PRIMER SEME: KOMU VRISKOVA ŽIVINA SLUŽI POLICIJA?	RES TRPI?
I
i
i
]\
ST. 56 - LETO 60 - CELJE, 29.7.2005 - CENA 300 Sil
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
medved lomasti
Čez raduho
OBLJUBLJENA POMOČ
■ ii''"l,IB'ff
NIZ POŽAROV
V VELENJU SE NADALJUJE
■M
Mercator
Opekarniška C, Ceije
nedelja, ;il. julij 2005	T
Od 9. do IZ. ure: Ustvř,*jalnica in družabnica i.R Ob 11. uri: predstava Kje je čarobna palica
ecelje
OBVESTILO NAROČNIKOM
NOVEGA
Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
!l
VELENJCANI ZADOVOLJNI. CELJANI NEKOLIKO
i	j	1
	i	
	V RADEČAH If AT BIA mil IBU	
	Hill NA UIVJtM ZAHODU	
	STRAN 20	
9770353734051
Zelena luč za Terme Laško
Kot kaže, bodo v Zdravilišču Laško končno lahko uresničili dolgo načrtovani projekt gradnje sprosti-tvenega centra ob Savinji. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč v teh dneh prižgalo zeleno luč za načrtovani projekt.
. V Zdravilišču Laško so si skoraj dve leti prizadevali, da bi od okoljskega ministrstva pridobili dovoljenje za gradnjo velikega turističnega kompleksa, pri čemer je bil najbolj sporen poseg v 15-metr-ski priobalni pas Savinje. Investicijski projekt namreč predvideva delno prestavitev struge, s čimer pa se prejšnja vlada ni strinjala. Okolj-ske oblasti so menile, da ob
potoku, ki se zliva v Savinjo, ne bi smeli graditi zunanjih bazenov, in tudi mnenja o nekaterih drugih gradbenih posegih so bila različna. A negotovosti o uresničitvi enega največjih turističnih projektov v Sloveniji je očitno konec, saj Laščani pričakujejo, da bodo že avgusta dobili gradbeno dovoljenje za prvo fazo, v kateri bodo zgradili wellness center in termalni del z nastanitvenimi zmog-ljivostmi. Gradnja kongresnega centra in trgovinskega dela pa naj bi stekla v treh letih. Celotna investicija naj bi bila vredna približno dvajset milijard tolarjev, pri čemer računajo tudi na sredstva iz Evropske unije. BA
KRATKE-SLADKE
NON
Ministrove kozjanske rože
Prometni minister mag. Janez Božič, ki je bil v torek med vodilnimi ljudmi Obsotelja in Kozjanskega, jim je povedal, da je bil v teh krajih nedavno na zasebnem obisku z družino ter da so ga navdušili. Ministrova soproga je v našem koncu nakupila cvetje, za katero je minister povedal, da jim odlično uspeva. V ministrovem domačem kraju pač ni bilo ujme ... Sicer pa je prizadetim na Kozjanskem obljubil vladno pomoč.
UVODNIK
Obetajoče spremembe
Po zadnjem hudem neurju s točo na območju občin Kozje in Podčetrtek s trenutno škodo v višini 1,3 milijarde tolarjev smo lahko zadovoljni. Pa ne z neurjem in škodo, da ne bo pomote, ampak z dogodki, ki so se zgodili po hudi uri, ki se je tako udarno znesla nad lepo pokrajino in skromnimi, delavnimi ljudmi. Ob takojšnji pomoči gasilcev (kaj bi brez njih, teh imenitnih fantov in deklet?), civilne zaščite TONE VRABL in tudi Slovenske vojske smo bili prijetno presenečeni nad tako rekoč takojšnjim aktivnim odzivom na terenu vidnih predstavnikov ministrstva za oko-1 Ije in prostor, ministrstva za obrambo. Direkcije za ceste RS in slovenske vlade. Ampak še bolj kot neposreden ogled visokih državnih predstavnikov na prizadetem območju in srečanje z obupanimi ljudmi so pomembne besede ministra Janeza Podobnika, da bo o stanju na terenu takoj poročil vsem članom slovenske vlade (to se je zgodilo i/ četrtek, 28. julija - op.p.) in predlagal takojšnjo (!) vsaj delno finančno pomoč za reševanje najnujnejših problemov oziroma povrnitev stroškov, ki so jih imele občine, ko so si pomagale z denarjem iz že tako skromnih proračunov. To pa je že nekaj drugega, kot smo bili vajeni doslej, ko so ljudje prvi denar dobili šele po nekaj mesecih, največkrat po letu dni ali celo kasneje, medtem ko so v najtežjih prvih dneh bili tako rekoč sami.
Prav tako so na včerajšnji seji vlade tudi obravnavali novelo Zakona o naravnih in drugih nesrečah, po katerem naj bi bili v bodoče postopki državne pomoči prizadetim na terenu hitrejši in s tem učinkovitejši. »Dolžnost naših strokovnih služb je, da gredo takoj na delo,« je bil odločen minister Podobnik. Če se bo vse to zgodilo, potem lahko govorimo, da je bil na tem območju dosežen pomemben premik na bolje.
Navdušeni pa smo lahko tudi nad razmišljanjem poveljnika CZ Mirana Bogataja,., da bo glede na velike vremenske spremembe v ekštrčninem nihanju temperatur, ki se pojàvîjajô pri nas in imgflt treba začeti z drugačnim odnosom do narave, da bomd v primeru podobnih ujm učinkovitejši, škoda pa manjša. -
Hitre ceste v Obsotelje ne bo
V šentjurski občini 15 projektov za naložbe na državnih cestah
Obsotelje je v torek obiskal prometni minister mag. Janez Božič, ki je uradno predal namenu na novo urejeno glavno križišče v trgu Rogatec, na zelo prometni cesti med Celjem in mejnim prehodom Dobo-vec. Pred tem se je v gradu Strmol sestal s predstavniki občin ter gospodarstveniki iz osmih občin Obsotelja in Kozjanskega.
Med gradbenimi deli, ki so potekala od septembra, so zgradili nov most čez Draga-njo ter z ureditvijo križišča z zavijalnim pasom odpravili prometne zamaške v smeri proti Celju, mejnemu prehodu Dobovec in Ptuju. Kot je na otvoritveni slovesnosti povedal župan Rogatca in poslanec Martin Mikolič, si je občina za 80 milijonov vredno investicijo (k temu znesku je prispevala blizu pet milijonov tolarjev) prizadevala vrsto let.
Kot se je izkazalo med srečanjem prometnega ministra in direktorja državne direkcije za ceste Vilija Žavrlana z obsoteljsko-kozjanskimi politiki in gospodarstveniki (z območij upravnih enot Šmarje pri Jelšah in Šentjur), pa le-ti kljub pomembni tokratni pridobitvi s cestami še zdaleč niso zadovoljni. Odmaknjenost od avtoceste v Dram-ljah je razvojna ovira že sama po sebi, zato je minister med srečanjem iz okvira nacionalnega programa za državne investicije do leta 2016 napovedal nove naložbe. Med njimi novo povezavo med avtocesto v Dramljah in mestom Šentjur, obvoznico v Šmarju
Bolnišnica odslej tudi na spletu
Od ponedeljka dalje lahko Splošno bolnišnico Celje najdete tudi na internetu, saj so se odločili za postavitev lastne spletne strani. Najdete jih lahko na www.sb-celie.si. stran pa je zasnovana tako, da uporabnikom omogoča čim enostavnejše iskanje zanimivih informacij.
Na voljo sta dva iskalnika, prvi je splošni in prikaže vse vsebine, od osebne izkaznice ustanove, poslanstva, kataloga informacij javnega značaja, predstavitve bolnišničnih oddelkov do koristnih informacij za bolnik in spremljevalce. Drugi iskalnik pa je prirejen različnim tipom obiskovalcem spletnih strani, ki iščejo točno določene informacije, hitri iskalnik jim omogoča, da do njih pridejo v čim krajšem možnem času. Gre predvsem za informacije za bolnike, ki v bolnišnico pridejo na zdravljenje, za tiste, ki potrebujejo specialistične
cg» Splošna bolnišnica Celje
ambulantne preglede, za porodnice, otroke, njihove spremljevalce in poslovne partnerje. Na spletni strani pa boste našli tudi podatke o ča-
su obiskov, svojcem bolnikov so na voljo informacije o posameznih bolnišničnih oddelkih. Niso pa pozabili tudi na telefonski imenik, lokacije
posameznih oddelkov in služb v Splošni bolnišnici Celje, pri čemer nameravajo spletno stran v prihodnje še nadgraditi in izpopolniti. PM
pri Jelšah ter izvennivojsko križanje v Grobelnem. Sicer pa po Žavrlanovem odgovoru država ne namerava graditi nove hitre ceste med Celjem in mejnim prehodom Dobovec, kot je pred kratkim v državnem zboru spraševala Majda Potrata.
Direktor državne direkcije Žavrlan je zbranim podrobno predstavil, kako daleč so z načrti za naložbe na državnih cestah v Obsotelju in Kozjanskem in to za vsako od osmih občin posebej. Daleč najbolj zadovoljni so lahko v šentjurski občini, od koder je v državnem proračunu nič manj kot 15 različ-
nih projektov. Med njimi so pločnik Nova vas-Črnolica ter gradnja mostov v Trnovcu in v Stari Žagi (vse to bodo začeli graditi še letos), za cesto Loka-Ledinščica je pripravljen razpis, plaz na cesti Žegar-Prevorje pa bo na vrsti prihodnje leto.
V šmarski občini je idejni projekt ureditve mestinjskega križišča v izdelavi, v Rogaški Slatini bodo še letos gradili novo kolesarsko stezo, v Bistrici ob Sotli je projekt ureditve ceste skozi občinsko središče v fazi oddaje del, tamkajšnji most naj bi bil na vrsti prihodnje leto, v Kozjem pa so odprti trije projekti.
V zvezi s hudim neurjem v osrčju Kozjanskega je prometni minister mag. Ja? nez Božič med obiskom v Rogatcu dejal, naj bi občina Kozje iz sredstev ministrstva prejela 25 milijonov tolarjev za sanacijo plazov.	..i
V občini Podčetrtek se država s hrvaško stranjo še ni uspela dogovoriti za obnovo obmejnega mostu v Imenem, za Rogatec pa so izdelani idejni projekti obvoznice skozi zaščiteni trg, v smeri proti Majšperku ter Ptuju.
BRANE JERANKO
Z uradne otvoritve na n prometni cesti med Celjem in mejnim prehodom Dobovec. Novo pridobitev minister mag. Janez Božič.
Komu služi policija?
Policijski molk v primeru Seme - Jeza politike in nezaupanje javnosti
Minuli teden je v javnost prišla vest, da je policija v zaupnem poročilu opisala delo novinarke Pop TV Damjane Seme. Poročilo so napisali, da bi odgovorili na vprašanje Franca Kangler-ja (SLS) na komisiji za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb, ko ga je zanimalo, kako to, da nekateri celjski novinarji prihajajo do informacij o predkazenskem postopku proti celjskemu županu Bojanu Šrotu. Pojavila so se številna vprašanja, od tega, kako lahko policija piše v zaupnih poročilih o človeku, za katerega ne obstaja niti sum kaznivega dejanja, do vprašanja, ali je policija to storila sama od sebe ali je popustila pod pritiski politike.
Ena od razlag, ki je bila v medijih večkrat omenjena, je namreč ta, da so Semetovo opazovali predvsem zaradi njenega poročanja o predkazenskem postopku proti županu Bojanu Šrotu. Ta je potem, ko je prišlo v javnost, da so ga ovadih nevestnega dela v službi (šlo je za primer prodaje Kina Dom), na novinarski konferenci dejal, da bo proti kriminalistu, ki je sestavil ovadbo, uporabil vsa pravna in tudi politična sredstva, če bodo na voljo. To je bilo zapisano tudi v spornem poročilu. Kljub temu, da tovrstne izjave le še vzpodbujajo sum, da policija deluje pod političnimi pritiski, pa župan Bojan Šrot pravi, da so politična sredstva za to, da se uporabljajo: »Kot politično sredstvo razumem predvsem to, da bi se předlagalo državnemu zboru, da bi sprejel obvezno razlago člena zakona, ki govori o nevestnem delu v službi. In to je povsem legalno in legitimno politično sredstvo. Če so oni (policija, op. p.) razumeli to kot sredstvo pritiska, potem so verjetno imeli slabo vest. Jaz sem jim takrat očital, da so opravili delo nestrokovno, hkrati pa mislim, da je samo poročilo, ki ga je policija na-
Damjana Seme
pisala v zvezi z vprašanjem poslanca, najboljše ogledalo njihove sposobnosti.«
Kakšen nadzor?
Ah je dejansko šlo za nadzor nad delom in delovanjem Semetove, bo pokazal izredni nadzor. Iti ga je minuli teden odredil minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Ugotovitve naj bi bile znane še ta teden. Sicer pa tudi Semetova pravi, da ni šlo za nadzor in kakršno koli prisluškovanje, kot je bilo moč prebrati v preteklih dneh. »Ni problem v tem, kaj je pohcija o meni zapisala, ker nenazadnje vse, kar so zapisali, tudi drži. Problem je v tem, da o tem nimajo kaj poročati politiki. Meni se zdi sporno predvsem to. Kaj briga politiko, kaj jaz počnem, kdaj počnem, ah službeno ah zasebno. Mislim, da je šla pohcija tu predaleč v tem smislu, da je pristala na to, da odgovarja politiki,« pravi Semetova.
Prav to je tudi sporočilo Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki se je na problem takoj odzvalo. Kot prvi seveda Celjski aktiv DNS, v katerem predsednica Nada Kumer poudarja, da je o tovrstnem nadzoru treba govoriti in na to opozarjati, saj se ne ve, kje oziroma pri kom bi se to končalo. Že jutri lahko namreč pohcija opazuje katerega koli drugega državljana, za katerega prav tako ne obstaja niti sum kaznivega dejanja. Kumrova še dodaja, da
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Gelju)
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119
obstaja nevarnost, da bi zaradi napačnega mišljenja lahko sklepah, da novinarji pač kar nekaj napišejo in da je zato treba njihovo delo preverjati. Ob tem je seveda treba ponovno povedati, da je vsak novinar dolžan spoštovati etični kodeks, kjer piše, da se mora novinar »izogibati nedovoljenim načinom zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge za to predstaviti javnosti«. V kolikor se novinar tega ne drži, ga lahko kdor koli prijavi Novinarskemu častnemu razsodišču. In tako bi lahko naredili tudi v primeru Damjane Seme, če je bil sporen njen način pridobivanja informacij. Zagotovo pohcija v tem primeru ni imela kaj iskati.
Zakaj se je torej policija odločila Damjano Seme podrobneje »preveriti«, smo hoteli izvedeti iz prve roke, vendar so se na policiji zavih v molk. Odgovora nismo dobili ne na celjski policiji ne na Generalni policijski upravi in tudi ne na notranjem ministrstvu. Izjave bodo dajali šele po končanem izrednem nadzoru. Vsekakor pa bo morala policija veliko postoriti prav v svojih vrstah, ker če je bil problem v odtekanju informacij, ni to težava novinarke Semetove. In da imajo težave z informacijami, je pokazala še ena afera, ki je izbruhnila ta teden, namreč, kdo je naročil, da se objavi, da je za genocid ovaden Mitja Ribičič. To je sicer že druga zgodba, kaže pa na podobno zgodbo - namreč, da naj bi navodila prišla iz visokih političnih krogov.
Policija v zagati
Policija je v tem trenutku v zelo nezavidljivem položaju. Medtem ko si je nakopala jezo ali vsaj zamero politike, je povrhu vsega izgubila še zaupanje javnosti. Da je prekoračila svoja pooblastila, se strinjajo vsi: »Sam sem zelo razočaran, da je pohcija prekoračila svoje pristojnosti in odgovarjala na ne-- Št. 56-2
Bojan Šrot
kaj, kar je sploh nihče ni vprašal. Je pa dobro, da se je to povedalo in da se je pokazalo, s čim vse se náša pohcija ukvarja. Do pred kratkim sem .mislil, da se ukvarja zgolj z odkrivanjem in s pregonom storilcev kaznivih dejanj, zdaj pa vidim, da so sposobni delati medijske analize odmevov na neke tiskovne konference, kje kdo hodi, s kom se pogovarja in še marsikaj. Vzorec ravnanja je res podoben tistemu izpred dvajsetih ah še več let, ko smo pač imeli v tej državi tudi ud-bo,« pravi Bojan Šrot.
Franc Kangler nam je povedal, da se njegovo vprašanje ni nanašalo konkretno na novinarko Semetovo, ampak, da ga je zanimalo zgolj odtekanje informacij s policije.
Še vedno pa kljub vsemu obstaja sum, da je za vsem skupaj stala politika, da je šlo za politični pritisk na policijo. Ampak opravičila ali olajševalnih okoliščin v nobenem primeru ni. Pohcija je padla na izpitu. Če namreč ni šlo za politični pritisk, je nedopustno, da se v zaupnem poročilu poroča o delu novinarke. Če pa je šlo za pritisk s strani politike, kar tako ali tako ne bomo nikoli izvedeli, potem imamo problem. Pohcija bi namreč morala delovati neodvisno od politike. Tako ne bomo tudi nikoli izvedeli, ali je bil oziroma je primer Damjane Seme edini tovrstni pri nas ali policija piše zaupna poročila še o kom drugem. »Dvomim, da bi bila edini primer. Imela sem pač srečo, da sem prišla do teh neuradnih informacij, ki, poudarjam, izvirajo iz političnih krogov. Težava je v tem, da se do teh informacij težko pride. Politika se zavaruje s tem, da dokumente označi z oznako zaupno in potem vedo, da do teh podatkov ne more nihče priti,« zaključuje Damjana Seme.
ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ
KJE SO NASI POSLANCI?
Polkovnikvo slovo?
Težave, s katerimi se te dni sooča policija, niso kar padle z neba. Črni oblaki so se začeli zbirati ob razkritju, da je proti Mitji Ribičiču vložena ovadba zaradi suma genocida v zvezi s povojnimi poboji. Novico je ekskluzivno za nacionalno televizijo predstavil kriminalist, ki je vodil preiskavo.
To je bilo zelo neobičajno, povrh pa so dopustih, da je Ribičič za ovadbo izvedel šele iz medijev. Sledila je afera Socius (direktor svetovalnega podjetja Socius Leonardo F. Peklar naj bi bil osumljen nezakonitih denarnih transakcij v znesku več kot 280 milijonov tolarjev), pri kateri je prišlo do odtekanja informacij iz policije. Ker je nekdo novinarjem prekmalu povedal nekatere podrobnosti, je ogrozil celotno preiskavo, zato so kriminalisti začeli preiskovati, kje puščajo.
Zadnja policijska nerodnost izvira prav iz Celja, saj so zbirali podatke o celjski novinarki POP TV Damjani Seme in jih nato posredovali parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Serijo afer je v torek spektakularno zašpi-lil kar namestnik direktorja kriminalistične policije Marjan Erhatič, ki je v svojem odprtem pismu javno povedal, kar so mediji ves čas namigovali - politiki se vmešavajo v delo policije, zaradi česar je ogrožena njena strokovnost in nepristranskost.
Prvi mož na udaru je notranji minister Dragutin Mate, nekdanji vojaški polkovnik, ki je po Erhatičevih besedah odredil, da policija obvesti medije o ovadbi zoper Ribičiča. Na ta način naj bi kršil zakona o policiji in o varovanju osebnih podatkov, še bolj pa bode v oči izkoriščanje represivnega in nadzornega organa za doseganje političnih ciljev, zaradi česar se začno majati temelji demokracije. Vprašanje je, ali bo minister preživel afero, ta pa bo močno načela tudi ugled premierja Janeza Janše, saj je novica o ovadbi v javnost prišla na njegovo zahtevo. To je potrdil tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Bojan Potočnik, ki je takrat skušal preprečiti objavo, a mu ni uspelo.
Erhatičevo pismo pa nič kaj lepo luč ne meče niti na poslance oziroma na komisijo za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb. Tako je opozoril na uveljavljeno večletno prakso komisije, ki po njegovem s svojimi zahtevami do kriminalistične policije presega meje svojih pristojnosti, pri čemer prihaja do »policijske nekritične in brezpogojne servilnost do komisije«. Po Erhatičevem mnenju je naloga te komisije predvsem ugo-
tavljati, ah pohcija pri uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov dosledno spoštuje človekove pravice in svoboščine posameznika. »Nadzorstvena pristojnost komisije je zgolj politična, ne pa operativna in ne obsega nadzora zakonitosti, saj je to v izključni pristojnosti sodišč, in ne ocenjevanja policijske strokovnosti, saj je ta predmet formalnih oblik nadzora znotraj institucije,« še trdi.
Celjski poslanec SDS Franc Jazbec včeraj še ni bil seznanjen z vsebino Erhatičevega pisanja, zato je tudi ni želel komentirati, a se je strinjal z izjavo Davorina Terčona (LDS), predsednika komisije, da je parlamentarni nadzor samoumeven, predvsem . pa je nujen, saj bi sicer izvršilna veja oblasti nadzirala samo sebe. Jazbec poleg tega verjame, da minister Mate ni kršil zakona. »Obtožbe na njegov račun so nepreverjene. Mislim, da bo v roku dveh dni minister podal izjavo za javnost, kjer bo natančno pojasnil dogajanje in ovrgel vse obtožbe,« trdi celjski poslanec vladajoče koalicije.
Drago Koren
Drago Koren iz NSi pravi, da je nadzor nad delom policije pomemben, vendar pa se strinja, da ta ne sm stati politično orodje. »Nad zor je nujno potreben, po dru gi strani pa ne smemo priti absurden položaj, da bi nad zirali nadzornike,« meni Koren. Sam sicer ni tako prepričan v neoporečnost ministrovega ravnanja, po drugi strani pa se mu zdijo pozivi k odstopu pretirani. »Domnevne kršitve, četudi so resnične, se mi ne zdijo tako hude, da bi zaradi tega moral minister odstopiti. Se pa strinjam, da morajo vsi spoštovati zakon, od najnižjega uradnika do predsednika vlade,« pravi Koren. Po njegovem bo dovolj, če premier ministra strogo opomni.
Podobnega mnenja je tudi njegov strankarski kolega in rogašlki župan Martin Miko-lič. »Mishm, da ni tako hudo, kot to prikazujejo mediji. Prepričan sem, da je delo ministra korektno. Prav tako se ne strinjam s pisanjem Erhatiča, saj je nadzor nad delom policije nujen.«
SEBASTUAN KOPUŠAR
Mladinkam Andraža ni uspela ponovitev uspeha z olimpijade v Avstriji, kjer so bile prve, zdaj pa so se morale Mladinci Nove Cerkve so prvič nastopili na olimpijadi, osvojili 19. mesto in srebrno tekmovalno značko, z
zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom in srebrno tekmovalno značko.
njimi je (desno) trener mladinskih ekip Tomaž Urbančič.
Zlati in srebrni gasilci
Na olimpijadi v Varaždinu tudi gasilci Andraža, Nove Cerkve, Slovenskih Konjic in Rogaške Slatine
Letošnja gasilska olimpijada v Varaždinu je znova potrdila, da imamo v Sloveniji imenitno usposobljene gasilce, ne samo za hitro in učinkovito posredovanje v primeru požarov in drugih naravnih nesreč, ampak tudi na področju tekmovalnih gasilskih disciplin. Petnajst slovenskih ekip se je iz Varaždina vrnilo s tremi zlatimi in dvema srebrnima medaljama ter enajstimi zlatimi in štirimi srebrnimi tekmovalnimi značkami.
S tem uspehom se slovenski gasilci uvrščajo v sam svetovni vrh, ponovili, morda pa celo presegli, pa so tudi sanjski uspeh izpred štirih let na
gasilski olimpijadi v Kuopi-ju na Finskem.
Zlate tekmovalne značke so z našega območja osvojili gasilci Slovenskih Konjic in Rogaške Slatine, srebrne pa mladinke Andraža in mladinci Nove Cerkve.
Med sodniki je iz Slovenije sodeloval mednarodni sodnik Ivan Jezemik iz Nove Cerkve, trener članskih ekip pa je bil Vinko Sentočnik, ki se tako po dvanajstih letih trenerskega dela in prekoračitvi starostne meje za aktivne gasilce (63 let) poslavlja s tega mesta, ki ga je več kot uspešno opravljal. Na treh olimpijadah na Danskem, Finskem in Varaždinu so »njegove« ekipe osvojile 12 medalj, od tega sedem zlatih. Brez dvo-
S Preverja med zvezde
Kulturno društvo Prevorje prireja jutri že tretjo astronomsko noč. V observatoriju tamkajšnje osnovne šole so pripravili zanimivo in pestro dogajanje, ki se bo začelo že ob 18. uri z zvezdnimi igrami na dvorišču.
V večnamenskem prostoru šole bo ob 20. uri v zvezde pogledála astrologinja Dolores. Ko pa bo na zemljo legel mrak, se bo začela zabava pod zvezdami v organizaciji Športnega društva Prevorje. Od desetih zvečer dalje bo mogoče pogledati skozi zvezdogled pod vodstvom članov astronomskega društva Saturn iz Petrovč. Za zabavo bo poskrbel duet Hertz iz Celja, za hrano in pijačo pa domačini. Na šolskem igrišču bo postavljenih več zvez-dogledov. Ob njih pa vedno kdo od astronomov, ki bo na voljo za vprašanja in razlago. Najavljene skupine lahko s spalnimi vrečami v prostorih osnovne šole tudi prenočijo.	ST
Brazilci na bazenu
Na prve res vroče dni tega poletja so se dokaj hitro odzvali tudi upravljalci celjskega letnega kopališča. Od jutri naprej bo tam namreč možno tudi nočno kopanje med pol deveto in enajsto uro zvečer. Prvi večer bo vstop brezplačen, dogajanje pa bo s spektaklom popestrila glasbena skupina, ki jo sestavlja dvajset brazilskih glasbenikov in plesalk.	BS
www.novitednik.com
ma je najbolj ponosen na zlato domačih gasilk Škofje vasi pred štirimi leti na Finskem, ko so postale olimpijske zmagovalke.
Žal so naše ekipe v Varaždinu pestile številne poškodbe pa tudi veliko smole pri tekmovanju, kajti drugače bi bil uspeh še večji. To še posebej velja za neizkušene mladinke in mladince ter težave Rogaške Slatine. Domačini se kot organizatorji, zlasti pa kot sodniki, niso najbolje znašli. Veliko je bilo tudi težav z varnostjo, saj je bilo v domovih, kjer so ekipe prebivale, veliko tatvin, kar so občutili tudi gasilci Slovenskih Konjic. Tudi posredovanje doseženih rezultatov je bilo zamudno in zaradi tega obveščanje počasno.
Slovenija bo leta 2011 organizator mladinske gasilske olimpijade, ki bi lahko bila na Celjskem, kjer so najboljše mladinske enote.
TONE VRABL
Na tribuni je bila tudi kompletna ekipa mladink Dobrne (na olimpijadi na Finskem 2.), ki je v dvoboju za olimpijado v Varaždinu za pičlo sekundo izgubila dvoboj z Andražem ter ostala doma. Kljub temu so mladinke Dobrne z vso močjo navijale za kolegice iz Andraža in fante iz »sosednje vasi«. Novo Cerkev. Eden najbolj zagretih gasilcev na Dobrni Štefan Pohajač (v prvi vrsti drugi z leve) pa je med spremljanjem tekmovanja (z ekipami je bil na petih olimpiadah!) pa je priznal, da je lažje tekmovati, kot spremljati potek zagrizenih bojev s tribune.
Vriskova živina res trpi?
Celjsko društvo proti mučenju živali je Petra Vriska, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, prijavilo veterinarski inšpekciji. Na društvo sta se s prijavo obrnila dva anonimneža, ki ju je podoba na kmetiji z naslovom Ivenca 16 v Vojniku preveč zbodla, da se ne bi odločila za prijavo zoper gospodarja, v tem primeru prvega moža slovenskih kmetov.
Irena Volgemut, tajnica Društva proti mučenju živali Celje, je povedala, da so pred tednom dni prejeli pisno prijavo s podpisom anonimne Celjanke, ki ' se je 16. julija peljala skozi Ivenco in se zgrozila nad eno tamkajšnjih kmetij. Takole je zapisala: »Živali - biki, telice in krave - so bili do kolen v dreku, nastilja ni bilo videti nikjer. Izstopila sem iz avta in se približala ogradi, kjer je hlev, in pokukala vanj. Nekaj glav živine je ležalo dobesedno v pol metra visokem dreku. Ker lastnikov ni bilo nikjer, sem se zgroženo odpeljala in se odločila, da vas o tem obvestim. Čudim se, da naše kmetijske službe tega ne vidijo. Kako je to mogoče? Lahko kmetje z živalmi res delajo vse, kar se jim zljubi? Kje so kmetijski pospeše-
PeterVrisk
valci, inšpektorji? Okrog kmetije ne zau-darja samo po silosu in gnoju, kar je običajen odraz kmetij, ampak po govnu. Kje so sosedje? Očitno vsi raje pogledajo stran. Srčno upam, da boste ukrepali oziroma si stanje vsaj ogledali.«
So pa v društvu prejeli tudi telefonsko prijavo občana zoper isto kmetijo
v Ivenci. Volgemutova je obe prijavi posredovala celjski veterinarski inšpek- , ciji z dopisom, da le ta takoj ukrepa in J jih o tem obvesti, saj je stanje živine nevzdržno, še zlasti v slabem vremenu. V dopisu so prosili tudi za stanje . psa, ki naj bi bil vseskozi na verigi. Si pa Volgemutova stanja na kmetiji sama ni ogledala, saj društvo letos ni financirano s strani občine, zato svojega bencina ne bo tratila, kot nam je povedala v telefonskem razgovoru. »Iz napisanega sem se prepričala, da je stanje nevzdržno, zato tja nisem odhajala,« utemeljuje. V društvu od veterinarske inšpekcije do zdaj niso prejeli še nobenih informacij. »Bo pa to pri njih še trajalo,« zaključuje Volgemutova.
