The Oldest Slovene Dailyin Ohio Best Advertising Medium voiSf ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xvn*—leto xvm CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) OCTOBER 3, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 233 vojna v afriki........je izbruhnila Lenin in Lincoln NEW YORK, 2. okt. — Dr. Irving Lorge je napravil zanimiv eksperiment, s katerim je hotel dognati, kako deluje politična propaganda. In rezultat je bil kot je pričakoval. Ko ljudje slišijo izjave političnih voditeljev, ne šteie pri njih, kaj je v teh izjavah rečeno, temveč kdo jih je izustil. Dr. Lorge je izbral izmed ljudi, ki so na relifu 99 odraslih izobražencev, ter jih vprašal, kaj mislijo o naslednji izjavi: "Kapital je sad dela, in noben kapital ni mogoč, ako prej ne obstoji delo." Omenjenim izobražencem je bilo rečeno, da je to izjavo podal Nikolaj Lenin, in večina je rekla, da se z njo ne strinja. Dva tedna kasneje se je pred isto skupino citiralo isto izjavo in rečeno je bilo, da jo je podal Abraham Lincoln. To pot se je večina vprašanih izrazila, da se s sentimentom omenjene izjave popolnoma strinjajo. Omenjena izjava je v resnici Lincolnova in ne Leninova. Eksperiment je pokazal, da pri večini ljudi, celo pri ljudeh, ki se jih smatra za izobražene, odločajo predsodki in ne inteligenca in razum. I eo SEDA) STOMU LIGA narodov? Ali to lifT-kopiti lmela pogum Mussolin- 8 Sankcija'mi? te«t Je P°slal pro-j P^oti al . ... i« ^be«»niji, češ na l2sihla vojno." LAŠKI PRESTOLONASLEDNIK OSTANE FAŠIST NEAPEL, 2. okt. — Italijanski prestolonaslednik Humbert se je danes v zvezi z veliko "narodno mobilizacijo" javno pokazal kot fašist. Potem ko je na trgu poslušal bojeviti radio govor Mussolinija, je stopil na balkon palače ter divje odušev- , ljeni ljudski množici trikrat oddal fašistični pozdrav. Neapo- , litanci so v tem videli zanikanje nedavnih govoric, da je med Humbertom in Mussolinijem prišlo do preloma. Humbert je načelnik tukajšnje vojaške gar-I nizi je. Štorklja na busni postaji Ko je Mrs. Beatrice Sim-monds iz Philadelphije včeraj na poti v Detroit, kjer je njen | mož, izstopila na avtobusni postaji na E. 9th St., so jo napadle porodne bolečine in kmalu: nato je porodila dvojčke. No-1 vorojenčka, ki sta prezgodaj prišla na svet, se je z materjo vred odpeljalo v mestno bolnico. Za žogarsko prvenstvo Včeraj se je v Detroitu začela takozvana "world series," ki ima odločiti prvenstvo med profesionalnimi žogometnimi klubi za tekoče leto. V prvi igri, katero je gledalo nad 47 tisoč oseb, so Čikažani porazili Detroit. Za "prave" Amerikance je "world series" bolj pomembna reč kot pa vojska v Afriki, ki grozi potegniti ves svet v nov krvavi ples . . . Vsi za Burtona ' Clevelandski "Plain Dealer" 1 se je danes zjutraj uradno izja-r vil za župansko kandidaturo > Harolda Burtona, ki je v torek ■ dobil republikansko nominacijo. 5 Že prej sta ga podpirala "News" • in "Press,' torej ima za seboj ■ vse tri angleške dnevnike v mestu. Millerju bo trda predla. Predsednik Roosevelt na pacif ični obali Največja demonstracija mornariške sile v zgodovini Amerike, toda Roosevelt zagotavlja svet, da Zed. države želijo edino mir. S AN DIEGO, Cal., 2. okt. — Predsednik Roosevelt je imel danes v tukajšnjem stadionu pred 60 tisoč ljudmi, ki so ga navdušeno pozdravili, obširen1 govor v katerem je poudarjal da Zed. države želijo živeti v miru z vsem svetom. Dejal je: "Kot predsednik Zed. držav j vam rečem z največjo resnostjo, 1 da ameriško ljudstvo in njego-1 va vlada namerava in pričakuje živeti v miru z vsem svetom." Predsednik je očividno podal to izjavo z ozirom na kritični položaj, ki obstoji v Evropi, vsled italijansko - abesinskega i konflikta, ki utegne potegniti vso Evropo v vojni metež. V kontrastu s to izjavo pred- fDalje na Z. str.) Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je preminula danes zjutraj Mrs. Frances Dolinar, rojena Pohlevna, po domače Tišlerica, v starosti 81 let, stanujoča na 8919 Columbia Ave. pri družini Glavič. Tukaj zapušča dve hčeri,j Frances, omožena Petkovšek, ki biva v Clevelandu, in Mary, o-! možena Kobal v Evelethu, J Minn., ter več sorodnikov. Tu-' kaj je bivala 32 let. ves čas v Clevelandu. Doma je bila iz Gornjega Logatca na Notranjskem. Cos pogreba, katerega bo oskrboval zavod J. Žele in Sinovi, bo objavljen jutri. Naj v miru počiva, preostalim pa naše soža-lje! Balincarji Balincarska tekma se bo vr-i šila- na prostorih S. N. Doma na 1 St. Clair Ave. v soboto, 5. okto- j bra in nedeljo, 6. oktobra. Za-j četek ob 1. uri popoldne Balin- ^ carji so vljudno vabljeni, da se tekme udeleže polnoštevilno. Ba-lincalo se bo kakor bo kdo hotel, i Vabi odbor balincarskega kluba i S. N. Doma. Slovenci na WHK V nedeljo ob 8:45 dopoldne bodo igrali na radio postaji W. H. K. gojenci glasbene šole "Honolulu Conservatory of Music", med katerimi bodo tudi naslednji slovenski fantje in dekleta: Ann Komatar, Marcelene Perko, Esther Mramor, Edward Šubelj, Paul Okički in Herman Meglic. Tgrali bodo na havajske in španske kitare. Šola oropana Dva roparja sta v torek zvečer prišla v urad kolegija v Hiram, Ohio, kjer sta zvezala blagajnika Richardsona in dijaka Augusta Prijatelja (očividno Slovenec), ki je tam zaposlen ob večerih kot klerk, ter pobegnila s $300. Martin Frank umrl Danes zjutraj je nenadoma u-mrl obče poznani Martin Frank, . ki je dolgo let vodil mesarsko ' obrt na E. 105 St. in St. Clair j Ave. marketu, zadnje leto pa nekaj blokov vzhodno. Podrobnosti bomo poročali jutri. x j £ Hrvaško dekle toži ra- 1 £ dio godbenika | PITTSBURGH, 2. okto- j £ bra.—Miss Olga-Arline Ju- < rasovic — očividno Hrvati- j ca — je pred časom poslala ; S znanemu radio pevcu in ; S godbeniku Joe Pennerjii i £ svojo skladbo z imenom \ \ "Nasty Man". Penner je < i skladbo poslal nazaj. Toda < £ ko je Miss Jurasovic neke- J i ga dne. zopet poslušala nje- 5 v gov radio program, je sli- J v šala, ko je Penner pel pe- s v sem z naslovom "You Na- s £ sty Man". Najela je advo- > J kata ter radio zvezdnika \ v tožila radi plagiatstva. Vče s v raj je Miss Jurasovic dala \ v pripel jati na zvezno sodni jo r v klavir ter je v prisotnosti S s sodnika McVickarja za i- S l grala obe skladbi, v podpo- > v ro trditvi, da je Penner u- j' * kradel njeno skladbo, ne > ; da bi ji za to ka j plačal. j Sodnik je naznanil, da bo $ > odločitev podal čez nekaj J l dni. < i 'i v Državljanska šola Kakor je bilo že poročano, se je pričelo v Slov. Nar. Domu s poukom za državljanstvo in sicer vsak torek in četrtek ob 7. uri zvečer. Šoli načeljuje Miss J. Mulhern, ki je za to najeta od J vlade, da se pomaga tujerodcem i do državljanstva. Zatorej se a-j pelira, na vse one, ki želijo po-! stati ameriški državljani, da se j vpišejo v to šolo. Šola je popol-; noma brezplačna in učiteljica | zelo zmožna, šola se vrši v starem poslopju v zgornji dvorani Slov. Nar. Doma. POMANJKANJE MLEKA IN MASLA V NEMČIJI BERLIN, 2. okt. — V Nemčiji je nastalo resno pomanjkanje mleka, masla in drugih mlečnih produktov. Vlada je odredila, da ne more nobena gospodinja ku-I piti več kot četrt funta masla j naenkrat. Pomanjkanje je nastalo, ker Nemčija nima kredita za nabavljanje mlečnih produktov v inozemstvu. Sokolske vaje Vaje za dekleta, ki so članice Slov. Sokola, se bodo zopet pričele v pondeljek večer in sicer za naraščaj od 6. do 7. ure, za dorast od 7. do 8. ure in odrasli oddelek od 8. do 9:30 ure v St. Clair kopališču. Za dečke pa se i vaje vršijo vsak petek večer v , Slov. Nar. Domu od 6. do 7. ure in od 8. do 10. ure.