URADNI LIST
ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
LETO V.
KOPER, dne 10.
avgusta 1951.
ŠTEV. 7
VSEBINA:
PREDPISI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
34.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka ò upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih.
35.	Odlok o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij.
36.	Odlok o prosti prodaji blaga široke potrošnje in določanju cen za blago široke potrošnje.
37.	Odlok o ureditvi prometa s kmetijskimi pridelki.
38.	Odlok o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu.
39. Odlok o plačah osebja v trgovini na debelo in na drobno.
40. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vojaških invalidih.
41.	Odlok o davkih.
42.	Odlok o organizaciji in poslovanju zunanje trgovine ter o razdelitvi deviz, doseženih z izvozom.
Predpisi Istrskega okrožnega ljudskega odbora
34.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda J A na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom poverjeništva P N O O za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih
1.	člen
1.	člen odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih (Uradni list lOLO štev. 1-5/51, v nadaljnjem besedilo „odlok“) se spremeni tako :
„Tovarne, rudnike, prometna, prevozniška, trgovska, kmetijska, komunalna in druga gospodarska podjetja ljudskih odborov in družbenih organizacij ter zasebna podjetja upravljajo v imenu družbene skupnosti delovni kolektivi v okviru splošnega gospodarskega plana ter na podlagi pravic in dolžnosti, ki so določene z odloki in z drugimi pravnimi predpisi.“
2.	člen
2.	člen odloka se spremeni tako :
„Določba 1. člena ne velja za zasebna podjetja, ki imajo obrtniški značaj.“
5.	člen
19. člen odloka se spremeni tako :
„Zasedanju delavskega sveta morajo prisostvovati direktor podjetja in člani delavskega upravnega odbora.
Vsak član delavskega sveta ima pravico delavskemu upravnemu odboru in direktorju podjetja stavljati vprašanja, ki se tičejo zadeve v podjetju.
Delavski upravni odbor podjetja in direktor podjetja sta dolžna odgovoriti na zasedanju delavskega sveta na stavljena vprašanja.“
,4. člen
Prvi odstavek 21. člena odloka se spremeni tako:
„Delavski upravni odbor sestoji iz treh do devetih članov. V tem številu je vštet tudi direktor podjetja. Število članov delavskega upravnega odbora se ravna po velikosti in strukturi podjetja. Število določajo pravila podjetja.“
5.	člen
Tretji in četrti odstavek 25. člena odloka se spremeni tako :
„Predsednik mora 'sklicati sejo delavskega u-pravnega odbora na zahtevo posameznega člana ali na zahtevo direktorja podjetja
Direktor podjetja lahko zahteva, da se določeno vprašanje stavi na dnevni red seje delavskega upravnega odbora.“
6.	člen
28. člen odloka se spremeni tako :
„Člani delavskega sveta in člani upravnega odbora morajo varovati uradno tajnost. Za svoje delo so odgovorni kot uradne osebe.
7.	člen
Naslov „A. Javna gospodarska podjetja“ pred 30- členom odloka se črta.
8.	člen
V 50., 51., 52. in 55. členu odloka se besede „javnega gospodarskega podjetja“ zamenjajo z besedami „gospodarskega podjetja“.
9.	člen
Drugi odstavek 35. člena odloka se spremeni tako:
„Direktorja podjetja imenuje na predlog delavskega sveta pristojni ljudski odbor, pod katerega plansko vodstvo spada podjetje. Direktor zasebnega podjetja, katero spada pod določbe tega odloka, je praviloma lastnik podjetja. Če dela proti zakonitim predpisom Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ga lahko razreši Predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora“.
10.	člen
Črtajo se:	podnaslov „B. Zasebna gospo-
darska podjetja“ in 58. ter 59. člen odloka, 111 poglavje „Kazenske določbe“ in 40. člen odloka in 41. člen odloka.
11.	člen
42.	člen odloka se spremeni tako :
„Trgovske družbe so dolžne vskladiti do 51. oktobra 1951 svoja pravila s predpisi tega odloka“.
12.	člen
45.	c'en odloka se spremeni tako :
„Katera zasebna podjetja spadajo pod določbe tega odloka, določi glede na 2. člen tega odloka Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora“.
45. člen odloka se črta.
15.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 50. julija 1951.
Tajnik :	Predsednik :
Petar Kraljevič I. r.	Ernest Vatovec I. r.
35.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij.
1.	člen
Dobiček gospodarskih podjetij, ki so pod upravo delovnih kolektivov, je v vrednosti izražen presežek proizvodov, ki ga delovni kolektiv ustvari s svojim delom.
Vsa gospodarska podjetja na ozemlju Istrskega okrožja, ki so pod upravo delovnih kolektivov, so dolžna doseči dobiček v povprečnem odstotku od planiranega fonda plač podjetja.
Povprečen odstotek od planiranega fonda plač po prednjem odstavku se določi s 55 %-
2.	člen
Od dobička, za katerega je gospodarsko podjetje po prednjem členu zadolženo, mora določen del oddajati za kritje splošnih družbenih potreb. Ta del znaša največ 50 % dobička, za katerega je podjetje ' zadolženo.
Višino prispevka, ki ga vplačajo po prednjem odstavku gospodarska podjetja v proračun, določi na podlagi gospodarskega plana in proračuna Istrskega okrožnega ljudskega odbora Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, in sicer individualno za vsako posamezno podjetje. Obenem določi Izvršilni odbor, kolikšen del tega prispevka mora oddati podjetje v proračun krajevnega ljudskega odbora, na katerega območju je podjetje, koliko v proračun okrajnega ljudskega odbora in koliko v proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Od določenega prispevka gre v proračun krajevnega ljudskega odbora najmanj 507,,, v proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora do 40 °/0, ostanek gre v proračun okrajnega ljudskega odbora.
5.	člen
Podjetja, ki proizvajajo sol in alkoholne pijače odvajajo v proračun istrskega okrožnega ljudskega odbora tudi vso maso dobička, ki izvira iz njihovega monopolnega položaja.
