ivurircKOVo torbico s pošto za tovariša Tita so včeraj dopoldne kriški osnovnošolci pred spomenikom v Seničnem predali mladim Golničanom. Kurirje je na poti presenetila zaseda, iz katere pa so se kot nekdanji medvojni kurirji bistroumno rešili. Kurirčkova pošta bo zdaj tri tedne potovala med pionirji v kranjski občini. (H. J.) - Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 30 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka i» Trlić - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej 2alar G L Jubilej Slovenske prosvetne zveze na Koroškem Narod, ki kulturno ustvarja, Dvorana celovškega mestnega gledališča je bila H© v nedeljo premajhna, da bi sprejela vse, ki so hoteli na proslavo ob 70. oblenici Slovenske prosvetne zveze na Koroškem - Nad 500 nastopajočih izpričalo, da je slovenska kultura v deželi ob Dravi ustvarjalna, zakoreninjena in narodno-buditeljska - Drabosnjakova priznanja Celovec — »Poveselimo se v zavesti, da je naš jubilant, Slovenska prosvetna zveza, ob svoji sedemdesetletnici krepak in mladostniško poln novih načrtov«, je zapisal ob jubileju predsednik Zveze Valentin Polanšek. »Sedem desetletij! Vendar smo danes, tako kot leta 1907, še vedno pri prvinah narodnoobrambnega boja za obstoj materinščine in slovenskega jezika. Saj hočemo Sejem sili pod streho Kranj — Kmetijski in gozdarski sejem, ki so ga zaprli v nedeljo, je potrdil pravilno naravnanost kranjskih sejemskih prireditev, hkrati pa opozoril, da kaže čim prej uresničiti načrt izgradnje sejmišča v Savski . loki. Potem bo lažje uresničevati *jernski program, ki ne obsega le specializiranih in širokopotrošniških *jrnov, temveč tudi številne druge prireditve. Takšna usmeritev pa terja uresničevanje dogovorov tako ■ strani sodelujočih na sejmu kot *jemske organizacije. Razstavljeno *>'ago bo lažje razporediti in združevati po panogah, obenem pa slabo vreme, ki je nagajalo tudi letos nJtmu kmetijskemu in gozdarskemu ^jmu, ne bo v tolikšni meri vplivalo na obisk. Kljub temu je letošnji *jem videlo skoraj 50.000 ljudi, kar J* nekoliko manj od pričakovanj. Razveseljiva pa je vrednost prometa in na sejmu sklenjenih pogodb. Do-*P namreč 50 milijard starih dinarjev. Prva ocena v nedeljo končanega *Jtna je ugodna. Nekatere dele *jniišča, predvsem pohištveni del, Kurirčkova pošta po dežju in snegu Letošnja kurirčkova pošta, ki je odSJa na pot iz zasnežene Oavče, tudi zdaj nima sreče z vremenom. Tako je tržiške pionirje od srede, ko W torbico prevzeli od radovljiških vrstnikov, spremljal dež in sneg. K'jub temu je bil njihov poh< ^pešen. Tržiški učenci so jo povsod, KJfcr se je ustavila, lepo sprejeli. Akciji so vseskozi prisostvovali tudi predstavniki ZZB NOV, taborniki, člani društva prijateljev mladine in finske konference ZSMS ter pripadniki teritorialne obrambe, ki so pripravili celo tri zasede. Včeraj ob 10. uri so Tržičani predali kurirčkovo torbico kranjskim pionirjem. Slovesnost je bila pred spomenikom v Seničnem. V kranjski občini bo pošta za tovariša Tita ostala do 8. maja, ko jo bodo prevzeli otroci iz sosednje ljubljanske občine. kaže hitreje obnavljati in predstavljati res novosti, prilagojene značaju sejmov. Pohvale vredne so bile razstave sirov in mlečnih izdelkov, živine, ovac in ovčjereje. Na sejmu je bilo srečati ljudi iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, kar potrjuje dober glas o sejmu. Knakega mnenja sta bila v nedeljo tudi Sava Vesel ino v in Nimani Soko, zastopnika zvezne gospodarske zbornice in komiteja za kmetijstvo in prehrano. Svetovala sta sejmu, naj še naprej razvija celovitost, katere začetek je že storjen, od prikaza osnovne kmetijske proizvodnje in obdelave do predelave in prodaje. J. Košnjek Dr. Franci Z uit ter, slavnostni govornik na proslavi 70. obletnice Slovenske prosvetne zveze vendar le samo svobodno prisotnost slovenske kulture in besede, slovenske ustvarjalnosti in pro-svete, slovenske besede in pravice. Naše vprašanje naj zbuja vest tistih v deželi in državi, ki vedo, da je jezik posrednik in sredstvo izobrazbe, prosvete in kulture...« »Z bolestjo v srcih in hkrati z mladostjo, ki ju je vsak prinesel s seboj v Celovec, proslavimo jubi- Nadaljevanje na 5. str. Kranj, torek, 18. 4. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Odloča naj resnični interes Po sejah vseh zborov občinskih skupščin in po izvolitvi predsednikov in podpredsednikov zborov bodo v teh dneh po vseh gorenjskih občinah seje samoupravnih interesnih skupnosti, na katerih bodo pregledali dosedanje delo in se pogovorili o nadaljnjih nalogah. Tudi v interesne skupnosti za izobraževanje, kulturo, znanost, zdravstvo in socialno varstvo ter v ostale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti vstopajo novi, ob nedavnih volitvah izvoljeni delegati. Sprejemajo vrsto novih nalog, sprejemajo ne tako lahko nalogo odločanja in razpolaganja z veliko denarja na osnovi sprejetih programov. Prav programi, izoblikovani na temeljih resničnega interesa delavca in občana bodo v pretresih in v razpravah marsikje in marsikdaj dokaj trd oreh, saj bo tako kot v prejšnjem mandatu prihajalo do različnih želja, do različnih problemov in raznih iskanj. Izkušnje delegatov, ki so zaorali ledino v samoupravnih interesnih skupnostih, so lahko kaj dobrodošle, tako slabe kot dobre: slabe naj bi bile opozorilo, dobre pa vredne posnemanja. Slabe izkušnje so se izkazale večkrat v dokaj nezainteresiranem odnosu nekaterih delegatov, največ zbora uporabnikov, do perečih problemov in odločitev, ko v nekaterih interesnih skupnostih sploh niso prihajali na seje in so bile tako večkrat nesklepčne; ponekod pa so prihajali, delegati zbora uporabnikov, pa se niso preveč zavzeli za uresničevanje tistega neposrednega interesa, ki bi ga morali uveljaviti. In potem se je zdelo, kot da so izvajalci sprejeli odločitve, njim v prid in za njihovo dobro, čeprav so bile večkrat takšne in podobne trditve tudi neupravičene in neosnovane. Najbrž pa je bilo in še vedno bo v interesnih skupnostih in v njihovih skupščinah ob premagovanju številnih težav, ki jih ne bp malo, najbolj pomembno predvsem sprejemanje takšnih samoupravnih odločitev, v katerih se bo odražal resnični interes, delavcev v organizacijah združenega dela in občanov v krajevni skupnosti. Delegati, ki bodo prihajali s sklepi svoje sredine, pač ne bodo mogli vedno zagovarjati le edino svojih sklepov in jih utemeljevati kot edino smotrne in edino pravilne, če se bo vendarle izkazalo, da obstoja bolj utemeljeni in pomembnejši skupni interes v neki družbenopolitični skupnosti. Interesna skupnost ni interesna skupnost, v kateri bi vsak delegat na vsak način hotel uveljaviti le interes svoje sredine in okolja, interesna skupnost je samoupravno dogovarjanje in odločanje za skupni interes vseh delovnih ljudi in občanov. Zato je še kako pomembno, da v začetku novega mandata na novo izvoljeni delegati obiskujejo seminarje in druge izobraževalne oblike, ki jih bodo organizirale gorenjske delavske univerze in klubi samoupravljanja. Le delegati, ki jim poleg bogatih samoupravnih izkušenj ne bo primanjkovalo tudi potrebnega znanja, bodo lahko v samoupravne interesne skupnosti vnesli nov polet in krepili interesno skupnost kot skupnost enakopravnega odločanja in samoupravnega dogovarjanja. D. Sedej Železarji proti pravilnikom Jesenice — Konec preteklega tedna so se delavci jeseniške železarne na referendumih odločali o pravilnikih o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in sredstev sklada za skupno porabo. Udeležba na referendumu je bila izredno visoka in je znašala 87,6 odstotka zaposlenih, kar je več kot poprečna dnevna prisotnost na delu. Vendar pa glasovanje ni bilo tako uspešno. V večini temeljnih organizacij so sprejeli pravilnike le z minimalno večino, v petih temeljnih organizacijah, od skupno dvajsetih in treh delovnih skupnostih skupnih služb pa pravilnikov niso sprejeli. L. B. Naročnik: Nedeljski pogled na del dvorane celovškega ditve. mestnega gledališča. V ospredju častni gostje pnre- Posojilo za ceste in železnice Na sedežu mednarodne banke so podpisali pogodbi o dveh pomembnih posojilih, ki ju daje ta banka Jugoslaviji. Prvo v znesku 100 milijonov dolarjev je namenjeno razvoju in modernizaciji železniškega omrežja, drugo v znesku 80 milijonov dolarjev pa za graditev avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost.« Obe posojili sta pomembni ne le za gospodarstvo in promet v Jugoslaviji, temveč tudi za pospeševanje mednarodnega turizma. To je peto posojilo za železnice, uporabljeno pa bo v vseh naših republikah in pokrajinah. Deveto posojilo za ceste bo šlo za graditev odsekov avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji. Poziv za nagrado AVNOJ! Odbor za nagrado A VNOJ je sporočil, da bo tudi letos podelil to priznanje, zato poziva organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije ter združenja in občane, naj pošljejo predloge kandidatov za to najvišje družbeno priznanje, ki se podeljuje v naši samoupravni skupnosti. Nagrado podeljujejo za opravljena dela ter druge dosežke v znanosti, gospodarstvu, umetnosti in na drugih področjih dela in ustvarjalnosti, ki so splošnega pomena za razvoj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pohod prijateljstva Okoli .3000 mladih doma iz sosednjih Goric, se je udeležilo v nedeljo tradicionalnega pohoda prijateljstva. Zbrali so se na Erjavčevi cesti v Novi Gorici (ta cesta povezuje obe mesti), pripravili miting in potem krenili na pot okoli obeh mest. Na mitingu sta spregovorila tudi župana obeh mest: goriški Pasouale de Simone in novo-goriški Jože Sušmelj. Gradnikovci proslavili Na Črnem vrhu nad Idrijo 80 v nedeljo borci Gradniko ve brigade, vojaki in starešine ajdovske enote, ki nadaljuje tradicijo te slavne enote, mladina in drugi občani proslavili 35-letnico ustanovitve Gradnikove brigade. Slavnostni govornik je bil nekdanji komandant bri gade Rado Klanjšček-J akec, proslave pa se je udeležil tudi komandant ljubljanske ga armadnega področja Franc Tavčar-Rok. Štafeta v Črni gori V soboto in v nedeljo so štafeto mladosti s čestitkami predsedniku Titu za 86. rojstni dan nosili črnogorski mla dinci. V nedeljo zjutraj so jo ponesli po kanjonu Tare proti Durmitorju. Potem sojo prevzeli mladi iz Žabl/aka, od tu je krenila proti Nikši-ču in Titogradu. Čeprav je ponekod divjal pravi snežni metež, ni oviral mladih, da ne bi v velikem številu pospremili Štafete na pot. Na lanski ravni Prvo tromesečje je slovensko gospodarstvo doseglo komaj tisto, kar je zabeležilo v zunanjetorgovinski me njavi že v prvih treh mesecih lani. Čeprav še ni vzrokov, da bi bili plat zvona, ali, »ni še povoda za posebne ukre pe« _ kar so menili v komi teju IS za ekonomske odnose s tujino — bo potrebno izvoz pospešiti. Slovenski uvozno-izvozni dosežki so v obrat nem razmerju z Jugoslovan skimi, ki v izvozu napredujejo. JESENICE Za ponedeljek, 17. aprila, je bila sklicana redna seja predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so obravnavali osnutek programa občinske konference SZDL za leto 1978, razpravljali o realizaciji vpisanega posojila za ceste ter razpravljali o predlogu komisije za podelitev občinskih priznanj v letu 1978. Za ponedeljek, 24. aprila, je sklicana seja občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo razpravljali o programu občinske konference za letos, o zaključnem računu za leto 1977 in o finančnem programu občinske konference SZDL za leto 1978, razpravljali o pripravi za družbeno izobraževanje članov na novo izvoljenih delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. £)_ g KRANJ Jutri, 19. aprila, bo ob 13. uri v dvorani skupščine občine Kranj prva seja obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti. Delegati bodo med dru( obravnavali delo izobraževalne skupnosti in njenih organov v obdobju 1975. do 1978. leta in poleg volitev organov skupščine tudi predlog progra skih usmeritev za letos. H. J 9eja igim i od am- Kranj — V prostorih Doma JLA v Kranju so se v petek, 14. aprila, srečali slušatelji trimesečnega seminarja iz teorije in prakse z vseh gorenjskih občin. Zbranim je o gospodarstvu Gorenjske spregovoril Drago Stefe, predsednik kranjskega izvršnega sveta, nato pa so slušatelji obiskali Gorenjski sejem in muzej šolskega centra RSZN v Tacnu. — Foto: F. Perdan Tržičani v mesecu mladosti ŠKOFJA LOKA TRŽIČ - Preteklo sredo se je sestal odbor za pripravo prireditev letošnjega meseca mladosti v tržiški občini. Športna tekmovanja so se pričela že včeraj z žrebanjem, danes pa se pričenja tekmovalni del. Na sporedu bodo tekmovanja v rokometu, malem nogometu, košarki, kegljanju in šahu. Zmagovalne ekipe bodo prejele pokale in doplome, prav tako pa bodo podeljeni pokali za prve tri v skupni razvrstitivi ter prehodni pokal. Doslej so ga dvakrat osvojili mladi iz Peka, po enkrat pa Kavne in taborniški odred Križka gora. Za športno tekmovanje je že prijavljenih precej moštev. Razen tega Mladinske delovne akcije Kranj — Občinska konferenca ZSMS Kranj se v sodelovanju z Republiškim centrom za mladinske delovne akcije tudi letos vključuje v program akcij naše ožje in širše domovine. Kranjčani se bodo udeležili dveh velikih zveznih delovnih akcij v Srbiji in BIH. Junija bodo sodelovali pri regulaciji reke Save v Novem Beogradu, septembra pa bo stočlanska jeseniško-kranjska brigada gradila drugi tir železniške proge Samac — Sarajevo. Letos se prvič kot samostojni organizator pojavlja osnovna organizacija ZSMS iz Preddvora, ki bo zbrala večino od petdesetih brigadirjev za gradnjo višinskega vodovoda v slovenski Istri. Vsi mladinci, ki želijo sodelovati v teh akcijah, se lahko prijavijo v svojih osnovnih organizacijah ali pri občinski konferenci ZSMS v Kranju. J. Kacin Praznik invalidov na Jesenicah Jeseniško društvo invalidov bo v počastitev mednarodnega dneva invalidov v soboto, 22. aprila, organiziralo akademijo s kulturnim programom. Akademija, na katero ko vabljeni vsi člani društva, bo v dvorani delavskega doma Julke 1'ibernik na Javorniku ob Mi. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali |x'vski zbor Vintgar, pevski zbor osnovne šole Koroška Bela, folklorna skupina Kl'I) -Jaka Kabič iz Mojstrane, recitator j i in solisti Glasbene šole. Dopoldne se bodo ekipe društev (Jorenjske in Raven pomerile v šahu in kegljanju. M. I'. Priprave na mladinske delovne akcije Radovljica — Tudi v radovljiški občini bodo posvetili posebno pozornost dobrim pripravam na letošnje mladinske delovne akcije. Na zvezno akcijo Samac-Sarajevo bo maja odšlo 40 mladink in mladincev, ki bodo delali v gorenjski mladinski delovni brigadi Stane Žagar Avgusta pa bo 50 brigadirjev sodelovalo na zvezni akciji v Loznici pri Valjevu. Do odhoda brigade bodo v občini organizirali več lokalnih akcij, ki jih načrtujejo po krajevnih skupnostih. Te bodo služile za priprave, na katerih bodo izvolili odgovorne vodje, komandirje in organizirali notranje samoupravno in družbenopolitično delo v brigadah. Zanimanje za akcije je izredno veliko, zato bo potrebno čimbolj skrbno izbirati brigadirje in opraviti vse, da se bodo tudi letos tako dobro odrezali kot lani. J K bodo Tržičani J. maja sprejeli zvezno štafeto in lokalni, ki bosta prišli z Ljubelja in Storžiča. Velika prireditev bo 20. maja zvečer, ko pripravljajo povorko z bakljami. Na lanski povorki je sodelovalo 700 ljudi. Nosilci bakelj bodo jrenili po vsem Tržiču in končali pohod pred paviljonom NOB, kjer pripravljajo Mladinsko gledališče Tržič, folklorna skupina Karavanke, pihalni orkester in učenci osnovnih šol kulturni program. 