—Frank Jereb, načelnik. Tisoč bo odslovljenih Iz Columbusa se poroča, da bo državna vlada 1. decembra odslovila tisoč mož, ki so bili ■ zaposleni pri popravljanju cest. i t/ t , iv u 11 u r a DRAMSKO DRUŠT. "ANTON VEROVŠSK" Jutri ob 7. uri zvečer se vrši i redna mesečna seja dramskega > društva "Anton Verovšek". — Prošeni so vsi člani in članice, 1 da se gotovo udeležijo ob pra-- vem času . — Tony Žigman, tajnik. -——-i« Gen, Johnson ne vidi izhoda brez vladne kontrole i _ PITTSBURGH,2. okt. — Vče-; raj se je na poti v San Diego, Cal., ustavil tukaj gen. Hugh S. | Johnson, ki 15. oktobra odsto-| pi kot ravnatelj relifnih del v !New Yorku. Podal je zelo pe-j simistično izjavo glede delav-I skega položaja ter je izjavil, da j ; ni misliti, da bo okoli 10 milijo-|nov delavcev, ki so še vedno I brez dela, zopet postalo normal-i no zaposlenih dokler vlada zopet j ne uvede kontrole nad industri-ijo v eni ali drugi obliki. Dejal je, da je NRA navzlic vsem napakam več pomagala k povečani zaposlenosti kot vse ogromne svote, katere je vlada že potrošila za relifna dela. Relifno delo po načinu kot ga vrši vlada je brez pomena in ne bo rešilo brezposelnosti. "Ka- j, dar bo relifni denar porabljen, bomo še vedno ravno tam kot smo bili," je izjavil Johnson. Razen tega so relifni projekti tako "slabo in površno začrtani, je dejal Johnson, da narodno gospodarstvo od njih nima no- j benih koristi. --I; AMERIŠKI BOGATIN DE-i PORTIRAN IZ ITALIJE h PARIZ, 2. okt. — Včeraj je dospel semkaj 19-letni James Danahue, bogatin in bratranec notorične ameriške bogatinke, Barbare Hutton, bivše soproge "princa Aleksija Mdivanija, ki se je nedavno poročila z danskim grofom Haugwitz - Reventlow,, ki je bil deportiran iz Italije, ker ' je pred par dnevi v pijanosti kri-! čal skozi hotelsko okno "Viva 1 Ethiopia!" (Živio Abesinija!), : ter brizgal sodavico na skupino mladih fašistov. Policija ga je takoj aretirala in po kratkem zaslišanju sta ga dva detektiva odvedla na mejo. V istem hotelu sta bila nastanjena tudi njegova sestrična in ■ njen najnovejši mož. Ko je Donahue dospel v Pa-; riz, se je zaprl v hotelsko. sobo j ter ni hotel z nikomur govoriti. Pozneje pa je rekel, da je bila vse skupaj šala in da upa, da se mu dovoli povrniti v Italijo. Nagla smrt V sredo popoldne je po kratki i bolezni preminul rojak Frank : Šprajc, p. d. Kjelčin France, j stanujoč pri bratu na 5516 Carry Ave. Pokojni je bil 54 let star in zapušča tukaj pet otrok: J Julijo, poročeno Schroeder, i Franca, Jožefo, poročeno Yan-i crello, Alojzijo in Emila, brata Riko in več sorodnikov. Doma je bil iz Žužemberka, kjer zapušča brata, sestro in več sorodnikov. V Clevelandu je bival 31 let. Pogreb se bo vršil v petek ob 1.30 popoldne iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Bodi mu ohranjen blag spomin. Pijača in volitve Prvič, odkar je bila odpravljena prohibicija, se je pretekli torek, ko so se vršile primarne 1 volitve, lahko prodajalo opojne pijače na volilni dan. Gostilne so se odprle ob 7:30 zvečer. Po i starem zakonu so morale biti gostilne na dan volitev zaprte ves dan. Novi zakon je stopil v veljavo 6. junija. K ___ Laški aeroplani bombardirali abesinska mesta Mnogo civilistov ubitih v zračnem napadu na Aduwo, kjer so bili Lahi tepeni pred 40 leti. V provinci Agrarna divja bitka, v kateri so bili Italijani baje tepeni. Rim priznava vdrtje v abesinsko ozemljo za "obrambne v, svrhe," toda zanikuje napad iz zraka. Vojna v Abesiniji je izbruhnila. Prišlo je že do prvih bitk med laškimi in italijanskimi četami. Poročila "Associated Pressa" javljajo, da so bili Italijani poraženi. Haile Selassie je sporočil Ligi narodov, da so laška bojna letala bombardirala Aduwo, kjer so bili Italijani tepeni pred 40 leti, in da je bilo ubitih več žensk in otrok. Glasom zadnjih vesti so Italijani tudi bombardirali iz zraka malo mesto Adigrat. Rim priznava, da so laške čete vdrle v abesinsko ozemlje, toda trdi, da se je to storilo za "obrambne svrhe." Zanikuje pa, da so Italijani bombardiralo Aduwo in Adigrat. Haile Selassie je danes izdal dekret za generalno mobilizacijo ter je vrgel na tisoče bojevnikov različnih abesinskih plemen na mejo, da se zoperstavijo laški invaziji. Italija je poslala Ligi narodov protest proti abe-sinski mobilizaciji, in ligin svet je bil za jutri zjutraj sklican na nujnostno sejo. Kot se poroča, se bo najbrže tudi zbornico Lige sklicalo na izredno zasedanje. Najnovejša vest, katero je poslala Reut£rjeva brit-ska agencija iz Addis Ababe v London, javlja, da so bile italijanske čete, ki prodirajo med Aduwo in Adigra-tom proti Agame, po ostrem spopadu z Abesinci poražene. Mesto Aduwa, ki je bilo prvo* napadeno, se nahaja 20 milj južno od laške Eritreje, kjer je, Mussolini tekom zadnjega poli leta grmadil vojaštvo in vojne ! zaloge za napad na Abesinijo. V Adowi je bilo razdejanih 15 hiš, v Adigratu pa okoli sto hiš. Neko drugo poročilo iz Addis j Ababe, ki pa ni potrjeno, javlja, da so laške čete prodrle sedem milj globoko v abesinski teritorij in da so njihove stroj-| nice pokosile 800 Abesineev, ki i so se jim poskusili postaviti v bran. Poroča se tudi o spopadih v pokrajini Donakil. Italijani so prestopili reko Mareb na daleč ločenih točkah ter v močnih kolonah od vseh [strani pričeli napredovati pro-jti Adowi. Vojaške operacije do j se začele ob 6:30 zjutraj ( v ! sredo ob 10:30 zvečer po ameriškem vzhodnem času). Škadroni bombnih, bojnih in ; zasledovalnih letal so grmeli i proti jugu nad pokrajino Asma-Sra in nad reko Mareb, nad katero se dviga strmo gorovje starodavnega abesinskega kraljestva, ki ni bilo še nikoli pod-jarmljeno. Bojni aeroplani in možje pod njimi so bili na pohodu proti Adowi kot glavnemu cilju, pro-, ti Adigratu, vzhodno od Aduwe, j in proti drugim točkam, katerih okupacijo se smatra potrebnimi po strategičnem načrtu generala Emilio Be Bono, ki je vrhovni poveljnik kolonijalnih armad. Med grmečimi, letalskimi ška-: droni, ki so vodili napad naj Abesinijo, je bil "desperatni" , škadron Mussolinijevega zeta, grofa Galeazzo Ciano. V nekem ; drugem škadronu sta bila Mus-solinijeva sinova Bruno, star 18 let in Vittorio, star 19 let. Med w-— letali samo enega škadrona je i bilo 15 ogromnih Caproni bomb-jnih letal, ki so bila pripravlje-;na, da prično deževati smrt na vse, kar je živega v sovražnem taboru. IZVRŠIL 21 UMOROV ZA "DUŠEVNO RAZVEDRILO" BUKAREŠTA, 2. okt. — V vasi lasi je bil aretiran mladi Basile Tsaciuc, ki je priznal, da ima na vesti 21 umorov. Med žrtvami ie tudi njegov lastni o-če. Mladi moški pravi, da je u-more izvršil za "duševno razvedrilo". Zdaj se je sadista privedlo semkaj v svrho opazovanja od vodilnih zdravnikov za duševne bolezni. Brezposelnost padla za 2 odstotka NEW YORK, 1. okt. — Na-. rodni industrijalni konferenčni .1 odbor je objavil svoje mesečno . poročilo, ki pravi, da je število brezposelnih v avgustu padlo [ na 9,091,000, oziroma za dva od-[ stotka in dve desetinki. V orne-. njenem mesecu je glasom tega i j poročila dobilo delo 220,000 o-1 seb. Od avgusta 1934 pa je brez-L i poselnost padla skupno za samo 322,000 oziroma za tri procente in dve desetinki, pravi isto | poročilo. Poročano je dalje, da je p -11 vprečna mezda tovarniških d/ lavcev v preteklem avgustu zn , šala 60 centov in 1 desetini' ■> i na uro, oziroma pol procenta, vi - kot v juliju, ampak za ravno to-3 liko so se v tem času zvišali tudi i življenski stroški. — ' "J1IU. S 0 AbeSiniJ°- kate- >iLZevi'°vske sile v ^oSku? Pred Posledica- NbnT*°dVrniti' se Sne i 2ačela, akoravno H dt; voJskujo«h sii H 0Jai^e vojne napo- V * navzlic temu pri- 'NsoTSa prote-S duhSu ^rodov prot. ! kPriPSe ah§reSiVnosti'' 1 5 H da ^"»Km vodite-i USv0Ie4i "Že dolgo |!