Ker celjski veterinarski inšpektorat ni pristojen za dajanje izjav, bomo o tem pisali v torkovi številki, ko bomo prejeli ustrezne podatke s kmetijskega ministrstva. Obrnili smo se tudi na Petra Vriska, ki zaenkrat pravi, da so to čiste laži, kar lahko potrdijo tudi krajani Ivence. Vrisk bo glede očitkov zoper nevestno ravnanje z živino obširneje spregovoril na novinarski konferenci prihodnji teden.
MATEJA JAZBEC
dogodki	novi tednik
Medved lomasti čez Raduho
V nedeljo ponoči je kosmatinec napadel tri ovce - Malce zdrave pameti pri hoji po planinah ne škoduje
V nedeljo ponoči je medved na območju Raduhe, na planini Arta, poklal tri ovce - dve ovci in enega ovna, do včeraj pa novih medvedjih napadov niso opazili. Presenetljiva je pripoved, da so menda ljubitelji planin vneto nabirali borovnice 50 metrov stran od poklanih ovac, pa jih mrhovina ni motila.
»Verjetno, no, vsaj upamo tako, se je medved podal na pot proti Koroški,« je razložila Marija Kladnik iz na-zarske enote Zavoda za gozdove. Letos je odločba o odstrelu 60 rjavih medvedov (itak so te odločbe v zadnjih letih izjemno sporne) razveljavljena. Zato jih je vse več, ki v svojem okolju nimajo prostora in se morajo odseliti. »Pot medveda iz osrednje Slovenije poteka skozi Zasavje, Trojane, Krašico in Me-nino, od tam na Podvežak in naprej. Verjetno je medved, ki je pobijal v nedeljo, krenil po drugi poti, preko Raduhe, na Koroško in v Avstrijo. Na tem območju so namreč za medveda izjemno slabi pogoji. Planina Arta je ograjena z električnim pastirjem, praktično je naseljena z obiskovalci, kar medveda prežene. Poleg tega v okolici delajo v gozdovih, kar povzroča precej trušča in ropota,« je omenila Kladnikova in dodala, da verjetno iz osrednje Slovenije na Koroško od-
haja kar precej medvedov, ki pa jih po navadi ne opazimo.
Vendar pa ljudje medveda videvajo čedalje bolj pogosto, zato se čutijo ogrožene. Po večini trditev medved ni nevaren oziroma predstavlja le malenkostno nevarnost. Menda so razlogi za strah v evoluciji človeka, ki je prilagojen na nekdanje okolje. To se je seveda spremenilo, ljudje pa v sebi še vedno nosimo v sebi strah pred velikimi zvermi, ki imajo velike zobe in rdeč gobec. Odvzem ni dovoljen
Po enem izmed obstoječih podatkov je v zadnjih sto letih medved približno 26-krat napadel človeka. Del teh napadov je igra mladih medvedov, velikokrat pa so agresivne medvedke z mladiči. Medvedka se zapodi v človeka in ga poskuša onesposobiti, ugrizniti ali udariti, nima pa ga namena ubiti. Konflikt velikokrat izzove človek s svojimi občutki, predvsem strahom, ko krili z rokami. Zato je treba kazati čim manj agresije, ne smemo mahati niti kričati. Medved je hitra žival, zato bežanje pred njim ne pride v poštev. Ob srečanju z medvedom je zato najbolje mirnoob-stati in se počasi umakniti.
Dileme o medvedu v Sloveniji so nenehno deljene - ljudje, ki jih srečujejo ali jim kosmatinci povzročajo škodo, so prepričani, da jih je preveč
oziroma da bi jih bilo treba spraviti nazaj v gozdove. Po drugi strani pa je vse več posameznikov, ki menijo, da zaradi rjavega medveda človek ni ogrožen, prej je ogrožen medvedov življenjski prostor. Medved nima miru. Iz naravnega življenjskega okolja ga preganja lakota, človek mu. je vzel mrhovišča, zato se vse pogosteje potika okrog naselij in išče hrano na smetiščih. Ko je zmanjka, vdira v obore, rúva čebelje panje, seje strah. To pa povečuje negativno javno mnenje v naših krajih, da jih je preveč, zahteve po odstrelu so znova vse glasnejše.
Medvedi se prehranjujejo pretežno z rastlinsko hrano: sadeži, jagodičjem, žirom, koreninicami, poleti jedo travo in čemaž, radi pa si privoščijo kak beljakovinski priboljšek: ličinke hroščev in os ali mrhovino. Samo izjemoma lovijo, se pa dogaja: čeprav medved po naravi ni lovec, je izjemno gibčen, in kadar se spusti v šprint, lahko potegne tudi 60 kilometrov na uro.
Lovci naj bi letos v mejah rednega odstrela, uradno se reče odvzema, ubili 60 medvedov, vendar pa je odločba o odvzemu rjavega medveda zaenkrat razveljavljena. Torej redni odstrel ni dovoljen, obstaja pa možnost interventnega odstrela. Tega na pred-
Eden izmed uplenjenih medvedov v Zgornji Savinjski dolini je pred leti pobijal živino na Menini.
log pristojnega zavoda za gozdove odobri ministrstvo za okolje hi prostor.
Za medveda na planini Arta, če še ni odhlačal naprej, velja sedaj neka poskusna doba - ker je doslej le enkrat napadel ovce, mu bodo dejanje odpustili. Če se bodo napadi ponavljali, pa bodo v zavodu predlagali odstrel. Da ni razloga za paniko, je prepričana Kladnikova, vendar malo naravne modrosti ljudem nikoli ne škodi. Zato, če vas vabijo gobe ali borovnice, se na pot ne odpravljajte sami, med delom pa vsaj žvižgajte.
URŠKA SELIŠNIK
KOMENTIRAMO Problem 20 jurjev
Preobrat ali podtikanje?
Zgodba o nesojenem ravnatelju Zdenku Rož-manu je dobila nesluten preobrat. Kot vemo, se je Rožman prijavil na razpis za mesto ravnatelja v OŠ Lava, a bil zavrnjen s strani ministra Milana Zvera navkljub temu, da je pridobil največ glasov sveta zavoda. Rožman trdi, da je negativno mnenje, ki ga je podal Zver, posledica političnih in ne strokovnih odločitev.
Zdaj pa je med medije padla bomba, saj so nam iz občinskega sveta SDS javili, da je med kandidaturo za mesto ravnatelja Rožman po elektronski pošti poslal pristopno izjavo. Z njo naj bi si okrepil pozicijo oziroma možnost za to, da bi bil izbran za ravnatelja. Tiskovna predstavnica SDS Janja Polin je povedala, da so to pristopno izjavo res dobili ter njeno fotokopijo poslali v nadaljnjo obravnavo Frančiški Vodopivec, predsednici celjskega odbora SDS. Ta
je o njegovem vstopu v SDS izdala negativno mnenje, saj se ji je zdelo obnašanje Rož-mana dvolično.
Rožman sam se zdaj medijem izogiba. Razumljivo, saj je na dopustu. Vendarle pa je v eni od redkih izjav dejal, da nima namena postati član katerekoli stranke ter da se tudi z nikomer ni pogovarjal o možnem vstopu. Odtlej ga novinarji
nismo mogli več doklicati. Tako ostaja nerešeno veliko vprašanje: Ali je Rožman žrtev velike zarote, namenjene njegovi diskreditaci-ji? Ali pa je on sam povsem dvoličen v svojih dejanjih?
Čeprav zdrahe okrog Rož-mana kot kaže še ne bodo minile, pa dobiva epilog vsaj zgodba o ravnatelju OS Lava. Ker je razpis padel v vodo, bodo na Lavi morali imenovati vršilca dolžnosti ravnatelja, ki bo šolo vodil eno leto. Potem pa bodo morali razpis ponoviti. Za mesto ravnatelja se je potegovalo pet kandidatov, med njimi najbolj resno Zdenko Rožman in Ingrid Slapnik.
Odločitev sveta zavoda, da za vršilko dolžnosti ravnateljice OŠ Lava predlaga Ma-rijano Kolenko, znano celjsko kulturno delavko, ki pa na razpisu ni prejela niti enega glasu, je torej presenetljiva. Svet zavoda to pojasnjuje s tem, da je ona edina, ki je v prijavi na razpis zapisala, da je pripravljena sprejeti tudi mesto vršilke dolžnosti. Kar jo je logično postavilo na prvo mesto pri imenovanju. A Kolenkova se je s tem znašla v situaciji, za katero sama pravi, da jo mora dobro premisliti, saj je katerakoli odločitev zelo odgovorna.
GREGOR STAMEJČIČ
Približno 25 tisoč družin y Sloveniji je u teh dneh zelo veselih. Si morete misliti, da jim je spet država nekaj dala, da ne rečemo »šenkala«? Gre za določbo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, po kateri so družine s tremi ali več otroki upravičene do dodatka za »veliko družino«, ki se izplačuje enkrat na leto.
In, pomislite, večini staršev sploh ni treba napisati vloge - za položaj družine, število otrok in podobno itak vedo centri za socialno delo. Seveda za tiste, ki imajo otroške dodatke. In koliko dobijo te družine? Pred leti so začeli s 25 tisoč tolarji, nato je dodatek narastel na 50 tisočakov, lani je država velikim družinam namenila dobrih 78 tisočakov. Ampak -to je bilo lani. Druga oblast, drugi zakoni, in dodatek za velike družine je obdavčen. Tako so v velikih družinah (se to ne sliši nekoliko, hkm, ob robu družbe, da ne rečemo poniževalno?) prejeli dobrih 60 jurjev dodatka. Oziroma 80.700 tisoč tolarjev bruto.
Saj ne rečemo - zakoni naj veljajo za vse. In če velja, da se prejemki obdavčijo, tudi prav. Toda sedanji vladarji zelo pogosto prisegajo na sta-
Avtomobilski salon bo v Celju
Slovenski avtomobilski salon, ena najbolje obiskanih sejemskih prireditev ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, se leta 2006 seli v Celje.
Tako je odločila sekcija za osebna motorna vozila pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta je tehtala med ponudbama Celjskega sejma in Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Očitno je bilo, da je Celjski sejem ponudil boljše pogoje in ustreznejšo organizacijo salona. Kot napovedujejo, bo slovenski avtomobilski salon v Celju aprila 2006. JK
rodavnè vrednote, narod in družino (pa ne vedno v tem vrstnem redu). In razmišljajo o večjem številu rojstev, ugodnostih in še kakšnih dodatkih. Potem pa enega od teh dodatkov (ki bi še kako prišel prav v času dopustov, pa pred Šolo, da ne omenimo razprodaj) brez milosti obdavčijo.
20 tisočakov za ljudi z milijonsko plačo (okrog te številke se vrtijo plače naših vladarjev, tudi bivših, da ne bo pomote) seveda ne pomeni nič. Če dodamo tarnanje. v občinah, češ da je večina Staršev pri plačilu vrtcev uvrščenih u spodnje tri plačilne razrede, je slika velike družine (če ima srečo, da sta oba starša v službi) približno takšna: otrok u vrtcu stane več kot 20 tisočakov mesečno, hrana v šoli za starejša dva otroka dvakrat po 15 tisočakov mesečno. Od junija do septembra so knjige, učbeniki, zvezki, zavarovanja, med letom pride kakšen šolski izlet, položnica za revije, bognedaj nove kavbojke ali celo cd ... Glede na čas dopustov: z letošnjim dodatkom za veliko družino plačaš pol cene enotedenskega najema apartmaja. Ker velike družine potrebujejo tudi velik apartma.
Zato se v imenu velikih družin, kar nekaj jih je tudi na Celjskem, prisrčno zahvaljujemo državi za dodatek, ki bo letos obogatil tudi državni proračun in vzbudil nemalo jeze. Sreča, da bodo Slovenci še naprej delali otroke, določbe zakona in dvajset jurjev gor ali dol.
URŠKA SELIŠNIK

Za spremembo optimistični hmeljarji
159 slovenskih hmeljarjev, ki so zasadili hmelj na dobrih 1.900 hektarjih, upa na dobro letino
Podobno kot mnogi, ki se na Celjskem ukvarjajo s kmetijstvom, se tudi hmeljarji strahoma ozirajo v nebo. Doslej jim je, vsaj večini, letošnje vreme z neurji, s točo ali sušo prizaneslo. Tudi zato upajo na dobro letino.
Zaenkrat je bilo hudo na območju Celja, kjer je konec junija divjala toča. Prizadela je več hmeljišč, največ škode pa povzročila v okolici Vojnika, kjer je ponekod odbitih 80-90 odstotkov vršičkov. Sicer je letos v Sloveniji s hmeljem zasajenih 1.474 hektarjev (ha) intenzivnih nasadov, poleg tega je treba prišteti še 430 ha premen, tako da hmelj raste na skupaj 1.904 ha zemljišč. S hmeljem se ukvarja 159 hmeljarjev. Lani, če spomnimo, so slovenski hmeljarji pridelali 2.450 ton hmelja oziroma 1.600 kilogramov na hektar, vso letino pa so uspeli prodati.
Hmeljišča poleg Savinjske doline in celjske kotline najdemo na Ptuju, v Ormožu, v okolici Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi. Samo v Savinjski dolini je s hmeljem zasajenih 1.285 ha, od tega je 943 ha aktivnih nasadov. Nekaj hmeljišč, skupaj 59 ha, so ob-
držali še v Zgornji Savinjski dolini, v Celju pa je hmelj nasajen na 116 ha. Slovenski hmeljarji tako glede površin kot pridelka v Evropi in svetu obvladujejo 3-odstotni tržni delež, v EU pa so na 4. mestu. Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec nam je posredovala še en zanimiv podatek, in sicer, da v Sloveniji odpade na pridelovalca dobrih 9 ha hmeljišč, povprečje v EU pa je nižje - 7,8 hektarja.
Zaenkrat kaže, da se bo letos glavnina obiranja hmelja začela nekoliko kasneje, in sicer okrog 20. avgusta. Hmeljarji v teh dneh skrbno pregledujejo žičnice, saj je zaradi deževja in močnega vetra nevarnost, da bi se katera od žičnic podrla, kar bi lahko povzročilo večjo katastrofo. Vsaj med hmeljarji je letos zaslediti nekoliko več optimizma, nekateri so že sklenili prve predpogodbe za prodajo pridelka, več o razmerah in cenah na svetovnem trgu hmelja pa bo znanega prihodnji teden, ko se bo končal kongres mednarodne hmeljarske zveze na Kitajskem.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Nezakonita skupščina?
Rogaška Crystal Holding se je pritožila na še ne pravnomočno zamudno sodbo celjskega okrožnega sodišča, s katero je razveljavilo sklepe decembrske skupščine delničarjev.
Takratna skupščina naj bi bila sklicana brez vednosti članov nadzornega sveta, delničarji pa so na skupščini imenovali dva nova člana nadzornega sveta. Prav tako se nadzorniki niso seznanili niti z gradivom skupščine oziroma letnim poročilom za leto 2003 in s statutom družbe, ki je bil na skupščini spremenjen. Sklepe skupščine je izpodbijala ljubljanska družba Kerubin, njen lastnik je Robert Rudolf, ki je bil v času sklica sporne skupščine predsednik nadzornega sveta. Družba Kerubin je največji, 1,8-odstot-ni, posamezni delničar holdinga. Družba Rogaška Crystal je z utemeljitvijo, da so bili postopki speljani v skladu z zakonom, že vložila pritožbo zoper zamudno sodbo, predsednik uprave Steklarne Rogaška Bojan Bevc pa pričakuje, da bodo s pritožbo na višjem sodišču uspeli. US
Radeče Papir v hudih težavah
Hmeljarji upajo na dobro letino.
Družba Radeče Papir v poslovanju v prvem polletju letošnjega leta beleži precejšnje odstopanje od ciljev, zastavljenih v poslovnem načrtu. Negativni trend poslovanja iz leta 2004 se je v prvih šestih mesecih še poslabšal. Glavni razlog za zaostajanje za načrtovanimi cilji je padanje prodajnih cen fotokopirnih in grafičnih papirjev na tradicionalnih trgih.
V zadnjem letu in pol so se prodajne cene papirjev v povprečju znižale za 9,8 odstotka, samo v prvih šestih mesecih tega leta pa je cena še za 5,3 odstotka nižja. Cena osnovne surovine - celuloze je v istem obdobju nihala, v prvi letošnjega polo: vici leta pa narasla za 4,6 odstotka. Prav tako je za 16,8 odstotka narasla tudi cena osnovnega energenta, i ga zemeljskega plina.
Družba je v tem času utrpela za 526 milijonov tolarjev izpada prihodkov in pridelala več kot 300 milijonov tolarjev izgube. Pojavlja se problem nelikvidnosti, ki se je še posebej zaostril v drugem kvartalu letošnjega leta. Zaradi vseh omenjenih težav je uprava družbe izvedla vrsto ukrepov za večjo učinkovitost proizvodnje, znižanje stroškov in prestrukturiranje prodaje. Zaradi zelo nizke prodaje v aprilu, velikih zalog in nadaljnjega zniževanja cen v maju in juniju je bila uprava prisiljena sprejeti tudi ukrepe. Med drugim v skladu s 15. členom Zakona o finančnem poslovanju v povprečju tudi 10- : odstotno znižanje plač vsem j zaposlenim. Izplačilo re- ' gresa je odloženo za nedoločen čas.
US
NAKRATKO
Pomoč kmetom
V Uradnem listu RS številka 69/2005 je objavljen javni razpis za pridobitev sredstev kot pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi.
Razpis sta objavila republiška agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ter javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Razpisanih je dobrih 173 milijonov tolarjev, zadnji dan za oddajo vlog pa je 31. avgust. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih in posojilnih sredstev za reševanje težkega socialnega položaja kmetij v primeru škode, ki
nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva. Razpis se nanaša na škodne dogodke, ki so nastali v obdobju po lanskem 1. januarju. Javni razpis, razpisna dokumentacija in navodilo za izdelavo sanacijskega načrta so vlagateljem na voljo na spletnih straneh agencije in sklada.
Razrešitve po tekočem traku
Slovenska vlada še naprej menjuje člane nadzornih svetov v različnih družbah.
Tako so v ponedeljek ministri razrešili dosedanjih pet predstavnikov države v sicer 9-članskem nadzornem svetu Holdinga slovenskih elektrarn (HSE vodi dr. Jože Za-
gožen) in na njihovo mesto za štiri leta imenovali nove. Med imenovani je tudi Franc Ervin Janežič. Predstavnike države namerava vlada predčasno zamenjati tudi v nadzornih svetih vseh elektrodi-stribucijskih podjetjih. V petkovem uradnem listu je tako že objavila zahteve po razširitvi dnevnih redov skupščin elektrodistribucijskih podjetij, med njimi je tudi Elektro Celje. Vlada zahteva odpoklic sedanjih nadzornikov (v Elektru Čelje so to Aljoša Pečan Gruden, Janez Janko Gladek, Mirjana Ko-porčič Veljič in Marko Vučina), imen kandidatov za nove nadzornike pa ob tem ni navedla.	US
Prenovljeni do marca
V celjskem Centru Interspar s polno paro nadaljujejo obnovo, ki so jo začeli decembra lani.
Pred kratkim so končali prenovo megamarketa, vrata je odprl prenovljen frizerski salom, postopoma pa bodo to storili tudi v drugih trgovinah, ki so bile zaradi gradnje začasno zaprte. Skupno naj bi prenova trajala 14 mesecev, vrednost naložbe pa ocenjujejo na 15 milijard tolarjev. Septembra, ob 10-letnici centra, bodo odprli garažno hišo, v kateri bo 1.650 parkirnih mest. Glede na to, da je prenova razdeljena po fazah, bodo potem na vrsti tehnični prostori, osrednji del centra ter novi del proti križišču Mariborske in Bežigrajske. Do marca prihodnje leto, ko bo prenova končana, naj bi uredili še zunanjo podobo centra.	US, foto: AŠ
Prenovljena podoba celjskega Centra Interspar
[eťon partner / najboljšim okusom	INTERVJU
ni ptica
Neurje ga je pahnilo med profesionalce - (Ne)varnosti so v zraku in na tleh
Pilot
no letenje, kjer ne vidiš ničesar pred sabo. Ostali so nama le inštrumenti in krmilo ter zveza s kontrolnimi točkami, kjer so naju usmerjali. Srečno sva prišla v Maribor, a izkušnja pilotiranja z inštrumenti brez pogleda in nadzora okoli sebe je bila tako močna, da sem se kasneje odločil za tovrstno letenje, letenje brez zunanje vidljivosti, kar poklicno opravljam že trinajst leti
Ste poklicni in športni pilot ter inštruktor letenja. Za kakšne razlike gre?
Osnova letenja je športno letenje, kjer ima pilot nadzor nad območjem, kjer leti. Takšen pilot lahko sam najde letališče, se izogiba težkim oblakom in slabemu vremenu. Se pa situacija spremeni v letenju, kjer ni nadzora nad okolico. Kjer človek leti le s pomočjo inštrumentov, ki ga vodijo. Ta preskok zahteva veliko predhodnega znanja in izkušenj. Biti inštruktor pa pomeni le še nadgradnjo vsega.
V katero smer gre razvoj letalstva?
Letalstvo gre v smeri vse večje množičnosti. Cene prevozov se cenijo tudi zaradi vedno večje ponudbe. Tehnologija izdelave se bistveno ne bo več spreminjala, glede tehnike oziroma aerodinamike pa so letala skoraj na robu tehničnih zmogljivosti. Elektronika bo vedno bolj zmanjševala obremenitve ljudi, od pilota do kontrolorja
ki
Leon Bauer, poklicni in športni pilot ter inštruktor letenja, pilotira že več kot petintrideset let. Poklicno se s pilotiranjem ukvarja trinajst let, z njim pa lahko letíte v letalu tipa Canadair regional jet našega edinega letalskega prevoznika Adrie Airways. V svoji karieri je na nebu dosegel skoraj vse. Še več, postal je jugoslovanski in slovenski prvak v letenju. In to si šteje in mu štejejo v posebno čast.
Kakšen je človek, ki se odloči, da bo postal pilot, si vsakdanji kruh služil stotine kilometrov nad trdnimi tlemi, visoko nad oblaki, kjer ni nikogar? Le on in širno nebo ...
- Je človek kot vsak drug. Za svoj poklic je verjetno res izbral nekoliko drugačen cilj od ostalih, kar pa ne pomeni, da je ta kaj bolj ali manj pravi.
Je pilotiranje v človeku, se človek rodi z nagnjenjem do letal in letenja?
Ne'vem natanko ... So določena nagnjenja in v to verjamem. Povsem preprosto je i tako kot imajo nekateri svoja videnja v glasbi ali kulturi, tako jih imam jaz v letalih in letenju.
Se slovenska šola razlikuje od nekoč znane jugoslovanske šole za pilote, kako je s pilotiranjem danes?
Po strokovnosti se šole med sabo ne razlikujejo. Je pa res, da je danes to stvar časa in denarja, medtem ko je bilo nekdaj vse odvisno od volje in navdušenja. Prišlo je do množičnosti letenja, do česar je moč priti z veliko manj truda kot nekoč. Se pa denarja in časa kljub vsemu ne da zamenjati z željo, voljo in ljubeznijo do pilotiranja.
Kakšne psihofizične sposobnosti premorete kot pilot?
Dolgo časa je vladala fama, kakšni neki so piloti. Povsem preprosto je. Pilot ne sme imeti večjih hib, motoričnih ovir, mora biti zdrav, čutila morajo biti kar se da normalno razvita. Vsi piloti smo normalni ljudje, brez posebnih in nadčloveških sposobnosti.
Se kdaj bojujete sami s sabo, s strahom in tremo? Pridejo občutki tesnobe?
Bih so trenutki, ko me je postalo strah. A ko se začne dogajati, za strah ni časa. Šele ko mine, se zaveš in postaneš dojemljiv za posledice... Takrat nastopi strah. 1\idi jaz sem se kdaj v mladosti precenil, zaradi neznanja in previsoko postavljenih ciljev. Vendar se človek mora zavedati svojih mej in pravi pilot je tisti, ki umre v postelji, na trdnih tleh. V profesionalnem
letenju se leti po načinu in načelih, ki ne vodijo v strah.
Po terorističnih napadih se varnostni ukrepi poostru-jejo.
Terorizem se v javnosti, po mojem mnenju, pretirano poudarja. Evropa in ZDA imata visoko postavljene varnostne ukrepe in zato so tudi ljudje postali previdnejši. Pretiravanje v smeri vse večje varnosti tuđi ni dobro. Zavedati se je treba, da varnost predstavlja le človek. Pogled na varnost se je spremenil, kar je dobro in tudi slabo. Varnost je ali je ni, ne glede na to, kje smo.
Kako pa ste slovenski piloti usposobljeni za primere terorističnih napadov, primere ugrabitve letal?
Stvar je povsem preprosta, brez pretiravanj. Najprej se je treba zavedati, da je treba grožnje in napovedi jemati zelo resno in v primeru napada àli ugrabitve z ugrabiteljem letala sodelovati. Je pa res, da je vsaka situácija pO-vSëmifova in tako priložnost * za človeka, da se pokaže in izkaže svoj značaj.
Je med potniki čutiti strah in negotovost?
Potniki poostrene ukrepe jemljejo z razumevanjem, nista pa prisotna strah in negotovost.
Se vam je kdaj zgodilo, da je kdo od potnikov let pre-
Kurilno olje je lahko cenejše!
živel z vami v kabini, se je tako počutil varnejšega?
Nekoč smo v kabino vzeli potnico, ki se je zelo bala letenja. Z njo smo se vso pot pogovarjali o letu in šele ko je sama dobila občutek, da pri letu sodeluje in tako nadzoruje situacijo, se je pomirila. Dobila je občutek in pregled nad letom, kar jo je pomirjalo. V zahvalo je celotni posadki močno stisnila roko.
Kaj svetujete vsem tistim, ki se bojijo letenja?
Strah pred letenjem je strah pred neznanim. Tak človek mora priti do spoznanja in se s situacijo seznaniti do te mere, da ga let ne ogroža več. Se pa nekateri tega strahu niti ne želijo znebiti, kar je lahko tudi povsem upravičeno. Zakaj bi se ga? Saj smo lahko veseli in zadovoljni tudi na trdnih tleh, do cilja pa lahko pridemo tudi po drugi po-
Nam zaupate kakšno dogodivščino z neba?
V bivši državi sva se s kolegom pilotom vračala iz Črne gore preko Sarajeva in Banja Luke v Maribor. Razdalja je bila dolga in na poti naju je presenetilo slabo vreme. Sredi poti sva prišla v območje hladne fronte, v kup oblakov, ki jih s športnim letalom ni moč preleteti, ker so previsoki, iti skozi njih bi bilo preveč tvegano, pod njimi pa je moč leteti le, če je spodaj ravnina. Izbrala sva zadnjo možnost, ki naju je pahnila v t.i. inštrumental-Št. 56 - 29. julij 2005 —-
na zemlji, ki opozarja na možnosti srečanj in s tem nesreč med letali. V prihodnje bodo na tem področju le še napredki. Vsekakor pa razvoj ne bo šel v smeri večjega števila pilotov.
Imate kdaj občutek, da ste ptica?
Nikoli nisem imel tega občutka. Tudi ko letiš v jadralnem letalu, ki je letu ptice najbližji, tega občutka, ko srečaš ptico, ni. Človek ni in ne bo nikoli ptica.
Ste kdaj ulovili kakšno žensko na račun uniforme? Pri tem imam v mislih prizore s filma Top Gun. So danes piloti še tisto, kot so bili nekoč, so še mačoti?
Gre za značaj vsakega posameznika posebej. Morebiti je kdo kdaj katero tudi ulovil na ta način. Menim, da biti pilot danes ni več tako zanimivo za ženske. Žena me je spoznala brez uniforme, a že zastrupljenega z letalstvom. Veste, letala ne moreš parkirati pred bar, avto je lažje.
Imate pred sabo še kakšne izzive?
Vedno mi je izziv predstavljalo športno letenje. Profesionalno letenje je v bistvu le služba, kjer je vse svoje znanje treba uporabljati na pravilen način, medtem ko je v športnem letenju svoboda tista, ki te žene naprej. Vsako novo letalo pa tako v športnem kot poklicnem letenju predstavlja nov izziv.
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
Pozor, na cesti pismonoša!
V Celju epidemija zastrupitev s hrano!