24. maja bo t v Tržiču slovesen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, sledil pa bo še mladinski kviz. Prireditve v mesecu bodo sklenjene s slavnostno sejo občinske konference ZSMS, na kateri bodo podelili pokale, diplome in priznanja najuspešnejšim posameznikom in ekipam v športnem tekmovanju, mentorjem in mladinskim aktivistom. •I. Kepic Sindikalna politična šola Občinski svet Zveze sindikatov Kranj je letos ponovno pripravil politično šolo za sindikalne delavce. Sola poteka v več ciklusih in v soboto se je iztekel drugi krog. Sola pa se ho sklenila 6. maja. Njen namen je usposabljanje sindikalnih delavcev za delo v sindikatih in jih zato seznanja z osnovami, organizacijo in delovanjem družbenopolitičnih organizacij, nalogami sindikatov na področju produktivnosti, informiranjem, vprašanji socialne varnosti m drugimi vprašanji, s katerimi se morajo ukvarjati. L. B. Včeraj je bila v Škof j i Loki seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Pogovorili so se o organizaciji proslave 1. maja in predlogih za podelitev srebrnega znaka sindikatov. L. B. Danes ob 12. uri bo seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na dnevnem redu so poročila o delu sodišča združenega dela v Kranju, problematiki občinskega sodišča v Škofji Loki in kazenskih zadevah, ki jih je okrožno sodišče v Kranju lani obravnavalo s področja škofjeloške občine, analiza zaključnih računov OZD s področja gospodarstva in predlog za ureditev centralnega ogrevanja Puštalskega gradu. V četrtek, 20. aprila, bo ob 16. uri sestanek aktiva delavcev — neposrednih proizvajalcev. Marko Vraničar bo pripravil pogovor na temo družbenoekonomski odnosi in razvoj, Ivanka Malovrh pa bo spregovorila o idejno-organizacijski in kadrovski krepitvi ZKS. L. B. TRŽIČ V četrtek, 20. aprila, bo v Tržiču seja predsedstva občinske konference SZDL. Na seji bodo razpravljali o predlogih za dobitnike letošnjih priznan OF, obravnavali poročilo komisije o možnostih organizacije usmerjenega izobraževanja v tržiški občini in o delovanju skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti ter razpravljali o izobraževanju delegatov jk Komunisti po kongresu Javornik — V četrtek, 6. aprila, so se zbrali na rednem sestanku člani osnovne organizacije zveze komunistov Koroška Bela in posvetili sestanek dokumentom VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije. Člani so razpravljali o delu kongresa in o pomembnih razpravah na kongresu, še posebej pa so se zavzeli za uveljavljanje in aktivnost osnovnih organizacij ZK po krajevnih skupnostih. Prav osnovne organizacije zveze komunistov na terenu naj bi v prihodnje bolj zaživele, se povezovale z organizacijami združenega dela, predvsem pa kadrovsko okrepile. Ob tem pa mora redno delati tudi osnovna organizacija ZSMS na terenu, ki naj postane kadrovska osnova za organizacije zveze komunistov na terenu. Člani osnovne organizacije zveze komunistov Koroška Bela, ki so bili v zadnjem času še posebno delavni in so posvetili vso pozornost pred- A Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo cesta 11/ 322 na odseku TENETIŠE — GORICE od 19 4 19 78 do 31 5 1 9 78 zaprta za ves promet zaradi rekonstrukcije Obvoz za tovorni promet bo na relaciji NAKLO - KRIZE - GOLNIK in obratno Obvoz za avtobusni in osebni promet pa bo na relaciji TENETIŠE - TRSTENIK - GORICE in obratno Ker po lokal ni cesti TRSTENIK — GORICE ni mogoč dvosmerni avtobusni promet in otežkočeno srečanje avtobusa z osebnim vozilom, bo v času prevozov avtobusov na tej relaciji uveden enosmerni promet Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da pn rekonstrukcijah cest nastajajo tudi motnje v prometu volilnim pripravam in samim volitvam v krajevni skupnosti, so prece razpravljali tudi o delegatskem ^ stemu, o statutu zveze komuniste* ter nasploh o pomembnih vnra1 njih v kraju, kjer živijo. Zavzeli a» * zato, da se poslej kongresni doku men ti dosledno uveljavljajo v Dr k si, prav odgovornost in dela vnos-slehernega komunista pa je porok sprotno in dosledno razreševa ^ vseh problemov, ki se številno po," Ijajo v krajevni skupnosti. D. s Javna tribuna o palestinskem vprašanju Kranj - Komisija za mednarodno in medobčinsko sodelov ank pri občinski konferenci ZSMS ■ sredo, 12. aprila, organizirala^ ja v-tribuno »Palestinsko vprašanje in bližnjevzhodni problem.« Preda\ d so palestinski študentje, ki jih * vodil sekretar generalne unije palestinskih študentov Shaker Mott'd Shaker. Orisali so Zgod\ bližnjevzhodne krize in s tem v zvei razvoj palestinskega vprašanja S? posebno jx>zornost pa so posvt: sedanjim dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Predavanje ni bilo edino kranjski občini, ki jih priprav lia komisija za mednarodno in medobčinsko sodelovanje pri OK ZSM> Kranj. Podobno predavanje bo že 21. aprila v osnovni organiz;-ZSMS Vodovodni stolp, zatem pa h v organizacijah združenega dela, R» lah in krajevnih skupnostih. M. Erzin Klub samoupravij a vce v o zaposlovanju Jesenice — Problematiki zaposlovanja jeseniških žensk so namenili posebno pozornost tudi v okviru jeseniškega kluba samoupravljav-cev, saj so pripravili poseben pogo vor. Ker za jeseniško žensko, posebno nekvalificirano ali priučeno, ni zaposlitve in še vedno ostaja doma ali pred vrati zavoda za zaposlovanje, so sprejeli nekaj stališč. Med drugim so poudarili, da je zaposlovanje žensk na Jesenicah eno osrednjih vprašanj in perečih problemov, kar terja od vseh v občini, da pri novih naložbah v razširjeno reprodukcijo dobijo prednost predvsem tiste naložbe, ki bodo omogočale novo zaposlovanje žensk. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti naj bi se skupaj zavzele za izgradnjo ustreznega objekta družbene prehrane, za več otroških varstvenih ustanov ter za usmerjanje mladine v deficitarne poklice. Izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj razpisuje prosta dela in nalog« tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: . , - da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazim .tannVaniskeira - da ima 5 le, delovnih izkušenj na področju stanovanjskega gospodarstva i .,„,.,„. in rnoralnopolitične - da ima organizacijsko vodstven* m e kvalitete Delo se združuje za nedoločen Čas. . . . k;-; ..hveščeni v 15 dnen po Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščen. sprejeti odločitvi. ... . , = Anph do objavi Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneti po j razpisa na naslov: . „1^:-. Kranj, Cesta Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. la JLA 14. "orek — 18. aprila 1978 V premislek krajevno skupnost pa ne Nova organiziranost zveze komunistov, o kateri so precej govorili delegati VIII. kongresa, postavlja prav osnovno organizacijo zveze komunistov na odgovorno, temeljno mesto in ukinja razne komiteje in druge organe, ki bi delo v zvezi komunistov spremenili v forumsko delo. Ustanavljali naj bi le akcijske konference zveze komunistov, ki bi usklajevale delo in posredovale ob nekaterih najbolj perečih vprašanjih. Med številnimi tehtnimi sporočili VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije je tudi to, da morajo komunisti delovati tudi v osnovnih organizacijah zveze komunistov v krajevnih skupnostih. Predvsem delegati, ki so izhajali iz raznih občinskih konferenc zveze komunistov in so bili neposredno povezani tudi v osnovnih organizacijah zveze komunistov v krajevnih skupnostih, so živahno in prizadeto razpravljali o tem problemu. Domala se povsod se dogaja, da komunisti, povezani v osnovnih organizacij svojih delovnih organizacij, ne vidijo preko svojega tovarniškega plota in jih dejavnost krajevnih skupnosti pravzaprav zelo malo zanima. V krajevnih skupnostih ostajajo nekateri prizadevni in zagnani posamezniki, gospodinje, upokojenci, nekaj mladincev in kader krajevne skupnosti je tako zbran. O koliko pomembnih, življenjskih problemih pa morajo razpravljali tudi osnovne organizacije zveze komunistov v krajevnih skupnostih, je znano, kakor je tudi se kako znano in očitno, da pravzaprav prav zaradi neodgovornosti pasivnih občanov in delovnih ljudi ostajajo marsikateri problemi nerazre- S tem nikakor ni rečeno, da komunisti, ki živijo v krajevni skupnosti, vključeni pa so v osnovne organizacije v delovnih organizacijah, ne uresničujejo sprejetih nalog delavno in prizadevno. Prav gotovo se spopadajo s številnimi problemi v delovnih organizacijah in jih razrešujejo z zavestjo in prizadevanjem za razvoj samoupravnega socialističnega sistema. Le tega se jemalo zavedajo, da je tonšče njihovega dela deljeno tudi na krajevno skupnost, Se posebno tedaj in tako, da bi uresniči prizadevanja za kar najbolj neposredno povezovanje delovnih organizacij in krajevnih skupnostih za uresničevanje bistvenih interesov občanov in delovnih ljudi. Ne le rindikati, tudi osnovne organizacije ZK v delo™^.°,rogf; nizacijah so dolžne, da bi do te povezave ne prihajalo le °b,_ fcsno, temveč da bi bila stalna in nenehna. . . Komunisti torej niso le komunisti v delovnih organizacijah in tisti v krajevnih •kupnostih, v osnovnih organizacijah, aktivih - ki jih je ie vedno premalo - ampak komunisti enotne, akcijske konference, povezani in delavni v vseh oblikah organiziranega delovanja zveze komunistov in v aktivnostih družbenopolitičnih organizacij na območju krajevne skupnosti. D. Sedel Uspešno delo žirovskega INDOK centra INDOK center v žirovski Alpini deluje že drugo leto. Organiziran je bil kot vzorčni informacijsko-doku-mentacijski center za delovne organizacije v sodelovanju s sekretariatom za informacije skupščine SRS. Takoj v začetku je center aktivno sodeloval pri ustanavljanju samoupravnih skupin, ki naj bi postale tudi osnovne celice informiranja. V zvezi s tem je pripravil seminar za vodje skupin. Udeležba je pokazala izredno zanimanje za informiranje in za to, da bi bili delavci različnih delovnih skupin bolje seznanjeni z dogajanji v celotnem kolektivu. Med najpomembnejše naloge alpinskega INDOK centra prav gotovo sodi izdajanje glasila »Delo-življenje«. Spremenili so ga tako oblikovno kot vsebinsko, prešli na nov format in ga obogatili. Število strani se je povečalo od K) na 16, uvedli so nove rubrike. Med najbolj branimi je rubrika »Razgovor za urednikovo mizo«, na kateri obravnavajo najbolj aktualne teme oziroma vprašanja, ki se porajajo med delavci. Začeli so z oddajami po zvočniku, s katerimi pa imajo nekaj težav zaradi dotrajanih naprav. Zato so samoupravni organi že odobrili nakup novih naprav za ozvočenje. Obveščanje po zvočniku so tudi ure- dili tako, da mora vsaka informacija skozi informacijsko službo, ki jo pregleda in uredi v primerno in razumljivo obliko. Hkrati pa zaradi takšnega načina dela lahko vodijo evidenco o vrsti in času objav. Urejajo tudi oglasne deske. Tudi vsa obvestila za oglasne deske gredo prek informacijske službe. Letos nameravajo urediti fotoarhiv, ki ga že sedaj zbirajo in dopolnjujejo in bo urejen predstavljal eno najbogatejših zbirk fotografskega gradiva na Zirovskem. Ob vseh prizadevanjih za boljše informiranje pa pri INDOK centru ugotavljajo, da samoupravne delovne skupine reagirajo le ob najbolj aktualnih vprašanjih in problemih, pri tem pa pozabljajo, da bi se morale stalno medsebojno informirati. Tudi pretok informacij med posameznimi službami in sektorji še ni tak kot bi moral biti. Ugotavljajo tudi, da so v Alpini nedosledni pri pripravi raznih gradiv, ki so še vedno preveč obsežna in včasih tudi premalo kvalitetna. Rešitev bi najbrž bila v pripravljanju kratkih povzetkov, v katerh bi bili le glavni podatki, vendar tako jasni, da bi se še vedno videla srž celotnega gradiva. Dobro sodelujejo tudi s škofjeloškim INDOK centrom in krajevno skupnostjo Ziri. L. Bogataj Samoupravljanje zaostaja Jesenice — Jeseniški klub samo-upravljavcev je do zdaj pripravil že več pogovorov in razgovorov o problemih samoupravljanja in o drugih družbenopolitičnih problemih. Med drugim so sklenili tudi pregledati in oceniti samoupravni položaj delavcev v dislociranih enotah, v tistih enotah, ki imajo sedež delovne organizacije v drugih slovenskih občinah V jeseniški občini živi in dela več kot 30 odstotkov vseh zaposlenih, ki imajo sedež delovne organizacije v drugih slovenskih občinah. Na Jesenicah posluje 67 delovnih organizacij, od tega 28 temeljnih organizacij združenega dela in 105 poslovnih enot, v katerih je zaposlenih več kot 4400 delavcev. Značilen primer samoupravne organiziranosti in s tem pogojev za uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu je železniško gospodarstvo Ljubljana. V sedmih sekcijah na Jesenicah je zaposlenih 599 delavcev, od katerih jih je v prometni sekciji 290 in sekciji za vleko 107. V delavskem svetu temeljne organizacije za tovorni promet pa ima jeseniška sekcija le tri delegate. Po ugotovitvi položaja delavcev je jasno, da v železniškem gospodarstvu precej zaostajajo pri uresničevanju zakona o združenem delu. V temeljni organizaciji PTT na Jesenicah in v obeh poslovalnicah Emone, na Jesenicah in v Kranjski gori, so dobro obveščeni in samoupravno odločajo o vseh vprašanjih, v trgovskem podjetju Špece-rija na Jesenicah pa je zaposlenih 30 delavcev in čeprav je med njimi kar 6 članov zveze komunistov, nimajo oblikovane ne osnovne organizacije ZK in ne osnovne organizacije sindikata. Na področju samoupravnih odnosov precej zaostajajo. V Petrolu Ljubljana je samoupravljanje delavcev še precej centralistično in zaostajajo za določili ustave in zakona o združenem delu. Tudi nagrajevanje še ni v skladu z novim sistemom zakona o združenem delu. Ker je na Gorenjskem več črpalk, na katerih je zaposlenih le malo delavcev, imajo precejšnje težave s samoupravnim organiziranjem in nasploh s samoupravljanjem delavcev. Na področju dohodkovnih odnosov, predvsem pri obli- Obisk v Gorenjskem tisku - V petek, 14. aprila, so Grafično podjetje Gorenjski tisk v Kranju obiskali predstavniki farmacevtske indmtnje Krka u Novega mesta. Pogovarja/i so se predvsem o združevanju dela m sredstev med Gorenjskim tiskom in Krko. (jk) - Foto: F. Perdan j kovanju osnov in meril za osebne dohodke prevladujejo še stari odnosi in kriteriji. Delavci tudi zelo težko rešujejo stanovanjske probleme. Špedicija Intereuropa Jesenice zaposluje 35 delavcev, v organizaciji deluje osnovna organizacija ZK in sindikalna organizacija in se zdaj pripravljajo na reorganizacijo. Predvidoma bodo organizirani v štirih temeljnih organizacijah združenega dela, jeseniška poslovna enota bo svoje delo in sredstva združila v temeljno organizacijo Mednarodna špedicija. Delavci v poslovni enoti premalo razmišljajo o tem, če so ustrezno samoupravno organizirani ter o tem, kako bi lahko še uspešneje uveljavljali uresničevanje samoupravljanja v združenem delu. Vsekak or se bodo morale v vseh temeljnih organizacijah, kjer samouprava še zaostaja, najprej ustrezno organizirati, pri tem pa bodo morale sodelovati družbenopolitične organizacije. Delavci v teh dislociranih enotah naj bi se bolj vključili v družbeno aktivnost na področju krajevne samouprave in interesnih skupnosti. Izvršni svet skupščine občine Jesenice pa mora usmeriti svoja prizadevanja v to, da se dislocirane enote in temeljne organizacije s svojimi matičnimi organizacijami združenega dela vključujejo v družbene načrte razvoja jeseniške občine. D. S. Srebrni znak sindikatov Srebrni znak sindikatov, to je najvišje priznanje, ki ga vsako leto podeljuje Občinski svet ZSS Kranj najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem za njihovo družbenopolitično delo v sindikatih in za povezovanje sindikatov z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini ter za delo pri razvoju samoupravljanja, bo letos dobilo 12 sindikalnih delavcev in tri osnovne organizacije sindikata. Od 63 sindikalnih delavcev, ki so jih predlagale za odlikovanje osnovne organizacije sindikata, je komisija določila naslednje: Franca Dražu merica, Podjetje za PTT — DS SS. Bernik Ivana, Elektro Gorenjska — skupne službe, Likar Jožeta, Iskra — skupna proizvodnja, Taler Maro, Iskra — skupne službe, Petrič Ivana, Zavod za soc. medic, in higieno, Babnik Danielo. Osnovna šola Franceta Prešerna, Robič Marijo. Osnovna šola Simona Jenka, Tepina Marto. Občinski svet ZSS, Sinik Jakoba, Gozdno gospodarstvo — DS SS, Šmuc Franca, Protokol IS SHS Grad Brdo, Pintar Marijo, Kokra — TOZD Globus in Krt Matevža i/. Save Kranj. Od osnovnih organizacij pa so za srebrni znak izbrali OOS Bolnica Golnik, Merkur - TOZD Prodaja na debelo in OOS Alpetour - TOZD Remont Kranj. Z vsemi temi predlo gi se je strinjalo tudi predsedstvo Občinskega sveta ZSS Kranj na seji 13. aprila in sklenilo, da se srebrni znak sindikata vsem predlaganim podeli na centralni proslavi dneva OF, v dvorani kina Center v Kranju 26. aprila . ; u D. I). Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj in Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske — Poslovna enota Kranj objavljata na podlagi • sklepa 16. seje delegatov zbora samoupravne enote za graditev stanovanj z dne 23. 2. 1978 in 54. seje I. O. z dne 13. 4. 1978 • sklepa Izvršilnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske z dne 11.4. 1978. RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DRUŽBENO PRAVNIM OSEBAM ZA NAKUP LEŽIŠČ V STANOVANJSKEM OBJEKTU ZA SAMSKE DELAVCE 1. člen Posojila se dajejo za nakup ležišč v objaktu za samske delavce, ki se bo gradil v stanovanjskem naselju Planina v Kranju. Objekt bo vseljiv predvidoma konec leta 1979. Orientacijska cena po ležišču je 130.000 din. 2. člen Posojila razpisuje: • SSS občine Kranj (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) iz dela sredstev, ki jih bodo združile družbene pravne osebe v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske - poslovni enoti Kranj v letu 1979 v višini 12,000.000 din • Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Kranj (v nadaljevanju: banka) iz sredstev članic in deponentov te enote namenjenih za stanovanjsko-komunalno kreditiranje v višini 12.000.000 din 3. člen Posojila po tem razpisu lahko zaprosijo: — iz sredstev stanovanjske skupnosti kreditno sposobne družbe-no-pravne osebe, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku o združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, (Uradni vestnik Gorenjske št. 26/72), — iz sredstev banke kreditno sposobne članice in deponenti Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. 4. člen Zaprošeno posojilo po tem razpisu je lahko največ 30 odstotkov pri stanovanjski skupnosti in največ 30 odstotkov pri banki od predračunske vrednosti kupoprodajne pogodbe. 5. člen Obrestna mera za posojilo je: — 4 odstotke letno iz sredstev stanovanjske skupnosti za prvih 10 let in 6 odstotkov za ostali del odplačilne dobe — 6 odstotkov letno iz sredstev banke 6. člen Lastna udeležba prosilca je najmanj 40 odstotkov pogodbene vrednosti. Prosilec mora lastno udeležbo plačati proizvajalcu pred koriščenjem posojila. 