>jetPr0ti Galiji"In J Posrečilo, Lt1 svet! ! v°jno." Vtesivw a Je abesiri- Ci SetenaŠla ^n- »tra cet, kar Ita- • brzo-1 \ f lgi' da so Ita-! >bili *aPadU i — ' ^SmSkvefaraVij°' da * • S >tri, k ®ta nemogoča ! Vir^thnl angleški mi- 1 % Vv0°7 E^en še ni S> da'ilranc0ski pre- i • x ' št sM«a„a, ' % ""»isti, ti j' i ^fe^l ^adno nazna- Sih^ I Rudniku v t VONT^ f kN „W Exchange l J P°roča iz rud- ■ V;bi kd° Biu. ^" - Št V C Od 7V Pondeljek ali do 9- ure; v ^ 1 ° ^ nGk ! 6 C Sredo ^mu na St. m 3:30. STRAN 2. J ENAKOPRAVNOST S. oktobra, 0* UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6 00 ca 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ea 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto .........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 .104 IZOBRAZBA IN GOSPODARSKA POLITIKA Naslednji članek prinaša starokraj-ska "Delavska Politika" in se bavi z vprašanjem višje izobrazbe v luči današnjih gospodarskih razmer. To kar velja za Jugoslavijo, velja v večji ali manjši meri za vse kapitalistične dežele, in tudi za Ameriko. Članek se glasi: Časih so rekli: Le v šolo pojdi, da boš jedel bel kruh in ne boš imel umazanih rok. Marsikdo je videl zn tem rekom vso srečo bodočnosti človeka, ki se šola. Ne toliko iz tega razloga, pač pa gredo o-troci v višje šole bolj zato, ker starši ne vedo, kam z njimi. Danes je naval na srednje šole zato večji. Zakaj, kaj pa hočejo starši z otrokom, ko dovrši ljudsko šolo? Dela ne dobe zanj, učno mesto tudi težko ali le posamezniki. Bolje je, če otrok hodi v šolo, kakor da bi postopal, in zlasti če dopušča bližina šole ali sredstva. Ogromne stroške se že še kako prenese. Tudi v Ljubljani je letos na gimnazije mnogo večji naval kakor lani. Lani je bilo vpisanih na ljubljanskih gimnazijah (razen uršulinske) 4937 študentov, letos jih je 5423. To pomeni prirastek v enem letu 486 dijakov in dijakinj. Enak pojav opažamo po drugih mestih države. Vemo pa, da imamo sorazmerno danes vsaj toliko inteligence nezaposlene kakor delavcev. Vrši se torej skokoma progresivna nadprodukcija delavcev in inteligence, kar bi v naši državi v taki meri ne bilo potrebno, če bi bili gospodarski in socialni politiki vodili zdravo gospodarsko politiko. Kaj je vzrok, da smo zabredli v tako krizo, je konkretno težko povedati. Drugače bi pa bilo, če ne bi bilo kaitelov, če bi na industriji bila v večini udeležena naša država, če bi se ne toleriralo oderuštvo, če bi se ne dajale provizije za razne usluge, ki nas danes gospodarsko prav pošteno tepejo, ne le nas, vso državo. Zaradi tega ob pogledu na šolsko mladino s strahom gledamo v bodočnost inteligence prav tako kakor ob pogledu na ogromni delavski naraščaj. Prav je. Mladina naj hodi v šolo. Izobrazba je potrebna. Toda preokreniti se mora gospodarska politika, odpraviti nedostatki, ki ovirajo razmah našega gospodarstva tako industrijskega kakor kmetiškega. To je problem, težak problem, silno težak, ker je tako zavožen. Predvsem pa je potrebno, da vsak režim presoja razvoj s socialnega stališča in vodi socialno politiko v interesu vseh državljanov. Dela, kruha, dosti plače; proč pa z verižniki, pa naj se skrivajo za monopoli, karteli ali protekcioni-zmom. Važna je seveda tudi zunanja politika. Poštena korektura današnjih družabnih razmer v državi lahko omogoči življenje delavcu in inteligentu, pa tudi kmetu in obrtniku. USTANOVITELJICE "NAPREDNIH SLOVENK" i ------— ŠKRAT Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ ima čast pr< dstaviti javnosti svoje še živeče ustanoviteljice, katerih je petnajst. (Na sliki manjka ses. Frances Milavec). —Prva vrsta od leve na desno: Ivanka Šlogar, Ivanka Veneelj, Mary Žnidaršič, Josephine Mežnaršič (dolgoletna podpredsednica) in Antonia Zaletel.—Druga vrsta: Frances Hudo vernik i prva tajnica), Ivanka Smole, Mary Majzelj, Anna Eršte (prejšnja dolgoletna predsednica), Ivanka Semič-Dobrinič (prva blagajničarka) in Josephine Jereb (sedanja blagajničarka).—Tretja vrsta: Frances Oblak. Frances Černe (soproga Franka Černeta, organizatorja našega društva) in Ivanka Martinčič. Društvo praznuje svoj srebrni jubilej z banketom in plesom v nedeljo 6. okt. v obeh dvoranah SND na St. Clair Ave. Pričetek banketa ob 6. uri zvečer. Ples ob 8. uri zvečer. Srebrni jubilej društva Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. "Napredek ne pozna nobena meje! Ali veš, da dandanes že celo klobase izdelujejo z motorjem?" "Tako? Zdaj razumem, zakaj j imajo tak okus po konjskih si-I lah!" "Včeraj mi je Martin rekel, da sem zanj najlepše dekle na svetu." "Ali res? Prav tako je pred letom dni dejal meni!" "Vidiš torej se je od takrat njegov okus zelo izboljšal ..." * * * Vlomilec pravi gospodarju, ki ga je ropot zbudil: "Veste kaj, vi imate pa kaj slabo vest, ko tako nemirno spite!" La-.lilast ur.: ! , . Kakor bi mogli gledati dobri člani družine na svoje roditelje, to je s hvaležnostjo, ljubeznijo in spoštovanjem, tako bi mogli gledati mlajši člani društva na starejše. Pri našem društvu se gotovo to prakticira, ker naše ustanoviteljice imamo v takih časteh kot imajo pridni otroci svoje dobre mamice. Priprave za proslavo 25.1etni-ce obstoja društva "Napredne Slovenke" so v polnem teku. Mlajše članice skrbijo kako se bodo postavile in postregle mladini v avditoriju S. N. Doma, a starejše s pomočjo mlajših se trudijo kako bodo pogostile po-setnike s finim banketom, dobrim programom in veščimi govorniki. Sliši se, da niso bile dvorane v Slov. Nat. Domu še tako lepo dekorirane kot bodo ob priliki naše 25. letnice. Ako je katero društvo, ki bi skušalo ta velepomembni dogodek res perfektno završiti, je to gotovo naše društvo. Naše članice, soproge trgovcev in obrtnikov, so nam darovale potom oglasov lepo pro-gramno knjižico, v kateri bo navedena kratka zgodovina društva s celotnim programom slavlja. Annie čebulj in Olga Lenar-šič bosta v družbi malih deklic zastopali mladinski oddelek in presenetili naše ustanoviteljice z 1 deklamacijo. Ustanoviteljicam i bo tudi Jednota poklonila lepa j darila v obliki srebrnih brošk. I Pevske točke bodo proizvajane I samo po društvenih članicah, pevkah in sicer: sestri Martinčič, sestri Petrovoič. Miei Grdi-; na in Tončka Siničk". Dva, pevca: i;: mladinskega oddelka sta pa Marion Steblaj in Dorothy Švi- ' gel. Stojocavnateljica bo društvena i predsednica Josephine Močnik. Dva častna govornika bosta V-Cainkar iz Chicage, predsednik i Jednote in sodnik Frank Lau-; sche. S kratkimi govori bodo tu-j di predstavljeni vsi clevelandski glavni odborniki SNPJ, društveni zdravnik dr. F. J. Kern in Frank Cerne, organizator našega društva. Glavna gostiteljica v spodnji dvorani bo Frances Candon. Njej bodo pomagale še: Jos^phi- \ ne Zakrajšek in Kmilie Fabian, tako da ne bo nikogar na banketu, ki bi ne bil pravilno postre-1 žen. Za gostiteljico v avditorije-1 . vi plesni dvorani je bila zbrana , aktivna in priljubljena članica ' Mollie Martinčič. i Plesaželjnim bosta na razpo-, lago dve godbi, v spodnji dvo-; rani Barbičeva, v zgornji pa > Jackie Zorčev orkester, i Naša bratska društva se i menda kosajo med seboj kdo nas bo posetil v večjem