4.	člen
Del dobička, ki ostane po oddaji prispevka za proračun, uporabi delovni kolektiv podjetja po predpisih tega odloki' za investicije, za povečanje plač delovnega kolektiva in za nagrade, za rezervni sklad podjetja in za povečanje obratnih sredstev podjetja.
Ta del dobička mora razdeliti delovni kolektiv podjetja na podlagi knjigovodskih obračunov najmanj vsako četrtletje.
5.	člen
Iz dela dobička po prednjem členu mora kriti delovni kolektiv najprej investicije podjetja, ki so predvidene po splošnem planu pristojnega ljudskega odbora.
Do 10°/o tega dela dobička se uporabi nato za občasno povečanje plač članov delovnega kolektiva in za nagrade.
Vendar se sme povečati plača posameznega člana delovnega kolektiva iz tega naslova največ do 1.400.- din mesečno v tistem obračunskem obdobju.
V rezervni sklad podjetja se odda najmanj 5°A> tega dela dobička.
Ostanek tega dela dobička se uporabi za investicije kapitalne izgradnje in družbenega standarda, ki niso predvidene v splošnem planu, ter za povečanje obratnih sredstev. Pri razporeditvi investicij družbenega standarda mora delovni kolektiv podjetja upoštevati potrebe krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, na katerega območju je podjetje.
6.	člen
Če posluje gospodarsko podjetje brez lastne krivde z izgubo, odloči pristojni ljudski odbor po
pregledu poslovanja podjetja o sanaciji, oziroma o nadaljnem poslovanju podjetja.
Isto velja tudi za izgube ki so nastale v poslovanju gospodarskega podjetja do 31. julija 1951.
7.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka izda po potrebi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 50. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik;
Peiar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
36.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o prosti prodaji blaga široke potrošnje in določanju cen za blago široke potrošnje
1.	člen
Od 1. avgusta 1951. dalje se vse blago, namenjeno za široko potrošnjo, prodaja v nadrobni prodaji prosto, po cenah, ki ustrezajo trgu. Te cene se določajo v smislu odloka za določanje in kontrolo cen in tarif.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi lahko enotne cene v nadrobni prodaji za tobačne izdelke, vžigalice, sol in petrolej.
Predsednik sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da po potrebi določi, da se posamezni drugi predmeti široke potrošnje ne smejo prodajati nad določeno najvišjo ceno.
2.	člen
Pri določanju cen za blago široke potrošnje, za katero niso določene enotne cene za prodajo na drobno, se mora proizvajalec posvetovati z uradom za cene pri okrajnem ljudskem odboru.
5.	člen
Predsednik sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše v soglasju s poverjenikom za finance, s kakšnim delom razlike v cenah, ki jih dosežejo trgovska podjetja, razpolaga delavski svet. Ostanek razlike v cenah, ki jo doseže trgovsko podjetje, odvede podjetje Istrski banki na račun pozitivnega salda.
4.	člen
Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora sporazumno s predsednikom sveta
za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše način obračunavanja razlik v ceni, ki jo dosežejo trgovska in gostinska podjetja.
5.	člen
Ta odlok stopi v veljavo dne 1. avgusta 1951. Obenem prenehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju s tem odlokom.
Koper, dne 50. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec I. r.
37.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o ureditvi prometa s kmetijskimi pridelki
1.	člen
Odpravlja se obvezen odkup kmetijskih pridelkov.
2.	člen
Kmetje, kmečke delovne zadruge, splošne kmetijske zadruge in drugi pridelovalci kmetijskih pridelkov, lahko na vsem ozemlju Istrskega okrožja prosto prodajajo svoje kmetijske pridelke.
5.	člen
Individualni potrošniki lahko za sebe in za svoje družine prosto kupujejo kmetijske pridelke neposredno od pridelovalcev iz 2. člena tega odloka na vsem ozemlju Istrskega okrožja.
4.	.člen
Podjetja, katerih predmet poslovanja je promet s kmetijskimi pridelki in podjetja, ki nakupujejo kmetijske pridelke zaradi predelave, smejo nakupovati kmetijske pridelke samo po svojih nameščencih (nabavljalcih). Nabavljalec sme nakupovati kmetijske pridelke samo za svoje podjetje.
Nabavljalci morajo biti vpisani v register naba-vljalcev pri poverjeništvu za trgovino okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju je sedež podjetja.
Nabavljalci morajo imeti potrdilo (legitimacijo), ki ga jim izda podjetje, za katero nakupujejo, potrdi pa poverjeništvo za trgovino okrajnega Ljudskega odbora, pri katerem je nabavljalec vpisan v register.
Prepovedano je vsako drugačno nabavljanje kmetijskih pridelkov za podjetja, kakor tudi vsako posredovanje med podjetji in pridelovalci ali med nabavljalci in pridelovalci.
Nabavljalcu je prepovedano, da bi se ukvarjal s trgovino za lastni račun; ali da bi blago, ki ga nabavi za podjetje prodal, ali drugače odstopil komu drugemu.
STRAN 96
5.	Člen
Kmetijski pridelki se smejo na vsem območju Istrskega okrožja prosto, brez kakršnegakoli dovoljenja, prevažati in prenašati.
6.	člen
Zasebniki ne smejo kupovati kmetijskih pridelkov za nadaljno prodajo in tudi ne smejo kupljene kmetijske pridelke dalje prodajati.
7.	člen
Splošne kmetijske zadruge in kmečke delovne zadruge lahko prodajajo svoje pridelke, oziroma pridelke svojih članov in pridelke drugih kmetijskih zadrug na trgu ali prodajalnah, ki jiti odprejo na ozemlju Istrskega okrožja.
Določbe prvega odstavka veljajo tudi za fond za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva ter za okrajne zveze kmetijskih zadrug.