7. člen Odplačilna doba za posojilo je: — iz sredstev stanovanjske skupnosti v skladu z razpisom posojil družbeno pravnim osebam za nakup stanovanj v bloku objavljenem v Glasu dne 24/3-1978, — iz sredstev banke največ do 6 let. 8. člen Prosilci morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki se dobijo v banki, predložiti: — sklep organa upravljanja o nakupu ležišč — sklep organa upravljana o najetju posojila s posojilnimi pogoji — dokazilo o lastni udeležbi (lahko tudi sklenjena pogodba o vezavi sredstev po bančnem pravilniku). 9. člen Zahtevke za posojilo bo izbirala LB — Temeljna banka Gorenjske - Poslovna enota Kranj, Prešernova 6/1 v času od 18/4-1978 do 18/5-1978. Uradne ure vsak dan od 10. do 12. ure razen sobote. Rezervacije za nakup ležišč v samskem domu bo v istem času zbirala strokovna služba DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 14 SSS občine Kranj Samoupravna enota za graditev stanovanj LB - TBG Izvršilni odbor ABC POMURKA Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA JESENICE - Delovna skupnost za skupne zadeve Jesenice, Titova 1 objavlja prosta dela in naloge 1. planerja 2. tajnice-korespondentke Pogoji: pod L: pod 2. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj; štiriletna upravno-administrativna šola, eno leto ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati naj ponudbe z dokazilom o strokovnosti ter opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo na naslov: ABC POMURKA -Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA JESENICE - kadrovska služba - Jesenice, Titova 1 v 15 dneh od objave. Boljša organiziranost temelj za boljši uspeh Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke se je pred štirimi leti na novo organiziralo. Ustanovljene so bile tri temeljne organizacije in skupnost skupnih služb s tem, da je TOZD Komunalne dejavnosti imela na skrbi le vzdrževanje loškega vodovoda in gradnjo kanalizacije. Leta 1976 pa se je komunalnim dejavnostim priključilo komunalno podjetje Remont, v njenih organih upravljanja pa sodelujejo tudi predstavniki komunalne skupnosti. S podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi v OZD SGP Tehnik so se TOZD dogovorile za skupno programiranje in planiranje razvoja OZD, za koordiniranje planov med TOZD, za enotno vodenje poslovne in finančne ter kadrovske politike in poenotenje organizacije poslovanja. Ce sedaj analizirajo, koliko so zastavljene cilje uresničili, pri Tehniku ugotavljajo, da so največ uspehov dosegli v sodelovanju pri izkoriščanju voznega in strojnega parka in še nekaterih drugih področjih. Veliko govora je bilo tudi o skupnih vlaganjih, vendar so rezultati skromni. Temu so vzrok različni programi na področju gradbeništva Nova tovarna bo kolektiv Ikona veljala 27 milijonov dinarjev F. Perdan Foto: Za sodobno opremo nova tovarna Ko je z združitvijo dveh manjših obrtnih podjetij leta 1970 nastalo podjetje I KOS, najbrž ni nihče pričakoval tako skokovitega razvoja. V sedmih letih so uspeli delavnice popolnoma na novo opremiti, posodobiti proizvodnjo in tehnologijo, sedaj stpenibK -'j? p* pa zidajo novo tovarno, kamor se nameravajo yeča,° ,za pplovit;° man-jin Je bil() rb / •, • 7j v . / -i i • j . koncu lanskega leta v Iskri zaposle- preseliti letos ali v začetku prihodnjega leta. nih 10.357 delavcev poprečni me in komunale, poleg tega pa o stanovanjski in komunalni dejavnosti odloča širša družbena skupnost. Ko so lani pripravljali uskladite organiziranosti delovne organizacij z zakonom o združenem delu, opravili tudi analizo uspešnosti skupnega poslovanja. Ugotovili so, da dosedanji uspehi nikakor ne morejo odtehtati nekaterih organizacijskih težav, zato so se dogovorili o iskanju boljših rešitev. Težko je uskladiti skupne interese v povezavi gradbeništva, komunalnih dejavnosti in projektivnega biroja. Tehnik se namreč že vrsto let povezuje v poslovno združenje IMOS, kjer pa ima vsaka dejavnost različne interese. Gradbeništvo ima velik interes za povezave prek Imosa z drugimi gradbenimi organizacijami, komu Ugodno poslovanje Iskre v preteklem letu nalne dejavnosti pa bi zaradi velike- Iskra Elektromehanika je lani dosegla boljše po- &a poslovnega sklada, ki ga imajo, 1 j. j . j i, -, 1.-11.-1 morale sovlagati izredno velika SlOVne rezultate kot kdajkoll V Zadnjih letih — sredstva, od teh skupnih vlaganj pa Vse TOZD, razen Elektronike iz Horjula, so poslovale brez izgub — Za 52 odstotkov večji izvoz Proizvodni plan za leto 1977 je V Ikosu je zaposlenih 240 delavcev, ki izdelujejo stroje za tekstilno in čevljarsko industrijo, brusilne stroje in sekalne nože. S svojimi izdelki so se uveljavili tako doma kot v tujini in izvažajo predvsem v Afriko in Vzhodno Nemčijo. Lani so imeli 98 milijonov skupnega dohodka in 412.000 dinarjev dohodka na delavca, osebni dohodki pa so znašali v poprečju 5960 dinarjev in so bili za 23 odstotkov nad poprečjem kranjske industrije oziroma na tretjem mestu med industrijskimi organizacijami. Izvozili pa so za 1,640.000 dolarjev. IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2ELEZPB PRESEGLI PLAN SKUPNE PROIZVODNJE JESENICE — Železa rji so sklenili prvo tromesecje letošnjega leta dovolj ugodno, vendar pa pod pričakovanji, saj je predvsem temeljna organizacija hladna valjar-na Bela, od katere so največ pričakovali, precej zaostala za svojimi planskimi obveznostmi. Družbeni plan skupne proizvodnje so presegli za 1,2 odstotka, pri blagovni proizvodnji pa so zaostali za planom za 4,2 odstotka, kupcem pa ko odpremili 112.000 ton izdelkov. LETNA KONFERENCA INVALIDOV JESENICE - Društvo invalidov Jesenice je organiziralo letno delovno konferenco, na kateri so pregledali delo v minulem obdobju in sprejeli program dela za letos. Lani so ustanovili aktiv zaposlenih invalidov v Železarni, ki šteje več kot 360 invalidov s priznanim statusom invalidnosti. Društvo je tudi razvilo svoj prapor ob pomembnih obletnicah, udeležili no se množičnega srečanja invalidov Slovenije in reševali društveno problematiko. Lani je bilo v društvu 594 članov. Letos planirajo 110 milijonov dinarjev celotnega dohodka, s tem, da bodo število zaposlenih povečali za 2,2 odstotka oziroma za pet delavcev, kar je v skladu z resolucijo o razvoju kranjske občine v letošnjem letu. Izvozili pa bodo za 2 milijona dolarjev strojev. Vsi ti uspehi seveda niso prišli sami po sebi, temveč so rezultat načrtnega vlaganja v modernizacijo proizvodnje in izboljšanje tehnologije in organizacijo dela. Od leta 1970, ko poslujejo kot Ikos, so opremljenost na zaposlenega delavca povečali kar za osemkrat. Kot zanimivost naj povemo, da so kupovali le najmodernejše stroje in najnovejše dosežke svetovne tehnologije: numerično krmiljene stružnice in rezkalne stroje, horizontalne vrtalne stroje in druge, od katerih je eden v poprečju veljal 3 milijone dinarjev. Poleg tega so kupili tudi več raznih avtomatov. Omembe vredno je, da so tovarno opremili predvsem s stroji domače proizvodnje in s stroji iz vzhodnih držav in, da so s kvaliteto zadovoljni. Prihranili pa so tudi veliko denarja, saj enak stroj velja na zahodnem tržišču najmanj tri do petkrat toliko kot na vzhodu. Samo v zadnjih treh letih so v opremo vložili več kot 15 milijonov dinarjev. Ves čas pa imajo problem s prostori. V starih, zastarelih in za sodobno proizvodnjo neprimernih delavnicah, ne morejo več delati. Zato so se odločili za gradnjo nove tovarne. Dela so stekla v začetku leta in bodo veljala 27 milijonov dinarjev, medtem ko opremo že imajo. Pri investiciji so preskrbeli 70 odstotkov lastnega denarja in imajo le 30 odstotkov kredita Ljubljanske banke. L. Bogataj sečni osebni dohodek na zaposlenega je lani znašal 4654 dinarjev in je bil nekoliko nižji od planiranega, v primerjavi z letom 1976 pa za 12 odstotkov višji. Za posodobitev proizvodnje in za nove delovne prostore je Elektromehanika lani namenila le 141 milijonov dinarjev. Od tega odpade na domačo in uvoženo opremo polovica, polovico pa so porabili za nakup zemljišč in izgradnjo stavb. V investicije so vložili 62 odstotkov lastnih sredstev, ostalo so pokrili s krediti. Največje gradnje so bile v TOZD Elektrooptika. Drugod pa so naložbe zaradi pomanjkanja denarja nazadovale. V prihodnje bodo poleg naložb v nove zgradbe bolj poskrbeli za sodobno opremo in tehnologijo, da bi zagotovili boljše delovne pogoje in večjo storilnost in rentabilnost poslovanja. Iskra Elektromehanika je v preteklem letu dosegla rekorden izvoz v višini 44 milijonov dolarjev. Bistveno je popravila razmerje zunanjetr- govinske menjave v korist izvoza. Celoten izvoz je bil za 52 odstotkov večji kot leta 1976 in je bil za 14 odstotkov presežen. Največje povečanje izvoza beležijo TOZD ATC, ERO, TEA, Števci in Elektrooptika. Med kupci izdelkov kranjske Iskre so na prvem mestu dežele v razvoju z 39-odstotnim deležem, sledijo jim zahodnoevropske dežele, kamor prodajo M odstotkov izdelkov iz izvoza in v države SEV 27 odstotkov. V preteklem letu so vse temeljne organizacije v okviru Elektromehanike poslovale brez izgub, le elektronika iz Horjula je imela 14,3 milijona izgube, ki so jo solidarno pokrile druge TOZD, ki so lani poslovale s skupnim žiro računom. Doseženi celotni dohodek delovne organizacije je bil za 22 odstotkov večji kot leto poprej, dohodek za 27 odstotkov in čisti dohodek za 21 odstotkov. Za sklade so lani namenili kar 188 odstotkov več kot leta 1976. K boljšim rezultatom poslovanja Elektromehanike so veliko pripomogla skupna prizadevanja pri uresničevanju ukrepov in akcij stabilizacijskega programa delovne organizacije in sanacijskih programov TOZD, ki so med letom poslovale z izgubo. A. Boc 298 milijonov za kranjske ceste Kranj - Občina Kranj in republiška skupnost za ceste se bosta dogovorili, da bosta solidarno, v skladu z medsebojnim dogovorom zagotovili sredstva in zgradili na območju Kranja več cestnih odsekov v obdobju do leta 1985. Program predvideva izgradnjo križišča Orehek in vzhodne obvoznice ter odseka Labore — Orehek, v letih od 1981 do 1985 pa gradnjo magistralne ceste Iskra —Labore —Orehek, izgradnjo Likozarjeve ceste in vzhodne vpadnice. Po predračunu znaša skupna investicijska vrednost cestnega omrežja 298 milijonov dinarjev, od tega bo zagotovila repub- Skupnost za zaposlovanje Kranj Psihološko testiranje učencev v sedmem razredu Program poklicnega usmerjanja, ki ga izvaja strokovna služba skupnosti za zaposlovanje, bi lahko delili na minimalni in dopolnilni program. Istočasno pa se deli še na program za osnovne šole, posebne osnovne šole, srednje šole, program poklicnega usmerjanja tistih, ki so v procesu usmerjenega izobraževanja, in na poklicno usmerjanje odraslih. Poklicno vzgojo, prosvetljevanje, informiranje opravlja v svojem učnovzgojnem procesu ob pomoči strokovne službe poklicnega usmerjanja šola sama. V sedmem in osmem razredu pa prevzema akcije poklicnega usmerjanja skupnost za zaposlovanje in jih izvaja po lastnem bogatem programu. Za učence sedmega razreda opravi predavanje o poteh poklicnega usposabljanja in predavanje o pomenu znanja, sposobnosti, interesov, zdravja, motivacije za izbiro poklica. Druge akcije so še ekskurzije v šole in delovne organizacije, predavanja za posamezne deficitarne poklice, predavanja za starše in anketo o izbiri poklica. Tudi preskušanje intelektualnih sposobnosti in povratne informacije o njih so v programu zaključnih oziroma doslej v programu osmega razreda. — - ; Letos pa je za vso Slovenijo sprejet sklep, da bo (udi testiranje sposobnosti preneseno prvič iz osmega v sedmi razred. Novi testi bodo zajeli intelektualne in psihomotorne sposobnosti učencev, saj bomo z novim testom preskušali sposobnosti opazovanja, numerične sposobnosti, sposobnosti prostorske predstavljivosti, spoznavanje oblik, okulomotorno koordinacijo in seveda splošno mentalno sposobnost. Dejstvo, da bo poleg ostalih skupinskih svetovalnih akcij opravljeno tudi testiranje v sedmem razredu, ima več prednosti. Omogočilo bo zgodnejše in bolj poglobljeno spoznavanje generacij in posameznikov. V testu poklicnega usmerjanja predstavljajo interesi in sposobnosti toliko, kolikor so »vračunani« v motivaciji, znanju, učnih navadah in delovnih navadah, torej samo del celotne osebnosti mladega človeka. To je samo del kompleksa mnogih različnih lastnosti zaključujočega učenca, ki nam te svoje lastnosti v našem medsebojnem kontaktiranju pokaže še v razvoju. Ob našem strokovnem svetovanju naj bi predvideli tudi ta razvoj, tudi to, kakšen bo rezultat našega nasveta in učenčeve odločitve za poklic ob upoštevanju vsake lastnosti posebej in vseh skupaj. Tako obogaten in v sedmi razred prestavljen instrumentarij za ugotavljanje duševnih in motoričnih sposobnosti bo doprinesel svoje. Doprinesel pa bo predvsem čas, ki ga bodo pridobili vsi. Čas osmega razreda bo tako rekoč na razpolago za individualne svetovalne akcije, za pogovore s starši in učitelji posameznih učencev, za poglobljene obravnave učencev samih. Ob možnostih vključevanja, za katere bodo učenci zvedeli v osmem razredu, se bodo ob taki temeljitejši obravnavi lahko pravilneje odločali za svojo poklicno pot. A. Habjan liška skupnost za ceste 197 milijonov 600.000 dinarjev, občina Kranj pa 100 milijonov 400.000 dinarjev. Republiška skupnost za ceste financira gradnjo magistralnih in regionalnih cest v višini 75 odstotkov investicijske vrednosti, kranjska občina pa v višini 25 odstotkov investicijske vrednosti. Republiška skupnost za ceste financira izgradnjo hitrih voznih cest v višini 50 odstotkov investicijske vrednosti in kranjska občina v višini 50 odstotkov investicijske vrednosti. Za realizacijo prvega dela programa izgradnje do republiška skupnost zagotovila potrebna sredstva s kreditom pri Ljubljanski banki, za izgradnjo druge etape pa bo občina Kranj zagotovila sredstva po srednjeročnem načrtu komunalne skupnosti Kranj za obdobje 1981 do 1985. Republiška skupnost za ceste bo zagotovila potrebna sredstva za drugo etapo v srednjeročnem načrtu od leta 1981 do leta 1985. D. S. ne pričakujejo dosti koristi. Poleg tega mora za takšna sovlaganja dati soglasje tudi samoupravna komunalna skupnost, ki o takšnem predlogu sploh ni pripravljena razpravljati. Prav zato je bilo predlagano, da naj bo nova organiziranost takšna, da ne bo ovirala samostojnejše poslovne politike posameznih temeljnih organizacij. Seveda pa zato ne sme zastati medsebojno sodelovanje, ki naj bi potekalo predvsem pri skupnem načrtovanju razvojnih programov, planiranju nakupa novih strojev in opreme, skupnem izkoriščanju strojnega in voznega parka, pripravi in izvajanju komunalnih naložb, skupnem pridobivanju gramoza in še ne nekaterih drugih področjih. S takšno organizacijo sodelovan« se bodo izognili raznim stroSkeS odpadle pa bodo tudi potrebe i ustanavljanju skupnosti skunnA služb delovne organizacije inSi vrsta drugih organizacijskih težav L. B. Novi stroji in oprema Tržič — Tržiška industrija kovinske opreme Tiko posveča posebno pozornost novim strojem in opremi modernizaciji orodjarne in izpopolnjevanju notranjega transporta Letos namerava Tiko zgraditi nadstrešnico za skladiščenje pločevine in preskrbeti projekte za gradnic prve faze novih prostorov v industrijski coni. Prihodnje leto naj bi le začeli graditi na novi lokaciji ploče-vinarno, predvsem serijski del, in lakirnico. Upajo, da bodo pravočasno zagotovili sredstva in lokacijo. Stan prostori v mestu so pretesni, razen tega pa proizvodni hrup moti okolico. Sicer pa se letos značaj proizvodnje ne bo bistveno spremenil, količina pa naj bi se povečala n okrog 10 odstotkov, kar je v skladu s programom in potrebami naročnikov. Osnovna proizvodnja ostaja izdelava opreme in sestavnih delov za avtobuse, kmetijsko mehanizacijo in podobne stroje, precejšnje povečanje pa je načrtovano pri izdelovanju opreme za galvanik« in gradbene stroje, kjer se ponujajo možno sti tudi za izvoz. Garderobne omare in vodila za predale ostajajo se naprej v proizvodnji. Proizvodne možnosti so, nekatere druge službe pa kaže okrepiti. Diplomi za najkvalitetnejši - Živinorejsko vetennanhza^^J^m^ je na 17. mednarodnem kmetijskem in gozdnem sejmu PW™™J****Um plemenske živine. V soboto, 15. aprila, je bih na **J™*tr^°™^^ žival,. Diplom, za kvaliteto sta bili podeljeni črnobehma Sokliča /Bleda in farme u Poljč. V soboto je bila tudi prodaja^ živine Prodah so osem kvalitetnih plemenskih teU^lf^I^u^'m povemo, da je pred dnevi ena od plemenskih telic na sejmu tema. u«J Fot, F. Perdan L Narod, ki kulturno ustvarja, ne umre Deset mešanih pevskih zborov je nastopilo v nedeljo v Celovcu Med njim, so bUi tudi pevci društva »Podjun^iz Pliberka, ki prepevajo pod vodstvom Ota Wutteja. . _ <)tr„*k, pevski zbor Slovenskega prosi Valentin Polanšek. Nadaljevanje s 1. strani lei zveze « ie pozval Valentin Po-?ntt v neJeljo prepolno dvorano celovškega gledališča. Okrepimo se s ponosom, da smo Slovenci. KoltJra, obrnjena k pravici, in »vobodi, nas bo Se naprej osreče- najmanj 400 ljudi je želelo v nedeljo prisostvovati osrednji ttavi ob 70. obletnic. Slovenske pio-Svetne zveze v celovškem gledali« i. Čeprav niso mogli v dvorano, so p 10-iL spremljali v svojih m tih. Wni in ohrabreni, da se sloven-*a kultura na Koroškem v pen a * odhajali na domove od Koža Podjune Bili so prepričan i. da treba kulturo še krepitiin b«gat. . Kultura, sedem desetletij pružena etnegu društva »Obir<<. ki ga čudi venstva na Koroškem in njegove ustvarjalne kulture, če neka organizacija zmore skoraj 50 kulturnih skupin, ki združujejo nad 5(K) ljudi, kolikor jih je v nedeljo nastopilo v Celovcu. In med njimi je veliko mladih, ki ne tajijo slovenstva in nočejo zavreči boja in kulturnega snovanja očetov. Slavnostni govornik na nedeljski proslavi je bil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter. Dvorana, v kateri so bili med drugim tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Novak Pribičevič, generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec, celovški podžupan Heribert Medvvescheck. pred-• sednik deželenega zbora Herbert Guttenbrunner in predstavniki republike Slovenije (pozdravni pismi sta poslala tudi koroški deželni glavar in prosvetni minister), je prizadeto sprejela njegove l>esede. da »je kultura del narodnostnega boja in da je narodnoosvobodilni boj tudi kulturni boj. Kdor tega ne priznava, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture«. Slovenska prosvetna zveza, je dejal govornik, ima buditeljski in obrambni značaj. V najtežjih časih je skrbela za osnovno kulturo, predšolsko in šolsko vzgojo. Če tega ne bi bilo, bi asimilacija iztrgala še več ljudi in zamirala bi slovenska beseda. »Zveza ohranja kulturno enotnost Slovencev. Narod, ki kulturno ustvarja, ne bo umrl. Zveza ni le tradicionalna ljudskoprosvetna organizacija, temveč smo si kot samorastniki priborili in ustvarili pomembno mesto v literaturi in likovni umetnosti ter znanosti na področju jezikoslovja. Nase pesmi in naša beseda sta dih in stok na smrt obsojenega in prekletega naroda, ki pa noče umreti. Živel bo in terjal pravico in jo delil enakopravno z narodom sosedom!