgov. Bil je hud nemškutar in podpredsednik »bauernbunda«. — Katoliško delavsko društvo so ustanovili v Št. Lenartu v Labodski dolini. K r a n j s k o Dopolnilne občinske volitve v Ljubljani se mirno vrSijo, ker sta se katoliška in narodna stranka zjedinili. Daj Bog, da se vrne popolna sloga med kranjske Slovence! — Na shod dolenjskega katol. političnega društva v Kostanjevico je prišlo kacih 800 raož. Govorila sta dr. Marinko o li-beralizmu in dr. Žitnik o socijalnem vprašanju. Primorsko. Na Goriškem bodo o binkoštih ustanovili posojilnice na teh-le krajih: v Bovcu, Kobaridu, Kanalu, Komnu in Sežani. — V pazinski mestni skupini je bil za deželnega poslanca izvoljen Italijan Constantini z 223 glasovi, v Izoli in Kopru Italijana Bartoli in Gambrini, v voloskem okraju pa slovanski kandidat dr. Andrej Stanger. Hrvaško. Dne 23. maja so odkrili v Zagrebu krasen spomenik pesniku Preradoviču. Bilaje velikanska slavnost. — Senjskim škofom bode imenovan rektor zagrebškega vseučilišča dr. Ante Maurovič, učen in pobožen duhovnik. Vnanje države. Rim. Ogerska vlada je zahtevala, naj se dunajski nuncij Agliardi odstrani; toda papež tega niso hoteli privoliti. Neki časnik poroča, da se je ogerska vlada udala, in je torej vsa zadeva poravnana. Italijansko. Volitev v poslansko zbornico dne 26. maja je Crispi lahko vesel. Od 508 poslancev bode mu vsaj 326 prikimavalo. Le nekaj Crispija ne veseli; da so namreč izvoljeni njegovi največji nasprotniki, med drugim tudi Giolitti, ki bodo v zbornici na dan vlekli vse njegove grehe. Francosko. V Clermond-Ferrandu se je nedavno slavila 8001etnica križarskih vojsk. V slavnostni pridigi je dominikanec Monsabre pozival Skofe in ljudstvo na križarsko vojsko 19. veka, na vojsko proti brezbožnikom, izsesovalcem in prostozidarjem, — in le-ti sedaj vladajo Francosko. N e m š k o. Državni zbor se je 24. maja zaključil. V zadnji seji so agrarci hudo napadali vlado ter trdili, kar tudi drugod velja, da vse nima nobene vrednosti, kar je vlada storila za kmetijstvo. VlacH^fcfKjaarodni liberalci zagovarjali, pa dovolj nerodno. ^^^V. Bolgarsko. Zbornična komisija je te dtii zabranila Stambulovu pot v inozemstvo. Ta komisija preiskuje delovanje prejšnje vlade, in Stambulov bi se rad tej preiskavi odtegnil. ^Sl^. Srbsko. Vseh novejših srbsKifr-političnih homatij so krivi Milanovi dolgovi. One dni se ~te zvedelo, da mora bivši kralj Milan v treb mese^ii^Mačati celib 5 milijonov frankov dolgov! ^^%|^ Turško. Listi poročajo, da je carigrajski patrijarh, poglavar grške cerkve, naročil trem bogoslovc <m, da sestavijo odgovor na papeževo pismo o zjedinjenju pravoslavne cerkve s katoliško. To je prvi slučaj, da je grški patrijarh stopil v razgovor z rimskim papežem. Azija. Kitajci so ravno mislili izročiti otok Formozo Japoncem, ko se je la otok proglasil za samostojno republiko ali ljudovlado. Kdo je Formožane k temu podkuril, še se ne vč. Morda kaka evropska država, da prepreči mirovne pogodbe med Kitajci in Japonci; bržčas po so to storili Kitajci. Amerika. Kakor znano,*se. je otok Kubaspuntal zoper svoje gospodarje, Španjce. Pred dobriiri tednom pa so le-ti velik uspeh dosegli. Imeli so hud boj z ustajniki, in v tem boju je padel glavni vodja ustajnikov, Marti. Španjci upajo, da bode sedaj kmalu konec ustajo.