8.	člen
Kolikor ne gre za sodno kaznivo dejanje se kaznuje z denarno'kaznijo do 15.000.- dinarjev:
a)	zasebnik, ki kupi kmetijske pridelke zaradi preprodaje ali, ki preprodaja kupljene kmetijske pridelke ;
bj uslužbenec ali druga oseba, ki kakor koli v nasprotju s predpisom tega odloka omejuje promet, prevoz ali prenos kmetijskih pridelkov ;
c)	nabavljalec in vsaka druga oseba, ki se proti predpisom 4. člena tega odloka peča s posredovanjem v blagovnem prometu s kmetijskimi pridelki ;
d)	direktor ali odgovorni uslužbenec podjetja, ki vzame na delo nabavljalca proti predpisom 4. člena tega odloka.
Poleg kazni po prvem odstavku se v primerih iz točke a) in c) tega člena lahko tudi odvzamejo kmetijski pridelki, ki so predmet prekrška po tem členu.
Upravno kazenski postopek se vodi po odloku o prekrških.
9.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka izda po potrebi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
10.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 51. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r. • Ernest Vatovec 1. r.
3S.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda J A na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o prejemkih oseb v delovnem in uslužben-skem razmerju in učencev v gospodarstvu
leto v - ŠT 7
Splošne določbe
1.	člen
Osebe v delovnem in uslužbenskem razmerju (delavci, nameščenci, javni uslužbenci) ter učenci v gospodarstvu imajo pravico do prejemkov po določbah tega odloka.
2.	člen
Plače se določajo po delovnem učinku ali po času.
Po delovnem učinku se plačuje povsod, kjer je možno meriti učinek dela.
Plače po času se določijo na uro ali na mesec.
3.	člen
Plače javnih uslužbencev in nameščencev (v nadaljnjem besedilu : uslužbenci) so določene praviloma na mesec.
Upravni odbor podjetja oziroma priStojni starešina lahko odredi, kateri delavci prejemajo glede na naravo njihovega deia mesečno plačo.
4.	člen
Plače se določajo po strokovnosti, ki je potrebna za izvrševanje del določenega delovnega mesta, po posebnih delovnih pogojih in po stopnji odgovornosti.
Plače učencev v gospodarstvu se določajo po trajanju učenja.
5.	c'en
Delavci imajo poleg pleče pravico do dodatka:
1)	za .nadurno delo, nočno delo in za delo na dan tedenskega počitka,
2)	za terensko d<lo,
3)	zaradi posebnega pomena podjetja.
Uslužbenci imajo poleg plače pravico do dodatka :
1)	za terensko delo,
2)	zaradi posebnega pomena podjetja.
6	eten
V uradih, v zavodih in v podjetjih se morajo določiti delavna (službena) mesta in poklici za posamezna delavna (službena) mesta.
7.	člen
Skupni znesek prejemkov je določen v plačilnem fondu podjetja, urada oziroma zavoda.
8.	člen
Redni delovni čas znaša 8 ur dnevno.
Izjeme od tega pravila odredi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z ozirom na posebnosti del posamezne gospodarske panoge ali z ozirom na posebnosti stroke.
Plače in dodatki
9.	člen
Plača sestoji iz zneskov, ki so določeni po naslednjih elementih :
1)	za strokovnost, ki je potrebna za izvrševanje del delovnega mesta,
LETU V - ŠT. 7
2)	za dela v posebnih pogojih,
S)	za stopnjo odgovornosti.
10.	člen
Znesek' plače za strokovnost, potrebno za o-pravljanje del delovnega mesta, se določi :
1)	za delavce po skupinah in po plačilnih razredih,
2)	za uslužbence po strokah in poklicih, ki se delijo v plačilne razrede.
Razvrstitev delavcev in uslužbencev v skupine in plačilne razrede izvrši po predpisih, ki jih izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, organ, ki je pristojen za sprejem na delo, oziroma za nastavitev.
Zoper odločbo o razvrstitvi ima delavec (oziroma uslužbenec) pravico do pritožbe na upravni odbor podjetja oziroma na neposredno nadrejeni organ.
11.	člen
Zneski plače za strokovnost, potrebno za opravljanje del delovnega (uslužbenega) mesta, so razporejenih v 30 plačilnih razredov tako:
Plačilni	Plača	Znesek
razred	na uro	mesečne plače
1	30	6000
2	32.50	6500
3	35	7000
4	38	7600
5	41	8200
6	44	8800
7	48	9600
8	52	10400
9	56	11200
10	61	12200
11	66	13200
12	71	14200
13	76.50	15300
14	82	16400
15	87.50	17500
16	93	18600
17	99	19800
18	105	21000
19	111	22200
20	117	23400
21	123.50	24700
22	130	26000
23	13650	27300
24	143	28600
25	150	30000
26	157	31400
27	164	32800
28	171	34200
29	180 50	36100
30	190	38000
12.	člen
Znesek plače za delo v posebnih pogojih se daje.
a)	če je delo posebno težko,
b)	če se opravlja v posebnih atmosferskih ali meteoroloških* razmerah,
c)	če je delo škodljivo za zdravje,
d)	če je delo nevarno za življenje.
Ti zneski znašajo :
	na uro	na mesec
a)	3-5 Din	600 - 1000 Din
b)	4 - 6 „	800 - 1200 „
c)	5 - 8 „	1000 - 1600 „
d)	6 - 9 .	1200 - 1800 „
Katerim delovnim mestom se prizna eden izmed navedenih posebnih pogojev in višino zneska za delo v teh pogojih, določi upravni odbor podjetja oziroma pristojni starešina po navodilu, ki ga izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
13.	člen
Zneski plače za stopnjo odgovornosti se določajo po velikosti podjetja, po vrednosti letne proizvodnje podjetja oziroma po pomenu urada ali zavoda, po številu, vrsti in stopnji strokovnosti zaposlenih, po delu, za katero odgovarja oseba na določenem delovnem mestu in po stopnji samostojnosti odločanja.