Robi Vrečko iz Šentjurja, ki zdaj raznaša pošto po Botričnici in Primožu, ne šteje več padcev z motorjem
»Ni slabo biti pismonoša, Zdaj večinoma raznašam po čeprav ima vsak poklic svo- Botričnici in Primožu, je lepše in manj prijetne pla- pa delal tudi na Ponikvi, tu-ti,« pravi Šentjurčan Robi di Dolgo Goro dobro poz-Vrečko. Eden vaših najbolj nam. Joj, tam, kjer še lisice priljubljenih pismonoš za- in medvedi pošto raznašajo, trjuje, da se mu niti prib- se pa ni bilo težko zgubiti,« ližno ne sanja, kdo bi zanj se smeje. Izučeni avtomeha-poslal toliko kuponov, nik je, kot pravi, zgolj na pa-»Sploh mi pa ni bilo nič več pirju, edini stik z njegovim jasno, ko so me po terenu osnovnim poklicem je seci-začeli spraševati po doma- ranje službenega motorja, čem naslovu - posvetilo se »Saj ni kaj skrivati, plača je mi je šele, ko sem čez čas solidna, pride vsak mesec, pa odprl časopis.« Zagotovo pa še veseli me delo z ljudmi, ga bo podrobno prebral da- čeprav zna biti tudi presneto nes, ko je obljubil, da bo naporno,« pove Robi, ki se strogo preveril, ali nismo je ravno vrnil z zasluženega napisali kaj preveč. »Ali pa dopusta, premalo,« je dodal zmeraj Robi pravi, da se v kólek-nasmejani Robi. tivuzelodobrorazumejo.no-»Ni lahko priti na pošto, benega problema ni, če se je po vloženi prošnji sem čakal treba med seboj nadomeščati, kar nekaj časa, da so me konč- »Ravno zato prav ta teden sam no sprejeli,« pravi Robi, ki sebi nosim pošto. Ženi Petri že sedmo leto neutrudno raz- pa sem zjutraj zatrdil, da pri-	pri svojih »strankah«, pravi ga kužka. »Se pa najde kak-naša pošto po šentjurskih dem le, če me bo na oknu	le: »Očitno se še nisem niko- šen, ki me preganja po vasi, koncih, pozna pa seveda vseh čakalo primerno ohlajeno pi-	mur preveč zameril.« Seve- temu se pač ne moreš izog-sedem rajonov, za katere v vo. In me je res, ampak še ni	da pa ga veseli, da njegovo niti.« T\idi ostale domače ži-šentjurski pošti skrbi devet bilo pretirane žeje,« pravi	delo ljudje cenijo. »No, še ce- vah mu ne povzročajo kak-pismonoš. »Hvala bogu, da Robi, ki vsako stvar obrne na	lo jaz sem enkrat ah dvakrat šnih posebnih težav. Večje tesem pristal kar na domačem šalo. Tudi naše akcije ni vzel	poslala kupon zate,« se ogla- žave so z motorjem, ki se zna terenu. V Celju sem na za- kot življenjsko pomembno	si Petra, ki nam je povedala pokvariti, kadar je to najmanj četku delal cele pol ure, ta- zadevo in na vprašanje, za-	tudi, da za Robija na terenu potrebno. Robi pa ne zna več koj nato so me prestavili, radi česa je tako priljubljen	zelo dobro poskrbijo. »Zme- prešteti, koliko padcev ga je
raj se je treba ustaviti in po- že doletelo. »Če ne padeš vsaj
H m OAAC	klepetati, najprej se malo enkrat v karieri, nisi pravi po-
nAil ■ IwHIIfnVwB	razgovorijo stranke, potem štar, sicer pa to niti ni tako
_ . , .„ . .. . ______ ,	še jaz, malo ogovarjamo, si zelo težko, sploh v neugod-
Do.včerajsmo v uredništvo prejel, skupa, 13.707 gla-	mo ^ g n nlh „ememHh pogojih.
sov, ki sle Jih porazdelili med 109 pismonoš s Celjskega.	gost(J pa je ,reba fc jJ^ Deži sneg_ blat0. Velja pa tu_
. „ . .. , • , ,	sti in popiti,« pove Robi. Pe- di opozorilo - pazite se po-
1.	Gabnjel Novačan (Nova Cerkev) - 2.001 glas	Ba alji ^ je iomaC b,_ štarjev na ^ ker se nam
2.	Silvo Šeško (Gonca pri Slivnici) - 1.885 Î	fe saj Robija na zmera- mudi ,, pravi Med
3.	Damijan Leber (Vojnik) -1-249	- í i, terenu sploh pred prazniki enega najbolj elegantnih pad-
4.	Alojz Vogrinc (Uško) J 070	h,*, založijo z buteljka- cev spada tisti, ko je Robi z
5.	Sitóko Pele (Ce$e) -1061	mi. pa tudi klobasami in motorja veselo mahal znan-
6.	Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 923	bonboniérami. eu in ga je na lepem spodne-
7.	Damijan Rabuza (Kidobje) 857 -	V poštarski torbi se poleg slo. .Joj, kako sem pobiral
8.	Mravko.Maček (Škofja vas) - 801	običajnih pošdjk znajde še' pošto, potem pa brž domov,
9.	StavkoIMhn(^kapnŽusmu) 728	vse mogoče-znamke, dopi- da sem jo še enkrat razsorti-
10. Alfonz Pacmk (Frankolovo) - 583 , ,	snlce_ CestitkCi sreCke m se spominja. 0 zame.
9 . , , , , ,	»Prodajalna v malem sem.« njavi poklica ne razmišlja.
JSSHIT', !a?p0n; sm° ï ÏÏ^i; fe r	Roti nosi tudi pokoi- »KO bom pa star in neprime-
grade NT&RC, ki jo tokrat prejme Franc Ojsteisek, Zg.	nine, prevzema položnice in ren za na motor, me bodo dali
Rečica 108, 3270 laško.	|e marsikaj đrugega. »zau- za okence, pa bo,, se zopet ——Panie ze'° pomembno, pošali.
' ; I I J ,	včasih pa se že kar zgrozim, Nekdanji profesionalni no-' ■ ■ ^^^^^^^^^^ ko mi stranke kam za nabi- gometaš, ki je igral pri raz-
„	ralnik nastavijo denar za po- ličnih klubih, v prostem ča-
N'AlII PťSMlQmO/S Al%ft«»Sg	»»M pmL KM ni pi- « še „^ ml brca žogo,
■■'"'- *f —' . m.< ti 11 n,K	smonoše, je tudi sam izje- bolj za rekreacijo. Drugače
men »ljubitelj« reklam. »Re- se posveča predvsem druži-
Glasujem za »naj pismonošo	klame ubijajo, napiši. Ne, ni, otrokoma Evi in Roku, Eva
2005« (ime iri priimek, točen naslov)	saj ni problem, ampak tež- pa se je odločila, da ati na
ke pa so, težke.«	sliki v časopisu nikakor ne
_________________________________________________Sicer pa sodi Robi v kate- sme biti sam. Pa še Robijeva
gorijo t.i. »pasjeljubcev«, kar misel za konec: »Poklic pi-pomeni, da s psi ni nikoli imel smonoše ti enostavno pride omembe vrednih incidentov, v kri!«
Moj naslov	razen ugriza nekega manjše- POLONA MASTNAK (ime in priimek, ulica in kraj)
Opravičilo
....................... - ......................................V zadnji petkovi številki Novega tednika se nam je pri
predstavitvi pismonoše zapisal napačen priimek. Eden va-
- -...........-............... ...... ................ših priljubljenih pismonoš iz Jezerc pri Dobju se namreč
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešer-	imenuje Sandi Žvegler in ne Žvegl. Še zmeraj poskušamo
nova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo	ugotoviti, kam sta se nam v priimku izgubili dve nesrečni
_ .	črki, na sumu pa že imamo škrata Poldeta, ki sicer rad
med pošiljatelji izzrebali dobitnika	ponagaja radijcem, zadnje čase pa se je očitno lotil tudi
hišnega darila.	časopisa. Za napako se Sandiju iskreno opravičujemo.
Pa jo imamo, čeprav smo jo dolgo čakali. Pasjo poletno vročino namreč. Zopet bomo iskali osvežitve v termalnih, letnih in tudi naravnih kopališčih. Poglejmo, kako so se pri tem znašli mladci iz Kozjega.
29. 7. 1955: »Kozje, ki se polagoma razvija, je imelo pred. 10 leti še dokaj dobro urejeno kopališče ob Bistrici. Česte poplave in brezbrižnost ljudi pa so povzročili, da je kopališče popolnoma propadlo. Ostanek jezu pa je še v celoti uničila lanskoletna poplava. Odbor, ki skrbi za pospeševanje turizma, ježe letos spomladi sklenil, da je treba obnoviti kopališče, vendar je ostalo dosedaj sa-riio pri sklepih. Nadebudni mladinci pa niso čakali. Čestokrat so se zbirali ob Bistrici in si ogledovali strugo. Začeli so izsekava-ti grmovje ter strugo očistili. Samo trije mladinci so s primitivnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, opravili doslej že preko 400 ur udarniškega dela. Zasilno kopališče je na istem kraju kot prejšnje, poleg njega se nahaja nogometno igrišče in igrišče za odbojko. Samoiniciativnosti mladincev^ je treba nujno priskočiti fia pomoč.«
Pohvalno, kaj če bi zgnali na kup mularijo, ki je ob koncu šolskega leta veselo smetila bregove Savinje in mestni park, da bi malce počistili? Ne bi bilo slabo. Že pred 40 leti pa smo imeli težave s premalo učnimi mesti za bodoče dijake.
20. 7. 1965: »V Celju, Laškem, Šmarju in Šentjurju je zapustilo osnovno šolo 2.277 učencev. Razmerje med fanti in dekleti je približno 1:1, prosta delovna mesta pa so v razmerju, ki je ugodneje za fante. Kje se bodo zaposlila dekleta? V kovinsko stroko želi največ učencev, tako da je delovnih mest manj kot želja. So tudi mesta, kjer je prostora več kot želja. Učencem, ki so končali šolanje, je treba najti v tem času zaposlitev ali jim omogočati šolanje na šolah druge stopnje. Vpisi na šolah druge stopnje so v glavnem že končani. Na celjskih šolah druge stopnje bo nadaljevalo študij okrog 550 dijakov iz bivšega celjskega okraja. Je pa po anketi Zavoda za zaposlovanje problem strukture po spolu, saj je za dekleta le 25 prostih delovnih mest, najmanj 100 pa jih ne bo moglo uresničiti svojih poklicnih namer. Na drugi strani pa primanjkuje fantov, saj je zanje na področju naše občine 322 delovnih mest, kandidatov pa le 149. Vendar pa ta mesta verjetno ne bo-
do ostala nezasedena, saj je znano, da gravitira v Celje vse več mladine iz občin bivšega okraja.«
Da nam v poletnem času ne bi zmanjkalo snovi za pisanje, so kot zmeraj poskrbeli kakšni nepredvideni neprijetni incidenti. Tudi množične epidemije.
31. 7. 1975: »V številnih obratih družbene prehrane v delovnih organizacijah Celja je zadnje čase priš- I lo do epidemije zastrupitev s hrano, ki jo pripravljajo v teh kuhinjah za delavce oziroma za šolske otroke. Po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo . v Celju se je y LIK Savinja zastrupilo 243 oseb, v To-pru 319, v OŠ Hudinja 135 in v OŠ Polule 3. V Metki je stvar hujša, po oceni zdravstvenih strokovnjakov je okuženih z grižo več sto I ljudi. Razloge lahko iščemo predvsem pri neustrez- ' ni sestavi kuharskega osebja (v času dopustov kuhajo hrano priučene delavke ali kdorkoli, ki zna količkaj kuhati). Praksa je, da obrati , družbene prehrane nabavljajo prehrambene artikle pri manjših proizvajalcih, ki pa bakteriološko in epidemiološko niso nadzorovani in dejstvo je, da nabavljajo manj vredna živila, mnogokdaj tudi že rah- j lo pokvarjena. Pri tem se moramo seveda tudi vprašati, kaj počno strokovne ' službe v delovnih organizacijah, kot so socialno kxi-drovske ali službe za varstvo delavcev pri delu. Mar to ne sodi v delokrog nji- I hove dejavnosti?«
Če ste mislili, da toča, po- ' vodenj in neurja uničujejo polja zgolj zadnja leta, ste se zmotili. V dokaz ponujamo poročilo izpred 20 let.
1. 8. 1985: »Neurje, ki se je v soboto zvečer razdivjalo na našem območju, )e na- . redilo precej škode. Ponekod je klestila toča, zaradi udara strele so izbruhnili tudi štirje požari. Tako je l udarilo v gospodarsko poslopje v Hrastniku pri Vojniku, nastalo je škode za 6 milijonov dinarjev, tudi v Ločah pri Šmartnem v Rožni dolini je bilo zaradi strele škode za 5 milijonov. Med neurjem je voda zalila tudi precej kleti, toča pa je naredila največ škode v celjski občini in delu žalske ter šentjurske občine, kjer je klestila žitna polja, vinograde in sadovnjake.«
Nesreča torej ne počiva, v dobro vseh, ki so škodo utrpeli v katastrofalnem neurju, ki je prizadelo Kozjansko, pa upamo, da bodo posledice čimprej odpravljene. Tudi država bo zato morala seči globoko v žep ...
NOC
WOVI TtBHIK_AKCIJA
ir'~S3 PLANINSKI TON
Kmalu tudi
smučišče
Končno so tudi na naše konce posijali sončni žarki in čas je več kot primeren za hribolazenje. Da boste bolj pripravljeni za avgustovsko in septembrsko visokogorje, so najbolj primerni hribi in hribčki v naši okolici. Minuli vikend smo tako obiskali hrib nad Laškim. Bih smo na Šmohorju.
Šmohor je primeren za tiste hribolazce z malo več kondicije, pa tudi za tiste, ki se v hribe odpravijo le enkrat na leto. Recimo za 1. maj, ko je na Šmohorju več tisoč ljudi. Poti na Šmohor je veliko, najbolj znana in tudi najlažja pa je iz Laškega čez Debro. Gre v bistvu za makadamsko cesto, po kateri se lahko na Šmohor tudi pripeljete. Ampak to ni naš cilj, ne? Četudi hoja po cesti ni najbolj prijetna, pa se boste na tej dobro imeli. Pot se vije po gozdu, tu in tam pa dreves ni veliko, tako da boste lahko lepo videli dolino in Laško pod sabo. Približno 15 minut pod vrhom boste s ceste zavili na stezo, ki vas bo odpeljala do koče.
Glasujte za naj planinski dom in se potegujte za nagrade, ki jih bomo podelili na tistem planinskem domu, ki bo po vašem mnenju najboljši! Trenutno še vedno krepko vodi Celjska koča, na drugem mestu ji sledita Šmohor in Resevna. Sicer pa so vam všeč tudi Hum, Boč, Do-načka gora, Kopitnik in drugi-
Koča pa je poglavje zase. Novi oskrbnik, približno eno leto že živi na Šmohorju, Vladimir Pongratz je namreč iz koče naredil Kočo. Prav vse je prenovljeno - od inštalacij, ploščic, laminatov, nove kuhinje do novih postelj, jogi-jev, odej in blazin. Poglavje zase je Vladova kuhinja. Vlado ima končano hotelirsko šolo, tako da je kuhar, natakar, pa še kaj zraven. Poudarek pa je prav
Oskrbnik Vladimir Pongratz
na njegovi kuhinji. Kot kuhar je namreč delal v Nemčiji, Švici, Franciji, nazadnje pa je bil šef restavracije ob Vrbskem jezeru. Njegovo kuhinjo so poznah tudi v restavracijah v Velenju, Celju, pa tudi v Grand hotelu Union, vili Bled, na Otočcu in še bi lahko naštevali. Vendar pa je imel nekega dne Vlado dovolj. Odločil se je, da je bilo dela, življenja in stresa v dolini dovolj: »Hi so gosti popolnoma drugi. To so hribovci, pohodniki. Kultura ljudi je popolnoma drugačna, kakor v dolini. Poleg tega pa
Koča na Šmohorju
me zjutraj zbudijo ptički, ki mi pojejo tudi zvečer, ko grem spat.«
Kljub temu, da se je prišel na Šmohor spočit, ima dela ogromno. Koča je namreč zelo velika, poleg tega pa je v obnovo vložil sam. Vse to pa je treba tudi vzdrževati in čistiti. Pri delu mu trenutno med vikendi pomagata mrzla teta Rumica (zanjo Vlado z nasmeškom pove, da je še vedno topla) in tašča Martina, na počitnicah je Rumičin vnuk Matej , sicer pa na Šmohoiju z Vladom živita še žena Jana s sinom Lovrom.
Čeprav ima Vlado veliko dela, si vzame čas še za njegov veliki projekt. Piše namreč kuharsko knjigo. V njej bodo predvsem avtohtone slovenske jedi, na katere smo že popolnoma pozabili, Vlado pa pravi, da so božanske. In ena najbolj avtohtonih slovenskih jedi je po Vladovem »štrudl«, ki pa mora biti narejen na drob-tinah. Tega seveda lahko na Šmohorju vedno dobite in verjemite, da je naravnost fantastičen! Sicer pa vam lahko prav vsak dan, razen ob četrtkih, ko gre Vlado nakupovat, postrežejo z enolončnico ali pa z gobovo juho in ajdovimi žganci. Sprejemajo tudi sku-
Ena bolj zanimivih reči so zagotovo stare lipe, ki naj bi začele rasti že v 15. stoletju. Nekaj jih je prav ob cerkvici sv. Mohorja, po katerem je Šmohor dobil tudi ime. Sicer pa lahko svojo pot nadaljujete še na Malič, ki vam bo vzel približno 45 minut, odločite pa se lahko tudi za daljše pohode na primer na Gozd-nik. Kal, pa tudi Mrzlico.
pine, pripravljajo praznovanja za rojstne dneve, birme, poroke itd. Lahko pa si na Šmohorju hrano pripravite kar sami. Zunaj so namreč na šestih mestih postavljeni hladilniki in žari, tako da kraj kar kliče po pikniku. In če boste, ko se boste nahranili, utrujeni, lahko v koči tudi prespite. Sprejmejo lahko 120 ljudi ah 150 otrok, imajo tudi družinske sobice, kjer so še posteljice za dojenčke.
Kot pravi Vlado, je Šmohor vedno bolj priljubljena izletniška točka, zagotovo pa se obiskovalcev obeta še več. Tudi pozimi. Že letos bo namreč pripravil progo za tek na smučeh, drugo leto pa bodo uredili tudi vlečnico, tako da bo možna tudi smuka.
ŠPELA OSET
Razgled tik pod vrhom
KUPON K^ PLANINSKI DON
Glasujem za planinski dom
• -v--,.:. '■-1
Ime in priimek
□ZI
Kupon pošljite na Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje. - Št. 56 - 29. julij 2005 -
POZOR, HUD PES
Ljubiti sovražnika
Za Bližnji vzhod obstaja pregovor, da lahko premetenega Zida premeče samo nekdo, kije še premetenej-ši od njega, to je Arabec. Arabci naj bi bili potomci Izmaela, se pravi, da prihajajo iz istega gnezda kot Zid-je, oboji so semitskega porekla. Med seboj se poznajo že tisočletja. Poznajo se v dno duše. Lahko bi çekli, da se usodno razumejo, kot dva soseda v stanovanjskem bloku, ki vsakodnevno skupaj pijeta kavo. Po tisočletjih skupnega bivanja, na skupnem prostoru, je seveda nemogoče pričakovati, da bi lahko ta dva soseda še kdaj Skupaj pila kavo, saj jo nekdo pije z levico, drugi z desnico. Bistvena razlika, mar ne!?
V tisočletjih skupnega bivanja, ko so živeli vsak k sebi, so pridobili vsak svojo zgodovino zamer in razhajanj, ki so podkrepljena še versko, ekonomsko, in če k temu dodamo še posledice židovskega eksodusa in travmatične zgodovine, prežete s pogromi njihove skupnosti v Španiji, Franciji, Rusiji in na koncu koncev Še grozljive dimenzije holokav-sta, če torej upoštevamo ta neprestano aktiviran samoo-hranitveni nagon Židov, potem je izhod nemogoče, najti. Teoretično je mogoče te ljudi spraviti zgolj na en sam način, da jih nekako prepričamo v Kristusov prav, ko je priporočal ljubiti svojega sovražnika, vrag je le, da mi, ki pripadamo, vsaj kulturno, če že ne religiozno, krščanstvu, tudi haramo po Arabiji.
Zadnjič sem videl nekega slovenskega »upornika brez razloga«, kako se šopiri z majico, na kateri je naslikan Osama Bin Laden. Groteskno ali pa morda krščansko, fant ljubi svojega sovražnika, saj je več kot očitno, da bi na loteriji terorizma lahko sam postal njegova žrtev
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ RUSTIČNIH MAS IN PARKETA
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
(ali pač njegovih somišljenikov) . Ne znam si predstavljati, da bi nekdo, denimo v Iranu, Oblekel majico Geor-ga Busha, za povrh vsega, pa bi si ob tem domišljal, da na ta način kljubuje svoji lastni vladi, družbi, kulturi. Fantovo dejanje in demokratičnost naše družbe (v tem primeru nimam vanjo niti najmanj dvoma) je v resnici znak kaosa in nekakšne prezrele družbe, ki ni V stanju, da bi bila sposobna esen-cialnega samopremisleka. Ne zmore najti sovražnika, boji se svoje lastne sence, še predobro se spominja svoje črne preteklosti, stoletij spopadov, stoletne vojne, tridesetletne vojne, balkanskih vojn, dveh svetovnih... Odgovor Evrope na zlo verskega fanatizma in ekonomske sfrustriranosti je fant z majico Osame Bin Ladna, s svojo sfiženo kvazihipijevsko ikono ponarejenega intelek-tualizma. Morda bi kdo dejal, dá omenjene pripetljaje jemljem preveč resno; naj ga potolažim, vso zadevo ne jemljem preveč resno, toda zdi se mi precej zgovorna in metafora, sicer banalna, za razumevanje _bbobolelosti« odnosov. Skratka, v Evropi smo zmedeni. Ne zmoremo več sovražiti tako lepo, kot sovražijo Židi Arabce in Arabci Žide in Ameriko, kar jim je v zadnjem Času že premalo, saj so zadevo nekoliko razširili na »brezbožni-ke«. Evropa je na tisti točki, ko misli mislijo svoje misli, le te pa so hermafrodit-sko jalove.
VRHUNSKE KLIMATSKE NAPRAVE
FUJI Aîi't i il
stdorogoe
Fuji elektric klimatske naprave so vrhunske naprave japonskega proizvajalca, ki vam tudi po desetih letih zagotavljajo tiho in brezhibno delovanje. V Sloveniji smo že 15 let prisotni na trgu kot ekskluzivni zastopnik za prodajo, kakovostno montažo, vzdrževanje in servisiranje. Punudimo vam lahko tudi klimatsko napravo lastne blagovne znamke Aircon in predmontažo inštalacij na novogradnjah. Od vaše odločitve do montaže resnično v desetih dneh. AIRCON, d.o.o., Levstikova 3a, 3000 Celje www.aircon.si tel. 03/570-22-07, gsm 0411709-178. aircon.celje@siol.net
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK - PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS
V poslovni enoti
GASTRONOM CEUE
zaposlimo
skladiščnika, viličarista ali šoferja.
Pisne vloge pošljite na naslov: ERA-SV d.o.o., PE GASTRONOM CEUE
Lava 2, 3105 Celje, s pripisom VLOGA ZA ZAPOSLITEV.
10	_CELJE_J
iP
Ko hiše pokajo
NOVI TEDNIK
jgJË^'	J
11" # i ]
Vse več pritožb krajanov ob Teharski cesti v Celju - Obvozni promet prehrupen - Poškodbe na hišah
Najtežji davek zadnjih dveh faz posodobitve Mariborske ceste v Celju plačujejo tisti krajani, ki živijo ob obvoznih cestah, na katere so preusmerili tovorni promet In če po Kidričevi in skozi Teharje, kjer so nazadnje preplastili klanec, še nekako gre, dobiva zgodba najtežje posledice za stanovalce ob Teharski cesti.
Preobremenjena in le za silo pokrpana cesta ne dovoljuje gladkega prometa. Hrup je vse bolj neznosen, vozniki težkih kamionov pogosto ne upoštevajo omejitev hitrosti prometa na tem delu obvoza, hiše, zlasti tiste ob dvojnem ovinku pri nekdanji Piškovi hiši, pokajo ...
Mira Zupane, ki živi na Teharski 104, je v naše uredništvo poslala obupano pismo, v katerem opozarja na vse tegobe, ki jih je prebivalcem v tem delu mesta prinesel obvozni tovorni promet. »Hrup je nez-
nosen zaradi slabega asfalta, saj so ga same luknje. Zgradbe, ki niso bile grajene za takšne obremenitve, pokajo in se dobesedno tresejo. Pešci smo v življenjski nevarnosti, sajob-ljubljenega pločnika ni. Živimo v Mestni občini Celje in imamo vso kanalizacijo speljano v obcestni jarek, kjer so se zaredile podgane. Jarkov niso čistili že dve leti. Vsi prebivalci plačujemo VO-KA mesečno okoljsko dajatev, takso za onesnaženje voda in vodni prispevek, ki ni majhen strošek... Naše življenje je neznosno. Kje so zdaj tiste obljube o prepla-stitvi ceste in o izgradnji pločnika?« med drugim piše naša bralka.
V opisu stanja na tem območju prav nič ne pretirava. Občina je sicer ob gradnji Mariborske ceste v tretji fazi obvoz kolikor toliko uredila. V celoti so obnovili most, poskrbeli za semaforje pri Topru, v del cestišča med križiščem pri
Topru in Javnimi napravami vgradili materiale, ki blažijo tresljaje in skrbijo za odvodnjavanje, zgradili del pločnika ob cesti, preostanek ceste pa so potapali.
Ko so se prebivalci po koncu izgradnje podvoza pod železnico že oddahnili, se je zdaj pričela obnova zadnje faze, ki je s prometnega vidika najbolj kritična. Dejansko obvoza za tovorni promet drugje ni mogoče speljati in iz občinske stavbe pozivajo krajane k potrpežljivosti.
»Vseh zahtev krajanov res nismo izpolnili, ker je bilo to nemogoče. V okviru možnosti, ki jih daje proračun, pa smo postorili vse, kar je bilo mogoče,« pojasnjuje načelnik oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve, Silvo Ple-snik. »Pločnik je zgrajen na delu, kjer smo ga obljubili, pre-plastitve celotne ceste pa res ni bilo. Denarja je bilo dovolj le za dvakratno najnujnejše kr-
panje cestišča, ki je zlasti v zgornjem delu Teharske ceste izredno problematično,« dodaja Iztok Uranjek. Cesto bo namreč v tem delu treba nujno obnoviti, ob tem pa spremeniti tudi njeno traso, saj je ob gosti poselitvi tik ob cesti in z nevarno šikano popolnoma neprimerna. Ob tem posegu naj bi slednjič uredili tudi kanalizacijo in odvodnjavanje meteornih voda. Za zdaj denarja za tako velik poseg ni. In kako je s škodo, ki nastaja?
»Ljudje, ki imajo škodo zaradi povečanega prometa, imajo pri nas že vloge za sanacijo oziroma povračilo škode. Izvedenec je na terenu in ocenjuje škodo. Za zdaj imamo poročila o škodi pri štirih ali petih hišah. Kaj véč kot to si za zdaj ne upam povedati. Lahko le obljubim, da bomo pomagali - kako in v kakšnem obsegu, je za zdaj še preuranjeno napovedati,« pojasnjuje Uranjek.
Najbolj problematičen del obvoza po Teharski cesti. Zaradi slabe ceste, prevelikih hitrosti in težkega prometa tu pokajo hiše.
Nesporno ostaja dejstvo, da krajani na tem delu obvoza plačujejo največji davek obnovi zastarelih prometnic skozi mesto. Doslej so bili strpni in potrpežljivi. A bržkone bo občina morala kaj ukreniti, saj ima tudi potrpljenje svoje meje. In odgovor, da v proračunu za potrebne posege ni denarja, zveni arogantno, podcenjujoče.
Zanj opravičila ni. Obvoza skozi svoje naselje si namreč niso izmislili krajani. Občina si ga je in občina je tista, ki mora z vsemi ukrepi, od popravila ceste do nadzorovanega zmanjšanja hitrosti prometa, zagotoviti vsaj znosne pogoje bi- . vanja v tem delu Celja.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Kaj z Jezerom
Vse bolj različne interese o razvoju območja Šmartinskega jezera je težko uskladiti
Interesov o tem, kaj naj bi v Celju počeli z območjem Šmartinskega jezera, je nešteto. Eni ga vidijo kot krajinski park, oazo miru na pragu mesta, drugi spet kot potencialno točko za bliskovit razvoj turistične ponudbe. Spet tretji, pretežno domačini, bi radi le boljše pogoje za dostojno življenje.
Celjski mestni svetniki so na zadnji seji obravnavali in sprejeli stališča do predlogov in pripomb na javno razgrnjeni predlog prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za krajinsko zasnovo Šmartinskega jezera. Gre za pomemben dokument, ki je osnova za izdelavo prostorske dokumentacije za vse posege na tem območju, hkrati pa na nek način opredeljuje tudi ob-
činsko strategijo do razvoja tega prostora. Sam PUP naj bi bil sprejet jeseni, ob tem pa je zanimivo, da je prišlo ob njegovi javni razgrnitvi do kar veliko predlogov in pripomb, predvsem krajevne skupnosti in krajanov samih. Pripombe segajo od samega oblikovanja objektov do konkretizacije gradbenih parcel, predvsem pa zahtevajo hitrejšo in celovitejšo ureditev knmnnalne infrastnikture, od kanalizacije do ureditve obale, izgradnje plinovoda in razširitve športno-rekreacijskih območij.
Vrsto pripomb je posredovala tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), vendar mestnih svetnikov z njimi niso seznaniti, saj so prispele šele po roku za zbiranje predlogov in pripomb na osnovi
javne razgrnitve. ZEG opozarja, da je PUP slabo okoljsko zastavljen. Tako predlagajo, da območje Šmartinskega jezera postane zavarovano in se spremeni v krajinski park. Zahtevajo, da na tem območju ostanejo »pljuča mesta« in rekreacij sko-par-kovni prostor za sprostitev in oddih občanov. Zahtevajo gradnjo kanalizacije in manjših sodobnih čistilnih naprav. Nasprotujejo postavitvi novih naselij in dejstvu, da je pas zemljišč na območju Brezove namenjen gradnji električnega daljnovoda, prav tako pa opozarjajo na dodatne okoljske obremenitve, ki bi jih prineslo povečanje števila prebivalcev ob jezeru.