številu. Vse zgleda rožnato in obetajoče. Moška društva delajo celo o-pazke glede naših vstopnic, pra-| vijo: "Ja to se vidi, da vodi društvo nežni spol, kajti še vstopnice odgovarjajo namenu." Sestra Močnik je rekla, da se bo splačevalo biti navzoč že zaradi lepih oblek, ki jih bodo nosile naše članice. Uboga "lizika" od sestre Mežnaršič že kar piha od hudega tako je utrujena, lastnica na pravi: "Le potrpi še malo, veš članice so raztresene povsod po Clevelandu in ti me moraš pripeljati do njih. Vedi,\ j da osebna agitacija je bolj us- i ' pešna, itd." Lahko bi še našte- j vala mnogotere posebnosti brez j konca in kraja, toda moram iti k stvari. | Članice našega društva so vsem znane kot najbolj aktivne j na društvenem in kulturnem j polju. V času depresije se je moral odbor boriti z marsikatero potežkočo. Zgubile smo nekoliko na članstvu, toda ne veli- j ko. Postopalo se je s članicami zelo previdno in obzirno in ako | je članica imela resno voljo biti ; zavarovana v Jednoti, je še dairies naša zvesta sosestra. ; Kar se še ni zgodilo v zgodo- i ; v ini našega društva je to, da p j društvo sklenilo vsem članicam ! ; darovati banketne vstopnice. ; i Seveda ni s tem rečeno, da lah-; ( ko vstopnico izroče kakemu dru- i gemu članu družine ali kakemu) ! prijatelju. Vstopnica je prosta j samo za članice. Ta sklep je bi! i storjen z namenom, da se bodo članice same udeležile banketa.! i katerega si bodo ohranile v pri-1 ijetnem spominu za vselej. Vse | one članice, ki še nimajo vstopnic, naj se oglasijo pri tajnici, da jih dobijo. Razpošiljalo se jih , ne bo. I Sploh je potrebno tudi za dru-! ; ge goste in naše prijatelje, .da si, pre£ikrbijo banketne vstopnice i 1 ob času. Imele smo skupno 750 j vstopnic, od teh je razpečanih j1 dobrih 500, torej jih imamo na | i razpolago samo še 200. Požuri-, j te se najzadnji čas do sobote, j: I Za rezervecijo vstopnic lahko pokličete Jos. Močnik predsed-1 nico po telefonu na domu: GLen- [ ville 0163, v trgovini S. N. Doma na HEnderson 2929. ! Omeniti moram še to, da je pričetek banketa ob 6. uri zve-, čer, torej ne bo treba članicam in posetnikom pripravljati ve- j čerje doma. Datum banketa je nedelja, 6. oktobra. Vhod je pri stranskih vratih S. N. Doma. j Pričetek plesa v obeh dvora- j nah ob 8. uri. Prijateljem društva "Napred. Slovenke" pa kličem: Na veselo svidenje! i Tončka Simčič, tajnica - ! Prireditev skupni h slov, gozdarskih društev j Collinwood, O. ] Tukajšnja slovenska društva,' J katera spadajo k "Woodmen" ' j organizaciji, katerih jih je po: I številu 4, bodo imela prvič v j zgodovini svojo skupno priredi-' tev, in to v nedeljo 6. oktobra v avditoriju Slov. Del. Doma na, Waterloo Rd. Pričetek točno ob j 6:30 zvečer. Imena društev so: "Euclid Beach Camp" št. 307 moško; "Friendship Grove" št- 125 žen-' sko; "Waterloo Grove" št. 110 in "Waterloo Camp" št. 281 ženske. | Torej vsa ta 4 društva, katera' so izključno slovenska in katera imajo v obeh oddelkih do 1000 članstva bodo priredila1 . nekaj izrednega, to je lep pro-| gram, kateri bo zvezan s kon-jcertom in nekaj govorov. Pro-! gram bo vseboval pevske in god-; bene točke kot tudi plesne toč-j ke, potem istotako nastopajo '.trenirane dekleta z svojimi vajami, kot je to običajno pri tej ! organizaciji. To 'je Waterloo J Grove Guards. !( , Cenjeno članstvo vseh teh j društev je posebno opozorjeno, 1 da je ta dan rezerviran za to i prireditev, dalje apeliramo na ; vse tukajšnjo naše slovensko ob- ! činstvo, da pride ta dan v našo i j sredo in prepričajte se o lepem ! programu, katerega vam bodo ! podali naši tukajšnji gozdarji, 1 in gozdarke. j Če želite imeti res lep večer s duševnega razvedrila, kot se tu- i di zavrteti ob prijetni godbi valčkov, boste gotovo navzoči, c Vstopnina k vsemu temu je zelo mala, v primeri s progra-! mom, kateri bo podan, namreč PREDSEDNIK ROOSEVELT NA PACIFIČNI OBALI. (Dalje iz 1. str.) . | sednika pa je takoj nato sledila največja demonstracija morna-| riške sile, kar jih pomni zgoaovi-■ na Zed. držav. Roosevelt se je . | vkrcal na krov križarke Hou-' ston, nakar je defiliralo pred . j njim silno brodc-vje, broječe 130 ! bojnih ladij vseh tipov, ki se je zbralo tu ob priliki Roosevelto-. vega obiska. Sledili bodo veliki vojni . nevri na Pacifiku. Roosevelt je .' ostal na krovu bojne križarke, | s katero se bo skozi Panamski , kanal počasi vračal nazaj proti I Washingtonu. Njegova žena, ki ! ga je spremljala na uiri po za-I padu, se je od tu z letalom podala v Texas, kjer obišče neko ; prijateljico, nato pa se vrne v | Washington. | Včeraj se je Roosevelt mudil j v Los Angelesu, kjer ga je po-! zdravilo do pol milijona oseb. V ogromnem Kolizeju kjer so se llcta 1932 vršile mednarodne o- i limpske igre je imel govor v katerem je apeliral, da se "vsi liberalni elementi" v deželi združijo v boju proti reakciji. Prejšnji dan je Roosevelt pri-| sostvoval slovesni otvoritvi Boulder jeza, ki se ga smatra za največje inženirsko čudo na sve-,tu. Jez, s katerim se je zajezilo mogočno reko Colorado, je veljal $108,000,000. Z njim sfr zvezane hidro - električne centrale in naprave za umetno namakanje vode, od katerih bodo imeli korist prebivalci ducata , severozapadnih držav. Gradnja jeza se je začela še pod predsednikom Hoover jem, po katerem je prvotno nosil ime, ampak pod Rooseveltovo administracijo se ga je prekrstilo v Boulder jez. Roosevelt je v svojem govoru rekel, da je vlada z dovršitvijo tega projekta pokazala pot privatni industriji, ki naj temu I vzgledu sledi ter s poživljeno delavnostjo prevzame na rame nadaljno odgovornost za olajšanje gospodarske krize. !e 35c. Igrala bo izvrstna godba za ples. I Vabljeni ste tudi gozdarji iz St. ClairsKe naselbine, katerih vas je tudi tam veliko, da nas poselite ta dan, obratno bomo zpali tudi mi ceniti in vam ob priliki vrniti. Torej na veselo svidenje v nedeljo ! Za pripravljalni odbor, Mary Duru, tajnica Friendship Grove. Rastline, ki morijo . - pif Vrčarji na Borneu in Novi Gvig^ sera in rosika z bleščečimi se ^ V mračnih gozdovih Bortf« ^ Gvineje rase družina nepentov aH ^ ki spada med najbolj skrivnostne^ i med mesojedke. Listi teh naravi oblikovani za lov na ziv< ' vp cu imajo obliko velikega, ^jgjo' (pri nekaterih vrstah doseže J cm). Drobne žleze izločujejo sM ^ privablja majhne žuželke k sp° .j,,; ni vrča. Živalca okuša » P07: ^ • sok. Hipoma ji. spodrsne in Pai ^ Bjega." ni obupni napori, da bi zlezla 1 ^ zaman. Čedalje bolj drči v ^ojj tf kjer utone v neki tekočini, ki!'^iie5 ne mehke dele. Čez nekoliko živaliei samo še oklep in glava- ^iV V močvirnih ozemljih rase ^ tf jo po njeni pavrsti, rosiki, ^ Evropi. Njena avstralska ^ ' spathulata, se blišči v sonca ^ ^ ki je posuta s čistimi dragulji- - ^ teh lesketavih kapelj pa p?