Leto XX. Narofinlna za Jugoslavijo: oeloletno 180 din, za V« leta N din, za */< leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Številka 76 Urednlžtvo ln upravnUtta je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — RokoplaoV ne vračamo. — Račun prt poflt. hranilnici v Ljubljani M. 11.953. - TeL it. 25-63. Izhaia vsak 1 sredo In petek Liubliana, petek 9. iuliia 1937 Cena POMnend f EA ',Cnd MevUkl din ■ Samovzgoia Dve stari napaki sta zelo razširjeni med Slovenci, ki nas občutno na našo škodo razlikujeta od drugih narodov in ki se trdovratno vzdržujeta, čeprav so ju že mnogi možje s pravim imenom označili in 7. vso pravico obsojali. Tudi v našem listu smo že dostikrat pisali o tem vprašanju, ker smo morali pokazati na škodo, povzročeno po teh napakah. Saj sta te dve napaki nevoščljivost med domačini in oboževanje vsega tujega ter s tem spojeno zaničevanje vsega našega, torej tisti dve, ki ju srečujemo na vsakem koraku, tako da se jiina pač ni mogoče izogniti. Posledice takih napak v ljudskem in gosposkem značaju, kakor sta žal ukoreninjeni pri nas, kjer tudi sicer ni velike razlike glede miselnosti med raznimi sloji, pa so dejansko dosti hujše, kot bi se zdelo na prvi pcgled. Le prevečkrat se namreč očita nevoščljivost kot kranjska »fovšiija« baš trgovskemu stanu. Prevečkrat, ker je to že splošna last in ker tudi že postaja nekaka dediščina, brez katere se zdi, da ne bi mogli živeti. Zato smemo reči, da je ne kaže presojati preveč tragično. Nastala je v malem svetu z ozkimi in tesnimi možnostmi, kjer doslej ni bilo širšega pogleda na življenje in seveda tudi ne na gospodarsko življenje, zlasti ne na mednarodno. Po vojni pa smo postali mejaši tudi v gospodarskem pomenu. Opravka imamo s sosedi in s tujino. Čeprav nam je morje skoraj zaprto, je vendarle naša trgovina stopila samostojno v svet, stopila na svetovne prometne poti, na široke ceste, koder se merijo naredi z gospodarskimi in z organizacijskimi močmi in kjer se vse drugače preskusijo, kot so se mogli in morali preskušati doma. Docela naravno je, da se s temi spremembami pričenja širiti tudi naše obzorje, pa tudi naša miselnost in končno tudi značaj ali mentaliteta. Čeprav ne bomo mogli stvoriti velemestnega svetovnjaškega mi-Ijeja, torej nikake višje sredine v dosedanjem evropskem in ameriškem pomenu, bosta vendar industrializacija dežele in mednarodni razvoj našega prometa prinesla sčasoma tudi nam svoje poteze, po katerih se bomo raje še bolj razlikovali od vzhodnih balkanskih dežel, kot smo se razlikovali doslej. To moramo pričakovati in pričakovati moramo tudi to, da se z neprenehnim prodiranjem teh-nizacije pokažejo tudi znaki večje širine, Širokopoteznosti. V zvezi s tako dalekosežnitni spremembami razmer in tehnizaci-jo mišljenja bo prišel kmalu tudi čas, ko bo ostala nevoščljivost pri nas le še kot znak obolelosti ali dedne manjvrednosti, na katero bodo mladi rodovi gledali z zaničevanjem, kakor gledamo že zdaj z zaničevanjem tisto nekdanje hlapčevstvo, ki je v vsem nemškem videlo najčistejše božanstvo. Prav v zvezi z nujnim koncem nevoščljivosti, ki nas doslej še na vseli straneh tepe, p- postaja še boli nakazna druga ' m edenih dveh starih napak, to je — oboževanje vsega tujega. Ta je še ostala ir ni dosti različna oi "ašega slavno znanega hlapčevstva. Dobe se tudi ljudje, ki sodijo, da velja oboževanje vsega tujega pri nas tudi še zdaj samo nemštvu. To pa vendar ni več popolnoma resnično. Prišli smo namreč še nekoliko dalj. Kajti namesto nemškega nam je postalo zdaj nekakšen višek malomeščanske sreče zrenje navzgor v naš centralni domači in v višji, fini mednarodni svet, za katerega naš človek zdaj enako žrtvuje vse svoje odvišne sile, kakor jih je žrtvoval prejšnji zgolj aristokratskemu in dunajskemu svetu. Za nekaj časa smo torej še na slabšem v tej stvari, kajti prišli smo tako rekoč v nov in večji svet, v katerem se še nismo docela znašli. Nevarnost je, da bomo oboževali vse tuje slepo še naprej, hkrati pa vse svoje zaničevali in celo sami učili tujce, nas zaničevati. To starodavno zaničevanje samega sebe pa se bo moralo nehati, če se res zavedamo, da smo po naravi prehodna, osrednja dežela jadranskega bazena, torej tudi središče za tujski promet, in če hočemo že zaradi naravnih krasot naše pokrajine res postati turistična dežela, privlačno in pa udobno letovišče za tujce. Kakor bo tudi za ta promet treba pokopati nesložnosti in nevoščljivost, da se vsaj še v zadnjem trenutku pričenjamo koristno orientirati za načrtno modernizacijo tehnične opreme dežele, tako bo treba tudi duševno nekoliko hitreje modernizirati našega človeka, da bo dobil malo več pojma o vrednotah svoje dežele, svojega ljudstva in kulturne ali vsaj civilizacijske stopnje, ki smo jo že dosegli, in s tem malo več samozavesti, s katero bo postal enakovreden solidnejšemu izobra-žencu-turistu iz katere koli kulturne, navadno pa tudi bogatejše dežele. Šele uravnoteženo tekmovanje med nami samimi in šele resnično in pristno spoštovanje lastne dežele, ki raste iz pravega poznanja vseh socialnih vrednot, bo usposobilo širše plasti našega naroda, da bo znal biti resničen lastnik turistične dežele. Kakor z večine drugih strani življenja, tal o se nam torej tudi z vidika širokopotezne turistične propagande, ki ima za naš narod velik gospodarski pomen, kaže resnična in globoka samovzgoja vsega naroda kot ena naših najvažnejših nalog v bližnji bodočnosti. Sklepi Mednarodne trgovinske Kako nai se obnovi svetovno gospodarstvo Na zaključni seji berlinskega kongresa Mednarodne trgovinske zbornice je bilo, kakor smo poročali že v ponedeljkovi številki našega lista, sprejetih več resolucij, ki zadevajo: 1. obnovo svetovnega gospodarstva, 2. valutno politiko, 3. trgovinsko politiko. Razen teh je bilo sprejetih še osem sklepov o tehniČno-gospo-darskili vprašanjih. Svetovno gospodarstvo V resoluciji glede svetovnega gospodarstva je MTZ prepričana, da brez miru svetovna trgovina ne more uspevati in da se brez vzpostavitve blagovne izmenjave ne more dvigniti življenjski nivo narodov. Vsak narod ima pravico do oborožitve za lastno obrambo. Res pa je tudi, da oboroževalna tekma med državami ogroža svetovni mir in da vodi do znižanja življenjskega standarda. Zato je nujno potrebno, da se uredijo politični spori in da se potolaži strah, ki ga opravičuje povečano oboroževanje. Pomoč znanosti in iznajdi-teljskega človeškega duha, moderne metode v produkciji in prometu, vse to bi moglo v vseh državah