Ekologi nimajo prav?
V občinskih strokovnih službah so kljub temu, da so pripombe prišle prepozno, lete skrbno proučili. Darja Za-bukovec iz občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve (OPK) pa ima občutek, da v ZEG dokumenta niso skrbno brali oziroma so brali kakšno starejšo različico.
»V bistvu je vse, kar ZEG predlaga, že opredeljeno s krajinsko zasnovo. Območje je precej varovano, dovoljuje se le minimalna poselitev. Z našega vidika je seda-
nji PUP skoraj preveč krajinsko usmerjen,, saj zelo ščiti vse naravne danosti, celo Loče kot varovano naselje, pa tudi jezero samo in obalni pas, v skladu z zakonom o vodah. Nismo si izmišljali nobenih novih stavbnih zemljišč, upoštevamo le obstoječa. Po sprejemu PUP bodo ljudje vedeli, kaj lahko tam gradijo, v kakšnem obsegu, PUP pa ureja tudi odvajanje odplak,« pojasnjuje Zabu-kovčeva.
Prav tako pravi, da morebitna razglasitev krajinskega parka ni stvar PUP, ampak strateških dokumentov, ki so šele v pripravi, zanesljivo pa bi morali za to biti izpolnjeni še kakšni pogoji, ne le, da je to zeleno območje. »S peš potmi, krožno potjo, z območji za rekreacijo, urejenimi prostori za kampiranje... zagotavljamo rekreativni značaj tega območja, PUP tu-
di zato ne predvideva množične, strnjene poselitve,« pove Zabukovčeva. Tudi čiščenje jezera oziroma prehod kakovosti vode iz tretjega v drugi razred pomeni sanacijo jezera s posameznimi čistilnimi nápravami ali s priključkom na glavni kanalizacijski kolektor. Novih naselij ni, nekaj gradenj je predvidenih le v obstoječih naseljih, kjer so proste zazidalne parcele, ne bo pa spreminjanja kmetijskih v zazidalna zemljišča. »Glede visokonapetostnega daljnovoda na Brezovi pa je ta upoštevan v republiškem načrtu in smo ga mi samo povzeli kot rezerviran koridor,« je jasna Zabukovčeva.
Ob vsem tem se seveda odpira vprašanje, kako in koliko resni so sploh tokratni načrti mesta s Šmartinskim jezerom, saj je zgodba o tem, kaj naj bi tam bilo in kako
ta prostor razviti v rekreacijsko območje za meščane, stara že 35 let. »Izvedbo kakršnih koli načrtov omogo- , ča šele sprejem prostorskih j aktov,« pojasnjuje predstojnik OPK, Silvo Plesnik. »Je pa zelo težko Usklajevati različne interese, od vodarskih do razvojnih. Občina ima ve- i lik interes, da se to območje razvija v mikro in makro smislu. PUP je korak naprej, saj omogoča razvoj, zlasti pa obnovo že obstoječega. Čaka nas zahtevna naloga, da uskladimo interes, da bi se I to območje hitreje razvijalo, z drugim, da se tam naj ne bi zgodilo čisto nič,« pravi Plesnik.
Odlok o PUP za območje Šmartinskega jezera bo prišel v prvo branje na eni od jesenskih sej mestnega sveta.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK
ŽALEC j LJUBNO | POLZELA | BRASLOVČE '
NAKRATKO
Obnova brežine Savinje
PARIŽLJE - Prejšnji teden so se začela vzdrževalna dela na desnem bregu Savinje v Parižljah v občini Braslovče nad mostom na Polzeli. Ta del brežine je bil hudo poškodovan v katastrofalnih poplavah leta 1990. Dela izvaja Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane, 30-milijonsko investicijo pa financirana in vodi ministrstvo za okolje in prostor. Predvidena dela zajemajo obnovo kamnite škarpe na desnem bregu v dolžini 500 metrov. Ob tem se prebivalci ria levem bregu sprašujejo, kdaj bo končno urejeno tudi levo nabrežje, saj so bile tudi njihove hiše zelo poplavljene.
Flosarji vabijo
LJUBNO OB SAVINJI - S športnimi in kulturnimi prireditvami že danes odpirajo jubilejni, 45. Flosarski bal, ki ga bodo zaključili v nedeljo, 8. avgusta, ob 14. uri z rajžo flo-sarjev po Ljubnem, flosarskim krstom ter prikazom starih običajev iz življenja flosarjev, Žagarjev in olcarjev. Glavnina dogajanja bo sicer v prihodnjem tednu, že ta konec tedna pa pripravljajo obilo zanimivih prireditev. Ena osrednjih bo jutrišnji, torej sobotni, Flosfest z Vladom Kreslinom, Malimi Bogovi, Black Summer in Duwai Orchestra, ki bo zvečer v Vrbju. Že ob 17. uri bodo na kmetiji Mlakar pripravili čajanko na zeliščnem vrtu. V nedeljo bo po popoldanski sveti maši v Rastkah ob 15. uri srečanje ljudskih godcev in pevcev. V ponedeljek bodo v ljubenski kinodvorani pre-mierno, seveda pred domačim občinstvom, ob 20.30 prikazati film Flosarji.
Upokojenci tekmovali
PONIKVA - V okviru praznika KS je domače društvo upokojencev pripravilo športne igre za pokal krajevne skupnosti, ki se jih je udeležilo 150 upokojencev in upokojenk iz 11 društev Spodnje Savinjske doline. Pomerili so se v streljanju z zračno puško, ruskem kegljanju, metanju krogov in metanju pikada. V streljanju z zračno puško pri moških je zmagal Leon Perdon iz DU Vrbje, ki je zmagalo v ekipni konkurenci, pri ženskah je bila najboljša Berta Povše iz DU Šempeter, ki je bilo prvo med ženskimi ekipami. V ruskem kegljanju sta slavila Sonja Zgonjenin iz prvo uvrščene ekipe DU Griže. V metanju krogov je bil prvi Slavko Germ iz zmagovalne ekipe DU Griže, pri ženskah pa Berta Povše iz DU Šempeter, ki je bilo tudi ekipno najboljše. V pikadu je bil prvi Jože KodriČ iz DU Ponikva, ekipno pa je prvo mesto zasedlo DU Griže, v ženski konkurenci je zmagala Andreja Fužir iz DU Šempeter, ekipno pa DU Vrbje.
TT, US
Evropski denar za vrbenski ribnik
Med izbranimi tudi Razvojna agencija Savinja Žalec s projektom Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje
Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru projekta Phare - čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in pri trajnost-nem razvoju od 24 prijavljenih izbralo 11 projektov, med katerimi je tudi projekt žalske RA Savinja z naslovom Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje.
Pri projektu so sodelovali univerza v Gradcu, nekateri žalski partnerji (občina, društvo Radoživ, ZKŠT), republiški zavod za varstvo narave in Celjsko gozdarsko društvo. »Predvsem želimo preprečiti degradacijo območja, s katero smo se v preteklosti zaradi neustreznega upravljanja ribnika in okoliških površin pogosto srečevali (ribogojstvo, odvoz gramoza, požiganje in krčenje rastlinstva, vandalizem). To bi dosegli z uspešnim in trajnim jnenedžmentom, ki bo zagotovil trajnosten razvoj in maksimalno ohranitev varovanega območja ribnika Vrbje, ki je vključen v mrežo Natura 2000,« je povedala direktorica RA Savinja Danica Jezov-šek Korent. Poleg tega bodo veliko pozornosti namenili pripravi in izvedbi prostorskega načrta za ureditev območja ter sanaciji, eden od ciljev pa je tudi čezmejno sodelovanje in
Ribnik Vrbje urejajo že dlje časa, med drugim pa so ob ribniku že postavili ekološko učno pot
povezovanje z obstoječimi par- kalnih skupnosti, da bi dose-
ki pri nas in v Avstriji.
V projektu so. izpostavili še pripravo načrta upravljanja in strategijo varovanja; dvig javne zavesti ter izobraževanje o pomenu Nature2000, namembnosti ribnika in okolice, posebej pa še reke Savinje; informiranje otrok, učencev, splošne javnosti, lastnikov zemljišč ter predstavnikov lo-
gli višjo stopnjo sobivanja domačinov z naravo, predvsem pa bolj vzdržén odnos do narave. »Eden od ciljev je, da bi s sodelovanjem lokalnih prebivalcev in lastniki zemljišč oblikovali bolj kakovostno in raznotero bivalno okolje ter s tem zagotovili boljše in trajnejše ravnovesje med človekom in naravo,« je omenila Ko-
Skupna vrednost izbranih projektov, ki bodo trajali od 12 do 14 mesecev, prijavitelji pa prihajajo iz pomurske, podravske, koroške, gorenjske in savinjske regije, je 2,49 milijona evrov. Desetino sredstev morajo zbrati prijavitelji sami, 75 odstotkov preostanka bo financirala Evropska komisija, četrtino pa resorno ministrstvo. Vrednost »žalskega« projekta ocenjujejo na 299 tisoč evrov, izvajali pa ga bodo eno leto.
rentová in napovedala še izgraditev informacijske infrastrukture. Tako naj bi ob ribniku Vrbje nastalo razpoznavno varovano območje, ki bo v svoje okolje privabilo nove, okolju prijazne dejavnosti, ponudilo dodatne možnosti preživljanja prostega časa, rekreacije ter potešitev vedo-željnosti. »Radi bi, da v skupno dolgoročno prostorsko ureditev širšega območja porečja Savinje povežemo regionalne akterje in nosilce lokalnih oblasti v mejnih občinah, kot so MO Celje, Braslovče, Polzela in Prebold. Tako bi zagotovili kakovostnejše življenje v bolj čistem okolju širšemu krogu prebivalcev,« pravi Korentova.
URŠKA SELIŠNIK
Novo gasilsko vozilo
Minula sobota je bila za gasilce PGD Velika Pirešica poseben dan, saj so predali namenu sodobno kombinirano gasilsko vozilo GVC 16/25 Mercedes Benz, ki je namenjeno predvsem gašenju notranjih požarov, predvsem v stanovanjskih objektih.
Predsednik Miran Grebovšek je poudaril, da se je gasilcem izpolnila dolgoletna želja po zamenjavi starega vozila s hitrejšim, močnejšim, predvsem pa varnejšim vozilom, kar je bilo zaradi razvejanosti in velikosti terena tudi nuja. K pridobitvi vozila so prispevati prizadevni domači gasilci, donatorji, 83 botrov, krajani in KS Galicija. S kulturnim programom, slovesno predajo ključa novega vozila, blagoslovom, ki ga je opravil domači župnik Janko Cigale, in zahvalo vsem, ki so pripomogli k tako veliki pridobitvi, pa so dokazali, da na Veliki Pirešici živijo dobri ljudje in da tam še kako velja rek: »V slogi je moč!«	TT
Gasilci v Veliki Pirešici se ponašajo z vozilom, kot se šika. julij 2005 -
Lepo je biti gasilec
Tako se je gotovo zdelo najmlajšim iz polzelskega vrtca, ki so si ogledali orodje in priprave polzelskih gasilcev v njihovem gasilskem domu.
Z velikim zanimanjem so si ogledovati pripomočke in oblačila, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu, najbolj pa sta jim bila všeč avtomobila z nujno opremo, še posebej svetlobne in zvočne naprave. TVidi sami so smeti škropiti z vodo iz črpalke brentače, ki je namenjena prav najmlajšim gasilcem začetnikom. Na koncu so jih pogostili še z gasilsko malico, da so zmogli pot nazaj v vrtec. Biti so tako navdušeni, da so bili v njihovih malih glavicah sprejeti trdni sklepi: ko bodo veliki, bodo vsi gasilci. TT -- Št. 56-29.
nad Laškim
Vrh nad Laškim se je v zadnjem letu temeljito spremenil. Razširili so cesto skozi vas, dogradili staro mrliško vežico, obnovili pokopališki zid ter uredili župnijsko gospodarsko poslop-je.
Gradnja nove mrliške vežice je bila v letnem načrtu KS Vrh nad Laškim že leta 1986. Po dolgih letih nasprotovanj in birokratskih ovir so lansko jesen le začeli delati. »Dograditev mrliške vežice iz leta 1900 in obnova pokopališkega zidu sta stali 16,8 milijona tolarjev, zunanja ureditev pa 2,3 milijona tolarjev,« pravi predsednik KS Stanko Selič. Ta sredstva je prispevala Občina Laško, KS pa je kupila zemljišče in uredila potrebno dokumentacijo. Notranji del vežice je že končan, do 10. avgusta pa je treba opraviti še nekaj popravkov na zunanjem delu. V začetku septembra bo tehnični pregled, po tem pa bo vežico uradno prevzela Komunala Laško, ki je upraviteljica pokopališča.
Na Vrhu nad Laškim pa nima prenovljene podobe le vežica. »Z udarniškim delom
nekaterih krajanov, članov KS in članov pastoralnega sveta, smo uredili okolico cerkve, gospodarsko poslopje in verando pri župnišču,« pove Selič. »Povod za to je bila srebrna maša domačina, salezi-janca Slavka Pajka,« dodaja. Del teh stroškov je krila sama KS, del pa Občina Laško.
Že lani so razširili lokalno cesto skozi vas in zgradili 139 metrov opornega zidu ob njej, letos pa so jo preplasti-li z asfaltom. Na primernejše mesto so prestavili tudi avtobusno postajo. »Vrh nad Laškim je dobil v slabem le-
tu več kakor prej v nekaj desetletjih,« meni Stanko Selič. JASMINA ŠTORMAN
Nagrajenci v Dobju
Po položitvi temeljnega kamna za večnamenski objekt pri osnovni šoli je bila ob prazniku občine v Dobju osrednja prireditev s podelitvijo občinskih priznanj in priznanj župana najboljšim učencem.
Na fotografiji (od leve) so Andreja Stopar (občinska nagrajenka), podžupan Edi Kova-čič, Jasna Knez, Mateja Paščinski, Kristina Kovačič in Karmen Volasko (vseh osem let , odličrijakinje v domači osnovni šoli!) in zadaj župan Franc Salobir ter občinski nagrajenki Stanka Hrovatič in Silva Uduč.	TV, foto: SPC !
^ulobir
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/4285650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teleton: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
Nova podoba Vrha
Ples združuje in povezuje
Šentjurski folkloristi gostovali na Hrvaškem - Brez znanja hitro padeš v kič
V času, ko se vse podreja čarobnim besedam večje, dražje, hitreje, se zdi nemogoče, da bi plesali skozi življenje. Članom Folklornega društva Šentjur pa se zdi nemogoče, da tega ne bi počeli. Čut za ohranjanje nematerialne zapuščine naših dedov jih druži iz tedna v teden zadnjih pet let.
Potem ko je v Šentjurju na tem področju deset let vladalo mrtvilo, so folkloristi začeli popolnoma iz nič. Kot pravi njihova predstavnica Tanja Gobec, se zdaj lahko pohvalijo z več kompleti noš in s poldrugo uro trajajočim programom, v katerem je več plesov in različni ljudski običaji tudi s širšega slovenskega območja. Njihov mentor je že ves čas Mirko Brložnik, pri posameznih projektih jim pomaga Drago Jančič.
Folklorni plesi na nek način prihajajo spet v modo, a v množičnosti lahko tiči tudi nevarnost. »Na vsak način zagovarjamo kvaliteto in zadnjo besedo mora imeti vedno strokovnjak. Mimogrede se namreč zgodi, da se plesi ne ujemajo z oblačilnim videzom, da So noše narejene iz neprimernih materialov, da so plesalci uniformirani vsi enako... To ni real-
nost nekega časa, ampak kič,« pravi Tanja Gobec. Šent-jurčani so še posebej ponosni na komplet pražnjih meščanskih noš z lokalnega območja. »Nakup takih noš je zaradi visokih stroškov pravi logistični podvig. Najlažje je seveda Prekmurcem in Belokranjcem, ki imajo celo nošo iz lanu. Pa je tudi pravi lan zelo težko dobiti.«
Gobčeva pravi, da se pri postavitvi plesov obvezno naslanjajo na pomoč etnologov, na knjige in slikovne oblačilne predloge. Pri tem pa ne pozabljajo, da je ples še vedno v domeni druženja in zabave. Zgledno sodelujejo z dolgo-gorskimi folkloristi, povezani pa so tudi z Velenjčani in nekaterimi dolenjskimi društvi. Zelo ponosni so na sklop prikazov ljudskih običajev v oddaji Ljudje in zemlja na TV Slovenija. Pomemben del njihovega predstavljanja pa so tudi gostovanja - zadnji konce tedna so preživeli na Hrvaškem. V Županji Ozalj jih je povabilo KUD Vrhovac. Med osmimi folklornimi skupinami je bila še ena s Poljske, ostale pa s cele Hrvaške. Tekmovanje v tradicionalnih kmečkih delih in družabnih igrah jim je po dodatni igri prineslo zmago. Mala hrvaš-
Pristop »najprej smeh in druženje, potem nastopi« je bil za mnoge nov, a kot kaže zelo dober recept.
ka vasica je z velikim gosto- Šentjurske folkloriste se- Vseeno pa pravijo, da so no- lahko septembra, ob petkih,, ljubjem in zgledno organizi- stavlja osem plesnih parov z vim članom vrata na široko pridružite skozi zadnja vra-ranostjo gostila 160 ljudi. Pa godci. Za podmladek skrbi odprta. Če v sebi čutite vsaj ta Kulturnega doma Šentjur, tudi navdušenega občinstva ni- Nina Gajšek, ki v svoji sku- malo plesnega nemira in ve-	SAŠKA TERŽAN
Foto: TANJA GOBEC.
koli ni manjkalo.
pini združuje kar 30 otrok, selja do ljudske glasbe, se jim
ŠMARJE P. J.] ROGAŠKA S.; KOZJE
Desetletja mojstra Ciglenečkega
Častni občan Šmarja pri Jelšah je praznoval 95. rojstni dan - Živa legenda kozjansko-obsoteljske preteklosti
V kozjansko-obsoteljski pokrajini so posvetili v zadnjem času veliko pozornost 95. rojstnem dnevu vsestranskega Slavka Ciglenečkega iz Šmarja pri Jelšah. Visoki obletnici žive legende, ki je kot dolgoletni fotokronist pričevalec tamkajšnje preteklosti, bil je radiestezist, telovadec, igralec ...
Zaradi vsega omenjenega je gospod Ciglenečki med drugim častni občan Šmarja pri Jelšah, častni član Društva fotografskih delavcev Slo-venije, prejemnik zlate Bloudkove značke za dolgoletno delo na področju telesne kulture ter Aškerčeve plakete za gledališko in drugo kulturno dejavnost. Gospod Ciglenečki je skromen mož, zato so njegov častitljivi življenjski jubilej opazili drugi, ki mu še vedno sporočajo čestitko za čestitko.
Z najbližjimi, s soprogo Marijo, s katero se bližata bi-serni poroki, z obema sinoma in njunima družinama, so obeležili družinski praznik na Ogrizkovi turistični kmetiji pri Kostrivnici. Povabil jih je sin Jan Ciglenečki, slovenski turistični predstavnik na Dunaju, prišel je prav tako sin dr. Slavko Ciglenečki, arheolog, ki je zaposlen v inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predava na univerzi. Prišli so tudi tisti od petih vnukov zakoncev Ciglenečki, ki niso preveč oddaljeni. Ena od vnukinj je z organizacijo Zdravnikov brez meja v ljubljeni Afriki, druga zelo uspešno študira violino v Salzburgu ...
Dandanašnji vozijo ljudje pri devetdesetih celo še avtomobile, kako pa se počuti častni občan Šmarja pri Jelšah? »Dobro se počutim, zdravega. Težave imam le s hojo,« je razmeroma zadovoljen Slavko Ciglenečki. K zdravniku odide zelo poredko, uživa pa le ena sama zdravila, pa še ta zaradi nekdanjih težav s ščitnico.
Precej počiva, enkrat ali dvakrat na dan pa odide na sprehod okoli domače, stare kmečke hiše, ki je na idilični legi pri cerkvi sv. Barbare. Oči mu očitno dobro • služijo, saj je v dveh dneh prebral knjižno uspešnico Da Vincijeva šifra ter nato še Demone in angele. Kot dolgoletni naročnik Novega tednika redno prebira regijske novice. Na televizijskem ekranu najbolj ceni dokumentarne filme, predvsem o arheoloških izkopavanjih po vsem
Barbare nad Šmarjem pri Jelšah. Mojster Ciglenečki, ki je imel pred kratkim 95. rojstni dan, je med drugim častni občan, častni član Društva fotografskih delavcev Slovenije, prejemnik zlate Bloudkove značke in Aškerčeve plakete.
svetu. Tu in tam še brska po svojih zelo bogatih fotografskih arhivih, ki skrivajo in razkrivajo kozjansko-obso-teljsko zgodovino. S svojo dobro, staro Praktico je za svojo dušo še pred kratkim fotografiral domačine pri spravilu sena.
Od frizur k slikam
Prve čudovite fotografije šmarske pokrajine in ljudi je posnel v drugi polovici 19. stoletja že šmarski nadučitelj Jurkovič. Prvi poklicni fotograf v Šmarju je bil Slavkov oče Ladislav Ciglenečki, ki je imel obenem frizersko obrt. Tudi Slavko Ciglenečki se je najprej učil friziranja, vendar ga je bolj pritegnila fotografija. Fotografiral je od mladih nog ter vse do 62. leta starosti, ko je zaključil s poklicnim delom.
Med številnimi fotografijami Slavka Ciglenečkega imajo posebno vrednost njegove upodobitve starih običajev, političnih in kulturnih dogodkov, leta 1936 pa je lahko fotografiral izjemno notranjščino danes zapuščenega šmarskega dvorca Jelšin-grad. Iz dvorca, ki naj bi po obnovi privabil bogate igralce golfa, vendar iz te moke po dolgoletnih načrtih Še ni kruha.
Ciglenečki hrani od tam posebni album s fotografijami čudovito opremljenih soban in hodnikov, bogatega pohištva, težkih preprog, portretov grajskih prednikov, lestencev, fresk, intarzij, parkov ... Posebnost je bila izjemna oprema v orientalskem slogu, saj je bil nekdo od
prednikov avstroogrski diplomatski predstavnik na turškem dvoru. Mojster Ciglenečki je fotografiral celo predvojno nebesno čudo, letalo graščakovega sina, ki ga je izdelal v sodelovanju z mehanikom Škodičem.
Največ fotografij je nastalo med preprostimi kmečkimi ljudmi, ki so si fotografov obisk sprva lahko privoščili le, kadar so sklepali zakonsko zvezo. Takrat so trajale ohceti celo po teden dni, na Žusmu pa je nekoč doživel, da svati, ki sta jim ostala le še slanina in kruh, niso ho-
teli narazen niti po sedmih dneh veseljačenja. Na svojih poteh je veliko fotografiral prav tako za svojo dušo, na primer terice.
Med političnimi fotografijami so posnetki medvojnih shodov z nacističnimi obeležji, povojnih mitingov pod Stalinovimi slikami in gesli, prostovoljnih delovnih akcij, Titovih štafet, Tita in Jovan-ke v teh krajih... Posebne dokumentarne vrednosti so stari, črnobeli posnetki s kino-kamero, ko je posnel nuno med odganjanjem toče, stare ohceti po Zibiki, Vodeno-vem in Slivnici ter kozjansko pokrajino. Pri tem je moral ton snemati še ločeno, z magnetofonom.
Poleg fotografiranja je Ciglenečki vodil sokolsko pihalno godbo ter tako dobro igral v krajevnih gledaliških predstavah, da so ga vabili v celjski poklicni ansambel. Pri sokolih je prav tako telovadil ter zmogel celo veletoč. Posebno pozornost, in to kar več desetletij, je posvetil ra-diesteziji. Nekoč je opazil nekoga, ki je s šibo iskal vodo, zato ga je to področje začelo zanimati. Potem se je zakopal v strokovno literaturo ter začel svetovati okoličanom, kje lahko najdejo vodo.
Fotografija, radiestezija, kultura, telesna kultura ... Brez Slavka Ciglenečkega bi bilo zadnje stoletje v Obso-telju in Kozjanskem zagotovo revnejše.
BRANE JERANKO
sveta Ema
Strokovnjaki v Kozjanskem parku so konec junija oddali projekt o pripravi turistično-romarske poti, ki bi zajela vse kraje, ki so kakorkoli povezani s sv. Emo, ki naj bi bila po eni od legend domnevno rojena na Pilštanju, po drugi pa v Avstriji, obe pa lahko organizatorji uporabljajo.
Povezali bi okoli 35 krajev v Avstriji in Sloveniji v krogu več kot 200 kilometrov. Partnerji pri pripravi projekta so bili med drugim Mariborska škofija, Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje, Mohorjeva družba, Slovanska knjižnica v Ljubljani, občine Podčetrtek, Kozje in Trebnje, nekateri župani, predstavniki Vidma pri Krškem, Šentruperta na Dolenjskem, Javorja in Črna na Koroškem, nekatere lokalne in Slovenska turistična organizacija.
Bernard Goršak iz Kozjanskega parka je povedal, da So zanimiv projekt poslali na razpis Agencije RS za regionalni razvoj, v regionalno pisarno Maribor in da odgovor o sprejetju ali zavrnitvi pričakujejo v šestih mesecih. Po projektu bi obnovili pred več kot sto leti zelo znano Emino- romarsko pot. Svetnica Ema je bila v času svojega življenja zelo razgledana in spoštovana ženska in ena najvidnejših ter najbogatejših predstavnic svojega časa. Med drugim je veliko naredila pri ustanavljanju župnij, med katerimi je tudi Krška škofija na Koroškem.
Pred ureditvijo Emine romarske poti omenjajo tudi možnost mednarodnega posveta o sv. Emi, da bi razjasnili nekatere zgodbe iz njenega pestrega življenja.
T. VRABL
Upokojenski ponos pod Bočem
V krajevni skupnosti Ko-strivnica pri Rogaški Slatini so pred dnevi slovesno odprli dograjeni ter prenovljeni dom tamkajšnjih upokojencev.
Dom upokojencev Kostriv-nica, ki so ga postopno prenavljali zadnjih sedem let, je v lasti kostrivniških upokojencev, v njem pa so med drugim dvorana za prireditve, klubski prostor, pisarna ter še drugi prostori. Upokojenci, ki, jih vodi predsednik društva inženir Franc But, so sredstva za dozidavo in obnovo objekta zbrali z izkupičkom od različnih prireditev, s pomočjo z različnih naslovov ter z . veliko svojega prostovoljnega dela, pri čemer so jim pomagali še drugi krajani. Dom, ki je v ožjem jedru Kostnvnice, je bil pred obnovo v razpadajočem stanju.
BRANE JERANKO
slovenskem mestu. Na fotografiji je del upokojenske ekipe, ki je sodelovala pri zaključnih opravilih, pred slovesnim odprtjem.
SL. KONJICE
Na Frankolovem po načrtih
Gradbišče osnovne šole na Frankolovem so v sredo obiskali člani občinskega sveta občine Vojnik in občinsko vodstvo ter se tam neposredno seznanili s potekom del. Šolo, ki jo je treba pripraviti za potrebe devetletke, so povečali z velikim prizidkom, staro jedro pa obnavljajo.
Kot so jim povedali, bodo dela predvidoma zaključena do začetka šolskega leta. Vrednost celotne naložbe, za katero je občinski
svet v tem mesecu namenil dodatnih 36 milijonov za dodatna dela v večnamenski dvorani ter za spremenjeno zunanjo ureditey, znaša po novem 456 milijonov tolarjev. V kraju težko pričakujejo tudi šolsko večnamensko dvorano, saj so k obstoječi telovadnici prizidali veliki oder (na fotografiji). Frankolovčani so namreč zaenkrat brez primernega prostora za prireditve.
BJ
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami.
Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi pake too prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolaijev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolarjev (+poštoina).
Podpisani-a naslov
1 ■ nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina).
2a nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit (plus poštnina).
3. nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje--n J :-
J	Podpis
C«	
c->	
	
S3	
P—«	Jim» -
• ^^	" —
>c->	" 1 £// "
o	
s—	■•"' ijir
C3	to
	
V Vojniku ni več poceni
V občini Vojnik bo znašala nova ekonomska cena v vrtcu Mavrica za celodnevni program za prvo starostno obdobje 78 tisoč tolarjev ter za drugo starostno obdobje 66 tisoč tolarjev. Gre za 5 odstotno podražitev, ki bo veljala z novim šolskim letom.
Občinski svet Vojnika jo je. sprejel na sredini seji občinskega sveta, kjer so se svetniki pred odločitvijo seznanili s primerjalnimi podatki o cenah vrtca v devetnajstih občinah celjske regije. Po teh podatkih je bila dosedanja cena za prvo starostno obdobje v Vojniku med vsemi najnižja,
za drugo starostno obdobje pa so bili doslej cenejši le v štirih drugih občinah. Tudi predsednik odbora za družbene dejavnosti Peter Oprčkal je svetnikom dejal, da je višja ekonomska cena v položaju, ko postavlja stroga zakonska merila občini država, za normalno delovanje vojniškega vrtca tokrat nujna.
Sicer imajo najdražjo ekonomsko ceno vrtca za prvo starostno obdobje trenutno v Velenju, kjer znaša kar 93 tisoč tolarjev, najvišja cena za drugo starostno obdobje pa je v Žalcu, kjer stane vrtec 75 tisoč tolarjev.