*® gede bitja smrt in uničenje. Žu«'lka . j„ i>> leni, z rdečim robom okraseiu^^ pokositi lesketajoče se kapljo- ^jo se ne more več ločiti od llS i® ^ šči kakor polipove lovke k nj napor, da bi se rešila, jo «Pv» J 1 je med lepke, bleščeče se krog ^ pa Ike, ki nosijo te kapljice,^ij ' njo in jo popolnoma P0^'1^* "C koliko dni pozneje, ko je ra*> la" svoj plen, se tipalke ^Vj* s« j Mnoge rastline iz vrste ftf , ti na prvi pogled v resnici na morska pošast z dolgi«11^ . ^ lovkami. Na vsaki^teh lovk ^ šica ali druga žuželka, ki J_l-• past. V rastlinskih vrtovih ^ vado, da ločijo te rastline s ^ zunanjega sveta, ker razV1J',;uiai)j0't tit. da postane vsa njihova j jetih živalic grda. iv>neia' 4 1 Drugače je narejena dio ^r , iz Amerike. Xjeni Usti so ^ ^ ; silno občutljive za vsak dot« - ^ r sna žuželka na takšen list- : vito kakor past nad njo, '^o M i sežejo drug v drugega i*1 V ogvowV ko trdno, da se ne more vec Jjgt»j _ dalje trdneje se stiskata pot , proti drugi, da živalico n» ^ dU , ta, in iz neštetih majhnih ( prične izločevati neki sok,, dva, tri dni se past razki« ■> ^ truplo in list je pripravljen'^jsjPJ Iz starih, pa tudi iz 0 ] so znane neštevilno prip^ v P, mesojednih rastlinah, ki r«h - .n ki ; nili predelih tropskega Pa" . tu4iVtJ t ! sobne baje uloviti in usinru m . ( vali, celo človeka. MarsiU^^^nJ^ , povest nam ve povedati < oJlj , ga je moral bojevati ta !l velil^f . lec, da se je osvobodil obje® u g0 1 jedega drevesa. Vse te pov(( p * J , dokazane, današnja znano* ^}/ ( kraljestvo bajk. A čeprav u^^j & J ] lin, ki bi bile sposobne P° ki ,ii J J ( ka, je vendar neko drevo^ ^ prijetno, če pride človok , ^ To je nekakšna ogromna KU u po dotiku na koži tako veli ^ ^ line, da je ta ali ona l're°" u. / tegu tudi že umrla- N'l'v;1!li vedujejo o upasu, na nem drevesu, ki raste na , To drevo prideluje tak" clo^^/J baje sposobno s hlapi »snl1 ■ ,voV° •„ ^ že, nič hudega sluteč. bo bajka. Res pa je, da™ ^ f.|f ski divjaki strup upasa k -e « v t-vojih puščic in na ta njjj Ž(J' Jta stih krajih dejansko uui«1 ^ vivškili življenj. , ^ ......• •.....TTp f / KORISTI SIBIRS^ ^^ Od Kamčatko do B^p^fJ prost i rajo med prago^111".^,^ »jpj nini ledovjem velikanske >■ ,{) ^ ; sa, deloma zamočvirjene. flo^1'^ tične tundre. Doslej »i ^ je ^^ nobene koristi, a ruska v J^j jih napravi donosne, t" /.ti f' škili pamp jih bo izkopi gtff^/j Seveda ne bodo gojili tuKJJ ^ K severne jelene. Kot p?vl ,7 i'O^fj črt u jo vlada ustanovila j-it^ -Z i gajo 1(57,000 Živali. prl šola, v kateri se nowadsk^^^;/ ko je treba ravnati s sc^ ^ ' i-', I čencev je mnogo, in »»^^V j postanejo danes skoraj p1 losi ne tundre v nekoliko ^^ zemlja v polnem pomena J>' oktobra, 1935. ' ENAKOPRAVNOST _STRAN 3. - ' ■ I"——WIW.I . ............. I..................■■■■II.WIH.I« —nam.; iwnn.nwiiiiw«| § Slovenska Svobodomiselna j Podporna Zveza H!^QVlJENA 1908 INKORPORIRANA 1909 \ _ W**"HlllMII iiiI.i.li____... ......sj.-k.3L. . -'. ' . UttAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 Vatro J on,, UPRAVNI ODBOR- jfohn gL"™1' Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Riitiolph tw?' £ Podpredsednik, Bridgeville, Penna. WiUiam n- Podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Mirko kS »jnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. ' wagajnlk, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. Hiie Vrho N A D Z O R N I ODBOR: J®iam cS" Pre b SiiCe in nePozna- i Vstill P°tnikU služil! * Pa Pustili v mi- Najajo drug drugemu SO, Sprevodnik, policijski P°tnih U-m Clh Unifn Ja' v celo V a)i i2 g,t0Viti- ko priha-4 lT0Vine- Nekoč Si"* i ^ Pa nisem Ste^ - na-| kaJ kmalu posta-1 S* • ^ Hl T; , m ka Se togimi Lpokritih 2 Polet??led?vjem, ka- C gran u01 drve P« Ve Po£ 6bno vod« =a \h8il° PrS Predeli' se S>' r " judstvo- Za Slk * -Po m P0menu! ^ 81 bo v Švici ah, Slovencev o- >>!5F?iz cleJ k udeležbi I evharističnega kongresa, ki se je imel vršiti tiste dni v Ljubljani. Te je pozdravilo mestno zastopstvo in predstavniki Rafaelove družbe z godbo na čelu. Sprejem je bil dokaj ganljiv, ter sem ga bil tudi jaz od strani deležen, četudi nisem pripadal k skupini. Med občinstvom sem našel bivšega Amerikanca in dobro poznanega dobričino g. Remsa, s katerim 3va v hotelu pokram-ljala o tem in onern, ter se dogovorila za poznejši sestanek na njegovem domu. Zvečer istega dne pa sem se odpeljal z dolenjsko železnico doli proti ribniški dolini v mojo rojstno vas Velike Poljane. Nepoposni občutki navdajajo človeka, ko se bližaš domačim krajem, hribom in končno vasi, nekdanje domače grude, kjer ti je tekla zibel. V zvezi s temi občutki pa se spajajo spomini na mlada leta, njih trpkost in njih svetla stran, katere si še enkrat zaman želimo. Ti gozdovi, slemena, hribi in holmci, posejani z belimi cerkvicami, v nižinah žuboreči potoki in potočki, tu mlin, tam žaga. Tu in tam večje in manjše vasi v ravninah, po slemenih, gričih in pobočjih posamezne kmetije, vmes pa rodovitna polja in travniki, katera so dajala skromna sredstva za obstoj na-j šim pradedom, in jih dajejo še: 'danes njihovim potomcem. Gru-j i BYWAYS us^ ——____________ IS COS^- ^arjm ALIGU^T^ENIMC. WHEW i co*^ — a ~shc t-s j^x.t'jicti new t3oy" o CM ha^MC> HJ-- mind VACATING- THJT ts^tucri10^ totčl tHe coolimc. TSrs.r.^^-1^ t^sSa^Z^^^- 'PORCH : j j da, katero so čuvali in branili pred krvoločnimi in grabežljivimi neprijatelji od pamtiveka, in jo bodo brez pomisleka branili tudi v bodoče. Da, skromna in primitivna je naša očet-( njava, in vendar tako ljubka v s kotičku naših src, kjer se skri-I vajo naši spomini, in se zopet obude, ko jo posetimo po tolikih letih . . . Sprejem in srečanje z materjo in brati po 27 letih je bil kaj ganljiv. Srce ti zaigra in se smeje veselja, a oko se ti zaro-si pri prvem objemu, hočeš nočeš, solza ginjenja se ti udere kakor razigran potoček, ter si; dela prostor po licih v prvih trenutkih. Ko se ti živci nekoliko pomirijo, in ko si v par dneh po-kramljal z domačimi o vsem mogočem, se malo ozreš okrog sebe. Tu nova hiša, tam predelana, popravljena ali prezida-na, tu nov sadovnjak, nova vod- j na naprava . . . res, vse drugačno lice. Ozreš se po ljudeh, po nekdanjih sosedih, po sošolcih in vrstnikih, in tu doživiš prvo razočaranje. Ni jih več, ali pa' bi jih seštel na prstih rok, če-j tudi je precej obširna vas. Sta- ' reja generacija je odmrla, ta j in oni je padel v vojni, tretji je odšel s trebuhom za kruhom, tu in tam pa so gospodarji, kij še rojeni niso bili pri mojem i odhodu. Če izvzameš še preživele so-1 rodnike, hipoma doznaš, da si tujec med tujci. Naslednje dni sem prehodil njive in travnike, gozdove in pašnike, koder sem nekdaj kot bosopetec preganjal rogato živino, obujal spomine iz mladih let, ter filozofiral o minljivosti življenja. Prijel sem za koso in grab-Ije, pa je še šlo, le prehitro sern se utrudil, ali pa so roke kazale znamenja vodnih mehurčkov. Na prej omenjenih pohodih sta me spremljala brata, včasih eden, včasih oba, dasi sta imela obilo dela na polju in s košnjo, ter me opozarjala na to in ono, ; da bi ne prezrl kako važnost in premembo po tolikih letih. Politični boji, kakoršne smo mi poznali med dvema znanima strankama, so skoro docela po- p nehali. Tudi politična uprava in njen delokrog se je spreme- 1 nil v mnogih slučajih; menda iz ekonomskih ozirov je vlada strnila več vasi in občin v enotno upravo. Kakšno pa je v ostalem po- j litično in ekonomsko obzorje ?; Na to vprašanje pa je težko od-: govoriti. Vprašaj obrtnika, trgovca, kmeta na njivi, inteli-; genta v mestu, vsi se ti nekako izbegavajo vprašanju, zlasti pa, (pazijo, da pogovoru ne prisluš-i j kuje tretja, ali nepoklicana o-! i seba. Posestnik, trgovec in gostilničar v bližnjem trgu mi je podal sledečo sliko: "Na razpolago imam šest sob za tujce, pa bi ena zadostovala preko celega leta. So dnevi, ko j ne prodam niti liter vina. Ob večerih me včasih poseti druž-i ba kvartačev, in ^a požirek žganja, katerega spijo, moram po-j leg njih posedati do polnoči, ali j do dovoljene policijske ure. "Imam par repov in konja v j hlevu, posestvo ne veliko, a kljub temu znašajo davki, skupno z gostilniško licenco, nad štiri tisoč