močno dvigniti življenjski nivo, seveda le tedaj, če bi se države združile v skupnem delu za pametno in pravilno razdelitev dobrin. Pri tem pa mora ohraniti vsaka država skrb za lastni gospodarski razvoj in biti sposobna za sodelovanje. Ta prispevek vsakega naroda za dobrobit skupnosti bo le tedaj povsem učinkovit, če ho svet v takem stanju, da bo mednarodna izmenjava dobrin, uslug in delovnih sil omogočala razvoj pri ugodnejših pogojih. Važno je, da upoštevamo različnost naravnili virov, klimatič-nih pogojev in demografskih raz mer v različnih deželah in da omiljujemo probleme, ki nastajajo odtod. Surovine Na vsak način pa bi morale okviru možnosti imeti vse dežele dostop k poljedelskim in industrijskim surovinam, in sicer brez očitkov. Doba gospodarskega razmaha, kot je sedanja, je za obravnavo problema trgovinskih ovir kaj ugodna. Danes je mednarodna akcija lažja in ima več upanja na uspeh kot pa v ča3U, ko padajo pod mero proizvodnja in izmenjava dobrin, cene in zaposlenost. Problemi surovin, denarstva, zadolžitve, izmenjave blaga in vzpostavitve mednarodnega kreditnega prometa so zelo tesno spojeni. Zadovoljiva rešitev zato ni mogoča, če zanemarjamo obravnavo teh problemov. Tudi ne sinemo prezreti globokih izprememb v gospodarski strukturi sveta. MTZ se trudi, da bi se odstranili predsodki, da bi se različna na-ziranja spravila v sklad in da bi premagal egoistični duh, ki manjša iniciativo. Zbornica smatra, da je sedaj, čim bolj se oddaljujemo od viška krize, med državami tem lepša priložnost za sodelovanje, ki bo dovedlo svet do napredka in miru. Zato pa bi moral vsak velik narod doprinesti neke žrtve. Denarstvo Resolucija o valutnem vprašanju pravi, da je stabilizacija deviznih kurzov na zlati bazi nujno potrebna, če se hoče doseči učinkovita obnova svetovnega gospodarstva. MTZ odobrava splošna načela, ki so izražena v trojnem sporazumu (Amerika, Anglija, Francija) od septembra 1936, kot tudi v dodatku od oktobra 1936. Nadalje se pridružuje upanju, da se ne bo izvedlo razvrednotenje va lut radi pretiranih prednosti v gospodarskem tekmovanju in s tem oviral poskus za vzpostavitev stal nejših gospodarskih razmer. Prednost stabilizacije valut bi bila tem večja, čim večje bi bilo število držav, ki bi j« izvedle Vzpostavitev zaupanja je potrebna, da pride mehanizem mednarodnega kreditnega prometa zopet v tek in da bi se s pomočjo rastoče denarne stalnosti in povečanja zlatih rezerv mogla ve čina upniških držav dajati dolgoročna posojila za finansiranje trgovine. Trgovinska politika Resolucija glede trgovinske politike izraža željo, da bi se ustvarile razmere, ki bi sedanje ovire v mednarodni izmenjavi blaga, uslug in delovnih moči zmanjšale. Sedanji položaj je za preokret \ nacionalni politiki glede odstra nitve konfliktov in zaščitnih ukrepov, ki odvračajo naravni tok trgovine in zmanjšujejo trgovinski volumen, prikladen, kakor že dolgo let ne. Ker so ta odvračanja do neke meje spremenila gospodar, strukturo, bi nagel in popoln preokret politike lahko povzročil nevarne zmede. Toda kakor bi kriza popuščala, bi bili tudi dosedanji ukrepi iz časa krize odveč, ter bi jih povsod radi odpravili. Ključ za trajno oživitev mednarodne trgovine je pospeševanje vsestranske izmenjave blaga in dela kot skrajnega činitetja razmaha. Potrebna je obsežnejša specializacija kapitala in poravnava dolgov, ki bi se po potrebi izvedla v blagu in uslugah. Glavne ovire v tem pogledu so omejitve trgovino in stremljenje po natančni izenačitvi, te ovire same pa so zopet posledica pomanjkljivega ravnotežja. Za začetek naj bi se uvozni kontingenti po možnosti nadomestili ali s carinskimi kontingenti povečali. Za trgovino bi bil koristen tudi političen sporazum, kajti tak sporazum bi omogočal sklenitev finančnih in denarstvenih sporazumov za odstranitev deviznih ovir. Prizadevajoč si za čim hitrejši prehod od dvostranske zamenjave k večstranski trgovini in da bi se odstranile ovire trgovine, bi morate države upnice omogočiti plačevanje dolgov s tem, da bi od drugih držav prevzemale več blaga in uslug, kot pa same izvažajo. Upniška država mora svojo pasivno trgovinsko bilanco pozdraviti kot znak blagostanja, medtem ko more država-dolžnica plačati svoje dolgove le tedaj, če more v izmenjavi gospodarskih dobrin doseči ugodno bilanco. Naše gospoda v ma Ugodno poročilo Narodne banke Pravkar je izšlo poročilo Narodne banke za mesec maj. Podatki za mesec maj nam v primeri s podatki za prejšnje mesece in s stanjem našega gospodarstva v maju lanskega leta podajajo tole ugodno sliko našega gospodarstva: Promet na borzah je bil v maju v efektih manjši kot v prejšnjih mesecih, bil pa je vseeno večji kot v maju lani. Znašal je 28 milijonov din, v lanskem maju pa le 18 milijonov. V prvih petih mesecih (v januprju 19, v februarju 34, v marcu 47, v aprilu 39) je znašal promet z efekti 167 milijonov proti 102 milijonoma v istih mesecih lani. Promet z devizami in valutami je znašal v maju 246 milijonov nasproti 204 milijonom v istem mesecu lani. Devizni in valutni promet je dosegel v prvih petih mesecih 1308 milijonov (v januarju 222, v februarju 259, v marcu 292, v aprilu 289 milijonov), lani pa le 1044 milijonov. Kljub padcu prometa v maju je bil vendar največji v tem mesecu v zadnjih 4 letih. Tečaji državnih papirjev so bili v maju nestalni. Povprečni tečaji vojne škode in investicijskega posojila so bili v lahnem padcu. Tečaji agrarnih in begluških obveznic pa so se utrdili. Gibanje cen Indeks cen (1926 = 100) v trgovini na debelo se je od aprila do maja povečal za 0,3 na .72,6 točke in je bil za 5,6 točke, t. j. za 8,3 višji kot lani v maju. Gibanje cen navzgor je bilo v prvih petih mesecih naslednje: januar 70,4, februar 70,9, marec 72,1, april 72,3 in maj 72,6. Posebno se je povečal od aprila do maja indeks cen rast- linskih proizvodov, in sicer za 4,0 na 69,8, (lani v maju 69,0). Indeks cen živine in; živinskih proizvodov je padel ža 3,0 na 62,7 (lani 57,4). Indeks cen mineralnih proizvodov je ostal neizpremenjen in je znašal 87,6 (lani 81,1), indeks cen industrijskih proizvodov pa je padel le za 0,1 na 76,5 (lani 67,9). Indeks cen v detajlni trgovini se je v Ljubljani dvignil za 1,1 na 85,1} (lani 87,1), v Beogradu za 1,4 na 83,9 (1930 = 100), v Zagrebu pa je padel za 0,1 na 82,2 (lani 82,0). Hranilne vloge so se pri bankah in hranilnicah povečale za 81 na 11.319 milijonov din in so bile za 935 milijonov višje kot v maju lani. Od tega prirastka pa odpade pretežni del, 549 milijonov, na državne zavode, 387 milijonov pa na druge denarne zavode. Vloge pri 20 največjih privatnih zavodih so od marca do aprila narastle od 4.124 na 4.149 milijonov, medtem ko so znašale lani v aprilu 4.063 milijonov din. Zunanja trgovina Izvoz se je gibal v posameznih mesecih takole: v januarju 402, v februarju 419, v marcu 512, v. aprilu 570 in v maju 501 milijon din. Uvoz pa je znašal v istih mesecih: 321, 334, 451, 463 in 418 milijonov din. Promet Železniški promet je bil v letošnjem maju večji kot v lanskem. Natovorjenih je bilo 130.000 vagonov (v januarju 107, v februarju 108, v marcu 122 in v aprilu 128 tisoč vagonov), lani v maju pa le 114.000 vagonov. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo na naših železnicah torej natovorjenih 595.000 vagonov, kar je za 77.000 vagonov ali za skoraj 15% več kot v istem razdobju lani. Pomorski promet izkazuje na- tlednjo tonažo prispelih parnikov a prve 4 mesece letošnjega leta t(za maj še ni podatkov): 1396, 11088, 1274 in 1771. _ Rečna plovba se je zaradi znatnega izvoza žita v precejšnji meri ^dvignila. V aprilu (za maj še ni (podatkov) je bilo prevoženih 92 milijonov kilometrskih ton nasproti 43 milijonom v lanskem aprilu, v prvih štirih mesecih pa 245 milijonov kilometrskih ton na-jsproti 133 milijonom lani. Industrijska proizvodnja Indeks rudarske proizvodnje [(razdobje 1926—1930= 100) kaže [naslednje stanje: 119,8, 114,8, 1111,8,111,7 in 116,4 v maju. Indeks jplavžarske proizvodnje (na isti •bazi) pa: 130,4, 126,1, 147,8, 124,2 -in 117,6. Številke govore proti privilegijem Zakai zadruge ne posluieio enako kot trgovee! Kontrola dale in porabe špirita Kakor znano, si ministrstvo fi-toane prizadeva, da spravi ves promet s špiritom pod strogo kontrolo. Ne glede na kontrolo v tovarnah špirita samih, je odredilo tudi strogo kontrolo špirita, ki je v prometu. Na podlagi člena 22. pravilnika o pobiranju točilne takse je odredilo z novim razpisom štev. 39.728/111 od 26. junija 1937, da morajo organi li-nančne kontrole najmanj enkrat na mesec pregledati in zaključiti trošarinsko knjigo, oziroma knji go vnosa in iznosa pri vseh prodajalcih špirita, ki prodajajo poleg ostalega blaga tudi čisti Spi rit, katerega za namene prodaje me razredčujejo. Poleg teh so dolžni voditi knjigo vnosa in iznosa tudi vsi točilci pijač na debelo. Organi finančne kontrole so že sedaj dolžni, da kontrolirajo še ne porabljene količine žganja, ki je izdelano iz suhega korintskega grozdja, ako je ijačje nego 50 do 60°. To žganje je obravnavati ka kor špirit s to razliko, da se nanj ne pobira državna trošarina. Posebno skrbno je paziti, da se iz tega in ostalega žganja ne bi delal rum, liker in ostale močne alkoholne pijače, ki se smejo izdelovati samo iz alkohola, na katere ga je plačana državna trošarina V kolikor bi organi ob pregledu po okusu ali duhu dvomili, da je pijača napravljena iz alkohola (špirita), morajo postopati po čl. 11. trošarinskega pravilnika, vzeti vzorce in pijačo zapečatiti ter zahtevati analizo. Ako bi se našel v prometu in potrošnji špirit brez potrebnega dokaza o plačani trošarini, je postopati napram lastniku kot tihotapcu po členu 79. trošarinskega pravilnika. Sumljive račune, iz katerih bi izhajalo, da je n. pr. mm ali kaka druga močna alkoholna pijača prodana za nižjo ce-mo, kot jo je v rednem trgovskem Lprometu mogoče prodajati, je odvzeti in preiskati, kdo je dotično pijačo prav za prav prodal. I Da se docela prepreči tihotap sivo s špiritom, morajo oddelki za ivsakega točilca pijač na debelo, )M prodaja špirit, liker, rum in iostale močne alkoholne pijače, vo-j'diti posebno knjigo, iz katere je jrazvidem ves promet s temi pija-čami. Točilci pijač na debelo mo-!?ajo vse fakture, katere o teh pi-i.jačah izdajo, predložiti finančni kontroli, da jih overi. Ta knjiga mora v celoti soglašati s knjigo, katero so dolžne voditi stranke. O teh predpisih se obveščajo prodajalci špirita in močnih al koholnih pijač. Politične vesti Pred svojo letošnjo skupščino 30. junija je Zveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev izdala svoje tiskano poročilo, ki dokazuje, da bodo kmalu vsi naši državni uslužbenci zadruga rji. Tako je bilo samo v letu 1936. ustanovljenih 40 novih zadrug, in sicer 18 nabavljalnih, 20 kreditnih, 1 stavbena in ena produktivna. Število zveznih članic se je s tem povečalo na 270. Največ je kreditnih zadrug, to je 139, potem pride 115 nabavljalnih, 10 stavbenih, 6 produktivnih. Pri zvezi so vpisale 1592 deležev, število novih članov pa je rekordno. V sedmih letih se je početverilo, a že lela 1929. pa je bilo v 65 zadrugah 36.500 članov. Približno sliko o moči tega zadružništva dobimo s podatki o obrat nem kapitalu nabavljalnih zadrug, ki znaša nad 128 milijonov din in se je samo lani povečal za 6,2%. Lastna sredstva so dosegla 43 in pol milijona din ali 33,5%, zlasti se odlikujejo v tem zadruge naše banovine, kjer se cenijo lastna sredstva na 42,7%. Pa tudi splošno je največ teli zadrug v Sloveniji. 13 nabavljalnih zadrug ima tu 21 prodajaln, ki so lani prodale za 81,7 milijona din blaga ali po 5.131 din na člana. Vseh 86 nabavljalnih zadrug v državi pa je prodalo blaga za 220,4 milijona din. Kreditne zadruge so pokazale tudi dober promet. Njihov kapital znaša skoraj 124 milijonov din, pri tem lastnega kapitala 48 milijonov in so lani dale 40 tisoč posojil v vsoti 94 milijonov. Na vsakega od 47 tisočev dolžnikov odpade 2361 dinarjev dolga. Slabše je stanje stavbenih za- Mestna hranilnica I. 36. Bilanea kaže krepak razvoi zavoda Ljubljanska Mestna hranilnica je objavila te dni svojo bilanco za leto 1936., ki kaže že prve igodne rezultate sanacijske akcije, izvedene lani za vzpostavitev likvidnosti zavoda. Iz računskega zaključka za leto 1936. posnemamo naslednje podatke: Koncem leta 1936. so znašale v'e vloge 373,17 (392,7) milijona din, od tega na knjižice 124,85 (130,2), iz domačih hranilnikov 1,15 (1,08) in na tekočih računih 247,2 (261,4) milijona din. Zmanjšanje vlog za 19,5 milijona din je izključno v zvezi z emisijo 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske, ker so to posojilo vlagatelji plačali s hranilnimi vlogami pri Mestni hranilnici. Če pa odštejemo hranilne vloge, ki so bile uporabljene za podpis 20milijonskega obligacijskega posojila, potem moremo ugotoviti, da se stanje ostalih hranilnih vlog v teku leta ni skoraj nič izpremenilo. Ker je bila akcija za vzpostavitev likvidnosti zavoda izvršena šele lani ob koncu leta, so se ugodne posledice ukrepov pokazale šele v letošnjem letu, ko so pričele nove hranilne vloge naglo naraščati. Skupno so nove vloge narastle do 1. julija 1937 na 71 milijonov dinarjev, do-čim so znašale koncem leta 1936 le 46 milijonov. Odtok starih hranilnih vlog je znašal 19,55 milijona, leta 1935. pa 29,6 milijona dinarjev. Lani je hranilnica odplačala vse lombardno posojilo, ki ga je od leta 1935. vodila, v znesku 0,7 milijona din, reeskont pa je ostal nespremenjen na 8,73 milijona din. Med skladi hranilnice je omeniti, da je pokojninski sklad računan posebej z zneskom 5,36 (1935. 