BRANE JERANKO
Zaključna dela na novi gimnaziji
Gradnja gimnazijske stavbe v Slovenskih Konjicah napreduje v skladu z • zastavljenimi roki. Gre za največjo naložbo zadnjih let v konjiški občini, s katero bodo razrešili pereč problem.
V gimnazijo se je letos vpisala že tretja generacija dijakov, lastnih prostorov pa doslej še ni imela. Gimnazijci so gostovah tako v OŠ Pod goro kot v glasbeni šoli in prostorih Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice. Z novo generacijo
bi za vse zmanjkalo pomožnih prostorov, poleg tega pa jih bodo vsaj septembra nujno potrebovali za učence OŠ Ob Dravinji, kjer so se lotih temeljite obnove učilniške-ga dela. Osnovna šola bo urejena konec septembra, zato je še toliko bolj pomembno, da bo nova gimnazijska stavba lahko sprejela dijake že na začetku šolskega leta. Kaže, da do zapletov ne more več priti, saj izvajalec že začenja zaključna dela, montažo opreme in ureditev okolice.
MBP
NOVi tednik
KULTURA
15
225223
TASCA, DA TE KAP
POHIŠTVO CÁRÁM - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
podarimo slastno pico v gostišču in piceriji Štorman v Parižljah. Vabljeni k ugodnemu nakupe pohištva v GARANT na Polzeli in gostišče in picerijo Štorman v Parižljah, kjer vam bodo postregli vrhunski gostinci.
SKUPAJ ZA VAS: GARANT POLZELA	_
IN GOSTIŠČE ŠTORMAN PARIŽLJE
Skrivnostni
mojster hrepenenja
Novo odkritje iz življenja graverja Hieronyma Hackla -»Velikokrat posneman, nikoli dosežen.«
Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje od začetka junija hrani bogastvo neprecenljive vrednosti, ki ga je pred skoraj dvema stoletjema ustvaril Hieronym Hackl. Ime, ki je Celjanom premalo poznano. Bil je graver, ki je pred natanko dvesto leti iz čeških Mistrovic prišel v mesto ob Savinji. Tu je živel in ustvarjal 40 let, zanimivo pa je, da niti eden od njegovih kozarcev ni ostal v knežjem mestu. Vsaj ne da bi vedeli. Zaposleni v Pokrajinskem muzeju Celje so se pošteno namučili, da so si od številnih evropskih muzejev in od zasebnikov sposodili 45 kozarcev omenjenega mojstra, ki si jih je v celjskem muzeju mogoče ogledati še do 9. oktobra. Potem se bodo vrnili tja, od koder so prišli, pri čemer bodo le trije od njih ostali na sončni strani Alp.
Edini zanesljivi podatek o Hieronymu Hacklu, kije zapisan v mrliški knjigi župnije sv. Danijela v Celju, je bil do nedavnega datum njegove smrti - 2. oktober 1844. »V Celju je bil tudi pokopan, kje natančno je njegov grob, pa še ni znano, a sem. prepričan, da bomo tudi to še ugotovili,« pravi kustos razstave Jože Rataj, ki je »kriv«, da se je Mojster vzhajajočega sonca po dvesto letih vrnil v mesto, kjer je ustvaril tako dragocena dela. Ob razstavi so v celjskem pokrajinskem muzeju izdali tudi katalog o omenjenem mojstru, v katerem je zapisano tudi najnovejše odkritje o Hieronymu Hacklu, to je datum in kraj njegovega rojstva (27. april 1785, Wolfersdorf pri Mistrovicah na Češkem).
Kaj je graverja privedlo s Češke v Celje?
Težko je reči, kaj je bil poglavitni vzrok. Predvideva se,
Paul von Lichtenberg
Joža
da je eden od glavnih razlogov za njegov prihod v Celje ekonomska nuja. Tudi na področju steklarstva je prišlo do recesije, zato so češki mojstri iskali nove vire zaslužka v drugih deželah. Med njimi očitno tudi Hieronym Hackl.
Kdaj ste se prvič srečali s Hacklovim imenom?
Z njegovim imenom sem se prvič srečal pred skoraj dvajsetimi leti v članku Hanke Štu-lar. Ko sem začel svojo službeno pot v Kozjanskem parku in se začel malce bolj zanimati za zgodovino steklarstva na našem območju, sem spet naletel nanj. Takrat se mi je porodila ideja, da bi omenjenega mojstra čimbolj raziskali in ga predstavili javnosti, moja skrita želja pa je bila tudi, da bi nekoč naredil razstavo njegovih izdelkov. Vedel sem, da bo to zahteven projekt, saj veliko njegovih predmetov ni ohranjenih; v Sloveniji so denimo le trije Hacklovi kozarci, od tega nobeden v Celju.
Kako to, da se v mestu, kjer je mojster ustvarjal, ni ohranil noben njegov izdelek?
Celje je bilo v zadnjih 200 letih zelo na udaru. Skozi ta prostor sta šli dve svetovni vojni, ljudje so se izselili iz mesta, kozarce so kupovali turisti, ki so prihajali v Celje. Sicer pa je v času razstave klicalo že kar nekaj ljudi, ki so dejali, da imajo doma podobne kozarce, kot so jih videli na razstavi. Tudi sam sem prepričan, da šteje Hacklov opus več kot 60 kozarcev, kolikor jih je danes znanih. Ljudje morda niti ne vedo, da imajo doma takšno umetnino.
Hacklove kozarce so mnogi poskušali ponarediti, a to doslej še nikomur ni
A	GARANT id. Polzela
^^ ň F*	Industrijska prodajalna Polzela
V^lIVlINI	Tel. 03 7037130,7037131 POLZELA
VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA
Rataj
uspelo. V čem so se ponarejevalci največkrat ušteli?
Za Hackla je zelo dolgo veljalo reklo: Velikokrat posneman, nikoli dosežen. Na prvi razstavi njegovih kozarcev leta 1922 na Dunaju je član znane steklarske družine v Avstriji naročil svojim graverjem, naj naredijo replike Hacklovih kozarcev, a jim to ni uspelo. Veliko elementov je bilo povzetih po Hacklovih kozarcih, a če pozorno pogledamo, zelo hitro ugotovimo, da ne gre za isto roko. Tudi mi smo želeli, da bi graverstvo Dekor v Kozjem naredilo kopijo katerega od Hacklovih kozarcev, kjer so povedali, da se tehnološko sicer lahko približajo originalu, pri čemer je nemogoče narediti čisto kopijo.
Je znano, kako in s kakšno tehniko se je Hackl lotil ustvarjanja?
Orodje, ki ga je uporabljal pri graviranju, je bilo preprosto. Imel je preprosto stojalo z bakrenim koleščkom in-pe-sek, s katerim je peskal reze. Za Hackla je značilno, da kozarca ni pritiskal na kolešček s frontalne, temveč z nasprotne strani, tako da je však rez videl šele, ko je bil narejen. Če se sprehodimo skozi razstavo, vidimo, da je bil resnično velik mojster. Na kozarcih so vidni najmanjši detajli - od prefinjene anatomije človeških okončin do kodrov v laseh in gub na oblačilih. Predvidevam, da je en kozarec ustvarjal tudi več tednov. Pri čemer je moral imeti mirno roko in veliko potrpežljivosti.
Od kod mu vzdevek Mojster vzhajajočega sonca?
Ta vzdevek marsikoga zbega, saj vsak pomisli, da gre za kakšnega japonskega umetnika. Hackla so z omenjenim na-- Št. 56 -2
dimkom poimenovali ná že omenjeni razstavi leta 1922. To ime zato, ker se Hackl ni podpisoval na kozarce, pač pa so bili njegov prepoznavni motiv žarki vzhajajočega sonca, ki naj bi izražali hrepenenje, željo po življenju in ljubezni. Danes je znan le en njegov kozarec, na katerega se je podpisal z imenom in priimkom, hranijo pa ga v Victoria&Al-bert muzeju v Angliji. Tako se je razvila tudi teza o dveh umetnikih - eden naj bi bil Hackl ter drugi Mojster vzhajajočega sonca. 1974 je pa Hanka Štular iz Narodnega muzeja v Ljubljani s primerjavo gravur ugotovila, da gre za enega mojstra.
Hackl je 40 let živel in ustvarjal v Celju. Je znano kje?
Iz mrliške knjige se da razbrati, da je živel v današnji Stanetovo ulici, v stavbi, ki je bila v lasti celjskega odvetnika in lastnika steklarne v Li-bojah dr. Maksa Andrea. Ta stavba je stala na mestu današnjega Metroja.
Kozarce, ki so razstavljeni v Pokrajinskem muzeju v Celju, ste pripeljali iz številnih evropskih muzejev. Je kakšen primerek ohranjen tudi izven Evrope?
Zaenkrat ne vemo. Avtor razstave Paul von Lichtenberg predvideva, da izven Evrope ni Hacklovih kozarcev. Tudi sam sem spraševal kolege v ZDA, ali vedo za kakšen Hacklov izdelek, pa nisem dobil pritrdilnega odgovora. Ža razstavo smo gradivo dobili iz Velike Britanije, Nemčije, Češke, Belgije, Avstrije, Švice ...
Kako pa je potekal transport? Verjetno ne v prtljažniku avtomobila?
Steklo je zelo hvaležen material, ki prenese marsikaj. A takšne umetnine kljub temu ne moreš postaviti za sedež avtomobila in jo veselo mahniti po avtocesti. Tovrstni transport je izjemno zahteven. Vsak muzej je postavil stroge pogoje, kar je povsem razumljivo. Prevozi seveda niso bili poceni, a z optimizmom in pripravljenostjo muzejskih ustanov in zasebnih zbiralcev nam je vendarle uspelo. Prevoz je bil zelo zahtevna organizacijska zadeva, saj gre pri tem za posebno embalažo in tudi spremstvo.
Kako in kdaj ste prišli v stik z avtorjem razstave Paulom von Lichtenbergom?
Lani je bila v graškem muzeju razstava Bidermajerske ». julij 2005 -
Eden od Hacklovih kozarcev
gravure v steklu, ki sem si jo tudi ogledal. Najbolj me je presenetilo, ko sem v vitrini zagledal 18 kozarcev Hieronyma Hackla. Takoj sem navezal stike z avtorjem razstave Paulom von Lichtenbergom. Septembra lani sva se prvič srečala in takrat sem začel sanjati o pripravi podobne razstave v Pokrajinskem muzeju Celje. Sprva smo razmišljali o razstavi z 20 kozarci, na koncu pa nam jih je uspelo dobiti 45, kar je svojevrsten fenomen.
Koliko je vreden en Hacklov kozarec? Si upate postaviti ceno?
V prodajnih katalogih lahko najdete ceno za biderma-jersko gravuro, morda tudi za Hacklove kozarce, saj se ti kozarci iz kakšnih zasebnih zbirk občasno pojavljajo na avkcijah. Tam so ovrednoteni. Sam pa zagovarjam stališče, da bom o ceni lahko govoril šele takrat, ko mi bo nekdo ponudil 100-odstot-no repliko Hacklovega kozarca. Dokler pa to ostaja unikatna umetnina, saj roke, ki jo je ustvarila, ni več, so ti kozarci neprecenljive vrednosti.
. BOJANA AVGUŠTINČIČ
POHIŠTVA V JULIJU IN AVGUSTU
102 min., (Monstar-in-Law), romantična komedija Režija: Robert Luketic Igrajo: Jennifer Lopez, Jane Fonda, Michael Vartan, Wanda Sykes, Adam Scott
BHMTUS tu: Oni "Ttnovlj« IO« 3000 W.
kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA, spalnice KAJA
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
Ko narava da in v
Od grozdja ni ostalo nič. Potrebno ga bo porezati.
>Kaj takega ne pomnim!«
Življenje na Kozjanskem se umirja - Škodo še ocenjujejo
Za vsakim dežjem posije sonce. Ljudski rek, ki drži kot pribito. Življenje na Kozjanskem se vrača v stare tirnice. Ostajajo pa sledi. Sledi na zemlji in v dušah Koz-jancev. Škoda je ogromna. Materialno še ocenjujejo. Tiste v ljudeh se ne da oceniti.
V teh dneh na Kozjanskem brnijo delovni stroji in traktorji domačinov, ki so takoj, že naslednji dan po hudi petkovi uri, poprijeli za delo. Iz kletnih prostorov čistijo vodo, odstranjujejo blato in kamenje ter zgroženo pogledujejo po svojih vrtovih, poljih, vinogradih in travnikih. Že spet so na delu. Konec koncev pa ljudem, ki so celo življenje odvisni od svojih rok, drugega ni niti preostalo.
Albin Bizjak iz Buč je na delu od sobote. »Odneslo mi je kozolec, prikolico, ves gradbeni material... v glavnem vse,« utrujeno pripoveduje. »Odstraniti je potrebno blato in kamenje, urediti bi bilo potrebno tudi strugo potoka, ki se je prestavila za kar tri metre.« Voda sedaj teče tik ob hiši, zato je strah ob naslednjem neurju še večji. Ocenjuje, da je škode za približno milijon tolarjev. Albin pričakuje pomoč. »Obiskala sta nas župan občine Kozje in predsednik krajevne skupnosti, prišli so tudi gasilci, civilna zaščita in vojska.« Zaveda se, da je škoda ogromna in da je sami ne bodo mogli odpraviti.
77-letna Fanika Godler iz Ortnic že celo življenje dela na zemlji. Na njivi in vrtu dela od zore do mraka. Prideluje za družino in za živino. Voda ji je odnesla vse. V solzah pripoveduje: «Živina je vreščala, s strehe je metalo opeko in naenkrat smo v spalnici imeli točo.« Fanika kaj takega ne pomni. »Šla je že v Kozje prijavit,« pravi in pri tem misli na svojo hčer, ki se je odpravila na občino po nasvet glede nastale škode. »Ne vemo točno, kaj vse potrebujemo za prijavo,« nam plašno razlaga in hkrati sprašuje. »Pri nas ni
Žalostna slika na enem izmen vrtov. - Št. 56 - 29. julij 2005
Sončni dnevi so posušili blato, a razdejanje ostaja.
bilo nikogar, so pa šli po vasi,« govori o obisku funkcionarjev, ki si v teh dneh eden za drugim ogledujejo posledice katastrofe. Morda bi ji od-
leglo, če bi se kdo oglasil pri njih in jim izrekel samo kakšno vzpodbudno besedo, če že ne drugega. Verjamemo, da z vsemi ni moč govoriti. A sta-
Polja so uničena.
rejši so, hvalabogu, za dovzetni ...
Zemlja je uničena
Tina Plevnik iz Ortnic tek ni razvozila mleka, »j potem dva dni ne,« pov pol v smehu. Tina je pred niča mlajše generacije na koncu in poleg dela na ] tiji hodi tudi v službo. »I mi je, ker je večina ljudH la brez edinega vira prež ja,« pravi. Pepca, Tinini bica, razlaga, da je zemlj polnoma uničena in še { časa je ne bo moč obd^kj »Kositi se ne bo dalo, o< nograda, njive in vrta pa ni nič ostalo. Bomo moral vse kupiti?« se sprašuje. Zed bodo lahko posadili in ol lovali šele čez nekaj let.
»Voda je odnesla vso ro vitno zemljo, zato jo bo ti navoziti na novo,« pravi bin Plevnik, gospodar in daja, da niti krompir niti ruza nista več užitna. »Nj je zasulo s kamenjem, zato krompirja sploh ni močí ti, gnije pa tudi grozdje ins no drevje,« zaprepadeno da. Glede vinograda, kja letno pridelali veliko vina'
osvetoval tudi s kmetij-inštitutom iz Maribora fetovali so mu, da je bolje porezati. »V nič je šlo od Jo šest tisoč litrov vina.«
Omaga si vsak sam
jzjansko obiskujejo držav-I drugi funkcionarji. Oce-ejo škodo in obljubljajo toč. A v prvih dneh kata-e večina Kozjancev z nji-m obiskom ni bila povsem voljna. Albin Plevnik je iřaran nad sobotnim obi-m Radovana Tavzesa z jskega ministrstva, saj so ani pričakovali, da bo prilled njih. »Res nismo vred-la bi nas prišel pogledat?« irašuje in dodaja, da vsega moč videti iz slik. Je pa »voljen z obiskom županov îjega in Početrtka, ki sta ta-prizadeto območ-
Voda še ni povsem usahnila.
Silva Štukelj opozarja na grozeči plaz.
Plevnik se sprašuje, kdaj bo spet moč pridelovati hrano.
Albin Bizjak
je in obljubila pomoč. Skupaj so stopili tudi s sosedi in si pomagajo po lastnih močeh.
Po lastnih močeh çi pomaga tudi petčlanska družina Štu-kljevih. Silva Štukelj pravi, da se je obrnila na krajevno skupnost, saj jim ob prvem dežju grozi plaz skozi edino prevozno cesto, ki vodi do hiše. »Skrbim za nepokretnega človeka,« pravi in s tem poziva vse odgovorne, da priskočijo na pomoč. Silva je obupana. Odneslo jim je vse, z edinim dohodkom njenega moža pa tudi ni preživetja. »Po radiu sem slišala, da so možnosti za pridobitev sredstev, zato bom jutri odšla na občino,« je optimistična in dodaja, da bo zimo tež-,, ko preživeti; »Zmanjšali bomo ' stalež živine, nekaj krompirja mi bo prinesla hči, ostalo pa bo prinesel sin in videli bomo, kako bo.«
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
Nad lepo pokrajino so se zgrnili črni oblaki.
Zmaličen obraz lepe pokrajine
Vode so odtekle - Ljudje čakajo na pritok denarja za odpravo posledic po neurju s točo
Del občin Kozje in Podče-lek, od Lesičnega preko Vir-iinja, je 22. julija zvečer ielo hudo neurje s točo, ki trajalo dobro uro in je pov-Očilo veliko škode, ki jo odpravili šele v nekaj h. Isti večer okoli desete je hudo neurje zajelo še jevno skupnost Osredek è posebej na prometni in lunalni infrastrukturi zročilo veliko škodo. |rvi so bili ná prizorišču prostovoljnih gasilskih jtev, ki so se jim pridruži-tni civilne zaščite in dru-ajani, dan kasneje v Ort-kjer je narasla voda od-a most, pa tudi pripadni-iovenske vojske. Med pr-je prišel na ogled priza-J krajev direktor direkto-okolje in prostor Rain Tavzes, v sredo so prišli Sinister za okolje in pro-Janez Podobnik, povelj-;Štaba CZ Republike Slo-ije Miran Bogataj in dru-Z županoma občin Kozje Podčetrtek so si gostje og-
ledali najbolj prizadeta območja.
Po neuradnih in nepopolnih podatkih, ki bodo znani po končanem popisu (to je danes, 29. julija), je škode v občini Kozje za okoli 850 milijonov tolarjev, v občini Podčetrtek pa med 400 do 500 milijoni tolarjev.
V občini Kozje so na področju kmetijstva najbolj prizadeti vinogradi in posevki, škode pa je za okoli 220 milijonov tolarjev. Trenutno imajo zabeleženih 50 manjših, srednjih in večjih plazov z okvirno škodo okoli 80 milijonov tolarjev. Hi ne pričakujejo posebne pomoči države, ker ta prispeva svoj delež samo pri plazovih, ki ovirajo prometnice. Večja bo tudi škoda na državnih cestah Le-sično-Virštanj-Golobinjek in Buče-Kozje, ki je po prvih ocenah v višini 25 milijonov tolarjev, to pa bo prispevala Direkcija za ceste Republike Slovenije. Na lokalnih cestah, javnih poteh in mostovih je škode za 300 milijonov, na stanovanj-
skih in gospodarskih objektih pa za 20 milijonov tolarjev.
Vlada RS je včeraj namenila prvo nujno pomoč v višini 84,5 milijona tolarjev občinam, ki jih je prizadelo neurje s točo. Občine bodo denar, ki je namenjen vzpostavitvi normalnega življenja, dobile v prvi polovici prihodnjega tedna, je povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. S Celjskega prejme občina Kozje 25, Podčetrtek 15 in Šentjur dva milijona tolarjev.
Do četrtka so v občinah Kozje in Podčetrtek, kjer popisujejo škodo ves dan do večernih ur, zabeležili že 170 oziroma 150 individualnih prijav škode. Ko bodo popisali vso škodo, bodo zbrane podatke posredovali regijskemu centru, ta pa ministrstvu za okolje in prostor, nakar se bodo začeli konkretni projekti za odpravo nastalih posledic.
Župana Kozjega Andrej Koc-man in Podčetrtka Peter Mis-
Ob dobesedno odtrganem mostu čez potok v dolini je na vrhu Ortnice najbolj prizadet vinogradnik Albin Pevnik. Pred njegovim okleščenim, sicer skrbno negovanim vinogradom se pogovarjajo (od leve) župan Kozjega Andrej Kocman, minister Janez Podobnik, župan Podčetrtka Peter Mišja in poveljnik CZ RS Miran Bogataj.
ja, minister Podobnik in poveljnik CZ Bogataj so pohvalili hitro pomoč gasilcev, enot civilne zaščite in posameznikov ter še posebej pripadnikov Slovenske vojske.
Nekaj dni po neurju s točo je obraz sicer lepe pokrajine
na Kozjanskem resnično dobesedno zmaličen. Podivjani potoki so se umaknili tja, kjer so bili, ostal pa je žalosten pogled na okleščene vinograde, položene in polomljene posevke, uničene batikine, mnoge plazove in podobno. Do-
mačini se rešujejo, kot vedo in znajo, ter upajo, da bo tokrat neposredna državna pomoč resnično hitrejša, kot je bila pri drugih podobnih nesrečah.
TONE VRABL
Velenjčani zadovoljni, Celjani nekoliko manj
Katalonska prestolnica je bila v sredo prizorišče žreba lige prvakov, najmočnejšega evropskega klubskega rokometnega tekmovanja. V bobnih sta bila tudi slovenska kluba Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje.
Celjani z žrebom niso najbolj zadovoljni, v skupini B bodo merili moči s španskim Ade mar Leonom, švedskim Savehofom in zmagovalcem kvalifikacijskega dvoboja • med nizozemskim Votónda-mom ter grškimi Atenami. Nekoliko več sreče je imelo Gorenje iz Velenja, ki bo nastopilo v skupini C in se tako pomerilo z danskim. Arhu-som, italijanskim Meranom in zmagovalcem dvoboja med ' luksemburškim Berchemom ali islandskim Haukarjem Hafnarfjoerdurjem.
Žreb je bil v katalonskem pokrajinskem muzeju v Barceloni, srečo oziroma nesrečo pa sta v prisotnosti najuglednejših mož španskega rokometa ter generalnega me-nedžerja športnih sekcij Barcelone delila predsednik Evropske rokometne zveze
Tor Lian ter generalni sekretar Michael Wiederer. Poseben gost je bil tudi Sergej Rutenka, ki so mu podelili nagrado za najboljšega strelca lige prvakov.
Rokometaši Gorenja so se začeli v začetku tedna pripravljati na novo sezono. Za njimi so že obsežna testiranja, včeraj pa so se odpravili na tridnevne mini priprave na Roglo. Testiranja, razdeljena v tri dele (test moči, vzdržljivosti in eksplozivnosti), so potekala pod nadzorom kondicij-skega trenerja Staneta Ško-berneta, fantje pa so opravili tudi zdravstvene preglede v Bolnišnici Topolšica. Priprave se bodo v marsičem razlikovala od prejšnjih, med drugim bo do nadaljnjega uradni jezik na treningih angleščina, saj bo moštvo letos vodil Danec Lars Walther.
Celjski prvaki se zavedajo, da bodo igrah v eni težjih in atraktivnejših skupin, zato trener Miro Požun po žrebu ni bil najbolj zadovoljen:
»Želel bi si nasprotnike, kot jih imajo Velenjčani. Vendar žreb je žreb, dobili smo tri ugledne nasprotnike - mogoče ne tohko po imenih, razen Ademarja Leona, kot po kvaliteti. V naši skupini ne bo 'outsiderja', vsak nasprotnik bo izredno nevaren in treba bo dati vse od sebe. Mogoče kdo Grke podcenjuje in misli, da niso dobra ekipa, vendar so že v preteklosti delali velike težave favoritom, pa tudi grški rokomet je v zadnjem času močno napredoval. Na drugi strani imajo Švedi ogromno produkcijo igralcev, tako so vedno kvalitetni in izredno nevarni. Naš cilj je uvrstitev v naslednji krog in upam, da nam bo uspelo!«
»Tekmece lahko premagamo«
Na drugi strani so si Velenjčani po žrebu kar nekoliko oddahnili. Luka Dobel-šek je takole opisoval nasprotnike: »Niso sicer atraktivne ekipe, vseeno pa mislim, da niso slabi, saj igrajo v ligi prvakov. Proti vsaki ekipi bo treba igrati 120-od-
stotno in poskušati iztržiti čimboljši izid. Tudi glede na lansko sezono menim, da so nasprotniki nekoliko lažji, saj ne bomo igrali z odličnimi Cehovskimi medvedi ali s španskim Valladolidom, a podcenjevati jih vsekakor ne gre.« Svojo oceno je podal tudi velenjski trener Lars Walther: »Dobili smo tekmece, ki jih lahko premagamo. Kljub temu ne smemo pozabiti, da so vse ekipe v ligi prvakov zelo kakovostne,. vsaka ležernost pa se nam lahko maščuje. Z optimizmom zremo v novo sezono, hkrati pa se zavedam, da potrebujemo še veliko časa za uigravanje.«
Celjani bodo prvi krog odigrali na gostovanju 1. oziroma 2. oktobra, njihov nasprotnik bo zmagovalec dvoboja med Volendamom in Atenami. Tudi Velenjčani še čakajo na prvega nasprotnika, na uvodnem srečanju bodo gostovali, pomerili pa se bodo z zmagovalcem dvoboja med Berchemom ter Haukarjem. Povratna srečanja bodo teden dni kasneje.
JASMINA ŽOHAR
Novakovič nasledil
Tovornika
Kar se je v Šentjurju že dolgo govorilo, se je v torek tudi zgodilo. Predsednik Košarkarskega kluba Alpos Kemo-plast Jože Palčnik je podpisal dveletno pogodbo z Damjanom Novakovičem, ki bo tako prevzel trenersko mesto šentjurskega prvoligaša. Pred tem sta se Palčnik in dosedanji trener Matjaž Tovornik prijateljsko dogovorila, da se prekine sodelovanje, kar je potrdil tudi Tovornik, ki je zdaj prost trener, saj še nima drugega kluba.
Novakovič, ki je takoj po podpisu pogodbe odšel na dopust v rojstni Mostar, je bil še minulo sezono eden ključnih igralcev Alposa Kemoplasta, potrdil pa se je že s trenerskim delom v mlajših selekcijah Kemoplasta in Šmarja. V Šentjurju je s kadeti prišel v 1. SKL, enako s pionirji v Šmarju, kjer je bil z isto ekipo tudi zmagovalec pionirskega festivala za osnovne šole. Palčnik nam je po podpisů pogodbe potrdil še, da je z glavnima sponzorjema, Alposom in Kemoplastom, vse dogovorjeno o nadaljnjem sodelovanju, tako da je zdaj na vrsti sestavljanje ekipe za naslednjo sezono. Jedro ekipe naj
bi sestavljali domači igralci, saj so podpisali pogodbe z mladima Sandijem Cebularjem in Milanom Sebičem, seveda pa bodo poiskali tudi nekaj okrepitev. Najbolj se v klubu nagibajo k temu, da bi v Šentjurju ostala tujca Mario Novak in Nedžad Mulič (z nji-še dogovarjajo), iskali
ke vrnili gostoljubje že v avgustu, ko ekipa prihaja na turnejo po Evropi. V Šentjurju bodo gostovali od 15. do 17. avgusta, takrat pa bo tudi že znan večji del članskega moštva.
JANEZ TERBOVC
Pomočnik trenerja pri članih in trener mlajših selekcij Dejan Mihevc
NAKRATKO
Prvi dve oviri premagani
Budimpešta: Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je bila tako v prvem kot drugem krogu turnirja v Budimpešti (117.000 evrov nagradnega sklada) boljša od svojih nasprotnic. Najprej je premagala Francozinjo Stephanie Foretz s 6:2 in 6:4, v drugem krogu pa je bila z 2:6, 7:6 in 6:3 boljša od Ekaterine Býčkové. V četrtfinalu bo tekmica Srebotnikove Španka Laura Pous Tio.
Čeplakova nekaj dni doma
Velenje: Jolanda Čeplak, svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 m, je do danes trenirala v Velenju, še v istem dnevu pa naj bi javnosti sporočila svojo odločitev o nastopu na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki bo od 6. do 14. avgusta v Helsinkih. »Treningi potekajo po načrtih in brez terapij njene poškodovane noge. Želimo si, da bi bilo tako tudi v naslednjih dneh,« je pojasnil trener Tomo Popetru, ki bronasti olimpijki iz Aten pomaga pri vadbi.