dinarjev letno. | Zakladam iz prihrankov prejš-i njih let, a ko tudi ti viri usah-; ne jo, ne vem kaj bo." Priprosti kmetič mi je na enako vprašanje takole pojasnil: | "Stradamo ne, če je letina j povoljna, ali vsaj srednja. Ze-jlja, krompirja in koruze se za | silo pridela, na kaj boljega pa j nismo razvajeni. Le denarja ni! | dobiti od nikjer. Živina in les, | naši glavni viri dohodkov, nimajo nikake cene, ker so meje za izvoz v tujino zaprte ali pa zavarovane s carino, katere ni i mogoče premostiti. Dorastejo -jti otroci, in če jih hočeš spra-, i viti k lastnemu ognjišču, je tre- - ba šteti doto, a kje vzeti? Tudi -1 če imaš še kaj v hranilnici, ti -; ne splačajo več nego 100 dinar-j I jev na mesec." "Kakšna pa je cena živini?" t sem povprašal. "Kakšna? če -: imaš naprodaj par volov, morajo biti pitani in debeli kot - polh, da jih prodaš po štiri di-j narje kilogram žive teže." 3 "Kako pa je z lesom? Vča- - i sih se je vsaj ta lahko spravil v' - i denar," sem omenil, da nadaljujem razgovor. i "Les? No, ie poglej, tale t mlaj, katerega so za 'Telovo' vaški fantje nekje posekali ■ skrivnoma ponoči. Skoro 35 me-• trov je visok, ter bo dal pet dobrih krljev za žago. Prodali ga bodo kakemu lesnemu trgovcu, in če dobe zanj 100 dinarjev ■j (malo čez dva dolarja), bodo napravili dobro kupčijo." "Kaj bi," je dodal tretji, ki je bil očividno nekaj bolje si-tuiran, "pod prejšno vlado sem moral prodati tele, da sem pla-j cal 'fronke,' sedaj pa tudi. Če i bi bili nekateri malo bolj hranili po vojni, tedaj ko se je vse [ prodalo ko žafran, bi tudi dailies lažje dihali, in manj bob- ■ ! nov bi bilo. Pa niso računali, da. zna priti sedem suhih let, danes :pa 'cvirnajo'." Trda je tudi za priprostega | delavca-dninarja. V mestu —! tako so mi pravili — zaslužijo po dva do dva in pol dinarja na uro, na deželi pa menda še manj. Naš kmet ne najema več koscev kakor nekdaj. Pokosi sam z družino, in'neredko mu jo pomagajo mahati žena in sinovi v starosti od 13 let naprej. Borno večerjo povžije družina v mraku ali temi, da prihrani na stroških za petrolej. Celo v večji restavraciji sem neke nedelje večer videl goreti malo večjo leščerbo, postavljeno vrh peči v kotu, kljub temu, da je bilo vsaj šest omizij zasedenih z gosti, velika svetilka pod stropom pa je bila v "penzjonu." "Ne nese . . . preveč bi zagorelo," je komentiral gostilničar. Pa menda res ne, saj sem opazil pri mizah družbo treh ali * štirih gostov, sedečih poleg pol litra vina in pol litra vode. Saj pravijo, če ni, niti vojska ne vzame. Iz istih vzrokov se je zlasti i na deželi odpovedalo kajenju in j žvečenju tobaka mnogo toba-|karjev; če pa so se le omejili, | ga mešajo z raznimi zelišči. Nekak prepored pa sem opa-| zil med podeželsko mladino se-1 dan je generacije. Njihovo du-1 ševno obzorje je obširneje, ob-I našajo se vzorno, ni čuti o pre-! tepanju in divjemu nočnemu u-kanju. če se zbero zvečer na vasi, ti zapojo lepo, ležerno in ubrano, tako da sern često ponoči odprl okno, ter jih z užitkom poslušal; pač znak, da se ! prilagajo duhom časa. i To bi bili površni vtisi z de-| žele. I Kako pa v mestih, naprimer j v velikomestni Ljubljani? Tudi | tu se slika ne spremeni mnogo. Uradnikom, častnikom, držav-. nim uslužbencem in penzi joni-stom s stalnimi dohodki se ravno ne godi slabo. Poljski pridelki, sploh življenjske potrebščine so zelo poceni. Bolje vrste meso se prodaja po 8-10 dinarjev kilogram, celo za. 5 dinarjev se dpbi slabeje vrste. Tu sem se sestal s poznanim ■ priletnejšim gospodom, želeč, da dobim i od njega nekaj informacij, katere bi utegnile za- ■ nimati eitatelje. i Morda bi ga bil pridobil, da i sva ostala kaj časa sama, in da i' niso ,pričeli prihajati k omizju^ , njegovi prijatelji-penzijonisti. j Pogladil si je brado, ter ci-; nično dostavil: "Ni vse tako, u kakor bi moralo biti, ne, pa saj . tudi tam pri vas ni, in menda »nikjer. So pač izvanredni časi, j ■ | pa raje ne govoriva o tem." j • j Pogovor se je razvil v vse. i mogoče teme, večinoma humo-j . | ristične, tako, da se človek od ■: srca nasmeje tem tipičnim in' | dobrodušnim Ljubljančanom, j Vjel sem zaupen pogovor med dvema, kojih eden je vabil dru-zega, naj se za gotovo udeleži . tam in tam neke prireditven "Pa ga kvišn prid, Francel, ga mu lumil po foršrift, pa kakšna' ma reki. Če nau drgač, se ma' !pa mal stepi." , - Teden pozneje pa sem čul, da! so se bili res "mal stepi," pa ne med seboj. Baje se jim je že po policijski uri pridružilo par pijanih akademikov iz domače u-niverze. Prisedli so, pili in klicali, v žepu pa niso imeli cven-ka, nakar so jih dobričine postavil do in preko vrat, v na-daljno oskrbo pa jih je prevzela policija. Hujšega ni bilo, ra-zun da je gostilničar "švicu" za točenje po prepovedani uri. Kasneje sem se sestal s poznano gospo V., ženo slovenskega izumitelja, živečo deloma v Ljubljani, deloma v Parizu in na Bledu. ] Ta očividna rodoljubkinja pa mi je deželo in slovensko metropolo predočila v dokaj optimistični sliki. ,j "Poglejte," je dejala, "samo' j ta preporod v Ljubljani, naše ; j nove stavbe, celo nebotičnik -jimamo (12 ali 14 nadstropij— I štel jih nisem), naša šetališča II in parke, naše moderne trgovi-jne, prav kakor v velemestih. ] Stopite v to ali ono trgovino, v - javni urad, na vlakih ali ka-i morkoli, vsepovsod sama vljud-; : i nost. Pa tudi pri vladi nas upo-i' števajo in uvažujejo. Pa kako l i bi naj bilo drugače, saj se je po-! [.'kojni vladar ob neki priliki v : našem mestu izrazil, da nas je | Slovence šele sedaj natančneje Proda se . nov trailer, drill press, Emery! . Wheel (brusilno kolo) s stoja-! . lom, vse na elektriko; Double, Barrel Shot-gun; 3 pse, Beagle j . pasme, 2 mladiča po štiri mese- i ce stara in psica 3 leta stara, so | prvovrstni za lov. Vse se ,proda j poceni. Poizve se na 17721 Waterloo Rd. V petek FISH FRY V soboto \ CHICKEN SUPPER DOBRA GODBA IN PLES Big Tony Tomažič CHERRY ORCHARD INN 22550 ST. CLAIE AVE. 'spoznal in da nas smatra za cvet 'svojega naroda. Vse tisto, kar tuji listi pišejo o nas in naših razmerah, je, če ne zlagano, pa vsaj pretirano. Vemo,, da bi nas radi razdvojili in zopet v kalnem ribarili, pa ne bodo | več." (Dalje prihodnjič) 1 Že!i " i se kupiti register za gotovino ! (cash register), kakršnegakoli izdelka. Kdor ga ima naprodaj, naj pusti naslov v uradu "Ena-: kopravnosti". i__ :--— i Zavarovalnino proti I OGNJU, TATVINI, AV-j TOMOBILSKIM NESRE-\ GAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicoft 0718 j HEnderson 1218 7doi do JUGOSLAVIJE Preko Bremena na ekspresnih parnikih BREMEN-iUROPA EKSPRESNI VLAK! OB PARNIKU V BREMERHAVEN ZAJAMCI PRIPRAVNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujte na znanih hitrih parnikih DEUTSCHLAND HAMBlilG •*«EW YORK ALBERT BALLJM BOŽIČNI IZLETI NEW YORK -?.______________________________ 5. decembra BREMEN ..................................... 7. decembra j ALBERT BALLIN ...................... 12. decembra Ei KOPA .................................. 15. decembra Izborne železniške zveze iz Bremena ali Hamburga. Odplutja iz New Yorka HAMBURG-AMERICAN 1MB NORTH GERMAN LLOYD 1119 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. BODITE LEPO OBLEČEN! 