5.1) milijona din. Na novo je hranil nica ustanovila sklad za dvomljive terjatve, ki je dotiran s 3,77 mili jona din. Da se je položaj Mestne hranil nice izboljšal, kažejo njena aktiva Občinska posojila so se zaradi vrnitve nekaterih posojil mestne občine zmanjšala od 123,3 na 75,4 milijona din. Od te vsote odpade na dolg mestne občine ljubljanske okrog 70 milijonov nasproti 120 milijonom ob koncu lela 1935. Temu primerno se je zvišala gotovina od 2,0 (leta 1935.) na 52,0 milijona, zvišale so se naložbe pri denarnih zavodih od 21,8 na 26,8 milijona din. Vrednostni papirji so znašali 31,74 in gre povišek na račun višjih tečajev državnih papirjev. Menična posojila so znašala 3,24 (3,18), hipotekarna 21,8 i28,6), posojila v tekočem računu 167,7 (187,66), kreditno društvo 7,4 (6,9); znižale so se nepremičnine od 10,47 na 10,45, inventar pa od 0,17 na 0,12 milijona din, in sicer zaradi odpisov, ker pa so bili ti večji od zmanjšanja bilančne vrednosti, se da iz tega sklepati, da je zavod pridobil nekatere nove nepremičnine. Med aktivami je omeniti tudi zmanjšanje zaostankov na obrestih od 7,46 na 4,2 milijona dinarjev. Poslovni uspeh lanskega leta je znašal 7.9 milijonov din. Od tega se je porabilo za odpise 3 miti-one din, tako da je ostalo čistega dobička 4.9 milijona din. Za usla- Iz naših organizacij Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Ptuj in ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dal. Lendavo bo v četrtek, dne 15. julija v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom. Že v 24 urah barva, plestra In kemično s naš obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga In lika domače perilo tovarna JO S. REICI Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. Telefon št. 22 72. Senat je na svoji seji v sredo sprejel zakon o pooblaščenih inženirjih in štiri konvencije. Na svoji . , . „ . , . . i Prihodnji seji v petek pa bo raz- drug, od katenh sta dve pasivni pravljal o konvenciji z Bolgarijo in ena v likvidaciji ter imajo sku-1 glede zavarovanja obmejnih zna-paj le nekaj nad 1 milijon din ka- n?e”i ,in, o konvenciji z Nemčijo nitala Dale so lani 12 mili iona I g , za mesečne kredite pa od 6 na 5*/o. 6®/ona bančna renta je bila v veljavi santo tri tedne. Zvišala se je 14. junija za 4°/o zdaj pa za 1“/» znižala. Ta ukrep francoskega emisijskega zavoda je izraz zaupanja v trdnost nove pozicije francoskega franka in zaključek dobrega sprejema odredb, ki jih ije Chautemps-Bon-netova vlada uvedla v sporazumu z obema zaveznicama valutnega sporazuma, Ameriko in Anglijo. Te odredbe so ugodno odjeknile v vseh svetovnih središčih. Velika v senatu dosežena večina za pooblastilni zakon francoske vlade in temu sledeči vladni ukrepi so dosegli pomiritev francoskega franka na zaželjeni stopnji. Visoki, 6°/oni diskont je postal zapreka pri omejevanju rastoče draginje. Tako je bila banka prisiljena, uvesti znižanje bančne rente, kar pa bo seveda morala izve«ti postopno, ker še ne more pričakovati, da bi se kmalu vrnil pobegli kapital in bi zato višja obrestna mera še nikakor ne pomenila privlačnost. Utrditev franka je še napredovala 7. julija v Londonu za izplačila Pariz na 128.13 (v torek 128 29). Dolar je v razmerju z ev ropskimi devizami popustil. Stanje francoskega franka Ugodni vpliv nižje diskontne mere se je takoj čutil na borzah in se je frank naglo ustalil. Utrdil se je v Londonu na 128'29, ravno tako se je pocenil funt v Parizu od 128'43 na 128 29 Zato se ije oslabil tudi dolar v Londonu in omajal holandski goldinar, podražil pa se je švicarski frank. Za primer naj navedem kratko zgodovino zadružne organizacije nemškega trgovstva. V Nemčiji so pričeli snovati nakupovalne zadruge s kolonijal-nim in mešanim blagom že v osemdesetih letih preteklega stoletja. Te zadruge so 1. 1907. ustanovile posebno zvezo, ki se je po začetnih črkah posameznih besed svoji firmi imenovala Edeka (Kinkaufsgenossenschaft deutscher Kolonialvvarenhiindler). Zveza torej ravno letos obhaja 30 letnico svojega obstanka. Spočetka je k tej zvezi pristopilo le 13 nakupnih društev, čeprav jih je takrat delovalo že okoli 60. Večina jih je pristopila k zvezi v naslednjih letih. Zveza je razvila prav živahno delavnost in je ustanovila mnogo novih nakupovalnih dru- III. neodvisni trgovci. Vrhu lega jih organizacija poučuje in jim posreduje nadaljnjo izobrazbo v poklicnih zadevah, da jim omogoči, da postanejo sposobni člani trgovskega stanu. Organizacija je bila ustanovljena šele julija 1930, pa je štela že leta 1932. 3000 pomočnikov in vajencev, ki pripadajo 80 krajevnim skupinam. Založništvo »Edeka« obstoji od leta 1908. in posluje kot centralni založniški in tiskarski zavod organizacije. Ima lastno rotacijsko tiskarno in zalaga tedensko v 30 tisočih izvodih izhajajoče zvezino glasilo (Edeka deutsche Handels-Rundschau) z več prilogami. Daljo izdaja dnevno izhajajoč zaupen informacijski list za poslovanje krajevnih zadrug in še nekaj časopisov propagandne vsebine. Za- štev. Že leta 1932. je delovalo | ložniški družbi, je priključen oddelek za reklamo, prodajo in poznavanje blaga, ki skrbi za sistematičen pouk odjemalcev s časopisnimi noticami, predavanji, filmskimi predvajanji v trgovskih ir, poklicnih šolah, gospodinjskih društvih itd. Za skupen nakup in za zastopstvo trgovskih interesov zadrug služi Edeka centrala, ki se pogaja z industrijo o dobavnih pogojih in skrbi, da se promet zadrug dobaviteljskimi tvrdkami vrši Zakaj Nar. banka ne objavlja več stanja kliringov? Že več kot mesec dni je preteklo, odkar je Narodna banka objavila poslednjič stanje naših klirinških terjatev do Nemčije in Italije. Zadnje poročilo o stanju kliringov z državami, proti katerim smo aktivni, je bilo objavljeno 3. junija t. 1. Dotlej je Narodna banka izdajala vsak četrtek poročilo O teh kliringih. »Jugostov. Kurir« pripominja k temu zadržanju Nar. banke, da so gospodarski krogi s tem nezadovoljni in bodo zahtevali, da Narodna banka zopet vsak leden objavlja naše klirinške terjatve do Nemčije in Italije. Sanacija dunajskega Kreditnega zavoda je sedaj dokončno izvedena. Na letnem zboru delničarjev Kreditnega zavoda so usvojili zaključni račun za leto 1936. Odobreno je bilo zaiižanje kapitala od 167 Ha 101 milijon šilingov, ki se je izvršilo z znižanjem nominalne vrednosti navadnih delnie od 506 na 250 šilingov, in znižanjem pri vilegiranih delnic od 500 na 375 šilingov. • Nemška registrska marka se je v zadnjem času mednarodno še bolj učvrstila. Disagio je znašal 45’do 47‘/, %. Cena zlata v Londonu je bila 5. t. m. 140 šilingov in 6 pencijev za unčo finega zlata. Po tej ceni se je prodalo zlata za 197.000 funtov. 