Ti zneski znašajo :
Stopnja	znesek	plače
odgovornosti	na uro din.	na mesec din
1	2	400
2	5	600
3	4	800
4	5	1000
5	7	1400
6	9	1800
7	12	2400
8	16	3200
Upravni odbor podjetja oziroma pristojni starešina razporedi delovna mesta po stopnjah odgovornosti na podlagi navodila, ki ga izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
14.	člen
Dodatek za nadurno delo pripada delavcem za delo, ki ga opravljajo preko rednega delovnega časa ali na dan tedenskega počitka in znaša 50 7» od plače po delovnem mestu, določene po 9. členu tega odloka.
Dodatek za nočno delo pripada delavcem za delu v času od 22. do 6. ure in znaša 12.50 7» od plače, določene po 9. členu tega odloka.
15.	člen
Dodatek za terensko delo pripada delavcem in uslužbencem po predpisih, ki jih izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
16.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi vsako leto na predlog gospodarskega sveta, katera podjetje imajo za gospodarski razvoj posebni pomen in določi višino dodatka od 2-4 dinarjev na uro oziroma od 400 - 800 dinarjev na mesec.
Na podlagi te odločbe določi upravni odbor podjetja višino dodatka za posamezno delovno mesto.
Določanje plače
17.	člen
Pristojni organ (drugi odstavek 10. člena tega odloka) določi :
1)	znesek za strokovnost tako, da določi strokovnost (skupino), ki jo mora imeti delavec (uslužbenec) za opravljanje del določenega delovnega mesta in plačilni razred za to delovno mesto,
2)	znesek za delo v posebnih pogojih in
5)	znesek za odgovornost (15. člen)
Vsota teh zneskov je plača delavca oziroma uslužbenca.
Uslužbencem se o tem izda pismena odločba.
Zoper odločbo o določitvi plače ima delavec oziroma uslužbenec pravico do pritožbe na neposredno nadrejenega organa.
18.	člen
Kjer se da delovni učinek meriti, se določi, v kolikem času lahko doseže posameznik ali skupina oseb delovni učinek določene kakovosti in vrste dela ali izvrši določeno delovno (gospodarsko) nalogo.
Plača po delovnem učinku se izračunava po merilni enoti delovnega učinka.
Plača po merilni enoti delovnega učinka se dobi tako, da se plača za delovno mesto, določeno po
17.	členu, pomnoži s časom, ki je določen za izdelavo te enote.
Zaslužek po delovnem učinku se dobi tako, da se plača po merilni enoti (akordna cena) pomnoži s številom enot izdelanih v obračunski dobi (plačevanje v akordu).
Akordna cena za določeno delovno (gospodarsko) nalogo se mora izračunati ob upoštevanju rednega delovnega časa.
Plača po času se izračuna po času, ki je dejansko prebit na delu.
19.	člen
Če delovno (gospodarsko) nalogo izvrši skupina delavcev (uslužbencev), se skupni zaslužek po delovnem učinku deli med člane skupine po plačilnih razredih, v katero se razporejeni posamezni člani skupine, po učinku dela in po času, dejansko prebitem na delu.
20.	člen
Zaslužek se praviloma izplačuje mesečno. Delavec ima pravico do akontacije na zaslužek sorazmerno izvršenih delovnih nalog v času, dejansko prebitem na delu.
Zaslužek po tem odloku se ne sme obremenjevati z odtegljaji, ki ne temelijo na zakoniti podlagi.
Na podlagi izvršilnega naslova ali na podlagi pismene izjave delavca (uslužbenca) se lahko odteguje za alimentacije največ do ene polovice, za zahtevke iz drugih naslovov pa največ do ene tretjine zaslužka (4. in 5. člen tega odloka).
21.	člen
Učencem v gospodarstvu pripadajo sledeče plače :
1.	do 6 mesecev učenja	1.500 Din
2.	» 12 „ „ 2.000 „
5. do 18 mesecev učenja	2.500 Din
4. „ 24		3.000 „
5. „30 „	»	4.500 „
6. „ 36 „	rt	6.000 „
Učenci ne morejo	biti	plačani po delovnem
učinku.		
Udeležba	n a	dobičku
22.	člen
Poleg prejemkov po določbah v prednjih členih imajo delavci in uslužbenci v gospodarstvu pravico do deleža na delu dobička, s katerim razpolagajo delovni kolektivi po posebnih predpisih.
25.	člen
Uslužbencem in delavcem, ki niso zaposleni v gospodarstvu se lahko priznavajo posebne nagrade za izredne uspehe pri delu.
Napredovanje
24. člen
Delavci oziroma uslužbenci lahko napredujejo iz nižje skupine v višjo skupino oziroma iz nižje stopnje poklica v višjo stopnjo poklica ter iz nižjega plačilnega razreda v višji plačilni razred.
Pogoj za napredovanje iz nižje v višjo skupino oziroma iz nižje stopnjo v višjo stopnjo poklica je višja strokovnost.
Iz nižjega plačilnega razreda v višji plačilni razred v isti skupini oziroma na isti stopnji poklica napredujejo dela'ci oziroma uslužbenci po preteku določene delovne dobe, prebite v prejšnjem plačilnem razredu.
Upravni odbor podjetja oziroma pristojni starešina lahko skrajša delovno dobo, predpisano za napredovanje v višjo skupino oziroma v višjo stopnjo poklica, vendar največ za polovico, delavcu oziroma uslužbencu, ki pri delu pokaže v višjo strokovnost z doseganjem posebnih uspehov v svojem poklicu.
Delovno dobo, predpisano za napredovanje v višjo skuprno oziroma v višjo stopnjo poklica pa se lahko tudi podaljša, vendar največ za polovico delavcu oziroma uslužbencu, ki ne dosega predpisani strokovnosti ustreznih uspehov pri delu in tudi ne kaže zanimanja, da bi jih dosegel.
Upravni odbor podjetja lahko delavcu, ki ima daljšo delavno prakso in je že dosegel najvišji plačilni razred svoje skupine, dovoli z odločbo napredovanje v plačilne razrede neposredno višje skupine, čeprav ni izpolnil drugih predpisanih pogojev.