10 JESEN IN NOSITE BrazisBros. obleke $20 do $35 vrednosti samo za 515.50 Narejene OBLEKE — POVRŠNIKI — SUKNJE 515.50 Narejene po meri OBLEKE — POVRŠNIKI — SUKNJE 510.15 in več Površniki in suknje z "yoke and pleated backs,' j raglan rokavi in polo suknje. MILL-END HLAČE PO MERI $3.50 SRAZiS BROS. CLIIIS, II. Tovarna za vas 6905-07 Superior k. Tel. ENdicott 2614 Pod osebnim nadzorstvom J. A. Brazis 404 East ISBth Street Blizu Waterloo Road Tel. KEnmore 5076 A. Kostelic, Manager j Sews |1 Forward OR Backward ___fa jgi. " Makes the W^Jfl same perfect j^CVj'? I'i Singer stitch $ in either direc-p"' S'.J.j S 11 o n. L1111 e v ^l^fi lever changes direction ln-f stantiy, and regulates esact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Easy terms. €> Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 TŽREI3, WORM ®UT? i© AMBITION f-j TO W many — J- women are just dragging «herr,- know -hat Lydia lets relieve periodic pains and discomfort. Small size only 25 cents. Mrs. Dorsie Williams of'Danville, Illinois, says, "I had no ambition and was terribly nervous. Your Tablets helped my periods and built me up." Try them next month. This delicious cheese food is DIGESTIBLE AS ČVSEIK ITSELF! ILddon in Velvecta'a richly milti Cb'-d4?r Cheese flavov aro ncalth-protcctive elements of many foods. It's v. ailerful fur children. Serve Eraft Vclveetai—in candwiches, in cooLcd dishes ... often! Oglašajte v — "Enakopravnosti" STRAN 4. ENAKOPRAVNOST •035 3. oktobra^ Za svofcodLo in Ijwhezett Marko Stojan Roman iz Balkana. ^ ifc t* * ^ ^ 'ifc di. ^ ^ ■*» ^ Lady Helena je vzkriknila s šibkim glasom: nekaj vročega ji je brizgnilo v lice z Jovove strani. V naslednjem hipu ji je zaprla usta zvita rutica, sirove i roke so jo pograbile in dvignile kvišku. Omedlevaje je čutila še, da jo je vrgel nekdo na ramo in teče z njo proti morju . . . "Wheeler! Poročnik Wheeler!" je za klical Dušan pred zaprtimi vrati. "Mihajlo! . . . Slišiš?" Nič odgovora! "Kaj je z vama, Bog in bog-me!" Marko je stresel vrata, kakor da hoče podreti hišo. "Nič j . . . Stoj! Kaj je to? Čuješ glas . . . tako zamolkel je ... od daleč prihaja . . . kakor iz globine! i Z naglo, srdito odločnostjo se je umaknil korenjak do nasprotne stene in se zaletel v vrata z vso jekleno težo svojih ram. — Hrešče je odletela dver — in z njo vred Marko —- v temno notranjost neznanega prostora . . Sledila je besna kletvica, padec, ropot, kako£ da nekdo krčevito kobaca, z vsemi štirimi, in še drug zvok, podoben škripanju železnega mehanizma ... V na-• slednjem trenutku se je pojavil Marko, plazeč se po trebuhu, in se pobral, ko je dosegel prag, tolažeč se vso pot z nepopisno krepkimi izrazi. "Peklenski lump je ta bej!" je hitel pripovedovati strmečim tovarišem. "Ali veste, kaj je tu notri? . . . Past za lovljenje ljudi! Zatvora je v tleh, ki se ti vda pod nogami, da padeš Bog zna kam . . . menda v samo peklen-■ sko žrelo . i . Komaj sem se otel, da me ni požrla! In ona dva sta notri; slišal sem ju dobro. Hitro na pomoč, a bodite previdni, za Boga! ..." Dušan in Ivan sta prižgala vsak svojo električno svetiljko; nato so vstopili drug za drugim, držeči se za roke. Ob luči so videli razločno ozko špranjo, ki je obdajala svoje tri metre široko leseno ploskev; Ivan jo je poti-pal z nogo in opazil, da se giblje z lahkoto v dveh tečajih: kdorkoli je stopil nanjo, se je moral strmoglaviti v globino — a izdajalska tla so se zaprla nad njim. Zdaj se je slišalo tudi prav razločno, da kliče globoko spodaj nekaj na pomoč. "To je Wheelerjev glas!" je dejal Dušan zamolklo. "In to . . to je glas Jankoviča . . . Kriste, kaj je z njima? ..." Legel je na trebuh tik ob nevarni zatvori. "Tečaja sta na sredi ... to ne pojde težko ..." Res se mu je posrečilo vtisniti zatvoro z eno samo roko; izpod nje je zinila črna tema. "Wheeler! Jankovič! Ali sta zdrava?" je zaklical Dušan v globino. "All right;" je odgovoril glas poročnika; poznalo se mu je, da mu je bližnja pomoč takoj vrnila ravnodušje. "Zdrava sva, toda dolgo ne vzdrživa več; spustite nama vrv ..." "Vrvi!" je vzkliknil Dušan prijateljem in vprašal nato spet v globino: "Kaj delata? ..." "Plavava ... po nekakšnem vodnjaku . . . krogin krog so same gladke stene ... in mraz je tudi, mraz ..." Dušan je razločil pljuskanje. "Takoj dobiva vrv!" je zakli/ cal; nato je pomolil svetilko v odprtino. "Ali vidita luč ?" "Vidiva . ; . Ali vidiš ti naju?" Pogledal je . . . toda — o groza! Globoko pod njim je padala luč na golo polurazpadlo človeš- '■t—s—- ko truplo, ki se je zibalo v og-ljenočrni vodi. "Kaj je to?" je kriknil s studom in strahom. ,7Vaju ne vidim , , . tu vidim le mrliča!" "Ah da;" se je zasmejal poročnik s hladnim smehom, ki ga je delal odmev globine še bolj zloveščega. "To je gospod, ki je bival tu doli že dolgo pred nama — kakor bi sodil po njegovi vonjavi . . . Alo, marš, poberi se!" V svetlem krogu, ki ga je metala svetiljka, so zagledali tovariši najprej poročnikovo nogo, ki j je brcnila mrtveca v stran, nato j njegov gladki, zdaj spet veseli | obraz, in trenotek nato tudi jezni obraz Mihajla Jankoviča. ! "Evo vam vrvi, da opašeta zemljo!" je viknil Marko in jima spustil dolgo vrv, ki jo je bil našel zunaj s pomočjo Lejle in zbegane stare sužnje . . . Čez par minut sta stala ponesrečenca zopet na varnih tleh. "Kako ste opravili?" je bilo poročnikovo prvo vprašanje, ko je stopil z ostalo četo na hodnik. "Ali ste rešili sestro gospoda Javornika?" "Ah ne!" je odgovoril Dušan žalostno. "Neki lopov, oficir ar-navtske garde, jo je odpeljal tik pred nami. Edino, kar nam ostane, je upanje, da ga dohitimo . . Toda rešili smo nekoga drugega ... ki nas že čaka na bregu." "Koga ste rešili?" je vzkliknil Wheeler z drhtečim glasom, polnim slutnje, in se ustavil sredi veže. "Rešili smo lady Heleno, ki jo je imel njen ugrabitelj — brat onega, ki je odvedel Jerico — zaprto pri Halilu beju." Poročnika je zapustila mahoma vsa njegova angleška hladnokrvnost. Preden je Dušan dogovoril, je skočil k vratom, od-pahnil jih in planil v noč. Toda skoraj istočasno so začuli kletvico, ki ji je sledil prestrašen vzklik: "Gospodje, hitite semkaj! Nesreča se je zgodila!" . . . Vse je pretreslo nekaj težkega; stekli so za Wheelerjem in ga našli stoječega poleg nepremičnih teles Jova in Dušanovega brata Miloša. "O Bog, o Bog!" je zastokal Dušan in jima posvetil v obraz. "Ubogi Jovo! . . . Miloš, ali si ranjen hudo?" . . . Oba sta bila krvava; a dočim je tekla Milošu kri samo izpod las, je vrela Jovu iz ran na glavi, na prsih in na trebuhu . . . Bil je dobesedno razmesarjen! "Saj še živita!" je vzkliknil Marko zdajci. "Bog bodi zahva-ljen!" Res se je čulo iz ust nesrečnega Jova zamolklo, težavno grgranje; Miloš pa se je zdajci o-brnil, zaječal in odprl oči ter po- OLTPEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either bocauso of stomaoh disturbances, food fermentation, or tho wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often ovorcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plate surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and f?um surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE —■■ .i .i . m i ■ i i —i gledal tovariše z začudenjem in j globoko žalostjo. ] "Miloš!" Dušan je padel na kolena k ranjenemu bratu in mu I privzdignil krvavečo glavo. "Ali < si ranjen hudo? . . . Ah. hvala i Bogu — samo udarjen je! Vsta- ' ni, bratec, vstani . . . Kje je dama, ki smo vama jo izročili?" "Dama? ... je zastokal mladenič in se ozrl okrog sebe. "Da- ; me ni . . . Jovo je ranjen? . . . Oh, prekleti lopovi!" Gnev in groza sta mu vrnila moč; planil je kvišku in pokleknil k Jovu. "Jovo, ubogi Jovo! Kam so te? . . . Oh, veliki Bog! Kako se je zgodilo? Nekaj me je treščilo po