1072 akcijskih družb, s kapitalom 5.111 milijonov levov je bPo v Bolgariji koncem leta 1936 697 družb s kapitalom 3.294 milijonov levov ima svoj sedež v Sofiii. v Ruščuku je 38 družb, v Plovdivu pa 28. Od 697 družb v Sofiji je 296 industrijskih, 342 trgovskih. 14 se jih bavi s kreditnimi posli. 19 na s transportnimi posli. Od akcijskih dru*b v notranjosti izven Sofije pa se jih bavl 160 z industrijo. vseh trgovskih nakupovalnih društev okoli 430 s približno 28.000 posameznimi člani in okoli 30 tisoč trgovinami v več kakor 5.600 krajih. Označba »Edeka« je pravno zavarovana v Nemčiji in v tujini in se sme rabiti samo pod določenimi pogoji. Večina teh zadrug se poslužuje enotne firme »Edeka-veletrgovina«, ali rabijo] vsaj besedo »Edeka« v firmi. Posamezni člani uporabljajo označbo »Edeka«, da tako pokažejo svojo pripadnost k tej organizaciji. Ta enotnost in splošnost pri uporabi omenjenega znaka bi utegnila pri tistem, ki ne pozna dovolj razmer, vzbuditi napačno mnenje, da je posamezna zadruga ali celo posamezna trgovina samo poslovalnica ali podružnica centrale. Toda temu ni tako Organizacija je izvedena takole: Natj-išjo stopnjo tvori »Edeka« zveza nemških trgovskih zadrug. Pridružene so ji Edeka založniška družba z o. z., Edeka centrala, obstoječa v obliki zadruge z o. z. in Edeka banka, tudi v obliki zadruge z o. z. Vse te centralne organizacije, ki imajo svoj sedež v Be Umi, stoje v pogledu vodstva in nadzorstva v medsebojni perzonal-ni uniji, kar je važno glede na enotnost vodstva, /vezin ravnatelj nripada načelstvom vseh na štetih organizacij in jim predseduje. Trgovci, ki so člani krajevnih zadrug, se samostojno bavijo s trgovino kolonijalnega, delikates nega, špecerijskega blaga in živil. Njihova samostojnost zaradi čla-:-siva v zadrugi ni prizadeta, kveč jetrni, da je bolj utrjena. Krajevne Edeka zadruge, katerih je okoli 430, so povsem neodvisna in samostojna trgovska podjetja v zadružni obliki. Njihovo enotno firmiranje kot »Edeka-veletrgovina« označuje na zunaj njihovo pripadnost k Edeka organizaciji. V svoji upravi in v poslovanju so popolnoma neodvisne. Pripadati pa morajo istočasno Edeka zvezi, Edeka centrali in Edeka banki, kar je potrebno z kolikor mogoče enotno. Edeka centrala je že do leta 1932 vpeljala okoli 50 lastnih blagovnih znamk enake kakovosti in se sme dotično blago prodajati samo i Edeka trgovinah. Da se centralizirano nakupova nje blaga, zlasti iz prekomorskih krajev, izvaja kolikor mogoče namenu primerno, vzdržuje v Hamburgu posebno poslovalnico za uvoz, in 12 pomožnih poslovalnic v posameznih večjih mestih. Vse Edeka zadruge so imele v 1. 1931 prometa okoli 267 milijonov mark ali 4 milijarde 694 milijonov dinarjev, centrala sama pa za 145 milijonov, ali 2 milijardi 549 milijonov dinarjev. Deležna dividenda in blagovni popust pri centrali sta znašala 400.000 mark ali nad 7 milijonov dinarjev. Že v prvih letih zvezinega obstoja so načeli vprašanje ustanovitve lastnega bančnega zavoda. Dogodki v prvih vojnih mesecih leta 1914. se* dali vodstvu zveze povod, da je sklicala zborovanje, na katerem je bila sklenjena ustanovitev banke. Zavod se je ugodno razvijat. Dogodki ob inflaciji, oziroma deflaciji pa so dalj banki še večji razmah in širši pomen Danes posluje Edeka banka kot centralna denarna zadruga vseh Edeka zadrug. Poreg centrale, ki ima svoj sedež v Berlinu, posluje še 15 podružnic v važnejših mestih Banka finansira blagovno trgovino Edeka centrale ter krajevnih zadrug in skrbi, da se blago kolikor mogoče plačuje takoj v gotovini. Banka vzdržuje zvezo javnim denarnim trgom in spre- Kdor ne napreduje, nazadnje, posebno tisti, ki se ne zna prilagoditi novim razmeram. To je dejstvo, ki se ne da spremeniti. Trgovina po naprednih državah ga že davno upošteva in se mu je znala prilagoditi. Pravilno ocenjujoč veliki vpliv združevanja raztresenih gospodarskih sil, se je tudi detajlna trgovina organizirala po načelu samopomoči v gospodarskih zadrugah. Tudi v naši državi je ustanovljeno že 7 nakupovalnih zadrug detajlnih trgovcev in sicer v Pet-rovgradu, Novem Sadu, Novem Vrbasu, Subotici, Osijeku, Varaždinu ter Belovaru, ki vse zadovoljivo uspevajo. S temi zadrugami bomo v doglednem času lahko stopili v kooperacijo. Slovenski trgovci nočemo biti pri tej naravnost odrešilni akciji zadnji. Ne smemo biti malenkostni in ne smemo imeti predsodkov, da je stvar neizvedljiva. Ako bi bila zadružna podjetja tako težka, bi ne mogle obstajati samo v Sloveniji nad 1.500 zadrug ter v 38 državah 120000 zadrug s 70 mi lijoni 500 000 zadružnikov. Kdor trdi. da se z našimi tovariši ne da ničesar narediti, je slabič. ali pa ima kake druge inte rese. Nabiranje članstva se bo v Ljubljani in bližnji okolici nadaljeva lo po članih načelstva in zaupnikih. V ostali Sloveniji pa na sedežih posameznih združenj na skupnih sestankih. Stalno se vrši vpisovanje novih članov tudi v pisarni člana načelstva gda. V. Blažiča, v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 2, kjer se dobe tudi vse informacije. Trnovska zadruga je naš prvi in nujni imperativ zato se bomo vsi stanovsko zavedni trgovci fimprej včlanili, da bodo uspehi tem hitrejši in tem večji. Zaposlenost pri nas v iuniiu 1937 ozirom na zaključenost orga uza- [jema hranilne vloge Edeka trgovcev in njihovih odjemalcev. Banka skuša kar najbolj združiti finančne moči vsega pokreta in napraviti njega finančno gospodarstvo čimbolj neodvisno od tujih vplivov. Garancijska vsota banke rije. Niso pa zavezane, da bi mo rale kupovati blago pri svoji centrali. V vsem tem pok ret u se polaga velika važnost na to. da se pri bavijo novi člani in da se čim več ;blaga nabavi s posredovanjem