Delavci najvišje skupine, ki so visoko kvalificirani posebni specialisti, lahko napredujejo tudi v višje plačilne razrede, če pokažejo pri delu posebno prizadevanje in dosegajo posebne delavne uspehe v svojem oziroma sorodnem poklicu. O tem odloči upravni odbor podjelja.
Proti odločbi, izdani po 5. odstavku tega člena, ima prizadeti pravico do pritožbe na delavski svet podjetja oziroma na nadrejeni organ.
Disciplinska preiskava ovira redno napredovanje.
25.	člen
Uslužbenec, ki prvikrat stopi v javno službo ali v službo gospodarskega podjetja, zadružne ali druž-
bene organizacije in nima strokovne prakse, se sprejme v službo kot pripravnik za določeni poklic.
Pripravniška služba traja najmanj 1 leto in največ 5 leta.
Po dopolnjeni pripravniški dobi mora pripravnik napraviti predpisani strokovni izpit. Če ga brez lastne krivde ne more opraviti, mu lahko za nastavitev pristojni starešina podaljša pripravniško dobo za največ šest mesecev.
Če po preteku roka iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne napravi strokovnega izpita, če ga ne napravi v roku, ki mu je določen za ponavljanje izpita, se uslužbenec premesti na drugo delovno mesto, ali pa se mu služba odpove.
26.	člen
Pripravnik prejema plačo, ki je za 10 % nižja od plače, ki je določena za najnižji razred dotičnega poklica, dokler ne opravi predpisanega izpita. Po opravljenem izpitu pripada uslužbencu polna plača najnižjega plačilnega razreda njegovega poklica in napreduje po določbah 24. člena tega odloka.
Posebne določbe
27.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da skladno z zniževanjem cen znižuje plače, določene v 11. členu tega odloka, vendar samo do največ 10 7o.
28.	člen
Prepovedano je nadurno in nočno delo delavcev in učencev v gospodarstvu pod 16 letom starosti, nosečih žena po četrtem mesecu nosečnosti in doječih mater do vštetega osmega meseca dojenja. Za doječe matere se sme po mnenju zdravnika socialnega zavarovanja trajanje te ptepovedi podaljšati.
Noseče žene in doječe matere v delovnem razmerju v tem času ni dopustno premeščati na drugo delovno mesto izven kraja njene stalne zaposlitve.
29.	člen
Če se delo prekine brez delavčeve krivde, ali če se zmanjša število delavnih mest, se dodçli delavcu drugo delo oziroma drugo ustrezno delovno mesto v istem ali drugem podjetju.
Če delavcu drugega dela oziroma drugega delovnega mesta ni mogoče dodeliti, mu pripada 70% njegove zadnje redne plače določene po času, ki jo izplačuje podjetje.
Delavec izgubi pravico do te plače, če brez utemeljenega razloga ne sprejme dela oziroma delovnega mesta, ki mu ga dodeli podjetje oziroma pristojni organ za posredovanje dela. Če pa ne sprejme drugega delovnega mesta, preneha delovno razmerje takoj.
Podjetje mora takoj javiti organu za posredovanje dela imena in strokovno sposobnost tistih delavcev, ki postanejo podjetju odveč zaradi zmanjšanja števila delavnih mest.
O pravnih posledicah, ki nastanejo zaradi prekinitve sezonskega dela s koncem sezone bodo izdani posebni predpisi.
50.	člen
Med potovanjem po odredbi pristojnega starešine in ob premestitvi ima delavec pravico do plače za tisti delovni čas, ki ga je zamudil na poti, vendar največ za osem ur na dan.
Delavci in uslužbenci imajo pravico do povračila potnih in selitvenih stroškov po predpisih, ki jih izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
51.	člen
Plačevanje po tem odloku velja za vsa javna, zadružna in družbena podjetja, zavode in urade, kakor tudi za osebje, zaposleno pri zasebnih delodajalcih.
52.	člen
Kdor prekrši določbe drugega odstavka 15. člena,
14.	člena, 17. člena, prvega in drugega odstavka 20. člena, 21., 26., 28. člena, tretjega odstavka 29. člena in 50. člena se kaznuje po predpisih odloka o prekrških z denarno kaznijo do 5.000,- dinarjev ali z zaporom do enega meseca.
Končne določbe
55.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen :
a)	da v okviru tega odloka uredi glede na posebnost posameznih gospodarskih panog s posebnimi predpisi plačevanje osebja v teh panogah (trgovina, gostinstvo in dr.);
b)	da predpiše z odredbo pogoje in najkrajše roke za razvrščanje in za doseganje stopnje strokovnosti (skupine), stopnje poklica in višjega plačilnega razreda ;
c)	da izda predpise o strokovnem usposabljanju o poklicih in nazivih delavcev in uslužbencev ter o njihovi prevedbi ;
d)	da določi organe in postopek za sistemizacijo po 6. členu tega odloka ;
e)	da izda po potrebi podrobnejše predpise za izvajanje tega odloka;
f)	da predpiše potrebne ukrepe za prehod na nove plače po tem odloku.
54.	člen
Spore, ki nastanejo med delodajalci oziroma uslužbenci zaradi pravnih razmerij izvirajočih iz tega odloka, rešujejo okrajna ljudska sodišča.
55.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objava v Uradnem listu.
Prejemki po tem odloku tečejo od 1. avgusta 1951, dalje.
Prevedba po tem odloku mora biti izvedena do
15.	avgusta 1951.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vse določbe, ki so v nasprotju z določbami tega odloka.
Koper, dne 31. julija 1951.
Tajnik :	Predsednik :
Petar Kraljevič I. r.	Ernest Vatovec 1. r.
39.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda J A na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. ftbruarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o plačah osebja v trgovini na debelo in na
drobno
1.	člen
Po predpisih tega odloka se določijo plače osebju, zaposlenemu v trgovskih podjetjih ljudskih odborov ter zadružnih in družbenih organizacij, ki poslujejo na drobno in na debelo.