« Že dopoldne pa so v Celovcu slovenskim kulturnim aktivistom in društvom podelili Drabosn Jakova priznanja. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan v Slovenski prosvetni zvez. je je in bo steber slovenstvai in boju na podedovan, zemlji. Tis Ji, ki Jo bili v dvoran., smo to čutil, s bolj Kdo more zan.kat. obstoj slo •' i ............«>«»«« rt« hum opne v neaeijo v ( etovcu: folklorna skupina »Srce« 14 Dohrle vasi, ki /n čudi Milica Šturm. pionirska folklorna skupina »Zarja« iz Železne Kaple pod vodstvom Francija Sado/ška in starejša skupina folk/oristui i: Železne Kapic. Na fotografiji mladi plesalci iz Dobile vasi. Sod0!1' do 3.: poklicna šola za prodajalce, 1 %£T%&£& gostinske smeri, 2 leti de.ovnih izkufcnj, poskus-ni rok je 60 dni pod 5. in 6.: NK delavec Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s polnim driovnmj vine Živila Kranj, Cesta JLA 6/1V 15 dn, po objavi. Komisija za medsebojna razmerja delavcev, ki je v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj _ TOZD Maloprodaja objavlja proste naloge in opravila 1. 5 KV PRODAJALCE V za območje Kranja 2. 2 KV PRODAJALCA za območje Golnika 3 KV PRODAJALCA za območje Škofje Loke 4 KV NATAKARJA za območje Radovljica 5. NK GOSTINSKEGA DELAVCA za območje Kranja 6. NK ČISTILKE za območje Kranja -za polovični delovni čas 1 leti delovnih izkušenj. Prešernovo gledališče TORKK, IK aprila. ..!> I!l.:)0 - Hašt-k-(■run ŠVKJK; gtmtuvanjt1 \ Radovljici; SKKDA. I!), aprila. c.l> 20. uri - HašH-(iriln: SVKJK; K v(irosupljah: ĆETHTKK. 20 aprila, oh l»..l(i - S. Mm*ek CAKOMNA NOČ" in NA OI>-l'KTKM MOIMI'; nosi.»vanje na Hlwlil, Slavnostni koncert pihalnega orkestra - Ob 80-letnem jubileju so v petek zvečer v kinu Center člani Pihalnega orkestra občine Kranj pripravili slavnostni koncert, na katerem so izvajali zahtevne skladbe domačih in tujih glasbenih mojstrov. Ob tej priliki je republiška zveza kulturnih organizacij dolgoletnim članom orkestra podelila bronaste, srebrne in zlato Gallusovo značko. Zlato je za več kot 25 let dela prejel dirigent Alojz Kra/nčan. Zveza kulturnih organizacij občine Kranj pa je petnajstim godbenikom, ki so Gallusove značke že dobili, podelila še posebna priznanja za dolgoletno delo v orkestru. (H. J.) - Foto-F. Perdan Razstava Vinka Hlebša v Tržiču V petek, 21. aprila, bodo v trži-škem paviljonu odprli razstavo oljnih slik člana kranjske likovne skupine Vinka Hlebša, ki se tokrat že tretjič predstavlja Tržičanom s samostojno razstavo. Najprej se je avtor ukvarjal predvsem s slikanjem šopkov in cvetja, se navduševal nad drobnimi lepotami in posebnostmi posameznih cvetov, nad njihovo obliko in barvo. S takimi podobami se je pojavil na svoji prvi tržiški samostojni razstavi leta 197.5. Dve leti kasneje smo na njegovi drugi razstavi opazili, da se je poslovil od upodabljanja šopkov, ki so spominjali na stare holandske mojstre in da se je lotil slikanja rastlinskih združb. Pri tem ni iskal kakih posebnih motivov, marveč je upodabljal izreze in detajle sicer neopaznega rastja, ki se razrašča po gozdovih in travnikih, po njivah in vrtovih. Začel je že posvečati večjo pozornost igri svetlobe in sence, osvetljeval je po eno samo rastlino in ji s tem dajal poseben poudarek. Hlebševa olja iz zadnjih let pa pomenijo glede na prejšnja dela precejšen premik. To niso več samo zapisi dogajanja v naravi, marveč nam želijo marsikaj povedati. Zdaj avtor ne slika več predvsem rastlin, pač pa tihožitja in žuželke. Preučuje vlogo svetlobe in sence in nas poleg tega želi še opozoriti na probleme, ki ga zanimajo in o katerih premišljuje. Takšna je skupina podob, na katerih se kot strahotni stvori pojavljajo kobilice, ki prinašajo pokrajini smrt in uničenje. V jeklenosivih barvnih tonih upodobljene žuželke vzbujajo grozo, saj z uničevanjem naravnega okolja napovedujejo konec življenja rastlinam in človeku. Strah pred uničenjem avtor še stopnjuje z ustreznimi mrkimi barvami. Tudi Hlebševa tihožitja iz zadnjih let nam želijo posredovati avtorjeva razmišljanja in njegova razpoloženja. Pogosto postavlja ta tihožitja ob okno in večkrat se ponovi podoba kakega predmeta, tako kot se v življenju marsikaj ponavlja, a nikoli ne na docela enak način. Vendar Hlebš ni povsem opustil slikanja cvetja, le da to dela na drugačen način kot pred leti. V dosti večji meri se na teh podobah pojavlja igra svetlobe in sence, dosti več dinamike je med rastjem in tudi barvitost se včasih odmika od realne resničnosti, da bi nam na svojstven način posredovala posebna razpoloženja. Razstavo bodo odprli z literarnim večerom, na katerem bo Marina Bohinc brala lirične pesmi Tržiča ha Franca Hada Pavčiča. Razstava bo na ogled do 10. maja, odprta pa bo vsak dan od 16. do 18. ure. S. R. Slike Henrika Marchla Razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju 2e nekaj let je minilo, ko se je v Marchelovi informelni slikarski plazmi prvikrat pojavila diagonala kot izredno dinamična komponenta pri graditvi kompozicije. V diagonalo zgoščene barvne gmote so si že od vsega začetka pogosto s težavo utirale pot preko slikanih ploskev, vendar do večjih konfrontacij ni prišlo vse do tedaj, ko se sredi neurejenega plastenja barvnih mas niso začele oblikovati horizontalno položene zapore. Ob teh, iz črt in ploskev sestavljenih ovirah so se začeli porajati konflikti, ko so grmade navzgor stremečih barvnih gmot vedno bolj vztrajno pritiskale na pregrade, se ob njih lomile, jih znova naskako-vale, dokler niso strle odpora in se pognale kvišku. Pomembna za kasnejši slikarjev razvoj je kompozicija Variacije, v kateri se je sklenjeno konfliktno Medklubska razstava fotografij - Konec preteklega tedna so v mati dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli medklubsko razstavo fotografij fotoamaterjev z Jesenic in iz Beljaka. Tuje že druga skupna razstava; prva je bila lani v Beljaku. Razstavo so pripravili člani Foto kluba Andrej Prešeren z Jesenic, na njej pa razstavlja šestnajst fotoamaterjev. Na otvoritvi razstave so poudarili pomen' dobrega sttdelovanja med kluboma kot važen prispevek na področju razvi jan/a umetniške fotografije, {jr) - Foto: J. Rabič ozračje sprevrglo v umirjeno valovito gibanje. Prav te bolj ali manj ukročene barvne mase so postale kasneje in še posebej ob zdajšnji slikar-jevi razstavi v Murski Soboti poglavitni dejavniki v sicer mirnejši toda izredno slikoviti igri, ki jo spremljamo na slikarskem platnu. Ob nekdanjih pregradah oblikujejo zavrte barvne gmote nova izhodišča za svojo rast ali pa se jim umikajo v prostor. Prav možnosti umika v iluzio-nistični prostor slike je privedla slikarja do intenzivnega študija prostorskih sestavin. Pri tem so nekdanje zaporne »koordinate« izgubile svojo nekdanjo vlogo in se spremenile v prostorske determinante. Zdaj ko je bil ustvarjen nov, obsežnejši manevrski prostor, namenjen gibanju barvnih gmot, se je pojavila nevarnost, da izgine oporišče, prostorska konstanta, brez katere bi Mar-chelovo slikarstvo hitro zdrselo v in-formel. Henrik Marchel se je tej poti izognil na dva načina: z uvajanjem različnih rastrov v kompozicijski sestav slike, ki deluje kot nekekšno ogrodje ali z naknadnim vrisom determinant v barvno maso. Tako je slikar utrdil in razgibal notranji sestav slike, povezal barvne gmote v celoto in jim kljub navidezni pomiritvi ohranil videz nenehne rasti. Seveda pa nam vsa ta razgibanost in spremenljivost, ki jo skrivajo v sebi Marchelove slikarske variacije, ostane nerazložljiva brez upoštevanja bogate simbolične govorice barv. Ta šele daje slikarjevim kompozicijskim sestavom globlji pomen in širšo izpovedbno vrednost. dr. Cene Avguštin Ovitki za SNOVANJA so na voljo v našem oglasnem oddelku Do včeraj nenavadno: otroci spastiki na smučeh Zadovoljiv rezultat poslovanja ČP Glas Zbor delavcev je sprejel, Izdajateljski svet pa dal soglasje k zaključnemu računu CP Glas Kranj za leto 1977. Zabeležili smo zadovoljiv finančni rezultat, precej boljši kot leto nazaj; ponovno so se izkazali naši pismonoše, ki so število naročnikov Glasa povečali za novih 1000. Tako imamo na Gorenjskem poprečno naročnikov in sprotnih kupcev Glasa že skoraj v vsakem drugem gospodinjstvu (2,55), v kranjski občini pa je ta podatek še bolj razveseljiv (1,89 gospodinjstev na 1 izvod Glasa). Besedo, ki smo jo dali lani ob zaključnem računu, da bomo v 1. 1977 povečevali bralne strani, smo, računamo, zadovoljivo izpolnili, saj smo iz 1084 bralnih strani v 1. 1976 lani prišli že na 1156 kar znese 72 bralnih strani v enem letu več! Tudi letos nameravamo z zastavljenimi načrti nadaljevati! Tako kot leta poprej, smo tudi lani organizirali izlete za naše zveste naročnike; tako bo tudi letos in naslednja leta, zato ne smete biti nestrpni — žreb je pač žreb, sreča pa opoteča, vendar: kdor upa, dočaka! Leto 1977 je bilo tudi leto praznovanja Glasa ob 30-letniku svojega izhajanja. Za naše najstarejše naročnike smo na Bledu priredili krajšo svečanost in nato celovečerni koncert ansambla bratov Avsenik, ki bo v teh dneh praznoval svoj srebrni jubilej. Kot že rečeno, smo lani finančno zadovoljivo končali poslovno leto, to pa zaradi tega, ker so se naši delavci v komerciali še posebej potrudili, da smo dobili za skoraj 1 milijon dinarjev več komercialnih oglasov, kot pa smo planirali, pa tudi naši ustanovitelji so se za obdobje do konca 1. 1980 dogovorili o višini dotacij Glasu in načinu (ključu) delitve dogovorjene višine skupnega letnega prispevka, čeprav plan dotacij za 1. 1977 ni bil v celoti izpolnjen! Glede na splošno povečani obseg časopisa (1. 1976 = 1652 strani, 1. 1977 = 1692 strani) lahko zapišemo, da so stroški še v dopustnih mejah. S kadri smo še vedno precej siromašni, predvsem nam primanjkuje novinarjev in se bo ta »kriza« verjetno vlekla tja do 1. 1980, ko iz šol prideta dva naša štipendista. Zato se nam primeri, da kljub najboljši volji in pripravljenosti, ne moremo vedno biti prisotni na vseh svečanostih, proslavah, jubilejih, sestankih in zasedanjih, pa tudi ne pri otvoritvi novih cest, novih mostov, pa čeprav je morda za tisti kraj dogodek zelo pomemben. Zato smo pozvali vse krajevne skupnosti na Gorenjskem, naj same določijo »dopisnika« Glasa, ki naj nam ob taki priliki sam pošlje zapis (in fotografijo) o dogodku. OBRAČUN DOHODKA CP GLAS KRANJ PO STANJU 31. 12. 1977 Elementi dohodka Realizacija 31, 12. 1976 Realizacija 31. 12. 1977 Indeks A CELOTNI DOHODEK 8.210.521 10.910.779 133 1. Lastni dohodki 7.091.501 9.428.394 133 a) naklada 1 2.491.448 3.594.612 144 naročnine kolportaža 2.271.887 219.561 3.292.217 302.395 145 138 b) oglasi 3.555.876 4.517.564 127 c) Uradni vestnik 657.045 501.480 76 d) ostalo 377.132 814.738 216 2. B Dotacije 1.129.020 1.482.385 131 STROŠKI 4.875.657 5.807.776 119 1. Mat. stroški 1.688.840 2.308.291 137 2. Amortizacija pod min. 87.020 90.016 103 3. Tiskarske usluge 2.120.976 2.197.833 104 a) usluge Gor. tisk 1.424.440 1.473.470 103 b) usluge L j. Pravica 696.536 724.363 104 4. Papir 978.821 1.211.636 124 C. DOHODEK 3.334.864 5.103.003 153 1. Obvez, iz dohodka 474.069 651.558 137 2 Amort. nad minimal. 43.509 225.041 517 I) Cisti dohodek 2.817.286 4.226.404 150 1. Bruto OD 2.616.385 3.246.011 124 2. Ostanek čist. dohodka 200.901 980.393 488 CELOTNI DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV NA DAN 31. 12. 1977 ('elotni dohodek — Stroški (porabljena sredstva) Dohodek 31. 12. 1977 Razporeditev dohodka po namenu: — obresti za kredite — prisp. SIS izobraževanje — prisp. SIS kultura — prisp. SIS zdravstva — prisp. SIS drugih dejavnosti — prisp. za pok. invalid, zavarov. — prisp. za zaposlovanje — davki republiki — vodni prispevki — članarine — ljudska obramba — amortizacija nad minimalno — zavarovalne premije — str. plačilnega prometa — zemljišča, Posočje, ZG Ljubljana Cisti dohodek 31. 12. 1977 od tega — bruto OD — sklad skupne porabe — redni del — sklad^kupne porabe — stanov, del — rezervni sklad — lastni — 2 % skupne rezerve občine — 3 $ skupne rezerve republike — poslovni sklad 10.910.779,00 ■5.807.77.5,6() 5.103.003.10 14.372,40 193.777.85. 54.111,55 59.998,10 83.279,80 31.729,60 7.591.55 20.878,55 19.825,80 7.059,85 1.267,75 225.041,40 5.875,00 15.526,55 136.263,80 3.246.01 1.20 216.798,05 261.949,40 102.060.05 17.170,35 25.755.55 356.659.25 876.599.55 1.220.403,85 ?.220.403,85 Leto 1977 je torej za nami, pred nami pa tretje leto našega srednjeročnega načrta, ki od nas zahteva novih naporov zaradi zadovoljitve naših bralcev po hitri, objektivni in izčrpni informaciji, pomembni za okolje, v katerem živijo, za občino in Gorenjsko kot celoto. Letos že od vsega začetka povečujemo strani Glasa tako v torkih kot v petkih ker nameravamo.povečati obseg časopisa za nadaljnih 100 strani (na 1800), kar pomeni pri KM) številkah Glasa poprečno 18 strani na 1 izvod Da bomo ta cilj lahko dosegli, nam boste morali pomagati tudi vi, da nam boste dopisovali in ostali zvesti tudi jeseni, ko bomo pobirali nekoliko zvišano naročnino. Glas je in želimo, da tudi ostane, redni nepogrešljivi hišni prijatelj* CPCilas V Kranju, 17. 4. 1978 Pomoč korakom samostojnosti Prvič in tudi drugič se neuspešno skuša pobrati mali smučar, nato pa mu tretjič vendarle uspe. Sam brez pomoči po padcu vstane in se pelje naprej. Nič posebnega, bi kdo rekel za takega malega smučarja. Vendar pa se s tem malim uspehom, s takšno malo zmago nad samim seboj, simbolično konča film, ki ga je kot nekak dokument, bi lahko rekli, o svojem delovanju posnelo Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo. Mali smučar začetnik pa je bil' s cerebralno paralizo prizadet otrok spastik. Letošnjo zimo je gorenjsko društvo za cerebralno paralizo prvič organiziralo smučarski tečaj za otroke spastike. Sloje bolj za poskus — po švicarskem vzoru —, ki pa je presegel vsa pričakovanja. Osem otrok, najmlajši je bil star 5 let, je teden dni smučalo v Gorjah pod vodstvom dveh smučarskih učiteljev sicer študentov Višje šole za telesno kulturo in fizioterapevtke. Otroci, ki imajo od rojstva ali kasnejše možganske poškodbe motene funkcije drže in gibanja, so v enem tednu osvojili najosnovnejše smučarske učenosti kot so vožnja navzdol, zavijanje k bregu, nekateri pa tudi vijuganje in seveda tudi, kar je za vse začetnike enako težko — pobiranje po padcu. »S smučarskim tečajem, ki je, čeprav tako kratek, pokazal, da lahko imajo tudi spastiki smučanje kot rekreacijo, smo pri nas zaorali ledino,« zagreto razlaga dosedanje izkušnje ortopedinja dr. Tatjana Veličkovičeva iz ZD Kra.nj. »Za spastične otroke je namreč gibanje ali bolje rečeno učenje pravilnega gibanja edina pomoč pri zmanjševanju njihove telesne prizadetosti. Fizioterapija je, čeprav nujno potrebna in koristna, po svoje dolgočasna za otroka, sport in rekreacija pa je tako za spastike kot za zdrave otroke vse kaj drugega. Razen plavanja, ki ga spastikom vedno priporočamo, imamo sedaj se smučanje, za katerega bomo naslednjo zimo pritegnili dosti več otrok. Izkušnje smučarskega tečaja pa bi lahko uporabili tudi za popestritev recimo plavanja in mu dodali nekaj športno tekmovalnega duha. Ce namreč prizadetemu otroku budimo zavest, da se lahko giblje bolj samostojno in da je pri tem uspešen, se bo rad gibal, še raje pa, če bo lahko pri tem tekmoval z vrstniki. S pa stični otroci se praviloma Obnoviti osnovno šolo Bohinjska Bela - Na drugi temeljni kandidacijski konferenci so krajani razen ocene volitev, ki so v tej krajevni skupnosti dobro uspele, poleg potrditve kadrovskih predlogov za vodilne funkcije v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih ter v SRS in v SFRJ obravnavali tudi predloge dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter splošne