glavi — izgubil sem zavest — in zdaj vidim Jova pobitega, in tujke ni nikjer ..." "To ni bil nihče drugi kakor Ali Kemal!" je rekel Dušan s turobnim glasom. "Jovo, daj, — vzdignemo te ... " "Z mano je . . . pri kraju . . " je zahropel nesrečni četnik, dr-getaje v smrtni borbi. "Življenje . . . uhaja . . . Bratje, ne pustite . . . me tu . . . neverniki bi oskrunili . . . moje truplo . . . Vzemite me . . . kmalu bom mrtev, potopite moje truplo v morju . . . in molite zame . . . poljubite mi . . . srbsko zemljo, ah! ..." V Markovem naročju je oble-i žal mrlič — Jovo je bil izdihnil svojo pošteno, junaško dušo. "K čolnu, bratje!" je velel Dušan, v svesti si, da so izgubili s to nesrečo dragocene, usodne trenotke. "Marko in Mihajlo, ne-sita Jova! Gospod Kazakov — ali hočete pomagati mojemu j bratu ? . . . A vidva, Wheeler in j Estournelle,, hitita z nama; mo-! rebiti najdemo sled!" Dočim so korakali prvi štirje 1 s svojim žalostnim bremenom : proti morju in sta Marko in Jan-1 kovič poročala Milošu v naglih, razburjenih besedah, kaj se je zgodilo, je obhitel Dušan s svojimi tbvariši ves bližnji morski breg. Bilo je prepozno! Niti duha, niti sluha ni bilo o zlodejih, ki so preprečili s svojim zavrat-nim napadom rešitev lady Helene. "Ničesar ne bo!" je izprego-voril poročnik po brezuspešnem iskanju. "Goddam ... in vendar sem vesel! Zdaj vemo vsaj, kod nam je iskati ... in če moremo obračunati z razbojniki v albanskih gorah, kjer zakon ne čuva življenja lupežev — tem boljše za nas!" "Stojte!" je vzkliknil Ivan zda jci in se sklonil k tlom. "Tukaj je pristal čoln ... ali vidite sled? Poznajo se stopinje . . . ah! tudi ženske so med njimi!" Pritisnil je dlan na odtisek drobne nožice, kakor da hoče vsesati to pričo Jeričine navzočnosti . . . "Aha!" se je oglasil Dušan in i pobral nekaj drobnega, belega. \ "To je vaše, gospod poročnik! . . "Pismo?" je vzkliknil Wheeler presenečen. "Moje da je? . . . Kaj pomeni to?" "Lady Helena nas je opozorila, da sta pripravili z mojo sestro mnogo takšnih pisem, s katerimi bosta izkušali zaznamovati svojo sled na važnih krajih," je odgovoril Ivan namesto prijatelja. Poročnik se ni mogel premagati; prižgal je užigalico in preletel vsebino pisma z očmi. "Počakaj, razbojnik!" je za-mrmral in spravil pisanje, ki mu j je bilo dragocen zaklad kljub Helenini zablodi. "Ako je božja volja, ne boste videli Albanije ne ti ne Helena, ne sirota, ki si jo uplenil nocoj ..." Ko so se vrnili k čolnu, so našli vse gotovo; le Marko je stal še na suhem, s pravkar prinesenim velikim kamnom v naročju. Stopil je v čoln in položil kamen naprsi mrtvega tovariša, ki; je ležal na razgrnjenem plašču; poljubil ga je na hladno, krvavo čelo, zgrnil plašč nad njim in ga povezal z vrvjo. Čudni, gr-grajoči glasovi so prihajali iz njegovih prsi — glasovi, ki jih je bil pač kaj malo vajen; vse navzoče je stresalo do mozga, ko so poslušali to ihtenje starega bojevnika. Toda mudilo se je. Z vsemi silami so se uprli v vesla, da morebiti še dohite Arnavte ali pa vsaj doženejo, kje so pristali. Nebo se je bilo stemnilo; dež se je obetal za jutrišnji dan, ki ni mogel biti več daleč. Naši prijatelji so napenjali oči kakor sokoli, a barke Alija Kemala niso i uzrli. Enkrat se jim je zazdelo, Ida slišijo daleč pred seboj udar-: janje vesel in divji moški smeh; | pritisnili so na vse moči, a za-|man; ko so dospeli na kraj, od | koder so bili slišali glas, jih je 'obdajala zgolj temna gladina in molčanje, ki ga je motil edini hripavi, volčji plač divjega Marka. Sredi Bospora je umolknil št ari četnik: -obrisal si je lice z rokavom, kakor da ga je sram mehkobe, in se obrnil k Dušanu: "Čuj, brate — čas je, da pokopljemo Jova! Zdaj bomo kmalu tam, kjer nas čaka čoln teh gospodov ... in boljše je, ako mornarji ne opazijo, da imamo , mrtveca s seboj" . . . Obrnil se je k truplu, ki je ležalo sredi čolna povezano in pripravljeno k žalostnemu po-j grebu v morski globini; položil, je roko na mrličevo glavo in iz-1 pregovoril s svečanim glasom, ki je presunil vse navzoče do dna' srca: "Čuj me, Jovo moj stari — čuj me izpred sodnjega stola j božjega! Prišel je trenotek, da; izpolnimo tvojo voljo in te po-, greznemo k počitku; ah, da bi te mogli pokopati v srbski zemlji, i zasuti te z blagoslovljeno prst- j jo! A ne: sam vidiš, da ni mogo-! če. Noben pop ti ne bo kadil gomile — nobeno oko ne bo plaka-! lo za teboj — razen naših oči,; moj Jovo, pobratim hrabri . . . razen očesa mojega, ki sem se ! tolikokrat boril ob tvoji rami za krst častni in svobodo zlato. Jo- [ vo — prišla bo pomlad, ozelene-! la bo gora, četniki se dvignejo zopet na boj; puške bodo pokale med skalami in bregovi tako bistro in veselo, ti pa boš spaval, junače, v morski globočini. A naj se ti ne megli čelo v nebeš-■ kih višavah: zakaj kolnemo se ti | vsi pri Bogu in Bogorodici, pri Kidneys lust Clean Out Acids The only way your body can clean out Acids and poispnoiis wastes from your blood is thru niiliion tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or BJadd r disorders urn uo y»»u suffer from Getting Up Nights, Nervousness, l,eg Pain's, Backache, Circles Under Kyes. Dizziness, Kh^umatic Pains, Acidity, Burning, Smarting: V^ * I in a new, skillful way. Given the /)'i long, thorough beating that French \ ' J. A»ilW \ chefs recommend for ideal flavor V P fi .I .1 and smoothness-in iMlflJ'' »»J** the Miracle Whip M>V.n»>*6 ( W \ beater that's exclu- yg \ ..I.««""^J^tgET*!*) sive with Kraft. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 VJEi_L. - THAKJK (JLooPNf^^ - That o ve. re: : UFE'S BYWAVS fwORGj] free service- ^ \ thcstnndpo**^ ^ \ ^J^«**^ \ the Norr \ np P^ I lasts* W85^ ^ till withF***1 i - -m* »°*et v I oHtt ott \ 1 1 II ^ri^CllPA ONLY IN NORGE DO *OtJ 6 THE PLUS VALUE OF »OH* REFRIGERATIOff • Part of the plus rahja in Norge is the plus cold-making power of the RoHator. It is able to make more cold than you'll ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the Rollator improves with use. The extreme efficiency end dependableness of the RoHator is the basis of saving in both food and refrigeration. Rollator Refrigeration enables Norge owners to save up to $11 ■ month. THE ROLLATOR... Smooth, easy, rolling power provides more cold — ases less current svoji junaški časti in naši maj-ki, srbski zemlji, da te osvetimo zvesto in strašno, tako, da bi bilo bolje tvojim morilcem, ako bi jih mati ne bila rodila. Ti pa, Jovo, prosi za nas Boga, da nam dodeli kmalu, za .kar sva se bila bok ob boku in za kar se hočemo bojevati do zadnje kaplje krvi: da napoči dan, ko bo Kosovo maščevano ter osvobojen in ze-dinjen ves srbski narod ... In kadar bo grmel poslednji, najhujši boj, takrat vstani, stari Jovo, in vrni se ob mojo stran, da vidiš kraljeviča Marka s silnim buzdovanom, kako bo jahal pred nami na šarem belcu — da vidiš I mene in nas vse, kako prelijemo ; kri za srbsko svobodo! ..." " ! Silno genotje mu je zadušilo | besede. ! Dušan, Jankovič in Miloš, ki ga je bil osvežil hladni n^ zrak, so bili položili desffl njegovo, počivajočo na ® vem čelu ... ^ In zdajci je iztegml * svojo roko... Ali ni poplačati tovarišem ^ Kako jim ne bi d^ova j življenja — njim, ^ 30 # in za njegovo sestro F smrti v obraz? Radostjo tlo upanje sta ga P^i ložil je roko v znak dejal s trdnim glasom: ^^ "Z vami, bratje vekomaj! . . • jj Nato sta dvignila D"fa'f, ' Marko četnikovo ' hlo, skrivnostno je ^ da in se zgrnila nad »J ^ » perot mogočnega, ___ —