2.	člen
Temeljne plače uslužbencev oziroma nameščencev se odrejajo po veljavnih predpisih.
Poleg temeljne plače lahko dobijo uslužbenci oziroma nameščenci, ki so zaposleni v trgovskih podjetjih, navedenih v 1. členu, tudi položajni dodatek po veljavnih predpisih.
3.	člen
Plača osebja zaposlenega v trgovskih podjetjih je sestavljena iz stalnega in iz gibljivega dela plače.
Stalni del plače je zagotovljen osebju v določenem odstotku od temeljne plače in znaša :
a)	za osebje, ki je zaposleno neposredno pri nabavnih in prodajnih poslih, kakor tudi za osebje, ki organizira in vodi te posle, 70 % ;
b)	za ostalo osebje 90 %■
Uslužbencem oziroma nameščencem, ki prejemajo položajni dodatek, je zagotovljen enak odstotek stalnega dela tega dodatka, kakor velja za stalni del temeljne plače.
Trgovskim vajencem je zagotovljena cela temeljna plača.
4.	člen
Plača osebja zaposlenega v trgovskem podjetju, se izplačuje iz fonda plač trgovskega podjeija.
Stalni del plač je uslužbencem zagotovljen ne glede na ostvaritev fonda plač, spremenljivi del pa je odvisen od ostvaritve fonda plač.
5.	člen
Fond plač se uvede pri vsakem trgovskem podjetju kot del njegovih individualno določenih stroškov. Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi v soglasju s poverjeništvom za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora povprečne trgovske stroške za okraj Koper in okraj Buje za trgovino na drobno in povprečen odstotek fonda plač pri teh stroških.
Na podlagi povprečnih trgovskih stroškov in odstotka fonda plač, določenega za trgovino na drobno za posamezni okraj določi pristojni okrajni poverjenik za trgovino v sporazumu z okrajnim poverjenikom za finance individualne trgovske stroške-
in odstotek fonda plač za vsako posamezno trgovsko podjetje na drobno.
Odstotek trgovskih stroškov in plačilnega fonda za trgovska podjeija na debelo določi predsednik sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v sporazumu s poverjenikom za finance.
Pri določanju povprečnih in individualnih trgovskih stroškov ter povprečnega in individualnega odstotka fonda plač mora pristojni organ upoštevati pogoje za trgovino v posameznih območjih in sicer tako, da omogoči osebju, ki dela ob enakih pogojih trgovskega poslovanja in si enako prizadeva pfri delu, enako plačo.
6 člen
Iz fonda plač trgovskega podjetja se izplačujejo :
a)	stalni del plač osebja,
b)	-plače osebja, ki je na letnem dopustu, na plačanem izrednem dopustu in t. d.
c)	polne plače trgovskih vajencev,
d)	gibljivi del plače.
7.	člen
Del fonda plač, ki je namenjen za izplačilo gibljivega dela plač osebja, razporedi upravni odbor podjetja tako, da določi v odstotku delež vsake posamezne prodajalne pri doseženem gibljivem delu fonda plač upoštevajoč pri tem promet prodajalne, vrsto in ceno blaga in druge pogoje, ki vplivajo na fond plač.
Gibljivi del plač, ki odpade na posamezno prodajalno, razdeli upravni odbor podjetja med osebje prodajalne glede na delež posameznikov pri doseženem prometu prodajalne, kjer tega ni mogoče ugotoviti, pa v sorazmerju s temeljno plačo.
Za osebje direkcije podjetja se določi odstotek udeležbe na gibljivem delu plač in sicer posebej za tisto osebje v direkciji podjeija, ki je neposredno udeleženo pri prometu (nabavljači in drugo komercijalno osebje podjetja), posebej za osebje, ki vodi nabavne in prodajne posle (direktor in njegov namestnik oziroma pomočnik, vodja nabav itd.) in posebej za ostalo osebje, ki je posredno udeleženo pri prometu (osebje tajništva, računovodstva itd.).
Po istem principu razdeli upravni odbor gibljivi del plač pri trgovskih podjetjih na debelo.
•	8. člen
Fond plač trgovskega podjetja se poveča za prihranke pri individualno določenih nabavnih in prodajnih stroških. Odstotek prihranka na individualnih stroških, ki gredo v plačilni fond, določi predsednik sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju s poverjenikom za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Če so dejanski nabavni in prodajni stroški podjetja večji od individualno določenih nabavnih in prodajnih stroškov, se prekoračenje krije iz gibljivega dela fonda plač.
Če se prekoračenje iz individualno določenih nabavnih in prodajnih stroškov ne more kriti iz gibljivega dela fonda plač v tekočem mesecu se prenese v naslednji mesec, če se ne more kriti niti do konca poslovnega leta, pa se prenese v naslednje leto in v tem letu krije po istem načelu.
Upravni odbor podjetja mora pri delitvi doseženega spremenljivega dela fonda plač v smislu prednjih odstavkov tega člena gledati na to, da se osebju, ki ni bilo udeleženo pri prihrankih oziroma pri prekoračenju individualno določenih nabavnih in prodajnih stroškov ne poveča oziroma ne zmanjša gibljivi del plače.
9.	člen
Če se iz doseženega fonda plač trgovskega podjetja ne more izplačati niti stalni del plač, se ta del izplača iz kredita, ki ga trgovsko podjetje vzame pri banki, in nato vrne banki iz fonda plač naslednjega meseca. Če podjetje do konca leta ne poravna svojih obveznosti iz tega naslova nasproti banki, se obveznosti poravnajo iz proračuna, upravni odbor in direktor podjetja pa odgovarjata za tako prekoračenje
10.	člen
Stalni del plače se izplačuje uslužbencem in nameščencem v naprej, delavcem pa za nazaj.
Gibljivi del plače se mora izplačati do 10. v mesecu za pretekli mesec.
11.	člen
Splošno navodilo k temu in natančnejše navodilo obračunavanju in določitvi fonda plač, o evidenci in drugih ukrepih za izvajanje tega odloka predpiše Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje.