porabe. Ob tem so posebno poudarili neodložljivo zahtevo po takojšnji obnovi stavbe podružnične šole, ki jo je leta 1976 poškodoval potres. Čeprav se mnenja izobraževalne skupnosti precej razhajajo s to zahtevo, glede na majhno število šoloobveznih otrok, vseh je le 24, krajani vztrajajo na tem, da se stavba mora obnoviti. To utemeljujejo tudi s tem, da bi lahko v stari stavbi uredili dve stanovanji za učitelje, šola pa bi koristila tudi v druge namene. Hkrati pa so tudi zahtevali, da se čimprej uredijo prostori za varstvo najmanj 30 predšolskih otrok. Stroški za obnovitvena dela na stavbi podružnične šole bodo po prvotnem izračunu znašali milijon 450.000 dinarjev, vendar bodo do zaključka del precej višji. Zaradi tega so se zavzeli za to, da bi najeli tudi bančne kredite. Na konferenci so predstavniki gasilskega društva, ki letos praznuje 80-letnico obstoja, ponovno opozorili, da bo treba obnoviti gasilski dom. Pri dosedanjih delih pri gradnji so največ prispevali občani sami s prostovoljnim delom in z gradbenim materialom, vendar je nujna tudi družbena pomoč, predvsem za opremo in delo štaba civilne zaščite, ki bo imel svoje prostore v domu. JR Težave z zaščitenimi hišami Kropa — Prebivalce Krope že več let pestijo težave z obnavljanjem starih, spomeniško zaščitenih stavb, vendar so vsa prizadevanja, da bi se stanje izboljšalo, zaman. Tudi svet krajevne skupnosti in krajevne družbenopolitične organizacije, ki so že večkrat razpravljale o tem problemu, si brez širšega razumevanja in pomoči ne morejo kaj pomagati. Zaradi utesnjenega naselja Krope je gradnja stanovanj omejena in tudi možnosti za zasebno gradnjo so že izčrpane. Edini izhod vidijo v Kropi v takojšnji adaptaciji sedanjih hiš v starem mestnem jedru. Za to pa je potrebno zagotoviti ustrezno urbanistično in spomeniško-varst veno dokumentacijo ter nuditi večjo družbeno pomoč za adaptacijo starih objektov. Zaradi ovir pri obnavljanju je v Kropi vse več stanovanj praznih, propadajo in bodo Razsvetljava in asfalt Tržič — Večina vprašanj delegatov tržiške občinske skupščine se nanaša na komunalne probleme po krajevnih skupnostih. To pogosto prispeva k hitrejšemu razreševanju problemov. Dve vprašanji so občinski skupščini zastavili delegati krajevne skupnosti Tržič-mest o. Prvo se nanaša na asfaltiranje ceste od Slapu do Cadovelj, drugo pa na ureditev razsvetljave in asfaltiranje dela Koroške ceste od odcepa na Kavne do strelišča na Cimpru ter na ureditev razsvetljave do vzgojnovar-stvene ustanove na Gradu. Prizadeti želijo, da bi bile želje čim prej uresničene, saj je na primer cesta do Ca dovelj razrita in pogosto zasuta s kamenjem, ki se vali z nasipa pod novo cesto v Lom in morajo prvi vozniki zgodaj zjutraj sami odstranjevati kamenje, enako pa velja I udi za cesto do strelišča na Cimpru. kjer pa je povrhu vsega še tema. Precejšnja sredstva bodo potrebna /.a uresničitev nalog Samo asfaltiranje do ( inipra in ureditev javne razsvetljave bo veljalo okrog 100.000 dinarjev, za vse drugo pa bo treba še 650(000 dinarjev. I. Kepi« kmalu ostala neuporabna. To bo kmalu v Kropi velik problem in ne stara spomeniška značilnost, ki je doslej privabljala domače in tuje turiste. Po ugotovitvah sveta krajevne skupnosti Kropa je poseben problem za slehernega lastnika stavbe, ki želi obnoviti stanovanje, iskanje gradbenega dovoljenja in soglasje Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju. Običajno prošnjo Zavod v Kranju zavrne z utemeljitvijo, da adaptacija ni možna ali pa z dovoljenjem odlaša toliko časa, da so zainteresirani prisiljeni svojo hišo obnoviti po svojem, čestokrat pomanjkljivem okusu. Kroparji mislijo, da bi morala Zavod za spomeniško varstvo in Zavod za urbanizem izdelati projekt na osnovi sedanjega zazidalnega načrta, ki bo vseboval skico in način adaptacije za sleherni zaščiteni objekt v Kropi. V nasprotnem primeru bo to staro kovaško naselje kaj kmalu izgubilo sloves in status enega najbolj značilnih spomeniških krajev v Sloveniji. O razreševanju te problematike so se predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij Krope že pogovarjali s pristojnimi ljudmi na občinski skupščini, zato lahko upa mo, da se bo premaknilo z mrtve točke v prid občanom Krope m tudi v zaščito tega pomembnega zgodo- neradi gibljejo, ker se boje padcev. Gibanje pa je zanje edino zdravilo, če sploh lahko uporabljamo to besedo. Sploh nismo pričakovali, da bo najmlajši udeleženec tega smučarskega tečaja petletni Boštjan že lahko skupaj z mamo šel na vlečnico.« Mnogo so v tem tečaju pridobili tudi trije fantiči, ki so si bili pred leti v prometni nesreči tako hude poškodovali možgane, da so se morali po zdravljenju še enkrat učiti hoje in drugih osnovnih gibanj, ki jih ima človek sicer v podzavesti. Od rojstva prizadetim otrokom spastikom pa je treba prav tako od vsess začetka pomagati pri osvajanju gibov in urjenju, »mehčanju« mišk. Zdravstvena služba je organizirana tako, da posledice možganske okvare, ki nastane v nosečnosti in ob porodu odkrivamo kar najbolj zgodaj, tako da se zdravljenje začne takoj, ko se pojavijo znaki prizadetosti. Otroka obravnava širok krog strokovnjakov od pediatra in fizioterapevta v otroškem dispanzerju, do nevrologa, pedopsihiatra kliničnega psihologa, ortopeda,logopeda ter po potrebi še ostali specialisti, odvisno od teže otrokove priza detosti. Pomembno vlogo pa imaio pri tem tudi starši. Ti morajo bi;i toliko osveščeni, da vedo, kaj je za otroka dobro, kako ga je treba spodbujati, vzgajati in voditi skoz: življenje brez vcepljanja zavesti, da so povsem drugačni od drugih otrok, da ne zmorejo samostojnosti in da zanje ni vedrine. Z nekajletnim delom dispanzerjev, kot je kranjski za mentalno higieno ter z vrtci za spastične otroke v Kranju in Škofii Loki se na Gorenjskem poleg vs*?r ostalih oblik skuša pomagati okoli 250 prizadetim otrokom. Nekaterim se lahko njihov moten telesni razve; skoraj popolnoma odpravi, vsaj dč take mere, da jih praktično ne ovirs pri vključevanju v delo in življenje medtem ko težje prizadeti po uspo sabljanju lahko delajo v delavnicah pod posebnimi pogoji. L. M Celodnevna šola na Jesenicah Z naslednjim šolskim let oni hod., prešli na celodnevni pouk učern. prvih treh razredov osnovne Prežihov V orane na Jesenicah. I \" niče jim bo odstopila sosednja Toneta Cufarja, ki se bo nižjanrj razredi preselila na Plavž. V celodnevni šoli bo mogoče \ loti izpolnjevati vzgojnoizobraževa ne naloge. Učitelji bodo skušali odpravili osip učencev in zagotovit vsem otrokom, da šolo v redneD I času dokončajo. Z modernimi oblikami dela pa se bodo šolarji hkrati priučili tudi delovnih navad. L. K orem vinskega naselja JR Veletrgovina Špecerija Bled TOZD Veleprodaja n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Veleprodaja razpisuje prosta dela in naloge: MESARJA PREDELOVALCA Pogoji: poklicna (KVl i obrazba živilske stroke Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo na naslov: špecerija Bled, TOZD Veleprodaja, Kajuhova 3, Bled v 10 dneh po objavi. K O G P R A N J Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD OBRT KRANJ bo. ODKUPUJEMO SUHEBOROVEIN debeline 50 m / m HRASTOVE PLOHE Informacij, tel 26-061 K-an, od 6. do 14. ure V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Kranj — Delavska univerza Kranj je organizirala tečaj za voznike viličarjev, ki bo trajal mesec dni. Udeležuje se ga 20 delavcev raznih delovnih organizacij v Kranju in v okolici. Predavajo sodelavci Delavske univerze Kranj in Železarsko izobraževalnega centra. Ob koncu tečaja bodo ustno preverjali znanje in pregledali sposobnost voznikov v praktični vožnji. — B. B. NAST ALPINISTI V TUJE GORE Jesenice — Zima naših alpinistov ni uspavala. Preplezali so številne zahtevne smeri, utrdili in še zboljšaii znanje ter se pripravili na pomembne letne vzpone in odprave. Za leto 1978 imajo naši alpinisti obetavne načrte. Posebno »pridni« bodo morali biti tisti, ki upajo, da bodo prihodnje leto izbrani v odpravo na najvišji svetovni vrh Mont Everest. Alpinisti se bodo letos udeleževali tradicionalnih alpinističnih srečanj in taborov doma in na tujem, samostojno pa bodo plezali v Alpah, Dolomitih, v ameriških gorah in v gorah Sovjetske zveze. Organizirane bodo tudi mednarodne odprave, v katerih bodo sodelovali naši alpinisti. U. Z. JUBILEJ JEZERSKIH PLANINCEV Jezersko — Jezerski planinci so se zbrali na jubilejnem občnem zboru in proslavili 30. obletnico delovanja društva. Slovesnosti so se udeležili pobudnik za ustanovitev jezerskega društva Pavel Kemperle iz Kamnika, podpredsednik Planinske zveze Slovenije in predsednik PD Kranj Franci Ekar ter predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Jezerskega. Se posebno aktivni so mladinski, alpinistični in markacijski odsek. Mladinski odsek je usposabljal mladinske vodnike, pripravil planinsko šolo, ki jo je obiskovalo 25 mladih, razen tega pa pomagal pri urejevanju potov in kurjenju kresov ob praznovanjih. Alpinistični odsek deluje šele eno leto. Kljub temu se lahko njegovi člani pohvalijo s prek 300 registriranimi vzponi. Večina jih je bila opravljena v domačih gorah, svoje znanje pa so jezerski alpinisti preskusili tudi v Centralnih Alpah. Alpinisti so še posebno pomembni pri krepitvi obrambnih priprav v tej gorski krajevni skupnosti. Pohvale je bil na občnem zboru deležen tudi markacijski odsek. Planinsko društvo Jezersko je v počastitev 30. obletnice delovanja društva in 200. obletnice prvega vzpona na Triglav izdalo zbornik. Občni zbor so sklenili s planinskim predavanjem, Franci Ekar pa je dolgoletnim planincem podelil odlikovanja Planinske zveze Slovenije. A. Karničar POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ PRIVLAČNI TURNI SMUK Jesenice — Turno smučanje ima pri nas precejšnjo tradicijo. Z njim so začeli Piparji in Drenovci, sledili pa so jim med vojnama Skalaši, potem pa člani naših planinskih in smučarskih organizacij. Posebno aktivna je komisija za alpinizem, pobudniki za turne smuke pa so tudi alpinistični odseki in smučarske organizacije. Alpinisti prirejajo tudi smučarska tekmovanja, kjer so še posebno znani Kramarjev smuk pod Storžičem, Triglavski, Zvonarjev ih Zlatorogov smuk, VTK smuk pod Jalovcem, Stuparjev smuk na Kamniškem sedlu itd. Za turno smučanje so najlepši pogoji v Julijcih, na Savinjskih in Kamniških planinah, na grebenih Grintavcev, na Voglu, Črni prsti, na Hribarici in Velem polju, v Krmi, na Križkih podih in še marsikje drugje. U Ž. Podnart — Delavci Cestnega podjetja Kranj delajo cesto Podnart—Kropa. Ta cesta bo velikega pomena za ves levi breg Save, koristila bo industriji in turizmu. Oporni zid, ki ga postavljajo, bo ob trasi te ceste dolg 200 metrov in visok 7 metrov, zanj pa bodo porabili 1000 kubičnih metrov betona. — Foto: F. Debeljak RAZSTAVA SPOMLADANSKIH ŠOPKOV Kranj — Hortikulturno društvo bo od 26. do vključno 30. aprila pripravilo že četrto razstavo spomladanskih šopkov. Razstava bo v društvenem paviljonu pri Prešernovem gaju, odprta pa bo vsak dan od 10. do 17. ure. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM I Delo Svobode v Ribnem n ujirnnMtlll 1 it*>/\v:*.« \ ri i L- » » I',.,].. \M Ribno pri Bledu — Minulo soboto, 8. aprila, je delavsko prosvetno društvo Rudija Jedretiča Ribno imelo občni zbor. Pogovorili so se o svojih težavah in o programu prihodnjega dela. V zadnjem mandatnem obdobju »o naštudirali 5 dramskih del, tri otroške igrice in enodejanko. Igro Trije vaški svetniki so večkrat uprizorili, prav tako tudi igro Lumpacij Vagabund, Sneguljčico, Mojco in živali, Svojeglavčka. Razvalino življenja, enodejanko Mati, Kam iz zadreg ter otroško igrico Dedek Mraz V štirih letih so tako imeli 83 predstav, 12 proslav in o družabnih •ečerov. Skupno so organizirali 107 Prireditev. Na njihovem odru je gostovalo 32 drugih dramskih skupin. Pripravili so 7 razstav ročnih del in razstav slikarjev amaterjev. Za ureditev svoje dvorane so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur ter plačali 90.000 dinarjev. Krajevna konferenca SZDL Ribno je podelila priznanje društvu ter njegovemu predsedniku Radu Mu žanu. Priznanje je dobila tudi osnovna šola Ribno in njihova zaslužna učiteljica Arhova. Člani društva so poudarili, da bi morale družbenopolitične organizacije dati društvu več moralne pomoči, razen tega pa hi se moralo turno dejavnost vključiti ot rok. V v kui-čimveč prihodnje želijo pripraviti proslavo ob dnevu OF, proslavo ob stoletnici rojstva Otona Župančiča, organizirati razstavo ročnih del, proslavo za 1. maj in dan mladosti. Preuredili bodo tudi klubsko sobo, v kateri bodo organizirali razne krožke. V te dejavnosti naj bi se vključilo čimveč ljudi, organizirali pa bi radi tudi društvo prijateljev mladine ter pevski zbor. V letošnji sezoni bodo uprizorili igri Zupanova Micka in Vdova Rošlinka. Tako kot povsod drugod bi tudi v Ribnem radi imeli več strokovnih kulturnih delavcev ter pevovodjo. R. T. Igra narave — Ni tako redko, da ob sprehodih v gozdu ali ob delu v gozdu (»pazimo prave nenavadne igre narave: korenine in debla dreves zanimivih oblik. Upokojeni delavec Gozdnega gospodarstva Bled pa je v pokljuških gozdovih opazit deblo, ki več kot očitno spominja na velikana, težaka, delavca, ki je zamahnil z roko r zamahu sekire kot da bi narava sama hotela simboli zirati in opozoriti na težko delo gozdnih delavcev . . . Foto: F. Perdan Ne le zavetišče planincev - Planinsko društvo Kranj je za lanski praznik republike otvorilo na Krvavcu Planinski dom. ki je bil zgrajen leta 1V5V in je bU zato potreben temeljitega popravila in razširitve. Planinski objekt na (jospmeu je od lanskega novembra večje, bolje opremljeno in prijetnejše' To ne vedo le planinci, temveč številni smučarji, šolarji, vojaki, miličniki in drugi obiskovalci Krvavca, ki jim je planinski dom vedno ponudil gostoljubje. Pogosto dom vseh niti sprejeti ni mogel. V takih primerih sta disciplina in redoljubnost obiskovalcev še kako potrebna. Mnogi se tega ne zavedajo in povzročajo osebju doma, ki je zelo obremenjeno z delom, dodatne preglavice. Neupravičene so bile zato pripombe redkih obiskovalcev, ki so v takih »špt cah« terjali v domu usluge, kijih še v drugih »elitnih« lokalih r dolini komaj najdejo! Marsikateri obiskovalec Krvavca se je ob takih primerih zgražat in jih obsojal. Ljudje,- ki iz idealizma in planinske zavesti oskrbujejo postojanke, lahko zaslužijo le priznanje! (jk) - Foto: F. Peniti n POPRAVEK Pri oglasu Vzgojno varstvenega zavoda Kranj, objavljenem v GLASU št. 29 od 14. aprila 1978, s katerim vabijo študente višjih letnikov vzgojiteljske šole, šole za medicinske sestre, pedagoške akademije, pedagoške gimnazije in ustreznih fakultet, da se pri' javijo za pomoč pri delu z otroki v vrtcih in otroških jaslih, smo pomotoma objavili da jih potrebujejo za čas od 15. julija do 15. septembra. Pravilno je od 15. junija do 15. septembra. (24. zapis) Jurij Vega se je kot topničarski častnik (torej ne: »artilerijski oficir«, to je tuje!) udeležil tudi bojev s Turki. Na strani generala Lavdona se je izkazal in mnogo pripomogel do slavne zmage nad- Turki pred Beogradom leta 1789. Natanko je izračunal domet avstrijskih topov, nobena krogla ni zgrešila cilja. Sicer pa tudi slovenska ljudska pesem ve za Lavdonovo zmago pred Belim gradom: Cesarski bombe mečejo, se Turki z grada vlečejo. Udeležil pa se je Jurij Vega tudi bojev na nemških tleh, kjer so se Prusi upirali habsburški cesarski oblasti. — Z vojaškega področja je Vega izdal posebno knjigo »Praktična navodila za bombardiranje«. Spustil pa se je naš Zagoričan tudi na »civilna« matematična področja. Kot član komisije za mere in uteži se je ukvarjal s problemi, ki so nastopili s francosko revolucionarno zamislijo (decimalni sistem — meter, kilogram). Spisal je v zvezi s tem tudi krajšo razpravo o merjenju časa in o gibanju krogle, ki se vrti s stalno hitrostjo okoli spremenljive osi. VEGOVA BIBLIOGRAFIJA im bolj se poglabljam v m vednost o Juriju Vegi in čim-\k_Jj več literature o njem preberem, tembolj se zavedam, kako malo pravzaprav vemo o tem našem rojaku, kmečkem sinu iz Zagorice nad Savo. Radoznali domoljubec bo poslej o Vegi lahko kar dosti zvedel iz ene same knjige, ki je izšla 1. 1974. — Naslov ji je Bibliografija -Jurija Vege; spisal jo je Jože Povšič. Pomembnost Jurija Vege za svetovno znanost je Povšič prikazal |.z besedami: »Oprijel se je pisanja učbenikov in predvsem preračunavanja logaritmov, področja, ki je bilo takrat aktualno. Tega dela se je lotil z naravnost kmečko trdo-vratnostjo, z neverjetno energijo, z vztrajnostjo in skrbnostjo — kar je pravzaprav naša slovenska narodna poteza — in uspel v svetovnem merilu! Njegove logaritemske tablice pozna ves svet; nekatere, novim problemom primerno predelane in izpopolnjene, so še zdaj zelo razširjene in rabljene. Smemo ga šteti med tiste naše sinove, ki so z deli mednarodne veljave dokazali, da smo Slovenci del evropske celote, ki je soustvarjal in soustvaril evropsko kulturo, in da so tudi mali narodi potreben in ustvarjajoč faktor evropske skupnosti. Jurij Vega je za nas izraz umske moči in dokaz, da imamo resno izročilo mednarodnega pomena. Njegovi dosežki sodijo -ne glede na tuj izrazni jezik, v katerem je pisal — v našo slovensko kulturno zakladnico« SPOMENIKI IN PLOŠČE No, najbolj znan je pač Vegov doprsni kip v bronu, ki stoji že od 1. 