Neugoden žreb Žalčankam
Dunaj: V torek je bil v Avstriji izveden žreb za evropske rokometne pokale za ženske. Rokometašice Celeie Žalca se bodo v 2. krogu, medtem ko prvega ni, pomerile s Kuba-nom iz Krasnodarja. Ruske predstavnice v tem tekmovanju veljajo za eno močnejših ekip in so seveda nesporne favori-tinje. Prvo tekmo bodo varovanke Aleša Filipčiča odigrale v daljnem Krasnodarju 1. ah 2. oktobra, če seveda ne bo prišlo do drugačnega dogovora med kluboma. JŽ
»Mesarke« začele s pripravami
Celje: Počitnice so se končale tudi za rokometašice Celja Celjskih mesnin, ki so v sredo začele s pripravami. V klubu bodo v novi sezoni tekmovali tako v domačem državnem in pokalnem tekmovanju kot v kvalifikacijah za ligo prvakov. Lanskoletne finalistke državnega prvenstva bodo namreč igrale v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov, njihov nasprotnik pa bo znan po žrebu, ki bo v torek, 16. avgusta, na Dunaju. Celjanke, ki jih bo tudi v tej sezoni vodil Mišo Toplak, se bodo večji del pripravljale doma. Prvi dan so se zbrale na Petříčku, kjer bodo poleg atletskega štadiona in Skalne.kleti imele fizične priprave, trenirale pa bodo tudi v Golovcu. Priprave bodo potekale v okrnjeni sestavi. Zaradi poškodbe in operacije križnih kolenskih vezi je za jesenski del sezone izgubljena Maja Šon, na pripravah s kadetsko reprezentanco, ki jo čaka nastop na evropskem prvenstvu, pa so Tara Fihpovič, Alja Jankovič, Ula Toplak in Romana Čolič. Znane so tudi domače okrepitve za novo sezono. Tako so v klub prišle Barbara Gorski, Romana Čolič, Jelena Kikanovič in Maja Novak. Do konca prvega tedna avgusta bodo znane še okrepitve iz drugih držav. Nova klubska sezona se bo začela 17. septembra.
Cvetko in Kavalar na svetovnih igrah
Celje: V Duisburgu so med 14. in 24. julijem potekale svetovne športne igre, ki se jih je udeležilo pribhžno štiri tisoč športnikov iz 37 držav s celega sveta. Na rokometnem turnirju na mivki je sodil tudi slovenski sodniški par Jure Cvetko in Brstin Kavalar. Tako na ženskem kot moškem turnirju je nastopilo po osem ekip, med katerimi ni bilo slovenske. Cvetko in Kavalar sta sodila skupaj šest tekem, med njimi tudi ženski polfinale med Madžarsko in Turčijo. Naslednje igre bodo čez štiri leta na Tajvanu. Kavalar in Cvetko upata, da bosta v prihajajoči rokometni sezoni sodila tudi kakšno tekmo v evropskih rokometnih pokalih. GP
ca. Vse bo bolj ah manj jasno v začetku avgusta, ko bi naj bi se začeli pripravljati za novo sezono.
Mladi v ZDA
Medtem ko so v članski ekipi imenovah novega trenerja, je mlada ekipa pod vodstvom Dejana Mihevca, pomočnika pri članih in trenerja mlajših selekcij, odpotovala na turnejo v ZDA. Od 27. julija do 11. avgusta bodo odigrah šest ah sedem tekem s srednješolskimi ekipami iz Atlante, kjer so tudi nastanjeni. Ob tem bodo tudi trenirah in se spoznavali z nekoliko drugačno košarko, kot jo igrajo zdaj. Turnejo, ki bo mladi ekipi še kako koristila, je s pomočjo kluba in pokroviteljev organiziral Mihevc. Šent j určani bodo ekipi Ali stars Ameriške univerzitetne košar-
Judo kamp tokrat v dvorani
www.radiocelje.com
NTJtC
Približno 80 judoistov iz Portorica, Brazilije, Italije, Nemčije, Grčije, z Nizozemske, Madžarske, s Poljske, Hrvaške in iz Slovenije se v teh dneh v Judo kampu Sankaku na Lopati pridno pripravlja na bližajoče svetovno prvenstvo, ki bo v začetku septembra v Kairu. Za tekmovalce, ki trenirajo trikrat dnevno, skrbi osem trenerjev. Pod njihovim vodstvom so tudi štirje domačini Uška Žolnir, Petra Nareks, Lucija Polavder in Roki Dragšič.
Dvorana, v kateri potekajo priprave, je še nedokončana, a judoistom vseeno nudi boljše pogoje kot v preteklih sedmih letih. Organizator Judo kampa Sankaku Marjan Fabjan načrtuje, da bi dvorana končno podobo dobila v roku treh, štirih - Št. 56 - 29. julij 2005 -
mesecev, tako da bi domači tekmovalci že pozimi lahko brez težav vadili v njej. S1. avgustom se judoisti selijo na priprave v Izolo, tri dni kasneje bodo že v Nemčiji v Braunschweigu, nato jih čakajo priprave v Berlinu, v avgustu pa bodo znova prišli na Lopato, kjer bo zaključni del priprav.
Medtem ko omenjeni celjski judoisti pridno vadijo, se ostali iz Judo kluba Sankaku udeležujejo tekmovanj. Vesna Dukič je namreč na evropskem A pokalu v Paksu na Madžarskem zmagala in tako izpolnila normo za evropsko mladinsko prvenstvo konec septembra v Zagrebu. Nastopila je tudi kadeti-nja Tina Trstenjak, ki je po prvi dobljeni borbi nato dve izgubila.	JASMINA ŽOHAR, Foto: GREGOR KATIČ
ne obremenjujejo
Danes žreb 2. predkroga pokala UEFA - Začetek gradnje severne tribune
Nogometaši CMC Publikuma so po uvodni tekmi v 1. slovenski ligi, potem ko so se z Mariborčani razšli brez zadetkov, odigrali prijateljsko srečanje z drugoligašem Dravinjo. V Slovenskih Konjicah so slavili s 3:0, med strelce pa so se vpisali Antonijo Pranjič, Dejan Robnik in Oskar Per-par.
Že jutri jih čaka nova preizkušnja, v drugem krogu domačega prvenstva bodo gosto-_ vah v Beltincih pri novem prvoligašu Nafti. "Pričakujem zmago, vsekakor pa bo srečanje težko, saj si ga bo zagotovo ogledalo veliko gledalcev, ki bodo podpirali svoje nogometaše," je na kratko povedal Dare Vršič, Marijan Budimir pa dodal: "Zavedamo se, da ne bo lahko. Nafta bo igrala prvo tekmo v prvi ligi pred svojim občinstvom, tako da si bo zagotovo želela zmago ali vsaj točko. Vendar se ne bomo predali!"
Najbolj atraktiven nasprotnik
Pokalni zmagovalci nestrpno pričakujejo tudi današnji žreb drugega predkroga pokala Uefa, ki bo v Nyonu Švici ôb 14. uri. Direktor Darko Klarič je pred žrebom povedal: "Naši možni nasprotniki so iz Izraela, Bolgarije, Romunije, Srbije in Črne gore ter Turčije. Mogoče bi bila še najbolj atraktiven nasprotnik za naše področje Crvena zvezda. Po drugi strani pa bi bila s stališča napredovanja v naslednji krog zagotovo najtežji. Sicer pa lahkega tako ali tako ni. Počakali bomo do žreba in nato skušali preučiti nasprotnike". V bobnu bo poleg celjskega prvoligaša še 19 ekip "južnomediteranske regije"-
Nov prostor za prodajo vstopnic
V torek se je na štadionu Arene Petrol začela tudi gradnja severne tribune, ki bo namenjena predvsem gostujočim navijačem. Tribuna bo imela 1.500 sedežev, zgrajena pa naj bi bila do 3. septembra, ko bo ob 20.45 tekma med reprezentancama Slovenije in Norveške. Že nekaj časa se v celj-
skem prvoligašu soočajo s težavami pri prodaji vstopnic, saj nimajo primernega prostora. Klarič se tega zaveda, zato že načrtujejo nekatere spremembe: "Ker so se na občini Celje odločili, da ne bodo zgradili prodajnega kompleksa, ki je bil načrtovan med štadionom in rokometno dvorano, bomo naredili po svoje. Dolgoročno je načrtovano, da se problem reši skupaj z gradnjo južne tribune, začasno pa se pogovarjamo, da bi prodaji vstopnic namenih en prostor v sklopu štadiona".
V Velenje prihajajo Domžale
Takšnih problemov vsaj zaenkrat še nimajo v Velenju, zato se lažje osredotočajo na državno prvenstvo. V torek so odigrali prijateljsko tekmo s ciprsko ekipo Limansol in izgubili s 5:3. Prvi polčas je igrala prva enaj-sterica, na katero velenjski trener Drago Ko-stanjšek najbolj računa, polčas se je končal s 3:2 za Velenjčane. Drugi del srečanje pa je na igrišče stopila druga ekipa, ki pa ni bila tako uspešna kot prva, zato so se zmage na koncu veselili Ciprčani. Sicer pa so se vse misli po odhčni igri v 1. krogu na Ptuju, usmerjene v 2. krog, ko v nedeljo ob 17. uri in 30 minut na Štadion ob jezeru prihajajo Domžale. "Preizkus na prvem srečanju smo prestali. Videli smo, da se nimamo česa bati in da se bomo lahko enakovredno kosali tudiz ostalimi tekmeci. Žal nam ni uspelo doseči zadetka, zato upamo, da bo bolje že proti Domžalam," je zaključil Kostanjšek.
JASMINA ŽOHAR
MED GOLI
Sobota, 30. 7.
1. SL, 2. krog: Beltinci: Nafta - CMC Publikum (17.30)
Nedelja, 31. 7.
1. SL, 2. krog: Velenje: Rudar - Domžale (17.30)
Yerolimpos obiskal Celje
Sekretar evropske in svetovne karate federacije Grk George Yerolimpos si je v ponedeljek ogledal celjsko dvorano Zlatorog, kjer naj bi junija leta 2008 Slovenija gostila evropsko prvenstvo regij v karateju. Grški sekretar je bil ravno na poti domov s svetovnih iger v Duisburgu, zato mu ni bilo težko nameniti nekaj časa tudi za bodoče prireditelje že omenjenega prvenstva. Sekretar Karate zveze Slovenije (KZS) Silvo Marič je povedal, da je bil Yerolimpos zadovoljen z dvorano in da se mu
Zmagovalec je vsakdo, ki pride na cilj
Pohodništvo in maraton združena v en klub - Ultra maraton in pohod od Celja do Logarske doline letos enain-dvajsetič
zdi primerna za izvedbo prvenstva: »Slovenija je bila že leta 2000 organizator evropskega mladinskega in kadetskega prvenstva v Golovcu. Tam pogoji niso bili najbolj primerni, v Zlatorogu pa bi bilo seveda drugače. Njegov obisk smo izkoristili tudi za pogovore o sofinanciranju evropske karate federacije za trenerje na Rogli, kjer bomo organizirali mednarodni karate kamp«.
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Predsednik pravne komisije pri KZS Janez Godler, predsednik tehnične komisije in podpredsednik KZS Igor Zelinka, sekretar evropske in svetovne karate federacije George Yerolimpos, predsednik KZS Marjan Hrušo-var in sekretar KZS Silvo Marič
Pohod iz Celja v Logarsko dolino je bil prvič izpeljan leta 1985 (letošnji bo 3. septembra). Začetne pohode je pripravil organizacijski odbor, ki je deloval kot sekcija Planinskega društva Celje. Kasneje so pohodi prerasli v maratone in na podlagi tega so ljubitelji pohodništva in teka septembra 1994 ustanovili Društvo maratoncev in po-hodnikov Celje. Njihova glavna dejavnost je v vseh teh letih še vedno enaka, ne temelji na tekmovalnosti, temveč na druženju, hoji in teku v naravi ter dvigovanju osebne samozavesti skozi hojo in tek.
»Prvi člani in pobudniki pohoda v Logarsko dolino so bili izključno pohodniki. Število udeležencev, ki je bilo sprva skromno, bilo jih je tudi manj kot deset, se je iz leta v leto večalo, ob lanski 20. obletnici pa se je povzpelo do 850. Franc Smodiš je edini, ki se je udeležil vseh prireditev,« je v uvodu povedal predsednik društva maratoncev in pohodnikov Celj e mag. Odon Simonič, tudi sam reden udeleženec maratonov.
Člani Evropske zveze za ultra maraton
Članstvo v društvo niha, vedno pa imajo 70 do 100 članov iz cele Slovenije. Društvo je edino v Sloveniji, ki se ukvarja z ultra maratonom in s pohodništvom, zato je tudi verjetno eno izmed redkih društev, ki nima svoje domače zveze. Atletska jih zavrača, češ da ne sodijo v njihovo panogo, zato so se odločili, da je čas, da gredo svojo pot. Jeseni bodo staknili glave in se poskušali dogovorih o ustanovitvi svoje zveze za ultra maraton. Se pa radi pohvalijo s tem, da so že kar nekaj let člani Evropske zveze za ultra maratone. »Smo organizatorji tekem, ki štejejo za evropski pokal, sistem točkovanja je posebej prirejen. V Bielu v Švici, kjer je maraton najdaljši (100 km), se upošteva celotna trasa, na 50 km pa se zaostanki seštevajo. Poleg švicarskega maratona organiziramo še češkega v Mnišku, dva nemška v Eiesenachu in Schwabisc-he Gmundu ter avstrijskega v Wachavu. Skušali bomo vpeljati še kakšen italijanski maraton, potem bi res pokrili celotno srednjo Evropo. Zanimanje za te maratone iz leta
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je lani priredilo že 20. ultra maraton in pohod Celje-Logarska dolina, ki zagotovo ne bi bil izpeljan brez (levo) podpredsednika Ivana Žaberia, predsednika mag. Odona Si-moniča in odgovornega za prireditev Alojza Melavca.
v leto narašča, saj prihaja vse več udeležencev,« pravi Simonič.
Pomoč za pet let
Kot vsako društvo se tudi celjsko srečuje z določenimi finančnimi težavami. Samo projekt Celje-Logarska dolina jih stane okoli deset milijonov tolarjev. »Veliko nam je pomagal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki se je kot pobudnik dogovoril z ostalimi župani občin, skozi katere poteka maraton Celje-Logarska dolina, da nam sofinancirajo varovanje le-tega. Nov Zakon o varnosti v cestnem prometu nam je prinesel veliko več finančnih obremenitev: treba je plačati delo policije, redarje in storitve podjetja, ki izvaja zaporo cest in ima po naši oceni visoke cene storitev. In tako so nam te občine zagotovile sredstva vsaj za pet let. Kako bo vnaprej, bomo videli,« nadaljuje celjski predsednik. Pomagajo jim tudi sponzorji, zdravniška ekipa z doktorjem Ivanom Žuranom in Slovenska vojska, brez katere te prireditve zagotovo ne bi zmogli organizirati, saj jim v času maratona nudi vso logistiko od štarta do cilja.
Eni raje tečejo, drugi se sprehajajo
Čeprav so celjski pohodniki najbolj znani po ultra maratonu in pohodu Celje-Logarska dolina, vsako leto izvedejo tudi veliko ostalih dejavnosti. Sodelujejo pri organizaciji Olimpijskega teka, poseb-
no znani so po nočnem Bin-koštnem pohodu iz Celja v Pir-štanj, redno pa tudi organizirajo mali Maraton državnosti. Med njihovimi izvedbami so pohodi za člane društva in za tiste, ki se jim želijo pridružiti: iz Celja na Donačko goro, pa na Roglo, v Šentrupert, na Šentjungert. Razen tega se tudi udeležujejo vseh ultra maratonov za evropski pokal, malega kraškega maratona, maratona v Plitvicah, teka trojk v Ljubljani, Jurčičevega pohoda, pohoda po Levstikovi poti ...
Čeprav njihova dejavnost ni usmerjena v tekmovalnost, so vseeno ponosni na nekatere uspehe, ki so jih dosegli: »Nekaj let nazaj je naš član Zdravko Barič na najdaljšem maratonu v Bielu osvojil 7. mesto, letos pa je bil 27. Med 1.500 tekmovalci je to zelo dober rezultat. Odlično se je pred tremi leti odrezal tudi Marko Vojska, ki je bil na maratonu v Eiesenachu 5., medtem ko je prvih 55 km vodil in če ne bi zašel s poti, bi bil uvrščen še višje ...Posebej velja omeniti Stanka Barberja, ki je devetkrat zmagal na maratonu v Logarsko dolino.«
Pri njih je zmagovalec vsak, ki pride na cilj, saj so vsi maratoni zelo zahtevni. Marsikdo si sploh ne predstavlja, koliko truda in naporov je treba, spet drugi se tega še kako zavedajo, zato se raje odločajo za pohode, ki so zagotovo manj naporni. Vsi pa imajo enak »cilj«: so člani Društva maratoncev in pohodnikov Celje.
JASMINA ŽOHAR
Kot v Teksasu
Niz požarov v Velenju	HAL<>' «3
V zadnjem času vse pogosteje pišemo o požarih na velenjskem območju, kjer naj bi šlo za namerne požige. S požari se je začelo v mesecu maju in se intenzivno nadaljuje v teh dneh. V tem tednu je tako ponovno zagorelo na manjšem gospodarskem poslopju, ogenj pa naj bi po prvih ocenah povzročil za približno dva milijona tolarjev škode.
Velenjski kriminalisti se v zadnjih dveh mesecih pospešeno ukvarjajo s preiskavo več namernih požigov. Še vedno ni znano, kdo je préd dnevi podtaknil požare v klubski brunarici v smučarsko skakalnem centru Velenje in nato še pri novem sodniškem stolpu ob skakalnici. Škode je bilo za okrog 15 milijonov tolar-
jev. V sumljivih okoliščinah je zagorelo še pri skladiščnem prostoru objekta na Cesti talcev in na objektu na Trgu mladosti ter v Kopališki ulici v Velenju. Požare so pogasili zaposleni in gasilci, škoda pa še ni znana. V ponedeljek okoli 17. ure je ponovno zagorelo na Šmarski cesti, kjer je zgorelo manjše gospodarsko poslopje, ogenj pa je povzročil za približno 2 milijona tolarjev škode. Kot kaže, gre v vseh šestih primerih za sum kaznivega dejanja.
Boris Brinovšek, podpo-veljnik in vodja poldicnega jedra pri prostovoljnem gasilskem društvu Velenje o nizu požarov pravi, da gre za požige predvsem objektov družbenega pomena. Sprva niso bili pozorni in požarov med
sabo niso povezovali, »obstajajo pa nekateri indici, ki kažejo na to,« pravi in dodaja, da bodo o tem presojali ustrezni strokovnjaki. Se pa domnevni požigalec poslužuje istih metod, čeprav gasilci zaenkrat ne sumijo nikogar. »Mi ne sumimo nikogar, saj se na kraju dogodka intenzivno posvečamo svojim nalogam in morebitnih sumljivih oseb ne opazimo.« Gre pa za požare, pretežno, na ostrešjih, kjer'se ogenj razširi po celotnem ostrešju, zato so objekti ob njihovem prihodu že močno poškodovani. Posredovanje pri nizu požarov pa zaenkrat za Velenjske gasilce ni predstavljalo posèbnih težav.
MATEJA JAZBEC Foto: BB
Poškodovan traktorist
V torek se je v Trobnem Dolu na območju Laškega zgodila huda delovna nesreča^. V nesreči se je huje poškodoval 48-letni voznik traktorja, ki sta se mu pri vožnji po kolovozni poti vdrli levi kolesi traktorja, nakar se je traktor prevrnil po hribu navzdol. Poškodovani je iskal zdravniško pomoč v zdravstvenem domu in celjski bolnišnici, kjer so ugotovili, da se je huje poškodoval.
Avto zgorel, voznik umrl
Minulo nedeljo je v kraju Hudinja na območju Policijske postaje Slovenske Konjice zagorelo parkirano osebno vozilo. Ogenj je avtomobil popolnoma uničil, pri tem pa se je huje poškodoval 25-letni lastnik vozila, ki je med požarom uspel zapustiti goreče vozilo. Kot so sporočili iz celjske policije, pa je 25-letnik zaradi hudih poškodb umrl v celjski bolnišnici. Kriminalisti še vedno zbirajo obvestila o tragičnem dogodku, po končani preiskavi pa bodo podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju.	SŠ
Še vedno parkirajo tam, kjer ne smejo
velenjski gasilci so zadnje tedne vse pogosteje v akciji.
Pisali smo že, da so radarji Mestne občine Celje v zadnjem času poostreno nadzirali in kaznovali brezvestne voznike, ki svoja vozila puščajo, kjer se jim zljubi. Skupaj s celjskimi policisti so se še pred začetkom šolskih počitnic odločili, da nadaljujejo z akcijo, saj so očitno videli, da vsa opozorila in tudi kazni ne zaležejo več.
»V akciji, ki je trajala od 15. do 24. junija, so redarji v sodelovanju s policijo odredili odvoz tridesetih vozil in uvedli kar 205 postopkov o prekrških zoper kršitelje, katerih vozila so bila napačno parkirana. Kljub temu, da se je število kršiteljev zadnje dni
akcije krepko zmanjšalo, se po njej na istih mestih vsakodnevno pojavlja vedno več napačno parkiranih vozi,« Celjani prav dobro vedo, da so takšne točke predvsem pri objektu Vrtnica na Ljubljanski cesti, kjer so dnevno za-parkirani tako pločnik, kolesarska steza, avtobusno postajališče nasproti policijske postaje kot tudi v križišču Ljubljanske ceste in Jurčičeve ulice, kjer vozniki puščajo vozila kar na pločniku, kolesarski stezi in celo na prometnih pasovih za razvrščanje vozil. »Enako je tudi v Malgajevi ulici, kjer so dnevno parkirana vozila na pločniku nasproti Kajuhove gimnazije kot tudi na Maribor-
ski cesti, predvsem pri dovozu k hotelu Štorman. Tam so vozila parkirana na pločniku in prehodu za pešce. Nič kaj drugače ni v Novi vàsi pri poslovno trgovskih objektih v ulici mesta Grevenbroich, kjer so parkirana vozila predvsem na pločniku, kolesarski stezi in dovozu na parkirišče objekta Pod kostanji, zaradi česar je promet tam marsikdaj močno oviran,« opozarjajo na mestni občini. Enkrat tedensko bodo tako redarji skupaj s policisti na naključno izbran dan izvajali skupen nadzor. Še posebej ostro bodo reagirali proti pre-krškarjem zadnji teden v avgustu in prvi teden v septembru.
Radečani so prestrašeni. In zgroženi. Le redki imajo pogum naglas spregovoriti o stvareh, ki so jim bili priča v noči na nedeljo in s ponedeljka na torek. »Bilo je kot v Teksasu,« pripovedujejo pretreseni, saj se na nobenem koraku ne počutijo več varne. »Vi ne veste, kako so streljali in kako so cvilile gume, ko so dirjali z avtomobili po cesti. In to več noči zapored! Policija pa nič. Življenje v Radečah je postalo neznosno ...«
Začelo se je v soboto okoli 22. ure. Skupina mladeni-čev, ki naj bi jo »vodil« domačin in stari znanec policije, saj naj bi bil že 53-krat ovaden, nekajkrat tudi za zapahi, se je najprej izživljala pri gasilskem domu na Jag-njenici, kjer je razbila stekle-no vitrino. Malo nižje proti Radečam so se razgrajači š pištolo spravili nad tovornjak, pri čemer so se jim očitno osušila grla, zato so spotoma vdrli še v bife Loni ob poti, slednje tokrat menda že petič v tem letu. Da je bila mera polna, so razbili še okna na eni izmed hiš. Podobno je bilo v noči na torek.
Domačini na podobna dejanja opozarjajo že dolgo, pri čemer naj bi bili isti storilci povezani tudi s preprodajo droge. »A doslej vsaj streljali niso, sedaj pa še to,« pretreseni pripovedujejo kraja-
ni. V zadnjem času naj bi prihajalo tudi do groženj, češ da bodo tistega, ki jim bo stopil nasproti, ustrelili ...
O vsem tem, zlasti pa o dogajanju v zadnjem tednu je bila obveščena tudi laška pohcija, saj so možje v modrem po sobotnem streljanju prišli na kraj dogodka, a kaj več kot to, da gre za vandalizem, niso ugotovili. Podatke še zbirajo, tolpa pa razgraja naprej. »Dokler jih ne zasačimo na delu ali dobimo kakšrie trdne dokaze, storilcem ne moremo nič, četudi sumimo, za koga gre,« pravijo na Policijski postaji Laško.
Slednjega Radečani nikakor ne morejo razumeti. »Kriminalce vsi ščitijo. Če že pride do ovadbe, pa ta toliko časa leži v predalu, da zastara,« se razburjajo. Že omenjeni »mafijski boter« v Radečah naj bi bil tako že večkrat oproščen, češ da je revež in da ni trdnih dokazov proti njemu. A tamkajšnjih prebivalcev takšna »olajševalna okoliščina« niti malo ne tolaži. »Se bo moralo res zgoditi nekaj hudega, preden bo kdo ukrepal?« je vprašanje, ki si ga vse pogosteje zastavljajo.
Omenjena problematika se je že večkrat znašla tudi na dnevnem redu seje občinskega sveta v Radečah, na katero so povabili tudi komandirja policijske posta-
je Laško. Ta je dejal, da policija nadzoruje »kritična« mesta, a glede na to, kaj se dogaja v zadnjem času, očitno ne dovolj dobro. Občina pa pristojnosti za varovanje kraja pred kaznivimi dejanji nima. »Ni virov za to.« Kot tudi ni virov niti kadra za vrnitev policijske postaje v Radeče, ki bi po mnenju krajanov najbolj pripomogla k zmanjšanju kaznivih dejanj na tem območju. Sicer pa naj bi bile Radeče po številu kaznivih dejanj menda med bolj varnimi slovenskimi mesti. Pripovedi domačinov in spodnje fotografije govorijo drugače ...	HF
Razbita steklena vitrina na gasilskem domu na Jagnjenici.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
pEJELI SMO
Pokoli živih
bitij se nadaljujejo
V mesecu maju tega leta so po podatkih statističnega urada v slovenskih klavnicah pomorili okoli 2,5 milijona živih bitij, v večini primerov živalskih otrok. Klavci so ob asistenci države, ki vse to veselo dopušča in tako ali drugače celo subvencionira, pobili kar okoli 2,5 milijona nedolžnih prebivalcev Slovenije ali več kot 10.000 ton živih bitij. Država namreč umorjena živa bitja prikazuje tudi v tonah mase očiščénih trupov, kar je še en znak velikega ponižanja živali. Čeprav ustava Slovenije ne dovoljuje mučenja živali, so klavnice kraj neverjetnega trpljenja in mučenja okoli 25 milijonov nedolžnih živih bitij letno. Vse to v pravni državi, ki se imenuje Slovenija, vse to ob vednosti tisočev, deset tisočev ali sto tisočev živih bitij, ki bi lahko pomagali živalim, pa tega nočejo in za svoj gurmanski užitek raje pustijo teči potoke krvi v svoji okolici.
Živali so vedno bolj bolne. Te bolezni je povzročil človek in človek te bolezni sedaj jé. Človek je vedno bolj bolan. Zdravstveno stanje človeštva je tudi zaradi uživanja mésa vedno slabše, temelji družbe se z uživanjem mesa spodjedajo. Meso, ki ni nujno za življenje ljudi, povzroča mnoge civilizacijske bolezni, kot so npr. rak, bolezni srca in ožilja, vpliva celo na inteligenco. Država vse to dobro ve, vendar noče ljudem jasno in enostavno povedati resnice: kdor uživa meso, si koplje lastni grob. Torej, ne koplje groba samo živalim, temveč tudi sebi. Zakaj država molči in celo propagira meso kot v osnovi zdravo živilo? Ali ne ogroža država s svojim molkom celotno družbo? Pa po pravnem redu Slovenije tudi država ne sme nikogar ogrožati!
Ker država ve, da je meso škodljivo, pa o tem ne izreče jasne besede, ali si je zato njen molk mogoče tolmačiti tudi tako, da želi, da bi bili njeni državljani vedno bolj bolni? Ali je mogoče celo po-
staviti vprašanje, ali država želi, da bi njeni državljani zaradi uživanja mesa celo umirali, kot to zaradi človeka umirajo živali?
Zakaj država svojih državljanov ne opozori na to, da so po zakonu dolžni skrbeti za svoje zdravje? In če nekdo uživa meso, ki je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, ali skrbi za svo-. je zdravje? Ali je mogoče celo reči, da tisti, ki uživa me-, so, celo krši zakon, saj lah- -ko zaradi mesa zboli? VLADO BEGAN, odvetnik, varuh pravic živali pri Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice
Obsojamo, protestiramo!
Skupina za istospolno usmerjene mlade Lingsium iz Maribora obsoja brutalno dejanje iranske^ržave, ki je 19. julija letos zaradi homoseksualnosti dala usmrtiti dva fanta stara 17 in 18 let. Takšna dejanja so očitna dejanja proti človeštvu in jih civilizirane družbe ne morejo in ne smejo tolerirati. Protestiramo proti vladni politiki Irana, ki uzakonja smrtno kazen za homoseksualne državljane. Novica o tragičnem ravnanju države Iran proti dvema homoseksualnima dečkoma je opozorilo globalni družbi, da so dejanja nasilja in globoko ukoreninjene diskriminacije do homoseksualcev še vedno dejanskost Irana, ki so celo podprta s strani vladnih organov. Skupina za istospolno usmerjene mlade Lingsium iz Maribora zato poziva demokracije in njihove politike širom sveta, ter aktiviste in varuhe človeko-. vih pravic, da prevzamejo odgovornost ter da reagirajo proti tovrstnim zločinom proti človeštvu.
LINGSIUM, ■ Maribor
IVALE, POHVALE
Zahvala za srečanje
Letos smo bili občani, starejši od 70 let, prav prijetno presenečeni, ko smo prejeli vabila za srečanje, saj se kaj takega v našem kraju ne zgodi prav pogosto. Kulturni program, ki so ga pripravili učenci podružnične šole Sveti Štefan, folklorna skupina iz Svetega Štefana in Štefanski fantje, je vreden vse pohvale. Ne morete si misliti, kako ste nam polepšali tisto petkovo popoldne in koliko lepih besed pohvale ste bili deležni vsi, ki ste to pripravili. Zahvala tudi učiteljicam, Monji, Darji in Marti, ki so dale pobudo, da se srečamo, predsednici društva upokojencev Sveti Štefan Slavici Čavž in vodstvu društva upokojencev iz Šmarja, da so pomagali pri pripravi tega srečanja. Iskrena hvala županu g. Jožetu Čak-šu, ki nas je prišel pozdravit
in ki je finančno podprl srečanje.