Koper, dne 51. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič I. r.	Ernest Vatovec 1. r.
40.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o vojaških invalidih
1.	člen
8.	člen odloka o vojaških invalidih (Uradni list št. 9-41/50) se spremeni tako:
„Vojaškim invalidom gre mesečna invalidnina po tejle tabeli :
Skupina	invalidnina	na mesec
1.	10.000	dinarjev
II.	10.000	»
lil.	8.500	»
IV.	7.000	>
V.	5.000	>
VI.	4.000	»
VII.	5.500	>
Vlil.	2.500	>
IX.	1.500	>
X.	1.000	»
2.	člen
9.	člen odloka o vojaških invalidih se spremeni tako :
„Vojaškim invalidom I. skupine gre poleg invalidnine tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč v višini 5.000 dinarjev na mesec, če tak invalid ni v invalidskem domu ali v kakem drugem zavodu, kjer ima postrežbo in brezplačno oskrbo“.
5.	člen
V	10. členu odloka o vojaških invalidih se spremeni 1. točka prvega odstavka tako:
„1. invalidi, ki imajo nad 6.000 dinarjev rednih mesečnih dohodkov ali nad 72.000 dinarjev ocenjenih letnih dohodkov“.
2.	in 5. točka prvega odstavka 10. člena se črtata.
4.	člen
V	11. členu odloka o vojaških invalidih se doda na koncu nov odstavek, ki se glasi :
„Družinskim članom iz tega člena gre invalidnina: za enega člana 4.200 din na mesec, za vsakega nadaljnjega člana pa po 700 dinarjev več“.
5.	člen
12.	člen odloka o vojaških invalidih se spremeni tako :
„Poleg invalidnine gre vojaškim invalidom od
1.	do vključno Vi. skupine oziroma njihovim družinam iz 11. člena tudi preživnina za otroke, če nimajo zadostnih sredstev za preživljanje v teh-le primerih :
1)	če ima vojaški invalid skupno z ženo in otroci, ki prihajajo v poštev za preživnino za otroke, manjši dohodek kot pa bi znašal dohodek, če bi se računalo na vsakega teh družinskih članov po 5.000 dinarjev na mesec oziroma po 60.000 dinarjev na leto, mu gre preživnina za tiste otroke, katerih preživljanje na ta način ni krito ;
2)	na enak način se izračuna število upravičenev do preživnine za otroke, če invalidnino uživajo vdova in otroci ali pa samo otroci.
V dohodek se vračuna tudi izplačevana invalidnina.
Preživnina za vsakega tako upravičenega otroka znaša 5.500 dinarjev na mesec.
Preživnina za otroke se sme dobivati samo na eni podlagi“.
6.	člen
5.	odstavek 15. člena odloka o vojaških invalidih se črta. Na kraju 15. člena se dodata dva nova odstavka, ki se glasita :
„Če uživa invalidnino eden od staršev, znaša invalidnina 4.200 dinarjev na mesec ; če uživata invalidnino oba starša, znaša invalidnina 4.900 dinarjev na mesec.
Starišem ki so v vojni izgubili dvoje ali več otrok se za vsakega nadaljnega otroka zviša invalidnina za 20%“.
7.	člen
10.	člen odloka o vojaških invalidih se spremeni tako :
„Družini umrlega vojaškega invalida gre pogrebnina v višini 10.000 dinarjev. Če oskrbi pogreb kdo
drugi, gre temu samo povračilo dejanskih stroškov toda ne več kot 10.000 dinarjev. Kolikor stroški ne dosegajo tega zneska, se razlika izplača družini umrlega invalida“.
8.	člen
2.	odstavek 21. člena se spremeni tako:
„Vojaškim invalidom in drugim osebam, ki uživajo podporo in varstvo po tem odloku, pa prestajajo kazen zapora ali strogega zapora, daljšega od pol leta, se ustavi uživanje invalidskih pravic dokler traja kazen. Sodišče lahko v upravičenih primerih odloči v sodbi, da družina obsojenega vojaškega invalida deloma, ali pa v celoti obdrži uživanje teh pravic“.
9.	člen
V 25. členu odloka o vojaških invalidih se črtajo 1., 2. in 5. točka.
10.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951. dalje.
Koper, 51. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
41.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda J A na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o davkih
1.	člen
Na ozemlju Istrskega okrožnega ljudskega odbora obstojajo tele oblike davka : davek od dohodkov (dohodnina), davek od dediščin in daril in krajevni samoprispevek.
2.	člen
Dohodnina se plačuje od skupnih dohodkov, ki jih doseže davčni zavezanec v enem letu od svojega dela in svojega premoženja.
5.	člen
Delavci in uslužbenci prispevajo k pokritju splošnih družbenih potreb Istrskega okrožnega ljudskega odbora s svojo udeležbo pri ustvarjanju presežka proizvodov, od katerega oddajajo gospodarska podjetja določeni del v proračun.
4.	člen
Davčna osnova za dohodnino od kmetijskega dela predstavlja povprečni donos zemljišča, ki se lahko kmetijsko izkorišča po odbitku povprečnih stroškov, ki so potrebni za doseganje teh dohodkov.
Povprečni dohodek in povprečni stroški se ugotavljajo na podlagi vsakoletnega povprečnega dohodka od ribolova.
Davčna osnova pri drugih vrstah delavnosti (obrt, prevoz itd.) se ugotavlja na podlagi dejansko doseženih čistih dohodkov.
5.	člen
Davčna osnova za dohodnino od premoženja je zakupnina ali drugačno povračilo za premoženje, ki je dano drugemu v uporabo.
Dohodnino od premoženja plača tudi lastnik hiše oziroma stanovanja, ki stanuje v svoji hiši oziroma stanovanju. Davčno osnovo predstavlja najemnina, ki bi jo prejemal, če bi oddal stanovanje v najem, po odbitku potrebnih stroškov za upravo, vzdrževanje in amortizacijo.