1907 na moravškem trgu pred cerkvijo. Portretni kip je delo akademskega kiparja Ivana Zajca (onega umetnika, ki je ustvaril tudi Prešernov spomenik v Ljubljani). Kip sam je delan v dvakratni naravni velikosti. Na čelni strani je lakonično preprosto napisano »VEGA«, na hrbtni strani kamnitega podstavka pa je vklesano: »Jurij baron Vega, rojen 23. marca 1754 v Zagorici, umrl 26. septembra 1802 na Dunaju«. — Nad napisom je vklesan matematikov baronski grb. Že prej pa so postavili Vegov doprsni kip iz belega marmorja nad glavni portal slovenske realke v Idriji. Bilo je to leta 1903. Kip je izdelal tedaj še manj znani kipar Martin Bizjak. - Vendar pa ta kip Jurija Vega ni dočakal osvoboditve. Že 1. 1932 ga je dala »kulturna« Italija v svoji besnosti do vsega, kar je slovenskega, odstraniti. Na njegovo mesto so pozneje postavili kip laškega prirodoslovca Antona Sco-polija. — Kako pa je zdaj? Moral bom kdaj le stopiti še v Idrijo. Spominsko ploščo na hiši, ki jo slejkoprej imenujejo Rojstni dom Jurija Vege (čeprav je to nova hiša, postavljena v bližini stare, pravega rojstnega doma Jurija Vege), sem opisal že v zadnjem zapisu. Le to še povem, da je bila prvotna plošča na stari hiši preprosta lesena »dilca«, odkrita z veliko narodno slavnostjo dne 26. septembra 1865. Dr. Lovro Toman, je svoj priložnostni govor zaključil (s precej naivnimi besedami, vsaj za današnje čase!): Kakor iz nič številka v večnost sega, tako po nji tudi tvoja slava, Vega. Nič bolj poetičen pa ni bil tudi zaključek govora župnika Kajetana Hueberja: Vega čista je slovenska kri, na veke naj Vega živi! To je bil oni Kajetan Hueher, ki je kot kranjski kaplan v letu 1847 prijateljeval s Prešernom. Bil je tudi sam nekaj pesnika, saj je »zložil« zelo znano, že zdavnaj ponarodelo »Otok bleski, kinč nebeški . . .« Ob tej priložnosti, ko so odkrili na pravi Vegovi rojstni hiši prvo spominsko ploščo, so pritrdili na bližnjo cerkev sv. Križa v istoimenski vasi (danes Križevska vas) ploščo iz litega železa z latinskim napisom, k: omenja rojstvo in smrt Jurija Vege (Plošča je še danes pritrjena na prvotnem mestu nad cerkvenimi vrati.) V spomin Juriju Vegi je bila poimenovana tudi ljubljanska realka pa tudi ulica (Vegova ulica) kjer ta šola stoji. - Za prihodnji zapis mi ostaja še omemba ogleda spominske sobe Jurija Vege v Zagorici (in problema, ki je nastal v zvezi s premajhno, le simbolično najem-nimo). - Pa tudi o nesrečni smrti Jurija Vege bo treba kaj povedati. Jurij Ve&afin njegov baronski grb) Rokomet NAS NAJBOLJŠI ALPSKI SMUČAR BOJAN KRIŽAJ PRED MATIČARJEM — V soboto je stopil pred matičarja naš najboljši alpski smučar Triičan Bojan Križaj. Za družinsko sopotnico si je izbral prikupno Barbaro iz Zvirč. Bojan je v tej smučarski sezoni v svetovnem pokalu v skupni uvrstitvi zasedel dvajseto mesto, v slalomu enajsto in veleslalomu dvanajsto. Razen tega je dvakratni balkanski prvak in državni prvak v slalomu in veleslalomu. V tržiški poročni sobi ga je poročil predsednik tržiške kulturne skupnosti Franc Kopač. Bojan, na tvoji novi življenjski poti naše najboljše želje! (-h) — Foto: F. Perdan Skromna udeležba Kranj — Okoli 180 učencev in dijakov kranjskih osnovnih in srednjih šol se je v soboto pomerilo na spomladanskem krosu, ki pa kljub zanimivim bojem v pionirskih kategorijah ni izpolnil pričakovanj; predvsem zaradi (ne)ude-ležbe srednjih šol. saj sta nastopili le (lini na zija (v nepopolni sestavi) in KAŠC. Med osnovnimi šolami so samo štiri nastopile s popolnimi ekipami v vseh kategorijah, |m>kal za vseekipne-ga zmagovalca pa je zasluženo, z veliko prednostjo V točkah, osvojila osnovna šola France Prešeren. Na odlično pripravljeni progi ob »trimstezi« so se tokrat izkazali le zmagovalci v posameznih kategorijah saj so vsi pritekli v ulj s precejšnjo prednostjo preti zasledovalci. REZULTATI - mlajšo pionirke (600m): 1. Krbežnik (FP). 2. Krničar (MVj. .1. Vrhovnik (SM); ekipno: 1 M. Valjavec; starejše pionirke (600 m): 1 Krničar (JBT). _'. Reber nik (SM), 3, Sotelšek (FP), ekipno: 1. F. Prešeren; mlajši pionirji (600 m): 1. Majcen (FP). 2. Vrhovnik (SM), .}. Pestotnik (MV), ekipno: 1. F. Prešeren; starejši pionirji (1000 m); 1. Frelih (SJ). 2. Vrhunc (MV), ;). .Jurančič (SJ). ekipno: 1. S. Jenko. Vseekipna uvrstitev: 1. F Prešeren H4, 2 M. Valjavec 140. .'!. S. Mlakar 157, 4. S. Jenko 178 točk. Mlajše mladinke (1000 m): I. Dežman (EASC), 2. (iogala (Gimn.h -i. Ovsenak (EASC). ekipno: 1. EASC; starejše mladinke (1000 m): 1. Smrtnik (EASC). 2. Valjavec (EASC). 3. Harej (Gimn), ekipno: I. EASC: mlajši mladinci (1500 m); 1. Križaj, 2. Gre-gorc, J. Dolhar (vsi EASC). ekipno: 1. EASC; starejši mladinci (2000 m): 1. Sink (KAŠC) 2. Knap. 3. Legat (oba Cimn.), ekipno: 1. EASC. Vseekipni zmagovalec: EAŠC 31 točk. Občan o športu in rekreaciji Še več delavcev v telovadnice in v naravo ŠKOFJA LOKA - Za današnjo rubriko o rekreaciji in telesni kulturi v delovnih kolektivih smo tokrat izbrali Loško tovarno hladilnikov. V tej delovni organizaciji je namreč nekaj vrhunskih športnikov, ki se ponašajo z lepimi mednarodnimi uspehi. Tu je dvigalec uteži in kajakaš Peter Kalan in kegljač, bivši reprezentant, Prion in še već drugih odličnih športnikov. 1400-čIanski delovni kolektiv ima dokaj dobro razvito rekreacijo, vendar se jih s športom ukvarja le okoli 150. Seveda pa so to registrirani tekmovalci, je pa še nekaj takih, ki sami skrbijo za svojo telesno vzdržljivost. Omenili smo, da imajo v LTH raznoliko obliko športne rekreacije, toda otepajo se s težavami, kako pridobiti še več članov za športno udejstvovanje. V prihodnjem obdobju bo bolje, saj pričakujejo, da bodo dobili poklicnega referenta za šport in rekreacijo. Ta naj bi našel način, kako pridobiti več delavcev za to koristno deiavnost. rekord. V biatlonu (poteg in sunek) je dvignil 180 kg. Leta 1975 je z državno reprezentanco nastopil tudi na balkanskem prvenstvu in se s tega prvenstva vrnil s tremi srebrnimi odličji. Tudi v kajaku ni od muh, saj je bil v ekipi, ki je že večkrat posegla po državnih in republiških naslovih. »Kot je dejal že predsednik naše športne komisije, imamo tu dovolj raznoliko rekreacijo. Vendar si vsak po svoje prizadeva, kako bi v to zdravo rekreiranje in šport v delovnem kolektivu pritegnil čim več članov. Vse možnosti niso izkoriščene. Upamo, da bodo tudi ostali spoznali, da je zanje tudi rekreacija potrebna.« JOŽE Ramovš — vodja kontrole ter predsednik športne komisije: »V našem delovnem kolektivu imamo redno rekreacijo v namiznem tenisu, kegljanju, šahu, streljanju, malem nogometu, plavanju ter veleslalomu in smuških tekih. Športniki tekmujejo na občinskih prvenstvih in prvenstvih med TOZD in obračunskimi enotami. Imajo tudi tekmovanja v krosu, plavanju, veleslalomu, streljanju in kegljanju za najboljšega športnika tovarne. Redno se udeležujemo planinskih pohodov, sedaj pa smo pred ustanovitvijo svoje planinske sekcije. Člani sekcije bodo gostje planinske loške transverzale«. Mojca Rant -kemijski laboratorij: »Ženske imamo vse tiste športe kot moški. Vendar je pri naših ženskah še slabše kot pri moških. Le okoli petnajst nas je, ki redno treniramo in se rekreiramo. Vsekakor je ob delu in vseh družinskih obveznostih treba najti čas tudi za dobro telesno počutje. To pa dajeta prav šport in rekreacija. Organizirali smo smučarske začetne in nadaljevalne tečaje, ki se jih je udeležilo dovolj žensk. Zanimanje torej je, toda kako jih pridobiti, je sedaj še vprašanje.« Peter Kalan _ IHN* Peter je odličen športnik, ■•«"•'»■ U m^fTaleg^; fSTl Hg) ima Peter tudi državni Lojze Oblak - TOZD orodjarna in vsestranski športnik: »Ne najdemo pravega prijema, kako pridobiti nove športnike in rekreativce. Ko razpišemo tekmovanje, se jih prijavi lepo število, vendar jih potem ni na tekmo. Velikokrat se slišijo opazke, češ, kaj bom hodil na tekmovanja, ko se že pred pričetkom ve, kdo bo zmagovalec in pibiral najboljša mesta. Zadnji pa res ne bom! Takšno mišljenje ni pravilno. Le tako bomo pridobivali nove rekreativce in športnike. Možnosti so«. I). Humer Foto: F. Perdan Težka zmaga Jelovice ŠKOFJA LOKA - II. ZRL Jelovica : Senj 11:10 (5:6), igrišče v Puštalu, gledalcev 400, sodnika Gyoery, Zubanović (oba Zagreb). Jelovica: Pušpan. -Jeršin. Verbinc 1. Luši-na 1. Fisler 1. Peternel •">, Polajnar. Mehnnju -i. Fereder. Veber. Dolenc. Po slabi predstavi so gostje le na komu srečanja morali priznati premoč tokrat za las zbrane jšim (lomačinemi. • REMI V NOVEM MESTU NOVO MESTO - II. ZRL - ženske Krka : Alples 14:14 (8:6), športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Sirotić (Umag), Deko-vič (Poreč). Alples: Šolar. Šuštar. Benedik. I l.ušina H, Kankelj. Snklič. Ml. Benedičič 1. Jenslerle 2. -J l.ušina i. Primožič. Me Benedičič. Po izenačenem srečanju je delile\ točk še edino najprav ičnejša. Domačinkam je pripadel prvi del. drugega pa so dobile gosi je. ki so s lem izl i /ile remi TUDI TRŽIČANI S TOČKO TRBOVLJE - SKL-moški Zasavje Tržič 26:26 (14:13), igrišče OŠ, gledalcev 300, sodnika Ogner, Granc (oba Maribor). Tržič: Teran. Nadišar. Kralj. Mrak I. Maj. 7. King 7. Vidii x. Mravlje. Fi.ks. Baliun. Josel. Krivec. V ostrem m kvalitetnem derbiju moštev / vrha lestvice se nobeni od ekip ni uspelo priboriti prednosti, ki bi jima zadostovala za zmago. Delitev točk so si domačim priborili, ko so v zadnjih sekundah izpilili sedemmetrovko. PORAZ PREDDVORUANK IZOLA - SKL-ženske Obala : Preddvor 14:10 (8:6), igrišče Partizana, 150, sodnika Šparemblek (Trbovlje), Ceak (Ljubljana). Preddvor: Vreček. Kom. Tonu. .Markun 1. Durja 4. Vesel. Mali 2. Rozman I. Brolih 2. Likozar. Krišelj. Andrejka. Preddv určanke so toki a! z razpoloženimi domačinkami imele boljšega uasprutnika. Izol- Alpsko smučanje Kuralt ponovno soliden KRANJ — S tekmami v slalomu in veleslalomu v Italiji in Franciji se je v glavnem končala letošnja mednarodna alpska sezona. Za konec so naši nastopili še v Franciji, kjer pa so med 140 tekmovalci dosegli solidne rezultate in uvrstitve ter precej izboljšali svoje FIS točke. Največ je v zadnjih nastopih dosegel Ločan Jože Kuralt, saj je bil dvakrat sedmi, njegov klubski kolega Boris Strel pa enkrat osmi. Rezultati: Limone (veleslalom): I. M aH v (Italija) 2:24,13, 7. Kuralt 2:27.51, 8. Strel 2:27,69, 21. T. Koželj 2:30,08. 22. Zibler 2:30,11. 24. Magušar 2:30.66. 32. Franko (vsi Jugoslavija) 2:3:1. »0 Auron (veleslalom): 1. M. Ochoa (Španija) ;l:04,:n, ll. T. Koželj .1:06.90. 14. Strel 3:08.48. 26. Franko (vsi Jugoslavija) 3:11,89. Auron (1. slalom): I. Kaivva (Japonska) 91,17, 9. Magušar 93.70. 13. Kuralt (oba Jugoslavija) 94,18. Auron (II. slalom): I. Kaivva (Japonska) 92,91, 7. Kuralt 94,4», 19. Franko (oba Jugoslavija) 98.1 I. d h čanke so vodite vso tekmo in zasluženo osvojile obe ločki. Pari prihodnjega kola - moški: Inles : Jelovica. Tržič : Lipa. ženske: Alples : Slavija (že danes). Preddvor : Eta. -dh Kolesarstvo Cuderman za las ob zmago Varaždin — Na zasneženi cesti, v dežju in mrazu so v nedeljo startali kolesarji na tradicionalni dirki Po poteh Podravine. Od članov kranjske Save sla nastopila le dva - Frelih je osvojil solidno 4. mesto - med mlajšimi m starejšimi mladimi pa je bilo zastopstvo'nekoliko številčnejše. Pri starejših mladincih velja omeniti Cudei■mana. ki ga je rogove« ŽUtibi prehitel šele v ciljni ravnini in je bil Iftkn le za las ob zmago • Rezultati - člani (122 km): I Zrimsek (Novoteksi >7:lMi. 2. Musa (SipoieM. i. Hoj» I Sloga) oba isti čas. 1. Frelih. (Sava t 2: ) !; starejši mladinci (-75km): I /.aulu (-Rog) 2:0«. 2. Cuderman (Saval isti čas. 3. Lusetič (Sipo re\l 2:1(1. 7 Kurent (Suval 2;l.">: mlajši mladinci: I. Moravei (Sloga) 2: !-">. 2. Planin (Astra). 3. Jure! (M. C. Zagrelo. 1 Bogaiaj. o. Tiinič I oba Saval vsiističas. 11. J. Slovenska košarkarska liga Težje do točk, kot so mislili KRANJ - SKL-moški Triglav : Vrbjnika 58:53 (29:38), telovadnica OS F. Prešeren gledalcev 50, sodnika Kučer (Žalec), Mla- denovič (Ljubljana). Triglav: Kutnjak 10, Strniša 6, Omahen 7 Zupan 12, Benčan 6, Benedik 2. Skubic 4. Hri- bernik 11. Vrhnika: Fefer 4, Boncelj 11, Mulej 4 Pahor 13, Nagode 12, Knapič9. Domačini so težje prišli do zmage, kot so pričakovali. Gostje, ki so v Kranj prišli samo s sedmimi igralci, so bili v prvem delu boljši nasprotnik. Po enakovrednem začetku so v drugi polovici prvega dela prevzeli vodstvo. V nadaite-vanju pa so popustili in naredili preveč napak da bi lahko zmagali. LOCAN1 PREKRATKI LE ZA TRI TOČKE MARIBOR - SKL-moški Branik : Loka-invest 90:88 (42:39), dvorana Mladika, gledalcev 100, sodnika Stvarnik (Šoštanj), Zo-harič (Murska Sobota). Lokainvest: Štrekelj 19. Tomažin .i.*). Ba!-derman 12. Eržen 16, Sesek 6. Ni dosti manjkalo in gostje iz Loke bi se vrnili domov z zmago. Po enakovredni ip-, .. obeh delih so le na koncu naredili nekaj bistvenih napak, ki so jih stale zmage. Pari prihodnjega kola: Lokainvest ; Kru, tal. Obala : Triglav. Odbojka Izredna igra Bleda Bled - Odbojkarji Bleda so v predzadnjem kolu doma gost ili mošt v o Reke in ga visoko premagali s .1:0. Bled: Ferjan. Udiih. Torkar. Močnik. M alej. Pretnar. Završnik. Kapus. Rešek. Šolar. Vesko-v ič Zadnja letošnja odbojkarska predstava na B leti u je trajala le 4") minut. Toliko časa so Blejci potrebovali,, da so spravili na kolena letošnjega prvaka II zvezne odbojkarske lige. Igra Bleda zasluži visoko oceno. Kot v prejš-njem srečanju z Metalcem so gledalci tudi tokrat uživali v izredni igri V moštvu Bleda ni bilo slabega moža. Igralce so odlikovali borbe nosi. izredna obrambna in napadalna igra ter dober servis. T« je bil ključ do zmage. Gostje niti niso igrah lako slabo kot kaže rezultat, vendar proti igralcem Bleda niso našli pravega orožja. Gostom se je nekaj upanja nasmehnilo Borac zmagovalec MEDVODE - Na kegljišču v Medvodah se je končalo letošnje kranjsko občinsko prvenstvo v kegljanju. O prvaku je odločal tretji dvoboj med Borcem in moštvom Elektra. V tretjem dvoboju je slavil Borac in potrdil, da je bilo najbolje pripravljeno moštvo v prvenstvu. Elektro je začel dvoboj nervozno. Borac pa zbrano in sproščeno. Zmaga je bila odločena že na začetku. Pri Borcu so bili najboljši Zvršen, Bernik in Ješe, pri Elektru pa Dolinar. L. Glavač v začetku III niza. ko so vodili že z N;0. venriat so jih domačini ujeli. Njihovih upov na zmagu je bilo konec. Sodnika Demšar in Klemen«, u Kranja sta sodila brez napak. Bled ostaja na petem mestu. TUDI GORJANKE SLAVILE Ljubno ob Savinji - Igralke Gonj s«. , Ljubnem ob Savinji premagale domače lutaštvu Ljubno-Glin gladko s 3:0. Gorje: Berčič. Štibilj. Podobnik. Beravs Benedik, Svare, Zoreč. Ropret Tudi v tem srečanju odhojkarice z Goreiiislt niso razočarale. Z zadnjega letošnjega gostov-T nja prinašajo dve pomembni točki. Gorjanke > se odlikovale z borbenostjo, prav tako p'a Su uri' kazale dopadljivo igro. Njihova zmaga je K.u sorazmerno lahka in gladka. Učvrstil? sn . petem mestu. Pari prihodnjega (zadnjega) kola: Gor-Koper. Enotnost (Ljubljana) Bled, Železa« B Kauh Branik Slovenska nogometna liga Gorenjska: Mura 0:1(0:0) KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja i dalcev 100, sodnik Bučar (Novo - * *le~ Strelec: (>: 1 Nag v ie ( Dopisniki poročajo 1 J Kranj - Končano je tudi občinsko kegljaško prvenstvo v skupini B. Sodelovalo je 8 mostov Zmagala je ekipa Gumarja in pridobila pravico sodelovanja v skupini A Med tekmovanjem ^ hajalodo nediscipline, zato so bili nujni odvzemi točk. Največ napak je bi o pn P^janju igralcev, saj so pogosto nastopal, drugi, kot so bili prvotno prijavljeni. Neredno je bik.tud ludovanje ^.p*-nikov vodjem tekmovanja. Marsikatero moštvo si je prav »radi tega poslabšalo "vrstnev. Vratni red: I. Gumar 20. 2. Preddvor 18. 3. Eksoterm 17. 4. Jelovtca 16, 5. Bel. 12 e^Zml« 8,, Triglav (mladinci) 6, 8. Simon Jenko 2. Železniki _ Ze jutr, bo na sporedu prvo srečanje 16. kola II. zvezne ^£™>^a»« " ženske Rokometašice Alplesa bodo gostile moštvo Savne .z Kutine. To bo zamm.vo srečanj« , dna prvenstvene lestvice. Tekma bo na igrišču osnovne šole v Železnikih. ^ Kuhar Kranj - V soboto se je pričelo tekmovanje v severni skupin, nogometnega Prvenstva Gorenjce. Nogometaš, Triglava so se za nadaljevanje prvenstva dobro pnpravli. Ze Januarja J" »«. s trenmg. v telovadnici, od^rah pa so K, P"^^ v'odj.^^ Vnovič-, Kurtov^ ValanU. Du lin itrn-fiii.---™w—' £ --~ bili'poraženi aingrah'neTfcno. Mokič in Česen sta bita najboljta «t"^""^"J" ***** vodja Pavlic .mat« na voljo naslednje igralce: Eljona ZtaUno«fti K»J^ft,*,^'gj*- Brezarja Ocepka. Kordeža Stu.arja. Mr.