Ob okusni malici, dobremu domačemu pecivu in pijači, nam je popoldne kar prehitro minilo. Ko pa je zaigrala harmonika, se ni nikomur mudilo domov, in še dolgo v noč je odmevala pesem iz te prijazne podružnične šole. Upamo, da se prihodnje leto spet snidemo.
MILKA STRAŽE, Sveti Štefan
Laguna cafe -letni bazen Celje,
j petek, 29. julija j 1, ûh 2&, .uri I VSTOP PROST! Vabljeni na otvoritev | nočnega kopanja.
Medijski pokrovitelj: f NOVI TEDNIK in RADIO CEUE
Odhod avtobusa iz Celja ob 7.00, odhod iz Portoroža ob 19.G0 oz po dogovoru. « g
Cena prevoza je 2.000,00 SIT. I
Za prijave in vse ostale informacije nas dobite na brezplačni telefonski Številki:
Krvodajalske akcije
Krvodajalske akcije v mesecu avgustu bodo 11. avgusta v Vitanju v osnovni šoli, 16. avgusta v Nazarjah v osnovni šoli, 17. avgusta na Ljubnem ob Savinji v osnovni šoli, 18. avgusta v Rogaški Slatini v kulturnem centru in 25. avgusta v Rečici pri Laškem v kulturnem domu.
V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje na Oblakovi 5 od 7.30 do 10.30.
! OSVESTILO Ifti©CIlM§H
i
Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
I	I
I Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, kijih omogoča | I kartica Novega tednika, objavljamo na strani 25. |
MESTNA OBČINA CELJE
razpisuje
prostorsko konferenco
za pripravo
»Sprememb in dopolnitev Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Zgornja Hudinja -Lahovna (objavljen v Ur. listu SRS št. 36/88, projekt izdelal RC Planiranje Celje št. 84/86, spremembe in dopolnitve Ur.list RS 45/96)«, ki bo v ponedeljek, 8.8. 2005, ob 9. uri v spodnji stranski
dvorani Narodnega doma v Celju. Mestna občina Celje razpisuje prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila in uskladiti interese za načrtovani poseg gradnje stanovanjskih objektov, zato vabimo vse zainteresirane, da se je udeležijo, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot l.r.
Srečka
Starejša bralka omenja, da je kupila pred približno letom dni srečko v poštnem uradu v Petrovčah ter nato zadela sto tisoč tolarjev. V Petrovčah so ji povedali, da morajo srečko poslati še v Ljubljano, v nadaljnje žrebanje. Od takrat ni nobenega odgovora.
Darja Gržina iz Pošte Petrovče pojasnjuje, da bralka ne omenja konkretno, za kakšno vrsto srečke gre. Po vsej verjetnosti je to ena od srečk, ki jih je po predpisih potrebno poslati v nadaljnje žrebanje Športni loteriji v Ljubljani. Kot kaže, njihova stranka nato ni bila izžrebana. Vseh rezultatov žrebanja iz Ljubljane ne pošiljajo, z izjemo strank, ki so izžrebane, o čemer jih obvestijo na domači naslov neposredno.
Iz Marija Gradca
Bralka iz Marija Gradca pri Laškem vprašuje, kdaj namerava občina urediti tamkajšnjo cesto, ki je zaradi gradnje kanalizacije v
slabem stanju. Prav tako jo zanima, kdo je odgovoren za čiščenje pločnika iz Marija Gradca v Lahomno, na katerem je po njenem opažanju še centimeter peska od zadnje zime.
Župan občine Laško Jože Rajh odgovarja: »Cesta proti Marija Gradcu je res v nekoliko slabšem stanju, kar je posledica izgradnje kanalizacije, vendar je predvidena še gradnja sekundarne kanalizacije. To bo opravljeno v času do konca letošnjega leta, nato pa bo na tem odseku izvedena asfaltna preplastitev celotne ceste. Za čiščenje pločnika je odgovorna Komunala Laško.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVETI
STAJERSKI VAL
ADHEZIV d.o.o.
PREŠERNOVA 34 3230 ŠENTJUR TEL.: 03/ 74 90 740 FAX: 03/ 74 90 741 GSM: 041 612 610
E-mail: vojko.arzensek@siol.net
EBS ink jeti WOLKE bubble termalni printerji SOLARIS vektorski laserji Etiketirke in termo printerji Servis industrijskih IJ
i/v.adheziv.si
Smo vodilno podjetje na področju označevanja v industriji v Sloveniji. V našem programu so vrhunski izdelki najboljših svetovnih proizvajalcev ink jetov in laserjev.
Zaposlimo 2 kandidata na delovno mesto
serviserja
Pogoji: inženir ali elektro tehnik, šibki tok, zaželene delovne izkušnje, prednost imajo kandidati, ki so že delali na tem področju, vozniški izpit B-kategorije, poznavanje dela na računalniku, dobro znanje angleškega jezika, urejenost, komunikativnost. Nudimo:
-	zelo dinamično delo
-	svet visoke tehnologije
-	izobraževanja doma in v tujini
-	zelo stimulativne osebne dohodke
-	bonitete
-	možnost napredovanja
Vloge z dokazili pošljite na naš naslov v 15 dneh od objave. Podrobnejše informacije na zgornjih številkah.
DUBROVNIK,	OTOK ŠIPAN, HOTEL ŠIPAN " e.8.,13.8. LETALO, 7<P0L 81.800 «	0REBIČ,	DUBROVNIK, VILA GRADAC BUS, 7 X NZ 49.900	OTOK SIPAN, HOTEL SIPAN"* BUS, 7* POL 66.900	
VILA GRADAC" 6.8., 13.1. RULETA" LETAL0,7*P0L 69.900		HOTEL K0M0D0R" BUS,7«POL 49.900			DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170
počitnice wTuniaiji - Pjerba - SUPER CENE
Prihod v Varanasi je bil zaznamovan z boleznijo, gostovanjem amebe v prebavnem traktu, ki sva jo s Petro staknila v Agri, domovanju znamenitega Taj Mahala. Trije dnevi neprestane izmenjave driske, bruhanja, vročine, tresavice in morastih sanj so nama kar dodobra zdelali zdravje in predvsem motivacijo za nadaljnje potovanje.
Da bi človek doumel širino indijskega duha, mora očitno tudi skozi notranje prečiščenje, kot da bi imel nekakšno abstinenčno krizo po odvajanju od utečenega zahodnjaškega življenjskega vzorca. Najbolj očitno, kon-troverzno, za marsikoga šokantno, je ta kontrast očiten v Varanasiju. Eno najsvetejših hindujskih mest, mesto boga Šive, sinonima stvarstva in uničenja, rojstva in smrti. Skupaj z Veliko materjo, boginjo Gango, sveto reko, predstavlja takorekoč bližnjico k odrešitvi iz kroga ponovnih rojstev in dosegu nirvane.
Mesto je preplavljeno s pisano mešanico ljudi, živali, objektov, prometnih sredstev, vonjav. Stari ljudje pogosto pridejo sem preprosto umret, ko začutijo, da se bliža njihov čas. Brez vsiljivosti prosijo za skodelico riža, da dostojanstveno dočakajo odhod iz sedanjega življenja. Samo nekaj krp na sebi je vse, kar obdržijo, saj se popolnoma odpovejo posvetnemu. Mesto živi z reko in to dobesedno. Tisto, kar mu daje poseben, čaroben utrip, so rečna obrežja, sestavljena iz stopnišč, ki delujejo kot mnogotera mestna vrata, katerih ime ghat to tudi pomeni. Obrežje sestavlja čez sto gha-tov. Če ne najsvetejši, vsekakor pa najobljudenejši je Da-sawamedh ghat, nekako na sredini razpotegnjenega obrežja. Tu pride najbolj do
izraza vibrajoča energija obrednega kopanja, molitve, izvajanja joge, pa vse do brivcev, prerokovalcev, maserjev, pralcev perila in sarijev ... Mnogim ljudem je rečno obrežje pralnica, kuhinja in spalnica obenem.
Najbolj mističen in obenem tudi najbolj prestižen je Manikarnika ghat, kjer sežigajo pokojnike. Ob sončnem zatonu prižgejo pripravljeno leseno grmado, na katero položijo trupla. Nekoliko stran so v novejšem času zgradili celo krematorij, s katerim naj bi omejili onesnaževanje reke kot tudi omogočili najrevnejšim slojem dostojen sežig. Glavna omejitev je namreč, poleg kastne pripadnosti, cena lesa, ki ga potrebujejo za sežiganje. Pred kre-miranjem se na tehtnicah določi težo vsakemu polenu posebej in s tem določi ceno sežiga. Material je za marsikoga nepredstavljivo drag, tako da mnogim ne preostane drugega, kot da trupla preprosto prepustijo toku reke.
Vrhunec dogajanja predstavljata sončni vzhod in zahod. Ob svitu se k reki zgrne množica vernikov, ki želijo z umivanjem in molitvijo v sveti reki sprati slaba dejanja svoje karme. V mraku pa se na bregovih odvija obred hvaljenja Velike matere Gange. To je zares čaroben dogodek, ki ga sestavlja ples z lučmi, molitvijo ter prepevanjem. Vse se ob spremljavi ritmične glasbe zlije v občutke, ki človeku vsaj za trenutek odpro globine najstarejšega verstva na Zemlji. Obenem pa na določenih gha-tih opravljajo sežiganje trupel. Fotografiranje obreda je strogo prepovedano a vsak takoj doda, da pa je s kupčkom dolarjev možno prebroditi tudi to oviro.
Veliko je pohabljencev, spačkov, ki se v mesto zgrinjajo z vseh koncev dežele.
Večkratni obisk okrepčevalnice PRI MOSTU se nagrajuje!
Pri nakupu 10-ih pizz vam podarimo
eno kopanje v Zdravilišču Laško in pizzo v Okrepčevalnici PRI MOSTU
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
velika pizza - odrasla vstopnica mala pizza - otroška vstopnica
tel. št.: 03 573 10 91
da bi si utrgali košček ver-sko-turističnega kolača. »Look five fingers« sploh ni tako šokantno, da ne omenjam gobavosti, vodenih nog, pohabljenih udov, če že ne celotnega telesa, obraza ... Nato je tu vonj, tako tipičen za Indijo. Ne vem, če bi to opisal kot smrad, bolj kot skupek organsko-neorgan-skega razkrajanja. T\idi zato so krave, svete živali, pravzaprav logični prebivalec mesta. So 100-odstotni predelovalec čisto vseh organskih odpadkov, proizvajalec goriva (kravjakov, ki jih sušijo na soncu) in če ne najpomembneje, dajalec mleka, ki se je hindujcem zdelo tako pomembno dejanje, da so jih povzdignili na raven enako človeku.
Indija je dežela, ki jo ljubiš ali pa sovražiš. Vedno pa bo privlačila popotnike v njen edinstven harmonično-kao-
F	GAL ER i J<fy| OKVIR	f
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SUKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028		
poglej in odpotuj!
RIM, NEAPEU, POMPEJI
12.874D/NZ 42.900 Otok KRK
3* Beli Kamik II, otrok do 12 let 50% popusta 30.7/7D/POL od 52.900
BOLGARIJA, Črno morje
iz Ljubljane m0p e'e8° 55.900 10.. 17.877D/NZ od 77.900
Sončkov klub na MURTERJU DJERBA
3* Borovnik, izposoja koles,	3* Djerba Ho
otrok do 12 let brezplačno	Ljubljane ali Zagreba
Ljubljane, brezplačno parkiranje 7, 14.877D/NZ 108.900 GRČU A, Kreta
TUNIZIJA
4* hotel, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 307770«! 114.900 TURČIJA, Alanya 3* Sun Heaven, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
%> SONČEK
\/ TU I potovalni «i Celje, Stanetova 20 • 03/425 M
od 99.900 6.13.877D/NZ 110.300 7„ 14.8V7D/AI 127.900
Krog življenja in smrti
Kopanje v Gangesu
m
IZLEJtJH6?VA TUEJ5T1ČKA AÇtNOJA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
Vrhunski hoteli 3*. polpenzion, 7 dni, julija, avgusta in septembra	,
že od 69.900 sit dalje/osebo	|
4\ polpenzion, 7 dni, julija, avgusta in septembra že od 99.900 sit dalje/osebo	Í 5", polpenzion, 7 dni, julija, avgusta in septembra že od 109.900 sit dalje/osebo f
Možnost plačila tudi na kredit do 3 let.	|
Izkoristite edinstveno priložnost in nas pokličite.	s
BREZ GNEČE -16.08. -torek!!!
POLETJE 2005 - ugodna ponudba letovanja. Izleti in potovanja v avgustu in septembru: Benetke, Grossglockner, Berlin-Dresden-Potsdam in Budimpešta. Pohitite - pričakujemo vas!
îmwA'
tičen krog življenja in smrti, ki je najbolj avtentičen prav v Varanasiju.
ROMAN KOGOVŠEK
•	fiasojffa
Sutter's
Gosposka ulica 7.3000 Celje
tel.: 03 490 03 36
wvywjniders.com
novi tednik
I GA BERETE
23
Od vreščanja pri Hwm frizerju pred mikrofon
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, MS Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice,-12.15 Aktualni ritmi, 13,00 Ponovitev oddaje Odmev - Dela policija po naročilu politike?, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00Šport danes, 15.10 Jackpot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.15 Hit lista Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler - Boris Kobal, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melOdija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jože Rataj, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni ve-ter, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Jože Rataj, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-. nalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox)
PONEDELJEK. 1- august
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranjakronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.0Q Novice, 12.Í5 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno)
Malčica minulega tedna vam kljub namigu, da gre za »posvojeno Pakistanko«, ni naredila sivih las. Številni ste pravilno ugotovili, da smo minuli teden objavili fotografijo iz otroških let novinarke Špele Oset. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Jožefa Kovača iz Šentjurja, ki na našem oglasnem oddelku prejme nagrado Novega tednika in Radia Celje. Lahko ugotovite, katero malči-co vam predstavljamo tokrat?
»Starši pravijo, da me je bil en sam smeh. Vedno nasmejana, izjemno dobre volje, menda sem se kar naprej hecala, vse obrnila na šalo in bila kar navihana,« pripoveduje malčica na sliki, ki jo še danes poznamo kot vedno dobro razpoloženo voditeljico.
Že od malih nog je bila izjemno dejavna, obiskovala je res ogromno krožkov in tečajev. Pri treh letih je že obiskovala glasbeni vrtec Damjane Golavšek, prepevala in igrala na »fru-lico« Kuža pazi.
Glasba in šport sta se dopolnjevala v otroštvu skrivnostne malčice, sodelavke Radia Celje. Vseskozi je hodila na plesne šole, pela pri pevskih zborih in se v glasbeni šoli učila igranja na klaviature. Rada je imela gimnastiko in plavanje, ki je šé danes njena velika ljubezen.
»Nešteto ur sem se igrala s svojimi punčkami in poleg imena je imela vsaka punčka tudi drugačen glas. Tako da je, kot pravi moja ma-
mi, včasih kdo mislil, da nas je 10 v sobi,« pripoveduje voditeljica Radia Čelje o svojih otroških letih in dodaja: »Kot majceno dekletce pa sem se tudi zelo veliko igrala, da sem televizijska napovedovalka. Lahko vam izdamo, da jo zdaj tudi zares večkrat vidite na televiziji.
Deklica, ki je veliko govorila in pravilno vložila svoj glas, je menda zelo vreščala pri frizerju, kadar se je bilo potrebno postriči. V otroštvu je imela ves čas kratke lase postrižene na gobico, medtem ko danes prisega na dolge lase. Našo voditeljico že od malih nog spremljajo tudi živali.
Kdo je torej deklica na sliki? Odgovor pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ... Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado naše medijske hiše.
Sladka nagrada za naročnike čestitk
TOREK. 2. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU CeijtS 8.45Jack pot, 9.30 Poletne asociacije, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Kviz - Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjakronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Naj planinski dom, lO.OONovice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danesf. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Poletna potepanja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje)
E3
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Čoročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko,9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdra-: vilišče Dobrna, lO.OONovice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbor melodije tedna, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pozabljeni, spregledani, prezrti, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih Radia Celje - lestvica, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
V nedeljskih popoldnevih, po čestitkah in pozdravih, se lahko poslušalci Radia Celje z nami igrate in sladkate pod naslovom Nedeljski glasbeni veter. Takoj po čestitkah imajo naši poslušalci priložnost, da sami pesnijo in pogumno 3-krat voščijo v eter Radia Celje, za tem pa jim tudi mi damo namig, kako oblikovati voščilo - resno ali hudomušno.
Nedeljski glasbeni veter je prinesel tudi kviz, v katerem v prvem delu ugibamo izvajalce zabavne glasbe po 17. uri, v drugem delu pa narodnozabavne glasbe - po 19. uri.
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 4. AVGUST, OB 00:15: SNOP
POGLED V ZVEZDE
V noči iz srede na četrtek se boste ozrli v nebo s pomočjo naših astrologinj Gordane in Dolores: Tisti, ki boste poklicali na številko studia Radia Celje 49-00-880 ali 49-00-881, boste izvedeli, kaj vam prinašajo zvezde. Gostitelj nočnega programa bo Go-razd Matela.
PETEK, 5. AVGUST, OB 00:15: SNOP
NOČ Z VETERINARJEM
Voditeljica Magda Ocvirk bo gostila predsednik konjerejskega društva Hrastnik in ve-- Št. 56 29. julij 2005
TUJA LESTVICA
1.	GHETTO GOSPEL-2PAC FEAT. aTONJOHN	|4|
2.	INTHEMORNING-THECORAL (3)
3.	NICE-OURANOURAN	(5)
4.	THIS IS HOW A HEART BREAKS -
5 - BACKSTREET BOYS ( 3 ) REAK-KEANE (7) JDTHIS HAZEL EYES-
(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
SHOT OF LAUGHTER-SUGAR RAY YOU'RE BEAUTIFUL - JAMES BLUNT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
PUSTI VSE SKRBI-SERGEJA SENCA-NEXYS
Pravilen odgovor izvajalca je dovolj le za glasbeno željo, za sladko nagrado pa se je potrebno potruditi in odgovoriti še na dodatno vprašanje, ki se začne z isto začetnico, kot je iskano ime izvajalca. Zapleteno? Sploh ne, le shši se tako, saj so vsa vprašanja nedeljsko lahka, potrjujejo tudi poslušalci. Vsako nedeljo bomo popestrili še s kakšnim dodatnim dogajanjem, zato bomo že to nedeljo ob koncu čestitk in pozdravov med vsemi naročniki čestitk na Radiu Celje izžrebali nekoga, ki bo prejel mega sadno kupo za štiri družinske člane.
VRTILJAK POLK II VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	SRCE JE HOTELO DRUGEGA -MODRIJANI	(5)
2.	NE VRAČAJ SE - NAV1HANKE (2|
3.	DEDKU IN BABICI -ANS. ZALOŽNIK ( 1 >
4.	OEKLETAINUBEZEN-DV0JĎCIZJANEZ0M	(3)
5.	SLOVENIJA, MOJA DEŽELA-
VITEZI CELJSKI	(4)
Jutranja kavica z rogljički
Jutranja nostalgika, Simono Šolinič in Bojana Piška, ki se z vami vsako sredo med 5. in 9. uro prebujata z najlepšimi melodijami 60-ih, 70-ih in 80-ih let, je dve sredi zapored prijetno presenetila naša poslušalka Hedvika Herič. Simona in Bojan sta pred tremi tedni v šali povedala, da bosta Hedviki izpolnila glasbeno željo, če ju pokliče z dopusta, in glej ga, zlomka, Hedvika je 13. julija res poklicala že ob 5.15 direktno z Raba, kjer je bila na morju. Minuh teden pa ju je že zgodaj zjutraj obiskala in jima prinesla slastne rogljičke, ki so se ob rubriki Jutra- slušalce,-odlično prilegli. Hedviko smo sli-nja kavica ob 6.15, ko se ob kavici (če jo kali skupaj z Bojanom Piškom ter rogljič-seveda imata) šahta in nagrajujeta naše po- kom v njegovih ustih ...
SLOVENSKIH 5 plus
1.	GLAS VESTI-RUBIN	(5)
2.	MOJ 0ÛM JE SLOVENIJA - STRICI (2)
3.	RAD BI ZAPEL ZA LJUDI -
ANS. JERNEJA K01ARJA	(3)
4.	ZLATA MIS-ANS. CEGLAR (4)
5.	LJUBEZEN JE BOLEZEN -KARAVANKE Predlog za lestvico: Z GLASBO V SRCU-ŠUM
terinarja splošne prakse dr. Tomaža Pusta, ki dela v Veterinarski postaji Laško. Izvedeli boste lahko, kako se je kot razigran fantič zaljubil v konje, predstavil bo konjerejsko zakonodajo, spregovoril o pasmah konj, o trasirani konjeniški jahalni poti v občini Hrastnik, o treking zvezi, prav tako pa tudi o razvitju prapora konjerejskega društva, ki bo 7. avgusta v Turju.
(»1
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: < Ňovi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
rarijicelje
na štirih frekvencah
Mercedes R najprej za Američane
HÏTR0 NAROČITE
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in -«^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
^rair™9
3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek: Kraj:_
Ulica: ..._r_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Rover v kitajskih rokah
MG Rover je po novem v kitajskih rokah. Zanimivo je, da Roverja ni kupil kitajski SA1C, kot so napovedovali, pač pa konkurenčno podjetje.
Vendar je jasno, da s tem agonije tovarne, ki je ustavila stroje pred nekaj meseci, ni konec. Kitajski načrti so namreč povsem nejasni. Po drugi strani se pojavljajo špekulacije, da naj bi krmilo tovarne v kitajskih rokah prevzel Martin Leach, nekdaj prvi človek Mazde in evropskega Forda.
Jubilej imena phantom
Sloviti Rolls Royce je že nekaj let v lasti nemškega BMW, phantom pa najnovejši avto, ki ga ponujajo.
Prodaja phantomov je sicer skromnejša kot so računah (lani vsega 500 vozil, računah so na tisoč kupcev). RR ime phantom za svoje avtomobile uporablja že točno 80 let. Prvi phantom se je na trgih pojavil daljnega leta 1925 in je bil tudi tedaj pravi simbol razkošja in bogastva. Doslej je RR izdelal sedem generacij oziroma sedem različnih phantomov. Obletnico bo tovarna obeležila s posebno serijo 25 vozil, ki bodo obarvani v črni in črno-srebrni barvi, platišča pa bodo kar 21-palčna.
Cena? Če imate 500 tisoč evrov, potem je lahko jubilejni phantom tudi vaš ...
Kmalu še kia rio
Kia rio je avtomobil, ki ga tudi pri nas dobro poznamo, zdaj pa tovarna predstavlja povsem novo izvedenko.
Najprej, verjetno konec leta, bi naj na slovenski trg pripeljala petvratna kombilimu-zina, nato sledi še štirivrat-na limuzina. Kia rio (na sliki) je nastal z očitno željo ugajati predvsem evropskim kupcem, čeprav je znano, da je tovarna dovolj uspešna tudi v Severni Ameriki. V dolžino je ria za centimeter manj kot štiri metre, medosne razdalje je za 250 centimetrov.
prtljažnik zmore ponuditi od najmanj 250 do največ 1.145 litrov volumna.
Motorji so oziroma bodo trije, in sicer dva bencinska z gibno prostornino 1,4 (79 KM) in 1,6 litra (112 KM). > Na voljo bo tudi dizelska varianta, ki jo bo poganjal dizelski štirivaljnik z gibno prostornino 1,5 litra in s 110 KM pri 4.000 vrtljajih.
Nova Kia naj bi se pri nas verjetno pojavila konec le- I ta, vse pa kaže, da bo naj ce- I nejša izvedenka na voljo za nekako 2,6 milijona tolarjev.
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
Leta 2002 je Mercedes Benz predstavil študijo velikega enoprostorca, vozila, ki ga nima v svojem programu.
Zdaj je avto nared, pri MB pa ga označujejo za grand sports tourer oziroma mercedes R. Najprej, in tô jeseni, bo mercedes R zapeljal na ameriški avtomobilski trg in resnici na ljubo se zdi, da utegne biti po volji predvsem ameriških kupcev, čeprav pravijo, da naj bi polovico vozil prodah na Stari celini, drugo polovico pa na oni strani Atlantika. Svojo ame-riškost mercedes R dokazuje najprej z dimenzijami, saj ga je v dolžino za zajetnih 516 centimetrov, tudi višina je kar občutna (165 centimetrov), medtem ko je medosne razdalje za udobnih 312 centimetrov. Serijsko ima to vozilo šest sedežev, do dveh zadnjih je dostop nekoliko zapleten, kar je seveda pričakovano. Je pa možno sedeže zložiti, s tem se prtljažnik z relativno skromnih 314 litrov (ob šestih sedežih) poveča na tovomjaš-kih 2.385 litrov.
Serijsko ima mercedes R stalni štirikolesni pogon 4Matic, ki deli moč oziroma navor med prednji in zadnji kolesi v razmerju 50/50, prav tako je serijsko vedno vgrajena 7G-tronic, torej se-demstopenjska avtomatika. Ko bo v začetku prihodnjega leta nared tudi evropska varianta mercedesa R, bo seveda na voljo tudi ročni menjalnik. Avto naj bi
Cene za mercedes R seveda še niso znane, je pa povsem verjetno, da bo v ZDA najcenejša izvedenka stala nekaj več kot 50 tisoč evrov.
bil nekaj krajši, vsekakor bo evropskemu okusu oziroma potrebam bolj prirejena motoma ponudba. Za ameriški trg bo mercedes R na voljo s tremi motorji, in sicer z dvema bencinskima in. dizelskim, kar je po svoje presenetljivo. Izvedenko R 350 poganja bencinski šestvaljnik z gibno prostornino 3,5 litra in s 272 KM, kar zadošča za najvišjo hi-
trost 230 km/h in 8,4 sekunde pospeška do 100 km/h. Zmogljivejši je bencinski osemvaljnik za R 500 z gibno prostornino 5 litrov in s 306 KM (245 km/ h, sedem sekund do 100 km/h). Varianti 320 CDI je namenjen dizelski šestvaljnik, ki ponuja 224 KM in pospeši do 100 km/h v 8,8 sekunde, najvišja hitrost pa je 222 km/h.
Ford junija uspešen
Ford je na evropskih trgih junija končno dosegel dober rezultat, saj je prodal več kot 151 tisoč vozil, to pa je bilo za pet odstotkov več kot junija lani.
Najbolje sta šla v promet focus in fiesta (na sliki), saj so prodali več kot 42 tisoč focusov oziroma za desetino več kot junija lani. Letošnji rezultat pa je vendarle slabši kot lanski, saj je bila skupna prodaja za 2,6 odstotka manjša kot lanska. Najbolje je šlo tovarni v Turčiji, Veliki Britaniji, na Irskem in v Španiji.
»^SEMLAIAR
-j»
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
25
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo
o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil.
ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo NT&RC, Prešernova 19, Celje.
Porsche 911 tudi kabriolet
Nemški Porsche žanje tržne uspehe. Letos naj bi izdelal nekako 80 tisoč avtomobilov, v treh ali štirih letih naj bi dosegel številko 100 tisoč.
Letos je tovarna ponudila kar nekaj novosti, zdaj predstavlja še eno-kabrioletski izvedenki slovitega 911. Pred časom so ponudili 911 v izvedbi s štirikolesnim pogonom, in sicer kot 4 in 4S. V obeh primerih se moč motorja prenaša na vsa štiri kolesa preko viskozne sklopke, ob tem pa lahko prednji kolesni par dobiva glede na vozne okoliščine od najmanj 5 do največ 40 odstotkov moči.
Motorja sta dva, oba šes-tvaljnika, prvi pri gibni prostornini 3,6 litra ponuja 325 KM, drugi iz 3,8 litra iztisne 355 KM. Sedaj pa so oba mo-
torja in štirikolesni pogon namenili še kabrioletski izvedenki 911. Avto ima klasično, se pravi platneno streho, ki jo odpira ah zapira hidravlika in k skupni teži prinese 42 kilogramov. Za odpiranje ah zapiranje je potrebnih 20 sekund. Ne glede na platneno pokrivalo je avto izjemno hiter, kajti šibkejša izvedenka zmore največ 280 km/h, močnejša pa 288.
Kljub platneni strehi so poskrbeli za varnost, saj so v zadku nameščeni posebni oporniki, ki naj ščitijo glave potnikov ob morebitnem prevračanju. Posebnost je tudi to, da se stranski zračni varnostni blazini, vgrajeni v vrata, napihujejo od spodaj navzgor. To pomeni, da vedno zaščitita potnike; ob odprti ali zaprti platneni stre-
Dacia logan vse uspešnejša
Dacia logan, avtomobil, ki so ga začeli pred nekaj meseci prodajati tudi pri nas, gre vse bolje v prodajo.
Vozilo so predstavili pred letom dni, potem pa postopoma povečevali obseg izdelave in število trgov, kjer ga ponujajo. Tako so doslej izdelali že več kot 100 tisoč loganov. Trenutno je avto na voljo zgolj kot štirivratna limuzina, v tovarni pa že pripravljajo nekaj drugih karoserijskih variant. Vse kaže, da bo, kot smo že pisali, na trge najprej zapeljal karavan. To naj bi se zgodilo leta 2007.
