301
Naši dopisi.
Iz Savinske doline 4. sept. — Pogorel je! — Kdo? bodo vprašali moji bralci — vendar ne naš Laški trg, katerega zadeva to pismo? Ne, ne, ampak glasoviti liberalec dr. Foregger, Dunajski advokat pa nem-čurskih Celjanov poslancev v državnem zboru. Prišel je namreč pretekli mesec ta Dunajčan po nemčursko-slovenski volitvi kolega dr. Vošnjakov, v Celje, potem pa v Laški trg, da bi račun položil od svojega delovanja v državnem zboru. — V ta namen je povabil „Fortschrittlerje" in pa volivce svoje v zbor. Prišlo je obojih malo, nekoliko več pa gostov iz Laških toplic in med njimi tudi lastnik toplic prof. dr. Stein. Pričel je „pridigar" s hvalisanjem verskih postav, ki jih je vkrenil državni zbor, pa se s lno hudoval, da jih minister strogo ne spolnuje in da to treba v prihodnjem zboru ostro ga prijeti. Dalje je skušal dokazovati, da državni zbor je odstranil ažijo in še drugih čenča-rij več. — Dr. Stein ga prvi zavrne, češ, da je kvasil marsikaj, kar ni resnica in mu to dokazal, — neki volivec iz Trga mu naravnost reče, naj pove, kaj je storil on, „ker, kar je storil državni zbor, to brez vas vemo." Na to nepričakovano interpelacijo se izgovarja, da je zmirom glasoval z liberalno stranko in da pravo glasovanje je glavna zasluga poslanca. Ko vidi, da po-slušavcev ni nasitil s svojimi frazami, pogleda na uro, pa pravi: „die Zeit ist Bchon weit vorgenickt — idimo, na kosilo", — pa kopita pobere. Volivci pa so se za ušesi praskali, da so volili — tako žlobudro!
Zaseženo.
—  (Nabiranje milodarov) za obleko in druge potrebe ubozih Bošnjaških in Ercegovinskih sirot, ki so pribežale na Avstrijsko zemljo, je deželna vlada Kranjska dovolila odboru, na čegar čelu so gospodje Fr. Potočnik, dr. Karol Bleiweis in Vašo Petričič. Tedaj povzdignemo tudi mi svoj glas do milosrčnih ljudi, do narodnjakov, naj vsak po svoji moči pomaga nesrečnim trpinom, ki umaknivši se sovražni sili iščejo pomoči pri bratih svojih. Darila naj se pošiljajo vredni-štvu „Novic", ki jih bodo razglašale in oddajale na pravem mestu.
—  Gospodičina Jerica Smrekarjeva, ki vselej v prvi vrati stoji, kedar je treba siromake podpirati, je brž, ko je v „Novicah" brala prošnjo Dubrovniških gospa za podporo ubozim ubežnikom, poslala celo kištico različne obleke in dodala tudi nekoliko denarja. Tudi od drugih strani so „Novice" prejele milodarov, ki jih naznanimo drugi pot.
—  (Posvecevanje precastitega gosp. dr. PogaSarja) v nedeljo za knezoškofa Ljubljanskega vršilo se je jako slovesno, kajti svetli knez in veliki škof Goriški Goli-mayr, ki so opravljali konsekracijo, bili so obdani od škofa Tržaškega dr. Do brile, od knezoškofa Celovškega dr. Wiery-a in knezoškofa Lavantinskega Ste-pišnika in mnogo druge odlične duhovščine domače, vnanje in sosednih škofij. Ker taka funkcija je le redka dogodba in je tudi vreme ugodno bilo, bila je stolna cerkev tako polna ljudstva, da se je vse trlo, pa tudi zunaj cerkve in pred škofijo bila je gnjeČa velika. Po opravljeni cerkveni funkciji, ki je trajala od 9. do blizo 12. ure, gostili so novi gospod knezoškof svoje gosto deloma v škofiji, deloma v alumnatu. — Gospoda knezoškofa Celovški in Lavantinski sta se vrnila domu v pondeljek dopoldne, popoldne pa prečastiti škof Tržaški. Gospod knez in nadškof Goriški pa se podajo danes (v torek) čez Kranj na Gorensko v Radoljico (svoj rojstni kraj) in v Bled, da čez mnogo let vidijo kraje, kjer so preživeli svoja mlada leta.
—   (Preuzviseneviu škofu Strossmajer-u) je odbor Matice naše o 251etnici njegovega vladikovanja pretekli teden poslal sledečo čestitko:
„Vaša Preuzvišenost! Došel je tudi Slovencem mili glas, da preteklo je ravnokar 25 let, kar Vas je previdnost Božja posadila na prestol Diakovaške biskupije, i da narod jugoslovanski bode slavil spomin tega za zgodovino svojo velepominljivega časa.
Vdeležiti se vsaj v duhu te svečanosti veleva tudi Slovencem sveta dolžnost, kajti tudi mi blagoslovimo oni dan, ko je Preuzvišenost Vaša bila poklicana na mesto, na katerem je Vašemu za blagor vsega jugoslo-
"venskega rarođa plamtečemu srcu mogoče postalo, dejansko dovršiti to, kar so plemenite namere i bistri um Preuzvišenosti Vaše potrebno spoznale za prosveto, duševni razvoj i blagor dolgo dolgo zapuščenega naroda.