^^^ Mucala, Sprajcarja, Amidžiča, (.rosa in Kožuha I rigiav voui v ™»c e R Gros Jesenicami. Bohinjem, Lescami in Alplesom. Zagreb - V Zagrebu je bil. proslava 60. f'^J^ Ob tej priložnost, so sklenil, podel. . predsedniku I.tu Cene Valentar. Vaško Stam. bitnik, zlafh značk so tud. Gorenjci. Prejel, so j,h Lojzt^Strumnu SUvko p,, Vifi Božena Krajzelj. Srečko Korbar. Alojz Jeram, Stanko R« tH,£^™lih Rudi Hlebš, Milan ,\ha ti^ba v tekmovanjih resnejši Spotitladansk. del prvenstva se mora oav ja y sode|ova|i na prvenstvu tekmovanje vključiti Se več moštev Pionirska in mladinska se e^* JDUDh*ko tekmovanje. Gorenjske. Oblikovati kaže tudi kadetsko selekcijo in jo vkijunu v J.Starman S SODIŠČA S ceste na pločnik 7 I Na poldrugo leto zapora je senat rožnega sodišča v Kranju obsodil Jožeta Peternelja, starega 24 let z Jesenic, ker je povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrla Ana Alič. Nesreča se je bila pripetila 15. junija lani okoli 20. ure na cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah. Peternelj za volanom ni bil trezen, to je pokazala analiza krvi,po nesreči. Na tej cesti je hitrost omejena na 40 km na uro, Peternelj pa je vozil okoli 60 km na uro. Prav takrat je začelo rositi in cesta je bila mokra in spolzka. Po pločniku pa sta hodili Ana Alič in Ana Zorman. Na ravni, malo nagnjeni, cesti je takrat Peterneljev avtomobil zaneslo s ceste preko pločnika v drog cestne razsvetljave, od tam pa preko Stra-žišarjeve ceste na pločnik pred garažo, kjer je zadel obe pešakin ji. Ana Alič je bila v nesreči tako hudo ranjena, da je kasneje v jeseniški bolnišnici umrla, Zormanova pa je bila le lažje ranjena. Sodišče je ugotovilo, da je Peternelj vozil prehitro in nepazljivo in kar je še posebej obtežilno, bil je vinjen. Ker pa je bil že večkrat kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi kršenja cestno prometnih predpisov in tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, se je sodišče odločilo tudi za varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za leto po prestani kazni. Neprevidno prehitevanje Lesce — V soboto, 15. aprila, nekaj po 17. uri se je na magistralni cesti v Lescah v bližini nadvoza za Hraše pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila znamke mercedes Drago Purko-vič (roj. 1942) iz Rogatice, sicer pa na začasnem delu v Zah. Nemčiji, je vozil proti Jesenicam. Pred nadvozom se je odločil za prehitevanje avtomobila Janeza Tomšiča iz Vrbe. Ko ga je že skoraj prehitel, je i/, nasprotne smeri pripeljal v avtomobilu škoda Janko Celesnik (roj. 1948) z Jesenic, ki je zaviral, vendar ne spolzki cesti nesreče ni mogel preprečiti: oba avtomobila sta čelno trčila. V nesreči sta bila oba voznika hudo ranjena, Celesnik tako hudo, da je kasneje v jeseniški bolnišnici umrl. Škode na avtomobilih pa je za 70.000 din. Voznik Purkovič je bil med vožnjo pripet z varnostnim pasom, voznik Celesnik pa ni imel ugra jenih. Most je popustil Visoko — V četrtek, 13. aprila, ob 10. uri dopoldne se je na lokalni cesti Visoko nad Škof j o Loko —Kovski vrh pripetila prometna nezgoda. Čez most, ki nima nikakršnih prometnih znakov o dovoljeni teži, je peljal voznik tovornjaka Jože G ruba r s Krškega. Naloženo je imel 8 ton strešne opeke. Ko je bil že če/, polovico, je dotrajani most pod težo tovornjaka popustil; zadnji del kesona je skozi vdrtino pade) pod most, stresla pa se je tudi opeka. Vozniku na srečo ni bilo nič, škode pa je za 15.000 din. Kranj — Potem ko si je znanec sposodil — brez vednosti lastnika seveda avtomobil za nočno vožnjo brez vozniškega dovoljenja — si verjetno ni bil čisto na jasnem, kam hoče. Najprej je na zasneženi in brozgasti cesti, kakršna je bila v noči od 13. na 14. april, avto zaneslo v hišo na Maistrovem trgu v Kranju, malo kasneje pa še enkrat v drog na Partizanski cesti, ko je brezuspešno skušal zaviti na Gregorčičevo. Tuje avtomobil dokončno obnemogel, pošteno potreben mehanika in kleparja. - Foto: F. Perdan Razpisni komisiji TOZD predilnica in TOZD prehrana in oddih Tekstilne industrije Tekstilindus Kranj, Gorenjesavska c. 12 razpisuje prosti deli oziroma nalogi 1 VODENJE TOZD PREDILNICE 2. VODENJE TOZD PREHRANE IN ODDIHA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da ima višjo izobrazbo tekstilne, tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri oz. srednjo izobrazbo izmed že navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih ali odgovornih strokovnih del oz. nalog na področju dejavnosti, kijih ta temeljna organizacija zajema. pod 2.: da ima višjo izobrazbo ekonomske, gostinske ali organizacijske smeri oz. srednjo izobrazbo izmed že navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih ali odgovornih strokovnih del oz. nalog na področju dejavnosti, ki jih ta temeljna organizacija zajema. Poleg gornjih pogojev mora kandidat pod tč. 1 in 2 imeti še naslednje. - da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje temeljne organizacije združenega dela, kar dokazuje z dosedanjim - da ima osebnostne in moralnopolitične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. Kandidati morajo prijavi priložiti kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave tega razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj, kadrovski sektor, pod oznako »razpis TOZD predilnica« oz. »razpis TOZD prehrana in oddih«. Kmetovalci! Poleg kmetijskih strojev, traktorjev in rezervnih delov, dobite pri nas tudi semenski krompir igor OR. Informacije dobite na telefon 22-616 in 21-545! Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj Skorja Loka - V petek in soboto, 21. in 22. aprila, se bodo v Novem mestu rta desetem republiškem šolskem tekmovanju Kaj veš o prometu pomerili najboljši iz vse Slovenije. Prejšnji teden pa so se končala tudi izbirna Očinska tekmovanja, kjer so se šolarji trudili pokazati svoje prometno znanje. Slika je s takšnega tekmovanja osnovnošolcev v Škofji Loki. V Novem mestu se bodo v prometnem znanju pomerili tudi srednješolci, obenem pa bo tudi 10. republiško srečanje pionirjev prometnikov. Foto: F. Perdan Vlomi v trgovine Radovljica - V noči od 15. na 16: april je neznanec vlomil v Radovljici v tri trgovine. Železu ine na Gorenjski cesti se je lotil kar pri vhodnih vratih, tako da je razbil del stekla vhodnih vrat in skozi odprtino stopil v notranjost. Vlomil je v predal blagajniškega pulta, kjer je vzel 19f)0din. Neznanec ali neznanci so se lotili tudi zapaha ključavnice na vhodnih vratih trgovine Moda na Gorenjski cesti. Zmanjkalo je 5 vetrovk, 2 satari kompleta, 4 moške obleke, 2 usnjena suknjiča ter dva kovčka vse skupaj v vrednosti 18.()()<) din. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v trgovino Merkur na Linhartovem trgu. Neznanec je razbil steklo na vhodnih vratih, v notranjosti pa je nasilno odprl predal prodajnega pulta, vendar po dosedanjih podatkih ni bilo ničesar odnesenega. Roparska tatvina Tržič — Na Trgu svobode v Tržiču je okoli 20.30 v petek, 14. aprila, neznanec oropal Šefika Pašiča i/. Tržiča. Ta se je bil poprej mudil v gostilni Lonca*', ko pa je odšel ven in proti Trgu svobode, ga je od zadaj neznanec močno udaril po glavi, da je padel. Ropar mu je vzel denarnico s 1800 din. vzel denar, denarnico pa odvrgel. Za njim poizvedujejo. Mrtev pod avtomobilom Kranj — Za sedaj še niso znani vzroki nesreče (če je bila nesreča), ki se je pripetila v soboto, 15. aprila, okoli 22. ure. Ob makadamski cesti med Trstenikom in Oadovljami so namreč našli pod osebnim avtomobilom znamke opel kadet mrtvega Jožeta Studena (roj. 1935) iz Lesc. Avtomobil je bil še v pogonu, luči so bile prižgane, brisalci so delali. Pokojnega so našli ležečega na trebuhu, na hrbet pa ga je pritiskalo podvozje avtomobila. Nekaj pred tem je bil pokojni popravljal svojo hišo v vasi Pangerščica pri Golniku. Zavozil s ceste Škofja Loka — V petek, 14. aprila, ob 8.30 se je na regionalni cesti Škofja Loka —Žiri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jožef Štirn (roj. 1945) iz Kranja je peljal proti Poljanam. Ko se je srečeval s tovornjakom, je zapeljal v desno na bankino, nato pa močno odvil v levo nazaj na cesto. Zaradi brozge na cesti in tudi zaradi neizkušenosti voznik ni mogel ustaviti, tako da je avtomobil zdrsel s ceste, se dvakrat prevrnil in obstal na strehi. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilu pa je za 20.000din. L. M. Delavski svet delovne skupnosti Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Cesta JLA 12 razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE POKLICNEGA USMERJANJA (na sedežu skupnosti) 2. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE (na sedežu skupnosti) 3. SVETOVALCA ZAPOSLITEV - POKLICNEGA SVETOVALCA ZA ENOTO TRŽIČ 4 STATISTIKA (na sedežu skupnosti) Pogoji: pod 1.: visoka šolska izobrazba — diplomiran psiholog in 3-letne delovne izkušnje na področju poklicnega usmerjanja ali kadrovske politike pod 2.: višja šolska izobrazba — pravnik z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na upravno pravnih delih pod 3.: višja šolska izobrazba, kadrovske, socialne ali pedagoške smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na področju kadrovske, socialne ali pedagoške politike pod 4.: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri ali maturant gimnazije z 1-letnimi delovnimi izkušnjami na področju statistike. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za sprejem na delo in imeti ustrezne moralnopolitične lastnosti. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi delavskemu svetu delovne skupnosti — Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Cesta JLA št. 12. 9 Gozdno gospodarstvo Kranj n.sub.o., Temeljna organizacija kooperantov Škofja Loka n.sub.o., vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog za nedoločen čas 1. GOZDARSKEGA TEHNIKA ZA DELO V OPERATIVI 2. DVA MANIPULANTA ODPREME 3. ADMINISTRATORJA TOK Pogoji: pod 1.: gozdarski tehnik pod 2.: gozdarski tehnik, nepopolna srednja gozdarska, 5 let prakse v gozdni proizvodnji, kvalificirani splošni gozdni delavec in 5 let prakse pod 3.: 2-letna administrativna šola Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge na naslov' Temeljna organizacija kooperantov Škofja Loka, Partizanska 22, Škofja Loka. Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Žito Ljubljana, n.sol.o. TOZD Triglav Lesce, n.sub.o. objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE SPLOŠNO-KADROVSKE SLUŽBE 2. ELEKTRIČARJA Pogoji: pod 1.: pravna fakulteta ali šola za organizacijo dela ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, družbenopolitična aktivnost pod 2.: kvalificiran električar Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati v 15 dneh kadrovski službi TOZD Triglav Lesce, Šobčeva 15. Nastop dela po dogovoru. Za delo je predvideno poskusno delo v trajanju 3 oziroma 2 mesecev. Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra Angela Markelj Pogreb drage pokojnice bo v torek, 18. 4. 1978, ob 16. uri izpred domače hiše na pokopališče v Podbrezjah. Žalujoči: hčerke Vida, Zorka in Olga z družinami ter ostalo sorodstvo Podbrezje, 17. 4. 1978 18. stran — Glas IAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA POMIAD lesnina vam v mesecu aprilu poleg ostalega pohištva predstavlja program »VRBAS« • VRBASOV« program pohištva lahko kupite v salonu pohištva na Primskovem in v novem salonu pohištva na Jesenicah Za nakup se priporoča lesnina Kranj s prodajnimi mesti: SALON POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM SALON KUHINJSKE OPREME TITOV TRG 5, KRANJ NOVI SALON POHIŠTVA NA JESENICAH, SKLADIŠČNA ULICA 5 KREDIT DO 50.000 - DIN DOSTAVA DO 30 km BREZPLAČNA TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku Gorenjska predilnica Skorja Loka, Kidričeva c. 75, n.sol.o. razpisuje naslednji prosti organizirani skupni deli 1 POMOČNIKA VODJE TOZD KEMIJA ZA JERSEY 2 ELEKTRIČARJA Poieg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: Višja strokovna izobrazba pletilske smeri in 4 leta delovnih izkušenj v tekstilni stroki, znanje nemščine ali angleščine — pasivno. pod 2.: KV električar in 2 leti prakse na področju elektronike. Poskusno delo je 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Delovna organizacija ALPINA, tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n.sol.o. Delovna organizacija ALPINA, n.sol.o.. TOZD Plastika ? n.sub.o., objavlja prosto delovno opravilo ^un, VODENJE TOZD PLASTIKA za štiri leta Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolni vati še naslednje pogoje: nje- - višja ali srednja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih opra Kandidati morajo poslati prijave z vsemi dokazili Raznih-komisiji TOZD Plastika Žiri, Žiri, Stara vas 23, v 15 dneh* Odbor za delovna razmerja Termopol Sovodenj objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila: 1 REZKALCA 2 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 3. ORODJARJA Pogoj za sprejem: končana poklicna šola ust re/.ne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave pošljite na naslov Termopol Sovodenj — Odbor za delovna razmerja. RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU H KLOVN K SKUPNOSTI upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA NABORNE ZADEVE v oddelku za ljudsko obrambo .Kandidat mora za uspešno opravljanje del in nalog imeti ekonomsko srednjo šolo ali gimnazijo in šolo za rezervne oficirje ter 1 leto delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje, ki so določeni v odloku o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega po-niena za 1 judsko obrambo ( U radni list SRS, ftt. 6/77). Za opravljanje del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z UHtreznimi dokazili je treba poslati v15 dneh po objavi na naslov: RAZPISNA KOMISIJA UPRAVNIH OR-OANOV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA. Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica. I- i ODPRTO od 7. - 19. URE - SOBOTA OD 7. - 13. URE MALI OGLASI vozila Prodam AVTO VVV, registriran d 14. aprila 1979. Pozenik J7. H42U prodam Prodam NEMŠKEGA OVČARJA. Grosova 21, Kokrica, Kranj 226« Poceni prodam 2 nova KAVČA fotelja. Planina 32, Kranj, Fajfar He lena 2715 Prodam vprežni KULTIVATOR. vprežni PLUG, STREŠNO OPEKO bobrovec, BUTARE in hrastova DRVA - klaftro. Pipan Ludvik, Za-poge 25, Vodice 27.18 Prodam KRAVO, ki bo četrtič te-letila. Ribno 29, Bled, Mrak Ana 2915 Prodam PRAŠIČA HM) kg težkega. Zgosa 4 a, Begunje 29 Iti Prodam večjo količino SENA. Zg. Brnik 69, Cerklje 2917 Prodam zidani kromiran ŠTEDILNIK z boilerjem in kmečko KRUŠNO PEČ. Joža Poklukar, Ža leSka24, Bled 291H Prodam 3000 kg sena in otave. Debeljak, Delnice 8, Poljane nad Šk. Loko 2919 Prodam SEMENSKI KROMPIR cvetnik. Naklo 100 2920 Kosilnico pasquali, čelno in PLUG obračalnik vprežni, poceni prodam. Breg 8, Preddvor 2921 Prodam dobro ohranjeno OMARO za spalnico, kuhinjsko NAPO, ZIBELKO. Sveteljeva 20, Šenčur 2922 Prodam sobno SEDEŽNO GARNITURO. Informacije na telefon 28-448 od 15. ure dalje 2923 Prodam TELETA - BIKCE za rejo. Hudo 1, Kovor pri Tržiču 2924 Po zelo ugodni ceni prodam TRAJNOŽAREČO PEČ gorenje, malo rabljeno. Horvat, Koroška 51. Kranj 2925 Prodam SVINJO, ki bo pravkar KOTILA. Kralj Jernej, Moste 53, Kamnik 2943 | 2922 2892 Zaposlimo KUHARICO. Pogoji po dogovoru. Gostilna Bergant, Dolenja vas 41, Selca 2936 Komercialna skupina išče ORGANI STA z opremo. Zadražnik Ivo, Sr. Bela 33, Preddvor 2937 TI) Begunje nudi honorarno zaposlitev za prevzem kioska v Begunjah od L 5. do I. 10. 1978. Prijave pošljite do 25.4. 1978, telefon 064 75-307 2938 dežurni veterinarji OD 21. DO 28.4. 1978: dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 in RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske obvestila ČIŠČFNJE talnih oblog: tapiso-ma, itisona, vam strokovno in hitro in po konkurenčni ceni opravi Kxpres čistilnica talnih oblog. Telefon 21-249 od 7. do 13. ure 2942 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapiso-ma, itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVENIUM ŠAUMREINIGER v vašem stanovanju hitro in poceni, po celi Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na tel.22-043 Valilnica Naklo bo prodajala v sredo, 19. aprila 1978, od 8. do 16. ure 10 tednov stare jarčke v vzrejalifiču v Podbrezjah. GKZ TZE Naklo Alples Industrija pohištva Železniki 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. člena Samoupravne«« sporazuma o medsebojnih razmerjih delav^v v združenem delu naslednja dela in naloge: TOZD Promet blaga komercialna opravila I. Pogoji za zasedbo: — dipl. ekonomist, — 4 leta delovnih izkušenj visokega ali višjega nivoja na opravilih ekonomske smeri, — iniciativnost in samostojnost pri delu in smisel za komuniciranje z ljudmi Za vsa navedena opravila in naloge je predvideno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh od objave na naslov: Alples Industrija pohištva Železniki, Kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. C ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, hčerke, sestre in tete Katarine Rezek roj. Eržen VARSTVO za OTROKA iščem, čeva 19. Kranj 20 mesecev Primožiči V starega xlopiv 2791 Matijovčove mame se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za sočustvovanje z nami, podarjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Gregorjevi mami in vsem sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se družbenopolitičnim organizacijam, KS Podnart za organizacijo pogreba, pevcem iz Podnarta, godbi na pihala iz Gorij, dr. Kuharju za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja, kakor tudi OZD Plamen Kropa in kolektivu Iskra-Mehanizmi Lipnica. Zahvala govornikoma Potočniku in Kleču za lepe poslovilne besede. Žalujoči: mož Stanko, sin Bojan, hčerka z družino, oče, sestri in ostalo sorodstvo Rovte pri Podnartu, 15. aprila 1978 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Janeza Grabca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, neštetim prijateljem, znancem, posebno pa vsem dobrim sosedom, kolektivu SGP Gradbinec Kranj posebej še govorniku, učencem in razrednima tovarišica-ma Osnovne šole France Prešeren Kranj, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti nam izrazili pismeno ali ustno sožalje, darovalcem cvetja in vencev ter vsem. ki so kakorkoli drugače počastili njegov spomin, z nami sočustvovali, ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: žena, sin Uroš, sin Janez z družino in hčerka Olga z družino ZAHVALA Ob izgubi našega dobrega ata, starega ata, brata in strica Alojza Kermelja železniškega upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter pevskemu zboru. Nadalje vso zahvalo mag. dr. Zrimšek Dimitriju za lajšanje bolečin med boleznijo. Vsi njegovi Reteče, 10. 