SMRT
rp ežko — težko — *- nekdo me je udaril v dušo —
s tako močjo,
da sem v rani začutila,
da te ni več:
tako je rana v meni globoka in prazna, preljubi!
IZ do je mrtev? Kdo je umrl — ali sem jaz ali ti?
T7 em, zdaj mi vsa žalost in vsa samota " dušo okameni, da še spomina nate ne bom več mehko nosi/a . . .
K
R
R
R
M
ekel si, da si mi zibelka,
da me vzameš v močne dlani — drugi so v krsto zdaj dali te,
da še zame prostora ni.
ekel si, da mi ujameš vse
otroške smehljaje z oči —
zdaj so od tebe ranjene,
a za njihove solze ti ni.
ekel si, da si že spenjava
nebesa iz večnosti — od tebe do mene in spet nazaj
do tebe — a zdaj te več ni.
rzla je tvoja zibelka in majhna
in mrtve oči — in zdaj vsa večnost med nama leži,
samo strašna, ko več te ni. . .
M
K
O
o sem za hip pogledala od tvojih mrtvih oči,
bilo je novo vse:
oreh pred hišo brsti
in po bregu se že trobentice točijo,
gozd je že skoraj teman in komaj se ločijo
travnik in potok in pot,
ko se v solncu blešči.
, zdaj tam zunaj
vse to življenje me bije.
Ni te več, da po zarast/i poti bi šla,
da bi čaka I a jutra, ki nama pri si je,
da bi trobentice božala,
travnik prešla.
jr a ko je zame
"^ brez tebe
grenka lepota vsa.
rj daj šele vem,
ko se je v najini duši življenje ustavilo,
tisto,
ki lepše, lepše vse je ustvarilo,
zdaj šele vem,
kako sem brez tebe osamljena.
G*
O
idva imela sva majhen košček sveta:
poti in travnike,
breg in potoček in malo gozda —
nisva ga gledala,
a sva verjela, da ves živi z nama;
midva sva le ljubezen držala z rokama
in sva čutila le
tiho življenje srca.
ako je v najini polnosti vse prekipevalo :
kakor da v tebi in meni
poti in potok hite
in so travniki z najinim gozdom zeleni —
da se nič tujega ni nama več razodevalo.
Zdaj me je groza . . .
lej, samo še nekaj hotela bi vedeti:
če bi nocoj si imela spet kaj povedati,
ali se ne bi gore
lahno prislonile
k nama,
da čisto, čisto bi skrile
v svoje naročje
sladko življenje srca . . .
ob tebi
žalostna lučka plapola,
kakor da joka:
saj ga več ni, več ni.
rj ame
*-* zadnje luči s teboj so ugasnile, zdaj mi bodo le mrtve misli svetile in iz tvojega groba zadnja tema.
*m nogo je poti *¦'¦* med grobi:
po vseh grem do tebe,
dokler še meni
pri tebi grobar ne izgrebe
jame —
ko dobra smrt bo še pome prišla.
Vittd Vodusek
87