Globoko so se v srca naša vtisnile besede Vaše Preuzvišenosti, s katerimi ste že pred mnogimi leti tudi nas Slovence vzeli v okrilje Svoje, i kar so besede takrat izjavile, to tudi v preblagem dejanji mnogokrat izpričali.
Matica slovenska je združba Slovencev; ona je po udih svojih razprostenih po vsi zemlji slovenski, z&stop duševne Slovenije; ona tedaj o tem slovesnem momentu, ko Preuzvišenost Vaša obhaja 251etni spomin biškupo-vanja, je tudi pravni organ, v kolo stopiti z nebrojnimi jugoslavenskimi brati, ki Preuzvišenosti Vaši 5. dne o. m. poklanjajo hvaležnosti navdušene čestitke, i ž njimi vred iz globoČine srca klicati:
Dobrotni Bog ohrani še mnogaja leta jugoslaven-skemu narodu Pokrovitelja velikodušnega, ki mu je stvaril novo dobo — dobo književnega in narodnega preporodja!
V Ljubljani 2. septembra 1875.
Odbor Matice slovenske.
—  Ker je c. kr. ministerstvo notranjih oprav odobrilo sklep deželnega zbora, zato okrajne blagajnice (Bezirkskassen) na Kranjskem tudi še prihodnje leto ostanejo.
—   Zavoljo preobložen)a Kranjske dežele s zemljiškim davkom je c. kr. finančno ministerstvo dovolilo odpis 69.548 gold. 47% kr. za tekoče leto.
—  Sklep deželnega zbora Kranjskega ,  da  na pripomoć deželnemu zakladu se za prihodnje leto pobira 20 odstotkov priklade na direktne davke, 20 od stotkov pa  na vžitni davek   od vina,  vinskega  in sadnega mošta in pa mesa, je dobil cesarjevo potrjenje.
—   [Kovaška in Sivinozdravniska šola Ljubljanska) je po svetu na tako dobrem glasu, da je unidan cel6 iz Ogerskega (Papa) došla prošnja vodstvu, naj pošlje popis organizacije te šole.
—   [Veliki zemljevid Bosne in Ercegovine), ki ga je na svitlo dal dr. Jordan v Meidlingu poleg Dunaja in smo ga uni teden v Ljubljano dobili, nam je tako všeč in 25 soldov tako vreden , da ga moramo priporočati vsacemu, kdor hoče ti deželi poznati, kjer bijejo sedaj junaški boj kristjanski Slovani za ,,krst častni i svo-bodu zlatnu."    Naroča se, kakor smo zadnjič povedali.
—   Dr. Razlag je pretekli teden zapustil Ljubljano preselivši se zopet v Brežice na Stajarsko.
—  (Novih 5 zvonov Hilzerjevih za tukajšnjo St. Pe-tersko cerkev) so pretekli četrtek pripeljali v Ljubljano, kjer so jih gosp. stolni dekan Zupan kot namestnik škofov blagoslovili. St. Peterski farani so zvonove slo-Tesno sprejeli, rodovednih Ljubljančanov pa, ker ne visijo še v zvonikih, dohaja še danes na stotine ogleda-vat Hilcerjevo delo. Da med njimi ne manjka mnogo Samassevih agentov, razvidno je bilo iz zabavljivih pisarij v „Tagblattu" in v „Laibacherici", ki Hilzer-jevo mojstersko delo prav neumno primerjajo s Samas-sevimi fabrikati — po vnanji lupini. Na vse to abotno kritikovanje bodo odgovorili zvonovi sami, kedar bomo slišali njih harmonični glas z visocih stolpov, ki — kakor smo zvedili iz poročil izvedencev, ki so slišali te zvonove v zvonarnici Hilzerjevi v Dunajskem Novem -mestu, — utegne mrtvaški glas biti za Samassevo zvonarnico,   ki jev zaostala za iznajdbami novega časa.
—  (Izlet na Šmarno goro) napravijo pevci čitalničnega zbora o lepem vremenu v nedeljo 12. t. jn.; ondi poj6 ob 9. uri pri sv. maši, potem odidejo v Sent
302
Vid, kjer bode popoldne pevska veselica, in h kate % so vabljeni vsi prijatli narodnega petja. — Gosp. pev r| vabi k zadnji skušnji v petek 10. dne t. m.               Cd
pevski odbor. —   (Poslano,)    Svojim  znancem  inprijat ljem!    Prisiljen po svojih bližnjih mi predragih prija teljih, da moram svojo nenadno srečno doseženo petiL 8etietnico kakor mašnik javno   obhajati,   spoznavam 2 sveto dolžnost, to tudi svojim drugim daleč raztresenim predragim znancem naznaniti, da mi, ako jim bode mo< goče, s svojim prihodom   tisti dan svojo staro ljubezen potrdijo. Ker mi pa ni mogoče po vseh krajih Vas p0% sebej iskati, naj mi bo dovoljeno to naznanilo,  da m}, slim svečanost 17. nedeljo po binkoštih ,   to je 19. sen. tembra t. 1. obhajati.    Vsem Vam prisrčno vabilo!    Da bi se pa vedel na prihod katerega zanašati, mi posebno vstrežete, ako mi vsak svoj prihod malo dni poprej prj, lično naznani, če mu je mogoče.
J. Grabrijan, dekan Vipavski. ___________