4. 1978 ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame Frančiške Šifrer rojene K u mer se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice in Zdravstvenega doma Šk. Loka za pomoč, č. duhovščini za opravljen cerkveni obred ter starološkim pevcem za zapete žalost in ke Posebno se zahvaljujemo predsedniku ZB Stara Loka, tovarišu Potočniku za poslovilne !>esede. Žalujoči vsi njeni! Veftter, Šk. Loka, Kranj. Reteče. 18. 4. 1978 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Andreja Tavčarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in nam izrazili Posebna zahvala strežnemu osebju Psihiatrične bolnice Begu še dr. Jovanu nje za zdravljenje in nego, posebej Žalujoči: žena, hčerka in sinova z družinami ter ostalo •bradat vo r Šmarjetna gora bo 1. maja sprejela prve goste Kranjska sramota zbrisana Planinsko društvo iz Kranja je nekako pred petindvajsetimi leti začelo graditi na Šmarjetni gori turistični objekt. Za gradnjo so se odločili, ker na tej priljubljeni izletniški točki od 1944. leta, ko so prejšnji planinski dom porušili, ni bilo ne gostišča ne okrepčevalnice. Ves ta čas je Šmarjetna gora nudila gostinske usluge neredkim gostom kar v leseni baraki, ki je bila prvotno namenjena delavcem pri izgradnji novega doma. 1964. leta je bil turistični objekt na Šmarjetni gori končno odprt. V jedilnici je bilo prostora za 150 gostov, v plesni dvorani pa prav toliko, bar in dve terasi za skupaj 500 obiskovalcev. V stolpiču so zgradili sobe za 48 gostov. Kasneje so asfaltirali še cesto in sploh omogočili obiskovalcem, da bi se čim prijetneje počutili. Posel je nekaj časa lepo cvetel, a že kmalu je Šmarjtna gora kljub temu, da je idealna točka za izlete in veseljačenje, začela izgubljati sloves. Resni gostje so bili vedno bolj redki; odvračali so jih razgrajaški mlajši obiskovalci in druge nevšečnosti. Izgube so postajale vedno večje, dokler objekta nazadnje pred sedmimi ali osmimi leti niso zaprli. Razprave, kako hotel ponovno usposobiti, so bile v vseh teh letih pogoste. A žal je vse do danes ostalo le pri iskanju rešitev, objekt pa je vedno bolj propadal. Ponujali so ga republiškemu pa zveznemu in gorenjskemu sindikatu pa kranjskim Dejan Djuričič nima bojazni, da gostje Smarjetne gore z njegovimi gostin skimi ponudbami ne bi bili zadovoljni. Prav danes je novi gostitvi/ uradno prevzel posle v domu. ki bo odprt takoj, ko bodo končana obnovitvena dela. — Foto: F. Perdan 28. april je delovni dan Da bi zagotovili čim bolj smotrno izrabo delovnega časa, daje republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v skladu z zakonom o delovnih razmerjih priporočilo organizacijam združenega dela in pristojnim družbenim organom v zvezi z delom na 28. april. 28. april je redni delovni dan, ko so dolžne organizacije združe nega dela in delovne skupnosti normalno delati. Ker pa letos pride ta dan med dela proste dneve, se bo v posameznih organizacijah združenega dela in dejavnostih pokazalo, da to delo ne bi bilo smotrno. V tem primeru lahko pristojni samoupravni organ odloči, da bodo ta dan nadomestili z drugim dela prostim dnevom. Sindikati priporočajo, naj bo to sobota, 22. aprila. Vendar morajo organizacije združenega dela pri tem upoštevati svoje že ustaljene obveznosti do občanov in drugih delavcev v združenem delu ter o svoji odločitvi predhodno obvestiti pristojni izvršni svet občinske skupščine. in »tujim« gostinskim podjetjem. Kaže, da nihče ni imel dovolj poguma. Nazadnje je sicer poskušal brniški Aerodrom, a tudi ni šlo. Današnja slika hotela je kaj klavrna, saj so najrazličnejši »gostje« odnesli vse, kar je bilo uporabnega. Omenili smo že, da je bila pretekli teden med skupščino občine K ran i in gostincem Dejanpm Djuričieem iz Lukovice pri Domžalah sklenjena pogodba o najemu objekta na Šmarjetni gori. Vsekakor bo zanimivo slišati, kako si Dejan Djuričič obnovo in ponovno usposobitev doma zamišlja. Povejmo prej še to, da je novi najemnik Srna rje tne kva-lific iran kuhar in po sedemnajstih letih dela v gostinstvu sploh izurjen organizator, da ima v Lukovici prijetno gostišče in da že nekaj let prevzema in kvalitetno izpeljuje večje sejemske prireditve na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani m tudi ponekod drugod, že nekaj let pa je gost tudi na kranjskem Gorenjskem sejmu. »Pogodbo sem sklenil za deset let. Obnovil boni zgornjo restavracijo, kuhinjo, sobe in teraso. Spodnji prostori bodo zaenkrat še zaprti, saj jih tudi v pogodbi nismo zajeli. Prepričan sem, da bodo gostje zadovoljni in da bodo prihajali, saj so na Šmarjetni taki pogoji, da niti pomisliti ne morem na neuspeh.« zavzeto pripoveduje Dejan Djuričič. »Na jedilniku bodo vse srbske specia-li-tete na ražnju in žaru. slovenske jedi in jedi po naročilu. Cene bodo običajne. Za dobro razpoloženje bo poskrbela tudi živa glasba« Dejan Djuričič namerava dom obnoviti že do 1. maja. Glede na to. da se bodo dela šele začela, bo to verjetno težko izvedljivo. Kljub temu pa ho L maja Šmarjetna zagotovo odprta. Ce ne znotraj, pa zunaj, ko bodo gostje lahko prvič poskusili okusne odojke in druga jedila na žaru. H. Jelovčan Ponosni na obrtniški dom Kranj — Med 44 združenji samostojnih obrtnikov v Sloveniji, je kranjsko, ki združuje 020 obrtnikov od skupno b9L> v občini (takšnega odstotka organiziranih obrtnikov nimajo v nobeni slovenski občini — op. p.), med najmočnejšimi in najbolje organiziranimi. Kranjskemu združenju je uspelo vzpostaviti pristno sodelovanje z občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami, ki se še posebno odraža v oblikovanju srednjeročnega občinskega programa malega gospodarstva in osebnega dela do leta 1980 in skupnem oblikovanju politike do lokacij za objekte, potrebne zasebnim obrtnikom. 352 članov združenja je vpi- Na Ljubelju kot sredi zime — Čeprav smo sredi aprila, so bile v nedel/o razmere na cesti proti Ljubelju in na samem mejnem prehodu podobne razmeram sredi najhujše zime. Nasuto je toliko snega, da so mu bili stroji Cestnega podjetja iz Kranja komaj kos. Kljub temu sta bila cesta in prehod dopoldne že prevozna, (jk) — Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR 32? 21 860 Snega do maja - he redki m pričakovali, Ha nam ho v soboto in nedeljo nanula toliko snega. Vozniki ga niso bili nit čaj veseli Cesta na Ljubelj je bila na primer zaprta se v nedeljo do 11. ure, ko so delavci Cestnega podjetja iz Kranja očistili cestišče. Veselijo pa se smučarji, saj je na prinn-i v Planin HO centimetrov snega. M Kaninu tri metr.-, na Zelenici meter, pa tudi na Krvavcu in v Kranjski gori ga je precej. V teh krajih zagotavljajo, da se bodo lahki« smučali še med prvomajskimi prazniki m marsikje še kasneie! Pozor, plazovi grozijo - Služba /a opazovanje plazov pri Meteorološkem za vodu Slovenije opozarja pred nevarnost i<> plazov, ki so v nedeljo in včeraj v Sloveniji že povzročili nekaj škode. Zaradi novega snega je bela nevarnost št- večja Snežna gmota je na primer zatrpala cento na 1're (lil. pa tudi V Karavankah in Kamniških Alpah ter .Julijcih nevarnost m manjša Novo na tujem - Zahodnonemftki predsednik VValter Schell je na čelu lahori no-nemške delegacije, \ kateri m- tudi zunanji minister Censchei, obiskal Japonsko. Danes (ponedeljek) ga je sprejel japonski cesar Hnohito Med drilfiril je bilo govora o zali ranju mednarodnega terorizma Skupno sporočilo V Beogradu so objavili skupno sporočil.....ibisku turškega predsednika Kcevita v Jugoslaviji. Sporočilo poudarja tvorne pogovore gosta s predsednikom Titom in predsednikom ZIS Vese-linom Djuranovičeni o medsebojnem sode lovanju, uresničevanju sklepov Helsinkov, varnosti 'na Balkanu in popuščanju napetosti J KoMijck salo posojilo za ceste ter z delom in denarjem pomagalo pri obnovi Posočja. Oblikovane so bile sekcije gostincev, pletilcev in pleskarjev pri obrtniškem združenju, izjemnega pomena za kranjsko obrtništvo pa je organiziranje sodelovanja z Ljubljansko in Koprsko banko pri dodeljevanju srednjeročnih in kratkoročnih posojil za obrtnike. 19 milijonov je kreditni odbor odobril za posojila za obratna sredstva, 3 milijone pa za posojila v osnovna sredstva. Združenje je pripravilo strokovne ekskurzije, družabne prireditve in športna tekmovanja. Na republiških tekmovanjih so bili Kranjčani dvakrat drugi, na prvem veleslalomu na Zelenici pa so zmagali. Največji uspeh je ureditev obrtniškega doma v Kranju, za katerega so člani združenja prostovoljno prispevali 503.000 dina jev! Na četrtkovem občnem zboru kranjskega združenja sprejet delovni program upošteva organizacijsko krepitev združenja, poživitev izobraževalne, družabne, športne in kulturne dejavnosti ter širjenje knjigovodskega servisa. Odbor se je zavezal, da bo pripravil tečaj za vodenje obrtniških poslovnih knjig, sodeloval pri snovanju načrtov za komunalne in obrtniške cone na Prini-skovem, v Šenčurju in Preddvoru ter organiziral obrtniško zadrugo. Pomembna zadolžitev je sodelovanje na sejmu malega gospodarstva v Kranju, ki bo letos med H. in 15. majem. Prav tako kaže zagotavljati sredstva za stanovanjska posojila pri obrtnikih zaposlenih delavcev in urediti dom obrtnikov v Kranju tako, da bo privlačen za vsakogar Še posebno pomembno je sodelovanje z Beograjsko banko, ki odpira jutri (sreda) v obrtniškem domu svojo poslovalnico. Hanka bo nudila kratkoročna posojila za obratna sredstva (12 mesecev), srednjeročna posojila za stroje in opremo z rokom odplačevanja petih let in osemletna dolgoročna posojila za gradnjo de lavnic. Združenje se bo skušalo dogovoriti za čini bolj ugodno obrestno mero. Delo združenja še ni bilo popolno, so menili na zboru. Pogosto se niso najbolje znašli, pa tudi čas j« /a obrtnika dragocen. Kljub temu kaže v prihodnje posvetiti večjo pozor nost problemskim razpravam, dohodkovnim odnosom in povezovanju z združenim delom, dejavnosti ga druge in sodelovanju z Gospodarsko zbornico, kjer bo obrtniško splošno združenje enakopravni član. Si/ omenjene dejavnosti je krepitev delegatskih odnosov, ki morajo še bolj strniti zasebne obrtnike okrog svojega združenja. •I. Košnjek S PLANIKO NA HODULJAH Škofja Loka - Navihani in najbrž z vsemi Sat banu namazani 56-letni J.Jakob iz Loke mi pošilja izrezek iz časopisa, oglas Planike v Nedeljskem dnevniku z dne 9. aprila 1978. Lepo oblikovani oglas ga je pritegni/, ženski čeveljčki so se mu zdeli kar šik in v redu, dokler se ni pozanimal tudi za višino pete. Piše, da so visoke pete zanj vendarle malce previsoke, saj ima čevelj Darka peto višine 55 centimetrov in čevelj Van da višino kar 65 centi metrov. Zbegani Jakob zdaj ne ve: ali od glave d<> pete a/i narobe in če je vendarle res: ako bode nežni spol tako visoko hodil, jih bo radovedni Jakob lahko vprašal, kakšno /e vreme tam gori višje m če bode deževalo, ga bo morebiti katera še lahko vzela pod krilo... Ah, Jakob, Jakob, kakšno fino zabavo bi midva imela, če ne bi bila v Nedeljskem napaka. Visoke hvale bi Planiki pela, ko bi vrgla na tržišče te hodulje, na katerih bi se lomil privlačni ženski svet. ko bi štorkljal po svetu in lovil ravnotežje . .. VOŽNJA PO IGPIČ-ČU Škofja Loka - Velik oštevih> prostovoljnih ur, več kot 1000 so člani športnega društva Kondor iz Godešiča prispevali, da so si zgradili nogometno igrišče, ki danes služi za rekreacijo in tekmovanja članom društva. Nemalo pa so bili presenečeni, ko so 14. marca prišli na trening in se je po igrišču vozil rdeč spaček KR 625-HO, v katerem sta bili dve osebi. Nedvomno omenjena tovariša ne vesta, kje so urejene poti za inštrukcijsko vožnjo, saj sta svoje sposobnosti preskušala na nogometnem igrišču, ki so ga čla ni zgradili z lastnim vloženim delom in trudom, zato člani z ogorčenjem obsojajo takšno rav nanje . . . Se pridružujem ogorčenju in obsojam, čeprav rahlo upam, da voznika nista imela uničevalnih namer in se nista vozila zaradi hudobnih nagibov. Nogometno igrišče je pač za prve zasuke volana še najbolj varno, saj nimaš kam pasti in se ne kam zaleteli m še plotov ne moreš podirati. V"m> kakor pa so še tereni, tudi tam pri vas, kjer je varno mogoče div je startati m v osmici zavijati, zato le nikar več na nogometno igrišče. V. Jeseničani za ceste Jesenice — Akcija vpisa posojila za ceste, ki je potekala od I. maja leta 1970 do 20. novembra 1976 je bila v jeseniški občini uspešna, saj so obvezno vsoto 19 milijonov 73.0041 dinarjev presegli za JS odstotkov, kar pomeni, da so v celoti vpisali 28 milijonov 29S.OOO dinarjev posojila Vplačevanje posojila /a ceste je potekalo že v času akc ije vpisovanja, sklenjeno pa bo šele ob koncu letošnjega leta. tako da bo šele tedaj znano, koliko posojila so -Jeseničani vpisali. Ob koncu lanskega leta m največ vplačali delavci v delovnik organizacijah, medtem ko za dtslo« rane enote ugotavljajo, da ne irput čujejo in ne naročajo obveznic v jeseniški občini. Teh vpisnih mesl t 17 s skupno vpisno vsoto 781.1 H to dinarjev. Občinski štab za izvedbo M sojila za ceste bo v soglasju z republiško skupnostjo za ceste poskuša doseči, da se vplačila teh vpLsni mest priznajo kot sredstva oziron delež, zbran v jeseniški občim I) S Skupen razpis kadrovskih štipendij v gorenjski regiji Do kadrov s štipendijo Pretekli teden so se predstavniki kadrovskih služb organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnost" vseh gorenjskih občin dogovorili, za enkraten skupen razpis kadrovskih štipendij za naslednje šolsko leto. Že lani so se za* enoten razpis odločile delovne organizacije škofjeloške in jeseniške občine, letos pa temu zgledu sledi vsa regija. Kadrovske štipendije pa bodo na enak način predstavljene dijakom in študentom tudi v slovenskem merilu: skupen razpis kadrovskih štipendij gorenjskih občin bo izhajal v Glasu in sicer od 21. aprila pa tja do sredine maja, približno v istem času ali nekaj kasneje pa bo za kadrovske štipendije slovenskih organizacij združenega dela zvedela iz časopisov Delo in Večer tudi ostala slovenska mladina. Skupen razpis kadrovskih štipendij, ki ga zdaj uvajamo na priporočilo Gospodarske zbornice in Zveze skupnosti za zaposlovanje, je zelo primeren način, da se mladi, ki žele študirati s štipendijo, na enem mestu seznanijo s celotno »ponudbo« združenega dela za posamezno občino in tudi za republiko. Takšen način predstavitve kadrovskih štipendij pa je obenem tudi spodbuda delovnim organizacijam, da bi večino svojih potreb po kadrih štipendirale same, manj pa čakale na štipendiste iz združenih sredstev. Znano je namreč, da je prvo leto po podpisu samoupravnega dogovora o združevanju sredstev za štipendiranje zelo močno upadlo število kadrovskih štipendij in kljub izrednemu prizadevanju komisij podpisnic sporazuma se stanje še ni kdovekako popravilo. Tudi na Gorenjskem ni nič drugače: po prijavah organizacij združenega dela v začetku leta, naj bi le-te razpisale letos 370 kadrovskih štipendij (brez štipendij za učence v gospodarstvu), kar je za 30 odstotkov manj kot lani. Sicer pa številka verjetno ne bo točna, ker nekatere delovne organizacije namesto točnih potreb po štipendistih javljajo službi skupnosti za zaposlovanje le približno oceno števila štipendistov. Nasploh kaže, da delovne organizacije še ne uporabljajo štipendijske politike za pridobivanje kadrov. V anketi, ki jo je pred kratkim izvedla Skupnost za zaposlovanje Kranj, je od 326 delovnih organizacij, ki so na vprašalnik odgovorile, kar 203 take, ki sploh ne štipendirajo, pač pa večinoma pričakujejo, da bodo kadre, ki jih potrebujejo, dobile iz štipendistov združenih sredstev. Za štipendiranje se ne odločajo tudi nekatere delovne organizacije, ki sicer ugotavljajo, da jim manjka kadrov z določenim profilom, pa kljub temu ne razpisujejo štipendij. Mladina, ki se Sola, pa spet po drugi strani bolj izbira šole in poklice družboslovnih smeri, manj pa tehničnih, kar potrebuje gospodarstvo. Zato so bile in verjetno bodo še v bodoče bolj »simaptične« štipendije iz združenih sredstev, ki - čeprav dosti nižje od kadrovskih - ne obvezujejo. Z zadnjimi ukrepi se je sicer šolajoča se mladina morala bolj usmeriti h kadrovskim štipendijam, k. razen tega da so v,šje. zagotavljajo tudi kasnejšo zaposlitev Kljub vsem naporom pa si potrebe gospodarstva in namere mladine še vedno^ o t.k0 blizu, da bi lahko govorili o tesni povezanost, f^rovske in štipendijske politike. Vsaka uspešna akcija, kot je ta zadnjaui skupnim razpisom kadrovskih štipendij, to je t™^™™'}' U8tT„nk?".kpr,aav., „. razpi. kadrovskih *Upendij b.do£,„, bolj zgodnji - do 30. junija, /.a M}?"^"*^™™™" pa do 31. julija. Ti zgodnji roki naj bi.Zl^fi?1 |Pahk„ pr^eli S.ipendijo z,-takoj v z»*edu«•>££££ nimajo urejenih šolskih obveznosti sicer od 15. do 31. avgusta. L. M.