6.	člen
Davek od dohodka se obračunava po stopnjah, ki jih predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odredbo.
Davčne stopnje so progresivne.
Kdor pridobi dohodek z uporabo tuje delovne sile, plača praviloma večji davek kot drugi.
Državljanom, ki opravljajo dela, ki so za družba posebno koristna in zadrugam se lahko dohodnino zniža.
7.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše z odredbo, v katerih primerih se lahko odpusti plačilo dohodnine.
8.	člen
Davek na dediščine in darila plača kdor pridobi premoženje ali užitek premoženja iz naslova dedovanja ali darila.
Davčne stopnje davka na dediščine in darila določa Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ob upoštevanju vrednosti dediščine oziroma darila, ekonomske moči pridobitelja in stopnje sorodstva.
Davka od dediščine in daril so lahko oproščene dediščine in darila, ki so namenjena za osebno uporabo dediča, dediščine in darila manjše vrednosti ter hranilne vloge.
Plačila davka od dediščine in darila se oprostijo sorodniki v ravni vrsti, ter mož in žena, kadar dedujeta premoženje ali užitek manjše vrednosti, in osebe, ki poklonijo podedovano ali podarjeno premoženje Istrskemu okrožju, zadrugi ali družbeni organizaciji.
9.	člen
Prebivalci posameznih krajev in mest lahko pridobijo s samoprispevkom sredstva, ki so jim potrebna zaradi pospeševanja njihovega kraja oziroma mesta ali zaradi izboljšanja materialnih in kulturnih pogojev.
Odlok o samoprispevku predpiše krajevni oziroma mestni ljudski odbor na podlagi sklepa zbora volilcev.
Z odlokom o samoprispevku se naloži ljudskemu odboru, da izvrši postavljeno nalogo zaradi katere je bil samoprispevek sklenjen, in da izterja dolžne zneske samoprispevka.
10.	člen
Za pokritje splošnih družbenih potreb plačujejo zadruge davek od dohodka.
Kmečke delavne zadruge, ki vplačujejo del presežka svojega dohodka v sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva so * oproščene dohodnine.
11.	člen
Dohodnina zadrug se plačuje od celotnega dohodka zadruge.
12.	člen
Dohodki zadruge od kmetijskega dela se ugotavljajo po 4. členu tega odloka.
Drugi dohodki zadrug se ugotavljajo na podlagi zaključnega računa zadruge.
Pri ugotavljanju dohodkov se obračunajo stroški, ki so bili potrebni za dosego dohodkov, razen prispevkov, ki so bili plačani članom za njihovo delo ali za premoženje, ki je bilo oddano v zadrugo.
15.	člen
.Davek od dohodka kmečkih delovnih zadrug, zadružnih ekonomij, ribiških deiovnih zadrug in obrtniških proizvajalnih zadrug se obračunava po stopnjah, ki jih predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odredbo, in ki so za 507o nižje od ustreznih davčnih stopenj, predpisanih po 6. členu tega odloka.
14.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
15.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 51. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
42.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda J A na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o organizaciji in poslovanju zunanje trgovine 1er o razdelitvi deviz, doseženih z izvozom
1.	člen
Proizvajalnim, storitvenim podjetjem, zavodom, zadružnim in družbenim organizacijam pripada del deviz, ki jih dosežejo z izvozom svojih proizvodov ali s svojimi storitvami, določen odstotek pa odvajajo v centralni devizni fond Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Trgovskim izvoznim podjetjem pripada za kritje deviznih izdatkov v zvezi z izvozom in s poslovanjem na zunanjem trgu del deviz, ki odpadejo na razliko med nabavno in prodajno ceno, določeni odstotek pa odvajajo v centralni devizni fond Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Višino odstotkov po tem členu določi za posamezne gospodarske panoge Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Sredstva centralnega deviznega fonda uporablja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora za kritje uvoznih potreb, za potrebe tistih gospodarskih panog in družbenih dejavnosti, ki ne dosegajo deviz z izvozom, katerih delovanje pa je ne-obhodno potrebno za splošno korist prebivalstva Istrskega okrožja, nadalje za zdravstvo, kulturo in prosveto.
5.	člen
Izvoz in uvoz se opravlja na podlagi plana zunanje trgovine, ki ga spremlja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. V okviru tega plana lahko daje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora podjetjem in organizacijam iz 1. člena določene izvozne in uvozne naloge.
Ako nosilec izvoznega plana prekorači naloge, ki so mu določene s planom, se njegova pravica do udeležbe na doseženih devizah poveča. Pravica do udeležbe na devizah se poveča tudi, ako se izvaža blago, ki ni predvideno v planu izvoza.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko prepove izvoz določenega blaga, ki bi bil v nasprotju s splošnimi gospodarskimi interesi.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi višino udeležbe izvoznika na devizah v primerih iz drugega odstavka tega člena.
4.	člen
Podjetja in organizacije uporabijo devize, ki jim ostanejo po plačilu določenega odstotka centralni devizni fond, za svoje uvozne potrebe. Če pa imajo uvozni plan, jih morajo predvsem uporabiti za uvoz blaga svojega uvoznega plana.
Imetnik deviz lahko svoje proste devize proda drugemu, ki ima dovoljenje za uvoz ali za plačilo v devizah.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko prepove uvoz določenega blaga, če je to v nasprotju s splošnimi gospodarskimi interesi Istrskega okrožja.
5.	člen
Za trgovino z devizami in valutami so pooblaščena samo Istrska banka in menjalnice, ki jih Istrska banka za to pooblasti. Izjemoma lahko proda svoje proste devize imetnik deviz ob pogojih drugega odstavka 4. člena tega odloka.
6.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda predpise za izvajanje tega «odloka.
7.	člen
Vsi dosedanji predpisi, ki so s tem odlokom v nasprotju, nehajo veljati.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Predpisi tega odloka o razdelitvi deviz se uporabljajo za devize, dosežene z izvozom od
1.	julija 1951.
Koper, dne 51. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r. * Ernest Vatovec I. r.