Učiteljske prošnje v deželnem zboru kranjskem, v VI. seji v 27. dan septembra 1888. 1. Poročevalec dr. J. Vošnjak. BSlavni zbor! — Že več let sem se oglašajo vsako leto učitelji s prošnjo do slav. dež. zbora, da bi jim plače povikšali. Znano je, da so učiteljske plače urejene z zakonom z leta 1879., ki se je pozneje pa izpremenil. Ta zakon ustanavlja 4 vrste učiteljskih plač po 400, 450, 500 in 600 gld. Učitelji se ves čas pritožujejo, da so plače prenizke in da ne morejo ž njimi shajati, in tako so tudi letos predložili svoje prošnje, in sicer učitelji Kranjskega, Postojinskega, Litijskega okraja enake prošnje, v katerih poudarjajo važnost učiteljskega stanu za vsak narod, katero važnost gotovo tudi mi priznavamo ter smo jo priznali s tem, da smo 1. 1873. že urejevali šolstvo na Kranjskem. Učitelji v prošnjah poudarjajo, da so slabeje plačani kot v drugih deželah, zlasti kažejo na Koroško, kjer so učiteljem biie plače zadnje leto povikšane, zato prosijo, naj bi deželni zbor v spomin 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja si s tem postavil na šolskem polji najlepši spominek ter s tem pomagal učiteljem, ki si bodo prizadevali vzgojevati versko-nravne značaje, skrbne gospodinje, pridne gospodarje in udane podložnike. Prošnja »Pedagogiškega društva" (v Krškem) sega nekoliko dalje, namreč prosi, da bi se učiteljem razun povikšanja plač tia 700, 600, 540 in 480 gld. tudi petletnice dovolile odmcrjene z 10^ dotične plače. Učitelji Litijskega okraja dodavajo še, da Kranjska najmanje izdava za šolstvo, torej bi jim lehko povikšali phiče. Isto naglaša nPedagogiško društvo" in za njiiu vsi učitelji Krškega okraja. Učiteljstvo Kairieniškpga okraja sicer naglaša, da deželne graotne razmere niso dobre, ker je pa dežela veliko pridobila s konvertovanjem zemljiško odveznega dolga, bi se jini sedaj lehko plače povikšale. V vsem se torej v prošnjah poudarja, da so plače prenizke, ter da bi se lehko zvikšale. Tudi jaz za svojo osobe in drugi gg. poslanci smo mnenja, da se bode uioralo kaj storiti; usojam si pa napraviti dvoje opazek. Učitelji naglašajo, da so plače po drugih deželah višje nego na Kranjskem. To ni tako. Na Kranjskem so bile plače urejene 1. 1879. kakor v drugib deželab. Na Ceškem nahajamo ravno tako najnižje učiteljske službe s plačo 400 gld., ravno tako v Galiciji in na Goriškem. Na Moravskem je najnižja plača 500, najvišja pa 600 gld. Nižje Avstrijsko, Gorenje Avstrijsko in Stajersko pa delajo razloček med vserai drugimi deželami; to so pa tudi premožne dežele, zaradi tega plačujejo po 700, 600, 500 gld. Šlezija, ki je gotovo bogateja od Kranjske, daje le po 600, 500, 400 in 300 gld., torej še eno stopinjo nižje, kakor pri nas. Učiteljstvo je torej ua Kranjskeiu primeroma tako plačano, kot po drugib avstrijskih deželah. Gospodje učitelji se sklicujejo na Koroško, kjer so se lanskega leta povikšale plače tako, da imajo plačilae razrede po 700, 600, 540 in 480 gld., pri nas pa je najvišji razred 600 gld. in 700 gld. le v Ljubljani. To je lep povišek, a prošnja »Pedagogiškega društva" zaraolči, da ni najnižja služba na Koroškem plačana s 480 gld.; podučitelji in podučiteljice imajo tam le 80^ prave plače, tako da dobiva 130 učiteljev le po 360 gld. letne plače. V višjih stopinjah so torej tain učiteljske plače boljše nego pri nas, a oni itnajo najnižjo stopinjo, katere pri nas ni, ker dobivajo podučitelji 80-^ prave učiteljske plače in ne vse kot pri nas. 30^ vseh učiteljskih mest na Koroškem je torej z manj kot 400 gld. plačanih in 30 učiteljic med temi z le 300 gld. na leto. Jaz torej v tem ne bi sledil Koroškemu; vender bi opozarjal na to, da učiteljske službe pri nas niso najslabše. Poudarjati ruoram tudi, da od leta 1873. sem niso ostale učiteljske službe, kot so bile takrat urejene. Z zakona z dne 9. marca 1879. 