za-Iznaša nad 6 milijonov mark. Hra- drug. Naloga Edeka zveze obstoji lem, da izvršuje zakonite revizije pri včlanjenih zadrugah, poteg tega pa zastopa interese teh zadrug in pridruženih jim trgovcev. Zvezi je priključena »Hranilna in delovna zajednica mladih trgovcev v nemški trgovini s kolonijal-nim blagom in delikatesami«. Ta erganizacija ima nalogo, navajati mlade nameščence in vajence k varčevanju Svoje prihranke naj nalagajo pri Edeka banki. Tako naj po samopomoči pridejo do gospodarske samostojnosti, da se morejo kasneje osamosvojili kot nilne vloge so ob koncu l. 1931 dosegle skoraj 15 milijonov mark Iz dohodkov je bila znatna vsota odkazana rezervi in se je razdelila 5«/ona dividenda na deležno glav nico. Iz tega opisa se vidi, s kako smotrnimi sredstvi si nemško tr gorstvo ne samo ohranjuje, temveč izboljšuje svoje pozicije. Nemški trgovci uvidevajo, da jim nič ne koristi prazno besedičenje in papirnate resolucije, pač pa smejo krepko podporo pričakovati v sa mepomočni gospodarski organiza 'iji. Kolo časa se ne da ustaviti. Po podatkih OUZD v Ljubljani je razvidno še nadaljnje zbol jšanje zaposlitve v naši banovini, čeprav je sicer povišek v večini drugih banovinah znatno večji. Število moških članov se je povišalo na 64.482 (-j- 9 604), žen skih na 35.121 (-{-1.959); skupaj 99.603 (-(■-- 11.563). Povišalo se je tudi število bolnikov sorazmerno m 181 moških in 55 žensk na 2.746 ali 2-760/«. Odstotek bolni kov pa je skupno manjši za G'09. Po-vpreena dnevna zavarovana mezda za moške 26‘10, za ženske 1S'79. daje povpr. din 23'52 ali 4- 0'91. Celokupna dnevna zavarovana mezda dosega 1.682.76120 oz. din 660 098‘80 ali 2,342.860 (4- 352.704.80). Vsa števila so primerjana z lanskim junijem. SLOVEHIA-TRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah OCARINJENJE uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifne informacije itd. Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 15. julija ponudbe za dobavo lopat, do dne 20. julija za dobavo manesmanovih cevi, do dne 22. julija za dobavo kompozicije za spajanje žice in do dne 25. julija za dobavo pisalnega stroja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 14. julija ponudbe za dobavo raznih cevi, do 14. julija za dobavo smrekovih hlodov, do 21. julija za dobavo električnih motorjev, centrifugalne črpalke in registrirnega barometra. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 23. julija ponudbe za dobavo stearinskih sveč, do 2. avgusta za dobavo kuhinjske posode, do 3. avgusta za dobavo razne posode in jedilnega pribora. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 24. julija ponudbe za dobavo raznih predmetov za čiščenje, sode, mila, sveč in dr. LICITACIJE: Dne 15. julija bo v intendanturi komande bregalniške diviz. oblasti v štipu licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin. Dne 17. julija bo pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu licitacija za dobavo dvokolnic za prenos bolnikov. Dne 22. julija bo pri centrali direkcije drž. rudar, podjetij v Sarajevu licitacija za napravo železne krovne konstrukcije pri elektr. centrali na rudniku v Banja Luki. Dne 26. julija bo pri Upravi 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija za dobavo 15.000 kg jekla. Dne 3. avgusta bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 38.000 kg kartona in dne 6. avgusta za dobavo raznega papirja. Dne 27. julija bo pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija za dobavo večje množine raznih jeklenih cevi in dne 7. avgusta za dobavo raznega električnega materiala. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Italijansko-jugoslovanska trgovina nam za prvih 5 mesecev letošnje-g? leta podaja naslednjo sliko prometa: Italija je uvozila iz nage ilržave 55.585 fon lesa, 33.010 ton pšenice (od celotnega italijanskega uvoza 1,156'534 ton) in premoga 29 874 ton (od skupnega uvoza 4,687.968 ton). V našo državo pa je Italija uvozila: 6978 ton riža (celoten izvoz 77.560 ton), 24.150 stotov pomaranč in mandarin. 3844 stotov bombažnih tkanin, umetne svile pa 414.072 kg. Po italijanskih podatkih je znaša' naš uvoz v Italijo v prvih petih mesecih tega leta 90 milijonov lir (lani v istem razdobju 13'0), italijanski izvoz v Jugoslavijo pa 92'3. (lani 1'3) milijona lir Zunanja trgovina Nemško-francoska gospodarska pogajanja so se zaključila ugodno in bo sporazum te dni podpisan m z njim se obeta v trgovinskih in finančnih odnošajih med tema državama večja stalnost. Anglija je znižala carino na železno rudo in jeklo, ki se uvaža na podlagi kontingentov, od 10% na 2‘/2%. Skok cen železne rude beležijo v Zedinjenih državh Severne Amerike, in sicer za 10 centov za tono. Proizvodnja železne rude se je zadnji mesec povečala za 10%. Žetev pšenice v Združenih državah cenijo po privatnih podatkih na 663 do 667 milijonov bušljev ozimne pšenice in 199 do 273 milijonov bušljev letne pšenice. Izvoz slanine v Nemčijo in sicer za soljeno slanino nam je dovoljen specialni kontingent 29 vagonov. Francoski izvoz avtomobilov se je povečal v prvih 5 mesecih tega leta na 12.090 razdobju lani. od 10.230 v istem novi naslov: Sv. Petra c. 4 1ELEFON 25-5 7 Avtorskopravna ništva Tržna poročila Tržne cene v Celju dne 1. julija 1937 Govedina: volovsko meso I. vrste din 12, II. vrste din 10, III. vrste din 8—10, kravje din 8—10, vampi din 5, pljuča 6, jetra 10, ledvice 12, loj din 6. Teletina: telečje I. 1 kg 12—14, II. vrsta 8—12, jetra 14, pljuča 10. Svinjina: I. vrsta din 16, II. vrsta 14, pljuča 8, jetra 12, glava 9, parklji 8, slanina domača 15—16, slanina hrvaška 15—16, slanina soljena 16—17, slanina na debelo 15, salo 16, suha slanina 20, mast 16 do 18, šunka 18, prekajeno meso I. 16—18, II. 14—16, prekajeni parklji 9, prekajena glava 12, jezik din 18. Drobnica: koštrunovina 1 kg 8 do 10 din. Klobase: krakovske 1 kg din 20, debrecinske 18, hrenovke 20, safalade 18, posebne 20, tlačenka 16, polsuhe kranjske 24, suhe kranjske 1 kg 26, 1 kom. kranjske klobase 4—5, brunšviške 1 kg 10, salami 1 kg din 45—50. Perutnina: piščanec, mahen din 10—12, piščanec večji 14—16, kokoš 20—25, petelin 20—25, raca 16, gos 30, domači zajec, manjši 5, domači zajec večji 15 din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75—2, kisla smetana 12, surovo maslo 22, čajno maslo 26—28, maslo 20—22, bohinjski sir 24—28, trapist 16—20, polementalec 25, sirček 6, eno jajce 060 din. Pijača: staro vino 1 1 14—16 din, novo vino 10—12, pivo 10, žganje din 25—30. Kruh: beli 1 kg din 4 50. polbeli 4, črni 3 50, žemlja mala 0'50 din, bela štruca v teži 44 dkg 2, 88 dkg 4, polbela 50 dkg 2, 100 dkg 4, črna 57 dkg 2, 114 dkg din 4. Sadje: marelice 1 kg 10, breskve 14, orehi 8. luščeni orehi 20, slive liter 8, črešnje liter 4—5, črešnje kg 8—10, suhe češplje 6—8, suhe hruške 7, limona 1, vrtne jagode 1 kg 5—6, vrtne jagode liter 4, maline liter 5—8, borovnice liter din 1. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražena I. 98, II. 66, III. 62, čaj 90—150, sladkor bel kristal 14, v kockah 15'50, v prahu 16, med 18 do 20, kavna primes 17, riž I. 12, II. 7, III. 5'50, namizno olje liter 14, olivno olje 16—30, bučno 15, vinski kis 4, navadni kis 3, petrolej 7, špirit denat. 11, morska sol 1 kg 2'75, kamena sol 3, poper cel 40, poper mlet 44, paprika 18, sladka paprika 28, testenine I. 11, II. 7, milo 9—12'50, karbid 8'50, sveče 14—15, kvas 32—36, marmelada 10 do 28, soda za pranje din 2'25. Mlevski izdelki: moka št. 00 kg 3 25—3'50, št. 0 3'25—3'50, št. 2 310 do 3 40, št. 4 2 80—3 25, št. 5 2 75—3, št. 6 2'65—2'80, ržena enotna moka 3, pšenični zdrob 4, koruzni zdrob 3, pšenični otrobi 1'50, koruzna moka 2, ajdova moka 4 do 4'50, kaša 3, ješprenj 3'50, ovseni riž din 7. žito: pšenica q 210, rž 190, ječmen 175, oves 160, proso 185, koruza 140, ajda 170, fižol 200—350, grah 1000, leča 800—1200 din. Kurivo: premog, črni trboveljski q din 33—36, črni zabukovški 33 do 36, rjavi velenjski 20—22, trda drva m* 80, 100 kg 22, mehka drva m" 60, 100 kg 20. Krma: sladko seno q 40, polsladko 35, slama 25, prešana stane 5 din več. Zelenjava in gobe: solata glava 0'50—1, zelje zgodno 1 kg 5—6, ohrovt 1 kg 6, kolerabe 4, krožnik špinače 1'50—2, krožnik paradižnikov 10, krožnik kumar 5—6, krožnik buč 5, grah v stročju 1 kg 6, fižol v stročju 6—8, čebula 2—4, česen 8, krompir zgodnji 3—4, pozni 2, krožnik jurčkov 2—3. .KUVERTA' O. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrleva cesta it. 6? TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA V informacijo vsem lastnikom gostinskih obratov objavljamo sporočilo ljubljanske poslovalnice Ujme glede pobiranja avtorskih honorarjev. Pojasnilo se glasi: V smislu uredbe z ■'ikonsko močjo o avtorskopravnem posredništvu z dne 23. decembra 1936, M. s. štev. 995, odnosno pravilnika 0 natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 10. februarja 1937, štev. 76 in 77) so prenehala dosedanja avtorskopravna posredništva poslovati 26. maja 1937, ter je minister prosvete glasom svoje odločbe z dne ‘26. maja 1937. 1). štev. 948 (»Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 12. junija 1937, štev. 318 in 319), poveril s posredništvom: a) za glasbena dela: »Udruženje jugoslovenskih muzičkih autora« (UJMA), Zagreb, b) za dramska dela: »Udruženje jugoslovenskih dramskih autora« (UJDA), Beograd. Vodstvo poslovalnic obeh udru-ženj za dravsko banovino se nahaja v Ljubljani, in sicer za bivšo 1 jubljansko oblast (srezi: Črnomelj, Kamnik, Kranj, Krško, Kočevje, Litija, Ljubljana, Logatec, Novo mesto, Radovljica in Škofja Loka) Ljubljana, Livada 29 (tel. 39-13). za bivšo mariborsko oblast (srezi: Brežice, Celje, Dol. Lendava, Dravograd, Gornji grad, Laško, Ljutomer, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Murska Sobota, Ptuj. Slovenj Gradec, Slov. Konjice in Šmarje pri Jelšah) Ljubljana. Resljeva cesta 13/1 (tel. 20-74). Poslovalnici uradujeta do nadaljnjega od 8. do 14. ure. Tarifo za glasbena (lcla za čaš od 27. maja 1937 do 31. decembra 1937 je odobrilo ministrstvo prosvete 7. junija t. 1. pod D. št. 1075 (»Službene novine« od 14. junija 1937, »Službeni list banske uprave« štev. 50/37). Banska uprava dravske banovine je že s svojim razpisom z dne 25. maja 1937, IV. No. 8217/2, opozorila podrejena sreska načelstva itd. na določila § 14. in 15. cit. pravilnika ter je odredila, da morajo vse korporacije, društva itd. v iz-ogib kazenskih posledic § 48. in sledečih zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 25. januarja 1935 (»Služb, list« štev. 24) zaprositi pred izvedbo svojih prireditev za dovoljenje pristojne avtorske poslovalnice. Prireditelji naj naslovijo svoje prijave na zgoraj navedeni poslovalnici s priložitvijo sporeda v dveh izvodih in znamke za odgovor. Poslovalnice bodo prijave ta- koj rešile ter poslale položnico za vplačilo točno po odobreni tarifi določene avtorske tantieme. Šele na podlagi odrezka poštne položnice kot dokazila za izvršeno plačilo bodo izdala krajevna upravna (policijska) oblastva dovoljenje za dotično prireditev. Za stalna javna glasbena izvajanja po radijskih aparatih, gramofonih, klavirjih in drugih glasbenih instrumentih — kar se izvaja po gostilnah, hotelih, kavarnah, avtomatskih bifejih, kopališčih itd. — so določeni v tarifi mesečni pavšali. Lastnik lokala mora skleniti z avtorskopravnim posredništvom preko poslovalnice posebno pogodbo, katero predloži poslovalnica delegatu ministrstva prosvete v odobritev. Vendar mora dotični pavšal za tekoči mesec takoj vplačati po položnici posredništva, ostale mesečne pavšale pa najdalj Janko Lavrič, Pariz: Ravno tako kakor je Francija pasivna v živinoreji, ima tudi velik primanjkljaj pri žitu. Dostikrat sem slišal reci, Francija je agrarna država, torej ije za jugoslovanski izvoz brezpomembna. To mnenje je popolnoma napačno. Kakor nam kažejo statistični uvozni podatki, je Francija uvozila preteklo leto nad milijon glav žive živine in drobnjadi, od tega velike množine iz evropskih držav, ki konkurirajo z nami zlasti z večjo trgovsko spretnostjo. Pšenice se je uvozilo leta 1936., radi slabe letine in zmanjšane tia-sejane površine, rekordna množina 5.257.771 m. stotov, približno 'A iz inozemstva in -'/a iz kolonij. Rži se je uvozilo 12.674 m. stot. (8% iz inozemstva, 92% iz kolonij). ječmena pa 3,386.380 m. stotov (14% iz inozemstva, 86% iz kolonij); izmed evropskih dežel je uvozila največ ječmena Poljska 251.503 m. stot., potem Češka 109.280 m. stot., Danska 54.645 m. stot.. Romunija 18.075 m. stot. itd. Ovsa se je uvozilo skupaj 569.976 m. stot. in sicer 11% iz inozemstva in 89% iz kolonij. Izmed žitaric se je uvozilo največ koruze in sicer 7,116.844 m. stot., približno 30% iz inozemstva in ostanek iz kolonij. Evropske dežele so dobavile koruzo v naslednjem številčnem redu: Romunija 761.869 m. stot., Bolgarija 132.920 m. stot., Jugoslavija 7.342 m. stot. do 1. vsakega meseca. Plačila tan-tijem v gotovini komur koli so ne-tiem v