1. so bile ustanovljene plače s 600, 500, 450 in 400 gld. na leto in tačas srao imeli podučitelje in podučiteljice, ki so dobivali le 70^ minimalne plače. Bile so torej službe iste vrste, kot jih imajo sedaj na Koroškem. Leta 1875. je deželni zbor sklenil, da gre učiteljicam ista plača, kakor učiteljetn, torej smo najnižjo kategorijo odpravili. Leta 1879., z zakononi z dne 9. marca 1879. 1. so ponehali podučitelji, tako snio naenkrat 70—80 učiteljem plače zvikšali, vsakemu za 80 gld. S tem pa se deželni zbor še ni zadovoljil. 9. oktobra 1883. 1. smo še sklenili, dati vsein učiteljem na enorazrednicah opravilno doklado 30 gld. na leto, kar znaša v proračunu 6000 gld. Deželni zbor je torej veduo skrbel za povikšanje učiteljskih plač in storil, kolikor se je moglo storiti. Kako je to vplivalo na deželue finauce, kažejo nekatere številke, katere posnemam iz računov prejšnjih let. Leta 1875. je dežela doplačula normalmj-šolskemu zakladu 27.621 gld., 1. 1876., ko je bila prva organizacija, je imela dežela plačati 115.258 gld. Ta vsotaje vedno rastla in znaša 1. 1880. 178.575 gld. in proračun za 1. 1889. kaže vsoto 261.888 gld. kot potrošek za šolsvo; torej smo poskočili v teku 10 let za več ko 120$, in ako priračunamo temu znesku še prinos k pokojninskeniu zakladu z 11.262 gld. plačuje torej dežela v to svrho 273.150 gld., ali 19$ deželne priklade na vse davke gre na učiteljske plače! Deželi kranjski se torej ne more očitati, da ne stori za učiteljstvo toliko, kot bi morala storiti. Vzlic vsem tei_ številkain pa jaz sam priznavam, da bode treba enkrat — in mislitn v najkrajšera času — kaj storiti za učiteljstvo, kajti potrebe naraščajo za vsako rodbino, posebno pri omikanih, leto za letom. Še celo na kmetili čutimo, da tako zvane kulturne potrebe naraščajo, kaj hočenio reči o možu, ki ne more živeti prosto kot v kmetski hiši, tem\eč se more bolje oblačiti, pa tudi za boljšo vzgojo svojih otrok skrbeii, kolikor mogoče. Največji troški itak ne zadevajo izdatkov za hrano, ki je sedaj ceneja, ali vsaj ni dražja, nego je bila pred 10 leti, kajti znano je, da so vsi pridelki, katere imajo kmetje na prodaj, ceneji od nekdaj. Iz razloga, ko bi šlo le za kruh in hrano, ne bi bilo treba povikšati plač, pa druge potrebe naraščajo in ravno na to se more ozirati pri vsakem stanu, osobito pri oinikanem, h kateremu spada tudi učiteljstvo. Z ozirom na to, da s 4—500 gld. na leto ne more učiteijska rodbina shajati, mislini, da bode moral deželni zbor kaj storiti. Da bi pa uže v tej sesiji kaj sklenili, tega si finančui odsek ne upa nasvetovati. Treba bode natančnih studij, dogovora z deželnim šolskiui svetora. Razun tega se vriva še drug poraislek, namreč zavoljo doneska, katerega suio dosedaj iraeli iz naklade na žganje. Jako se je bati, da ta donesek več ne bode tako obilen, kot je bil do sedaj; torej bodemo zopet primorani, ako ne bodemo luogli deficita pokriti iz te naklade, povikšati deželoe naklade. Treba pa je poinisliti, da teh ne morenio tako zvikšati, kot bi bilo treba v dosego boljših učiteljskih plač. Finančai odsek ne raisli, da bi se npure et siniple" odklonile prošnje za zmiraj, pa sklenil je, naj se izroče deželnemu odboru in vsled tega v imenu odsekovem nasvetujem: Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnje učiteljev in ,,Pedagogiškega društva" se izroče deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnji sesiji priporoča oziroma nasvetuje tako uredbo učiteljskih plač, katero prenašajo deželne finance. (Konec prin.)