gotovini komur koli so neveljavna. Natančnejša tozadevna določila, kakor tudi glede izkazoc o izvajanem programu itd. vsebuje pogodba. — Analogna določila veljajo tudi za avtorske honorarje dramskih avtorjev. Sreska načelstva,policijske uprave, občinske uprave itd. imajo strog nalog, da ne izdajajo dovoljenj za prireditve in za stalno javno svi-ranje, dokler prireditelji in lastniki lokalov niso zadostili zgornjim določilom. Ker se glasom § 49. zakona o zaščiti avtorske pravice kaznuje prekršitev avtorske pravice z denarno globo od 1.000 do 60.000 din ali z zaporom od 1 do 6 mesecev, je v interesu vseh prirediteljev in lastnikov lokalov, da navedena določila točno upoštevajo. Uvoz moke je znašal 532.716 m. stot., uvoz otrobov 747.003 m. stot., ječmenovega slada 33.129 m. stot., od teh nad 90% iz Češke, 5% iz Belgije, 2% iz Ogrske, ostanek zlasti iz Nemčije. Zanimive so tudi številke sadnega uvoza: Jabolk se je uvozilo 3790 vagonov. Majhna in draga Švica prekaša skupni uvoz vseh ostalih evropskih dežel z 264 vagoni. Na drugem mestu stoji Belgija s 112 vagoni. Največji dobavitelj pa so USA. in Kanada. (Dalje sledi.) Doma šii po svetu i • ■ i ■ > i. Zdravstveno stanje patriarha Varnave se je po zdravniškem komunikeju zboljšalo. Je še vedno nevarno, vendar gre na boljše. Umrl je v Ljubljani g. Karel Pollak, eden naših najodličnejših industrij cev. Žalujočim naše iskreno sožalje! Občni zbor Kmetijske družbe je bil v Ljubljani v nedeljo. Vodil ga je njen predsednik g. Oton Detela. Občni zbor je odobril zaključne račune za poslovno leto 1936. in je bil zaključen po dve in pol urnem razpravljanju ob popolnem soglasju delegatov. Prihodnja konferenca stalnega sveta Male antante bo 30. avgusta v Sinaji. Predsedoval ji bo letos romunski zunanji minister Antones-cu. Konferenca se bo največ ba-vila z odnosi držav Male antante do držav rimskega protokola. Earhardtove še niso našli kljub vestnemu iskanju. Izginila je v bližini otočja Howland, kjer raziskuje ozemlje že več dni 12 vojnih ladij in okrog 400 letal. Velik mednarodni letalski miting, pri katerim bo sodelovalo nad 300 letal, bo ta mesec v Bernu. m 'i*?*' m ffarafil ± ali 5S5 najscAidn ST-D1U 555 HUB LIANA 533 DALMATINOVA 13 Silna suša je zavladala v Kanadi in je zaradi tega uničen velik del letošnje žetve. Zaradi pomanjkanja vode je poginilo tudi mnogo živine. Pojavili so se tudi veliki požari po poljih in gozdovih. Poljski dnevnik »Polska Zahod-nia« iz Katovic po odredbi vrhovnega voditelja nemške državne policije ne sme več prihajati v Nemčijo. Krakovski nadškof se bo’ opravičil in je pričakovati skorajšnjo poravnavo spora med poljsko vlado in nadškofom Sapieho, ki je nastal zaradi škofovega ravnanja z grobnico maršala Pilsudskega. V Bilbao ne sme noben inoze-mec, tudi tisti inozemci, ki so pred državljansko vojno stanovali v Bilbau, se ne smejo vrniti. Ta prepoved bo trajala dotlej, dokler se razmere ne bodo normalizirale. -XIII. kongres evropskih narodnih manjšin bo 14. in 15. julija v Londonu pod predsedstvom dr. Wil-fana. V Londonu so že opazili, da se slovaška manjšina v Madžarski in različne narodne manjšine v Nemčiji kongresa ne bodo udeležile. »Berliner Borsen-Zeitung« je objavila članek nemškega pomorskega strokovnjaka o izgradnji nemške vojne mornarice, ki pravi, da bo končan ta načrt šele čez 6 let, ko bo imela Nemčija okoli 60 vojnih ladij in poleg tega še podmornic s skupno tonažo 23.000 ton. 8 novih tovarn streliva bodo zgradili v Angliji v najkrajšem času. 210 novih lovskih letal je naročilo ameriško vojno ministrstvo v tovarni letal Curtis Wright. Letala bodo veljala 4 milijone dolarjev. Veliki muftija v Jeruzalemu je izdal na Arabce proglas, kjer jih poz-iva k slogi za primer, da bi Anglija odredila razdelitev Palestine. Enak proglas je izdal tudi vrhovni arabski odbor. 5 voditeljev avstrijske socialne demokracije, ki so bili 1. 1935. obsojeni na težke kazni zaradi propagande, je pomilostil zvezni predsednik Miklas. V Palestini je mirno in proglasitev načrta o razdelitvi Palestine na tri dele ni izzvala velikih nemirov, kakor so jih pričakovali, razen par demonstracij. V Berlinu so usmrtili Valdemar-ja Schulza, Pavla Zimmermana in Bruna Schroterja, ker so 1. 1931. v neki berlinski kavarni v političnem prepiru napadli nanodnosocia-listične miličnike. Uporniki v Vaziristanu so znova napadli angleške čete, vendar je bil napad odbit in so angleške čete s protinapadom pognale upornike v gore. Na mandžurski meji so se za spremembo spopadle kitajske' in japonske čete. Po poročilu Reuterja je bilo na kitajski strani ubitih 200, na jappnski pa 10 vojakov. Radio Ljubljana Sobota, 10. julija: 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Pevski sekstet »Mladost« — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Naša dramska literatura v zagrebškem gledališču v 1. 1936-37 — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Plošče. Nedelja, 11. julija: 8.00: Koncert na dveh klavirjih (gdč. Božena Saplja in Silva Krašovec) — 9.00: Čas, poročila, spored — 9.15: Plošče — 9'45: Verski govor (p. V. Učak) — 10.00: Prenos: Prenos cerkv. glasbe iz stolnice — 11.00: Plošče — 11.30: Otroška ura — 12.00: Radijski orkester — 13.00: čas, vreme, spored — 13.15: Plošče — 17.00: Stanje mlekarstva pri nas in drugod (g. Lojze Obersnel) — 17.30: Lahka glasba in vesele pesmi. Sodelujejo: Slovenski Šramel kvartet, gg. dr. Ivan Karlin, Milan Grošičar, Viktor Dežela. VI. Prinčič in Mirko Premelč — 19 00: čas, vreme, poročila — 19.30: Primož Trubar in njegovo delo za narodno uedinjenje — 19.50: Zvoki z dežele (plošče) — 20.15: Izlet na kmete, vesela zvočna igra — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, 12. julija: 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: ča_s, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalne dolžnosti naše mladine (prof. Predrag Karalič) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plošče — 20.10: V. N. Nemirovič Dan-čenko (dr. N. Preobraženski) — 20.30: Koncert meš. zbora »Sloge« — 21.15: Plošče — 21.30: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Kopalne obleke v veliki izbiri, kopalne frotir plašče in pelerine, hlačke, čepice, frotir štofe, dobite v na| večji, izbiri v novi, specialni trgovini s perilom F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke Itd. Uvozne m v Francii m. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Mirko Celar, abs. iur, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.