íX	VW, AUDI, SKODA-t,9 TDI 19.800 SIT
imoill REGIE III'.M. "ORU™!
|ť 1 LAMDA SONDE
KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOIANSKE ČRPALKE
««rw.pvlodeliregnemer.si IZpUŠN, S|STEM| 00 31.8.2005
irlborsko ti, Celje tel.: (03) 428-62-70
hi. Seveda so povečali togost karoserije. Podvozje je enako kot pri kupejevski varianti, pri izvedenki 4S je za dodatnih 10 milimetrov znižano. Pogled od zadaj pokaže, da so zadnja kolesa precej širša od prednjih (305/30 ZR 19 pri carreri 4S), kar naj zagotavlja dober prenos moči na cesto in večjo stabilnost vozila.
Za doplačilo je, kljub ceni, na voljo veliko - med drugim keramične zavore, obarvane rumeno. Zanje hočejo dodatnih 7.800 evrov, kar seveda ni mačji kašelj. Slovenskim kupcem bp porsche 911 4 in 4S v kabriolétški izvedenki na voljo od marca prihodnjega leta, znani pa sta tudi ceni: dobrih 108 tisoč evrov za 4 in 119 tisoč evrov za 4S.
Fordov bioetanol
Alternativni pogoni niso zgolj moda, so seveda nuja. Na tem področju na veliko eksperimentira tudi Ford.
Tako se zdi, da naj bi bil v praksi najbolj uporaben sistem hibridnega pogona, ki za pogon uporablja etanol. V resnici gre za t.i. bioetanol, ki je sestavljen iz 85 odstotkov etanola in 15 odstotkov 95-oktanskega goriva. Uporabili so ga pri pogonu focusa z 1,8-litrskim bencinskim motorjem s 125 KM. Motor je ob tem doživel nekaj manj obseženih predelav oziroma sprememb, saj je recimo vgrajeno dodatno ogrevanje motorja pri temperaturah nižjih od minus 15 stopinj Celzija. Če bioetanola ni na voljo, lahko motor poganja tudi običajen bencin. Prednost pogona z bioetano-lom je predvsem v manj strupenih emisijah izpušnih plinov, povrh pa naj bi bila cena takšnega vozila skoraj povsem enaka ceni običajne izvedenke. Ford s tem pogonom oziroma vozilom eksperimentira na Švedskem, kjer že imajo 200 ustreznih črpalk.
simer
-Casino Faraon Celie. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	Foto Rizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve
- Uokviranje - steklarstvo Galerija Volk. Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35-10% popust
-	Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob
nakupu nad 5.000 sit
-	Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri
nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10%popust
-	Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt, trosedi, počivalniki...)
- Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust
-	Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvod-
nje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje - 10% popust velja pri gotovinskem nakupu
-	Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah - do 35%
popusta ob nakupu letnih pnevmatik Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v
vseh njihovih PE v Sloveniji -Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje. P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7. P.E. Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Klimatiziran Taxi Simbv. 031 20 50 60 -10% popust
-	Time out (Golovec na celjskem sejmišču), Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24-15% popust - Too-fit d.0.0.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust
Ije, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust _ - Zlatarna Stožir.UI. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje-10% popust
-	Zivex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
-	Marqué Alenka. Center za nego obraza in telesa, Gledališki trg 7.3000 Celje, tel.: 03 49 26 000 -10% popust
Torba za poletje
Ne glede na to, kako si zasluženo počitniško polnjenje spraznjenih energijskih baterij zamišljate - ali ga običajno raje prehodite, preležite ali presedite - bo z vami vselej...
O modi in njenih nujnih počitniških pritiidinah, kajpada, govorimo. Kam spraviti vso potrebno kramo, brez katere bi vsaki pravi ženski samozavest izpuhtela kot kaplja vode na žgočem soncu? Jasno, v počitniško torbo, malho, ce-kar ... večja in bolj prostorna je ta reč, bolje je. S tem se strinja tudi letošnja moda, ki
počitniško potovanje od plaže do hotela, od tržnice do trgovine in kar je še sorodnih variacij na to temo, vidi v nadvse domiselnih, praktičnih, večnamenskih torbah.
Po navdih zanje pa se je kot običajno odpravila na različne konce sveta in v najbolj zanimiva zgodovinska obdobja, ob tem pa se veselo spogleduje tudi z moderno umetnostjo ... Pop art iz šestdesetih let z Andyjem Warholom je že ena izmed njih. Pa kubi-stični, nadrealistični motivi, migetanje geometrijskih likov, naivne risbice, aplikacije in
fluorescentno žareče ah sladko bleščeče barve so se ljubko »udomačile« na letošnjih počitniških torbah. Modni oblikovalci so jih celo združili v enotne vzorčno-barvne zgodbe z oblačili, obutvijo in ostalimi modnimi dodatki.
Vas plastična prosojnost torb, ki so pravzaprav izložbeno okno vsega, kar prenašate naokrog, ne pritegne najbolj? Kaj pa Afrika? Crna celina je ena letošnjih glavnih modnih opornih točk. Barve peska in puščave, pisani etno motivi in živobarvne perlice so pravi odklon od
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
mestne puščobnosti. Morda nekaj španskega temperamenta s kakšnim prišitim vo-lančkom in okrasno bordu-ro? Ah pa si privoščite košček Orienta, ko na vaš lanski slamnati cekar přišijete pisane okraske, pentlje.
Če vam sladko brezdelje pomeni ustvarjalno kratko-časje, če ste spretni in imate za nameček še zvrhano mero domišljije, si lahko počitniški cekar oziroma torbo izdelate kar same. Preprost kroj, škarje in Šivanka, pa seveda močnejše, najbolje laneno platno ... Ali pa pletil-ke in kvačka, bombažna nitka, za pravi etno videz pa raje čisto navadna klopka vrvi ... in uživajte!
Spoštovani!
Obveščamo Vas, da agencija Braslovče zaradi prenove, od 1. avgusta 2005 do predvidoma 15. oktobra, ne bo poslovala.
V času prenove vas vabimo, da nas obiščete na začasni lokaciji, v prostorih agencije Polzela, kjer boste lahko opravili vse bančne posle.
Depozitna enota bančnega avtomata za polog gotovine in plačilo položnic v tem času ne bo delovala, medtem ko boste bankomat za dvig gotovine lahko uporabljali na isti lokaciji.
Priporočamo vam uporabo internetnega poslovanja preko elektronskega bančništva in spletne poslovalnice KLIK, uporabo storitev preko telefona HALO banka ter uporabo sodobnih instrumentov za poslovanje, kot so plačilne kartice.
) banka celje
Nedelja, 31: julij: Noč bo prijetna, jutro pa toliko bolj stresno. Slišite lahko presenetljive novice, dobite nepričakovane obiske ali se odločite za nenadno pot. Malce več : previdnost svetujemo okoli 14. ure, negativni aspekt lahkô povzroči spor, nenadne nesreče ali zlome.
Ponedeljek, 1. avgust: Dopoldne bo hitreje minilo kot navadno, popoldne pa Luna preide v znamenje Raka. Preobčutljivi bomo in dovzetni za energije drugih lju: di, zato se nam lahko obeta slabo počutje ali nejasni strahovi iz podzavesti. Zvečer bo povečan adrenalin, nikar ne rinite z glavo skozi zid.
Torek, 2. avgust: Negativna opozicija Merkurja nam
lahko povzroči velike preglavice. Zmešnjave in pomote se bodo vrstile druga za drugo, zaradi raztresenosti lahko spregledamo kakšno večjo zadevo. Zelo bo izpostavljena domišljija, zato stvari ne bomo videli v pravi, realni luči.
Sreda, 3. avgust: Nekaj blagih napetih aspektov bo sicer prisotnih skozi cel dan, vendar bomo kljub temu boljše volje in bolj optimistično razpoloženi. V mislih se bomo ukvarjali s prijetnimi zadevam, ki so povezane predvsem s čustvenim življenjem.
Četrtek, 4. avgust: Vstop Lune v znamenje Leva bo dan obogatil z optimizmom in dobro voljo. Sicer bo že občutiti vpliv prazne Lune, vendar energija ne bo tako razdiralna kot naslednji dan. Postoriti moramo najnujnejša dela in urediti zadeve, pri katerih zamujamo.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 14 26 33(250 sit/min) samo z mobilnega telefona in 090 41 26.
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min)
Osebna naročila: 041 519 265
Petek, 29. julij: Z vstopom Marsa v znamenje Bika bomo lažje z razumom dojemali različne zadeve v življenju. Energija se bo umirila, potrpežljivost povečala. Ponoči nas lahko muči nespečnost, težave pa se lahko vidijo večje, kot so v resnici. Ugoden dan ho za umirjanje napetih situacij. Privoščite si nekaj več sprostitve.
Sobota, 30. julij: Ponoči Luna prestopi v Dvojčka, zato bo ta dan komunikacija odlična. Srečevali se bomo s težavami, ki so bile aktualne sredi meseca. Dokončno se bodo razrešile šele konec avgusta, zato ne ukrepajte prehitro. Zvečer bosta kar dva negativna aspekta povzročala težave. Previdno!
oprema za kampiranje
hladilne torbe
vrtno pohištvo
prenosne klimatske naprave
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska c. 27, LJUBLJANA
GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJA: • POKOJNINA » OSEBNI DOHODEK « |
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Rm»=inT..nt.r|
TEL.: 03/ 42 74 378
LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA |
m r.HiM
POSOJILA
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
*TTTTTTTTTT
TAKOJ!!!
GSM SERVIS CELJE
CE, Mariborska 66
03 490 18 OO
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
ENOSOBNO stanovanje, KS Dolgo polje, 36 m!, takoj vseljivo, prodom zo 7,8 mio SIT. Telefon 041 533-654. 4400 GOSPOSKA ulica. Dvosobno, delno opremljeno stanovanje v 1. nadstropju, prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo od 16. ure naprej, telefon 031 850-453,031 812-460.	4501
TRISOBNO stanovanje v centru Šentjurja, velikost 64 m2, opremljeno, v 1. nadstropju, prodam. Telefon 041 540-213.
Š636
STANOVANJE, 81 m', v Kajuhovi v Celju, prodam. Telefon 041 799-993, 031 395-216,041 690-353. 4688 MARIBOR, Tabor. Prodam enosobno stanovanje. Telefon 04] 714-117. . 4679 CEUE, Zadobrova. Dve večsobni stanovanji v pritličju in I. nadstropju poslovno-stanovanjske hiše (150in 120 m'površine) z lastnim parkiriščem in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT oz. 12.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n
[[DELFINI
Ljubljanska 14a, Celje
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140]
Potrebujete kredit In vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o
kreditih tujih bank
do 15 let: hipotekami, stanovanjski.
040 871 391
APARTMA v Termoh Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852.
STANOVANJSKO poslovni prostor v Šentjurju, približno 60 m', oddamo. Telefon 041 720469.	4058
PORTOROŽ. Luksuzni apartma, 51 m2, oddam. Telefon 041 725-103. p POSLOVNE prostore v Cel ju damo ugodno v
CELJE, Otok. Dvosobno stanovanje, velikost 51,09 m2, 4. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 10.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n ENOSOBNO stanovanje, Celje, Nova vas, obnovljeno, klima, prodamo. Telefon 041 407-777. n
KUPIM
ENOSOBNO stanovanje v Celju kupim. Telefon 031541-592.	4687 DVOSOBNO starejše stanovanje v Celju kupim. Telefon 031541-592. 4687 STANOVANJE, na relaciji Žolec-Celje, kupim. Telefon 041 971-835. 4692
ODDAM
HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064.	2784
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,031 564852. n
jadam tnsobno opremano stana-, najemnino 60.000 SIT. Telefon 5717-870, dopoldan. Ž347 iddamo ODremlieno dvosobno sta-
í oddam
i lokaciji. Telefon 031 535-047.	4676
EN0INP0LS0BN0 stanovanje, 49 m', Nova vas, lepo opremljeno, oddam, 52.000 SIT/mesec. Telefon 041 651-751.4696
PRODAM
PEČ za centralno, z gorilcem, 25 Kw, prodam. Telefon 041 652-788. 4536 SPALNICO, kavč trosed, dva fotelja in klubsko mizico, lepo ohranjeno, prodamo. Telefon 031 333-974. 4586 KAKOVOSTNO posteljo, 90-200 cm, za otroško sobo, zelo ugodno prodam. Telefon 040981-622.	4631
POMIVALNO korito, dvojno, z omarico, kol novo, cena 10.000 SIT in štedilnik, 3 plin, 1 elektrika, električna pečica, ohranjen, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031417-514.	L 688
OTROŠKO sobo (Bor laško), bele barve, prodom. Telefon 031 742-491. 4658
R dio 1,4 rt, zlat, 68.000 km, letnik 1989, model 1999, odlično ohranjen, el. paket, prodam za 950.000 SIT. Telefon 041 771-166.	4663
OSEBNI avto Rover 25 1,4, letnik 2000, prevoženih 42.000 km, oprema: klima, el. paket, dvakrat airbag, seivo volan itd., prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 224-946.	Ž338
STROJI
PRODAM
HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, za 15.000 SIT in za Creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308	Š553
TRAKTOR Ferguson 533, s kabino, lepo ohranjen, letnik 1980, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5778-971. 4527 NAK1ADA1K0 Sip, 22 m3, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 340-222,050340-222.	4633
VOZIČEK za kosilnico BCS prodom. Telefon 5771-061.	$ 639
Posezonsko znižanje!
POL ETNEGA PROG
* žari, bla i gugalni'
gugainice gugalne mreže otroška igrala napihljivi program
SAMONAKIAOALKO Sip, 16 m3, dobro ohranjena, alu stranice, prodam za 220.000 SIT. Telefon 031 703-799.
NAKLADALK0 Sip Šempeter, 15 m3 in snopo-vezalko za BCS, prodam. Telefon 5794-324, zvečer.
PRODAM
Lepa okolica, vrt 150 m',
na za 2 družini ali
njave. Telefon 041 628-674. 3626 OPREMLJENO gradbeno parcelo, na Bregu pri Polzeli, prodam. Telefon 041 663-682.	Ž311
GRADBENO porcelo, Prekorje, 1070m1,sončna lega, ob gozdu, vsa dokumentacija, prodam. Telefon 041 601-555. 4410 V PRISTAVI pri Mestinju, 4 km od kampa Atomske Toplke, prodam na lepi, sončni legi dvoslanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem ter nekaj zemlje. Telefon 041 808-381.	p
1'sl*
iv.pgp-nepremicnine.com
PARCELO z brunarico, v Košnici pri Celju, prodam, ceno po dogovoru. Telefon (03)5473-987,031289-083. 4495
VIKEND pri Šmartinskem jezeru v Celju, z malo zemlje in sadovnjaka, prodam zaradi bolezni. Telefon 041 602-395.
4556
CEUE, Zadobrova. Poslovni prostor, velikost 520 m2, nadstrešnica 43 m2, 400 m' pripadajoče funkcionalno zemljišče, za obrtno, trgovsko ali proizvodno dejavnost (že registrirano), prodamo za 36.000.000 SIT. Objekt je zgrajen leta 1980 in adaptiran 1990. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
HIŠO na Stranicah prodam. Telefon 5762-078,031212-442.	4575
ŠMARJE pri Jelšah, Koretno. Starejšo stanovanjsko hišo s kmetijskim zemljiščem (približno 5000 m2 zemljišča), leto izgradnje 1940, prodamo za 4.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
SlADKA Gora. Bivalni vikend z vinogradom (približno 100 m2 površine), z vso opremo, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, prodamo za 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
HIŠO v Bovšah, Ljubečna, novogradnja, prodam. Telefon 031 541-592.
4687
PR0SENIŠK0, Goričica. Gradbeno parcelo, 947 m2 površine, prodamo po ceni 13.200 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n
KUPIM
HIŠO v okolici Celja kupim. Telefon 031541-592.	4687
KMETUO, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592.	4687
NOVEJŠO hišovokolki Celja,lahko nedokončano, kupim. Telefon 041 836-743.
4165
MANJŠO hišo ali bivalni vikend kupim. Telefon 031473-211.	4652
MANJŠO posest v bližnji okolici Celja (hiša + gp), na sončni legi, kupimo. Telefon 041 627-849.	4645
ZAZIDUIV0 zemljišče, v Celju ah' okolki, kupim. Telefon 031541-592. 4687
CEUE, bližnja okolica. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim.Telefon 031623-242. 4695
ODDAM
POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220.0dvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n. 0., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur.	n
mmmi
PRODAM
ENOINPOISOBNO stanovanje, Sîm!, Hovd vos, iskooo lokacijo, ogadoo prodom. Telefon 031 25M22.0318B6-153.
4312
r i )w tednik n
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o._
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Uva 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 E-mail: info@vo-ka-celje.si
* Fax: 03/42 50 310
Akcija velja od 25. julija do 30. septembra 2005 oz. do prodaje zalog. Višina popusta je odvisna od blagovne znamke in izdelka.
Znižanje cen ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve prodajne akcije.
PRODAM
FORD Ka 1,3, letnik 1999, servo, 2>airbog, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 319-677.	4243 AlfAromeo, letnik 1992, z dodatno opremo, prodam. Telefon 041717-930. 4672 PUNT0 55 S, letnik 1996, dobro ohranjen, prevoženih 58.000 km, prodam, cena po dogovoru. Telefon 573-5054. š 633 SUZUKI boleno, letnik 1995, cena 365.000 SIT, prodam ali menjam za drva ali les. Telefon 041 588-205. Š638 FIESTA 1,1, letnik 1994,77.000 km, reg. do 4/2006,5 vrat, srebrne barve, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 755-934. 4659 RENAULT laguna 1,9 dci, letnik 2003/04, 36.000 km, limuzina, kovinsko zlat, 1. lastnik, nekaramboliran, garažiran, prodam. Telefon 031 635-977. 2339
PRODAM
DRVA, suha, prodam. Telefon 041 646-714.
Ž 340
BUKOVE brikete, visokoknlorične, za vse peči, ugodno prodam, možnost dostave. Telefon 051318-590.	Š640
KUPIM
MOZAIK parket, stari model, 12-2,5, kupim. Telefon 041652-788. 4536
EMiUSi
DVD predvajalnik United, skoraj nov, prodam za 5000 SIT. Telelon 031 709-450.	2334
PRODAM
PSE novofundlance in bernordince, čistokrvni mladiči, prodam. Telefon 031 509-061,031 836-174. 44n JAHALNO kobilo in dve žrebici ugodno prodam. Telefon 041 613-230. 4581 BEU višovski terierji, mladički, vojeni čistoče, hišno leglo obeh staršev, iščejo prijazen nov domek. Telefon 041 820-297.
45834612
BURSKE kozliće, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 500-756. 2345 TELETA, stara 10 dni, lisasta in črno bela, prodamo. Telefon 5792-345. Š637 KOZO, križano med bursko in srnaslo pasmo, prodam. Telefon 041 422-142, Klemen.	L687
TELIČKO, lisasto, staro 3 tedne, prodam.
Telefon (03) 5739-289. L689 DVE telički simentalki, 130 kg, prodam.
Telefon 5461-341.	4634
TEUC0, ČB, brejo 7 mesecev, dva bikca, Č8,3 tedne, prodom. Telefon 031 703-799.
TELIČKO, sivo rjavo, staro 10 dni, prodam.
Telefon 5799-236.	š64i
BIKCE, stare 8 dni, prodam. Telefon 031 782-956.	Š643
TRI jagnjeta prodam ali menjam za kaj drugega. Podarim psičko. Telefon 031 875-095.	Š644
KUPIM
KRAVO ali telico zo zokol kupimo. Telefon 040 647-223, (03) 5823-404. šss?
f^i
PRODAM
JEČMEN in tritikala prodam, možno dostavo. Telelon 041 742-334. 4551 RDEČO peso za vlaganje, mlado, temno rdečo, pridelano brez kakršnih koli umetnih gnojil, ugodno prodam. Telefon 031 575-514.	4639 VINO, rdeče, kakovostno, prodom po ugodni teni. Telefon 5421-127,031 772-499.
4661
VINO, belo, laški rizling, chardoney, dra-meljski okoliš, prodam. Telefon 041 223-798.	Š641
www.novhednik.com
PRODAM
BUKOVA klaflrska suha drva, burske kozfce in kozliče z rodovnikom prodam. Telelon 041649-414.	Š559
STROJ za lickanje (kožuhonje) koruze, star mlin za mletje koruze oziroma žitaric, uporaben (lahko služi kot razstavni eksponat) in avtomatsko gnezda za nesnice prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 375-255,041 688-311. 4471 STARINSKE stvori, pohištvo, stiskalnico, kosilnico Acme, gospodinjske aparate, prodom. Telefon 051384-835. 4557 VOTLAK in zidak, tehtnico, luščil« in šrotar z motorjem prodam. Telefon 5794-272.
GARAŽNA vrata, dvokrilna, velikost 250K2l0 cm, prodam za simbolično ceno. Telefon (03) 781-0363,041 843-633.	4600
DVA lesena soda za vino prodom. Cena po dogovoru. Telefon 5772-011. 4613 TRIJE zvezki lepih pesmi Marije Brenčič-Jelen, 500 SIT/kos, naprodaj. Prodom tudi moško kolo Rog no prestave, cena 10.000 SIT oli po dogovoru. Vprašajte ob sobotah. Anton Jelen, Arnače 23, Velenje.	46is
V CEUU na Otoku prodam garažo. Telefon 041 666-864.	4621
NOV sokovnik Dellin, stiskainik za sadje in zelenjavo, prodom zo 20.000 SIT. Telefon (03) 570-7224.	Ž344 DARILNI bon za 8-dnevno potovanje po Turčiji za dve osebi prodam za 100.000 SIT. Telelon (03) 570-7224. Ž343 NOV yojoški daljnogled, 20x50 in enega žepnega, 8X30, prodam. Telefon (03) 570-7224. ž 342 GUMI čoln, 3,5 m, 25 KS, komplets komandami in prikolico, prodam. Telefon 041 741-719. ž 341 NAGRADNI bon zo Mnevno potovanje po Turčiji prodam za' 80.000 SIT. Telefon 041 240-451. _ 4633 UČBENIKE za vse letnike ekonomske gimnazije prodam. Telefon 031 212-635.
DARILNE bone zo 8 dni Turčije, za 2 osebi, prodam za 230.000 SIT ali po dogovoru. Telefon 031 442-605. S642 OBRAČALNI plug, hidravliko Rabe, pisarniški kontejner, 6X2 m in zgrabljalnik, širina 2,4, prodam. Telefon 041 574-973.	4686
OTROŠKI voziček Quinni, rdeč XL prodam za 40.000 SIT. Telefon 041 736-175.697
ODDAM
PRIKOLICO, dva baldahina, 6 do 8 oseb, kamp Nerezine, malo pred Lošinjem, ugodno oddamo od 27. 8. do 30. 9. Telefon 041 924-866, (03) 5777-518.
NEKAJ otroških oblačil oddam. Telefon 031 600-630.
ŽELIM spoznati dekle ali mamico zo skupno življenje na majhni kmetiji. Nealkoholik, premožen. Samo resne ponudbe po telefonu 070 210-594.
msmm
NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Telefon 041 747-126, Torro, Ljubo Srno-vršnik s. p., Selo 7, Velenje. 2937 ZAPOSLIMO natakarico, bistro Stržek. Hudinja. DKNO Sidro, Ul. mesto Grevenbroich 13, Celje, telefon 041 3264)08. 4516 IŠČEM delo: pomoč v gospodin jstvu, starejšim ljudem. Telefon (03) 5413-398,041 659-503.	4518
ZAPOSLIMO mizarja za nedoločen čas. Mizarstvo Andrej Planinšec s. p., Mariborska 153,3000 Celje, telefon 041 697-296.	4580
Sporočamo žalostno vest, da je v 58. letu po hudi bolezni omagal dragi sin in brat
MILAN MIRNIK
elektrotehnik z Dečkove ceste 50 v Celju
Pogreb bo danes, v petek, 29. julija 2005, ob 11.30 na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: mama Terezija in bratje z družinami.
Celje, 29. julija 2005
M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (MilaKačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in zeta
ANTONA VODUŠKA
iz Vegove ulice 5 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in cerkvene potrebe ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Prisrčna hvala patru Bernardu za cerkveni obred, govornici gospe Zinki za besede slovesa, članom Mo-PD Pod gradom za odpete žalostinke ter pihalnemu
kvintetu godbe Uboje za odigrane pesmi. Vsem, ki ste v težkih trenutkih kakor koli pomagali, še enkrat hvala. Njegovi najdražji.
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela.Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajt-na s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n
.Dejan
s.p.,Arjovasl0,3301
) z najmanj tremi leti prakse zaposlim. Delo je na območju Kozjega. Kličite 031 485-216. Frizerstvo Barbi, Kozje 29,3260 Kozje.	4638
IŠČEMO pomoč v gospodinjstvu. Telefon 051 653-355.	4548
SPOROČAM, da bom 11. 8. 2005 zaradi upokojitve prenehala z dejavnostjo računovodske storitve. Angela Trauner s. p., Štekličeva 12,3202 Ljubečna. 4632 UREJENO in pošteno osebo za varstvo 7-letnega fanta, iz Zaka ali okolice, iščem. Telefon 031 528-833. 2346
delo na različnih področjih.
Informacije: ponedeljek in torek od 8. do 15. ure. po tel.: 03/425 61 50, 041/710 663
ZAPOSLIM soboslikarje in keramičarje. Ma-uer d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	4655
IŠČEMO vozniko C kategorije za razvoz blaga po Sloveniji. Telefon 041 685-713. Bojan Cvek s. p., Ul. frankolovskih žrtev 34,3000 Celje.
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičevo 38,1000 Ljubljana. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse nomene. HqLd. o. o, Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041649-234.	n SLIKOPLESKARSKA dela opravljamo hitro, po ugodni ceni, za sabo tudi počistimo. . Slikopleskarstvo Andrej Terglav s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela, telefon 041 216-214. 3772
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peň in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja: drva, olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 54154)11.	4643
KRČME ŽILE.
ODPRTE RANE7
Toi.: OS 640 02 33
TERENSKI zastopniki, distributerji, svetovalci, negovalna kozmetika po grosističnih cenah. Telefon 5484-927. Zelišča Trend, Jožica Vincetič s. p., Mariborska cesta 44, Celje.	n
NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Petka, Peter Košir s. p., Celje, telefon 031 616-970.	n
radiocelje
^pj^na štirih frekvencah
Saj vemo, da mora vsak oditi, a zate še ni bil čas, premalo sreče dano je bilo
netimemcftjubfl kal. * Življenje kratko nam le
malo daje, a jemlje, kar imamo vsi najraje.
MIRAN MIKLAVZIN
L
V SPOMIN
VIKTORJU DRAKSLERJU
iz Šmarjete 3 pri Rimskih
Toplicah (10.12.1919-28.7.1995)
28. julija 2005 bo minilo deset let, kar se je ?a vedno ustavilo njegovo srce. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Žalujoči vsi njegovi.
Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
30. julija 2005 mineva sedem žalostnih let, kar nas je zapustil
MARJAN BOHORC
iz Šentjurja
Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče.
Mar res je tu konec življenja? Ne, tukaj življenje šele se začenja! In tukaj ni grob, in tukaj ni bil naš pokop;
zibelka tu naša je druga: zaziblje v tej zibki nas Bog, da zabimo dneve trpljenja, težav m nadlog.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 75. letu zapustil naš dragi oče, dedek, brat in tast
MARTIN KLINAR
iz Požnice 9 pri Svetini (12.7.1931 -19. 7.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala Špesovemu domu Vojnik, g. patru Bernardu za lepo opravljen cerkveni obred in sindikatu Železarne Štore. Hvala pevcem Rogla, godbi na pihala Svetina, g. Darko Be-zenšku za ganljive besede slovesa ter g. Branetu Mlakarju za opravljene pogrebne storitve. Iskreno se zahvaljujemo družini Zimšek-Klinar iz Šentjanža za nesebično pomoč ter sodelavcem kolektivov Zlatarne Celje, Cetisa Celje, Resevne Šentjur in Cinkarne Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoče hčerke Marjeta, Marjana in Martina z družinami.
NtRC
Pod. tihim nebom tih je svet...
V SPOMIN
ANDREJU MAVRIČU
(30.7.1999-30.7.2005)
Spomin... Edini, ki ostane močan nad v:
Ostajamo žalostni: vsi tvoji.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
28. julija 2005 sta minili dve leti bolečine, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata
FRANC ZALOKAR
iz Kovinarske ulice 9 v Štorah
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prezgodnji grob.
Življenja se vsi veselimo, a je, žal, minljivo in vedno povezano z žalostjo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, sestre, svakinje in tete
HILDĚ RAZBORSEK
iz Celja, Glavni trg 18 (1953-2005)
se zahvaljujemo vsem znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni.
Ostaja tolažba, da ob bolečem slovesu od drage osebe vse lepo in dobro, ki ju je v obilju darovala, živita v nas naprej.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice
FANIKE MLAKAR
iz Žigona 12 pri Laškem
se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Trubarjevega doma v Loki, še posebej Zvonki Vidic in socialni delavki Mojci ter vsem svojcem, ki ste jo obiskovali in ji krajšali dolge ure. Zahvala tudi družinam Bezgovšek, Deželak in Žagar, ki so ji pomagale, ko je potrebovala pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, Stanku Seliču zà govor ob grobu, Magdi in Ivanu Selič ter vsem sorodnikom in vsem ostalim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Magda, Mihaela in Silva z možmi, vnuki Lidija in Tamara z možema, Zvonka z Zvonetom, Žiga, Vesna, Miha in Martina ter pravnuki Saša, Andrej, Rok in Jurij.
Rad si imel ljudi okrog sebe, se z nami veselil in nas vedno nasmejal, a bolezen je bila močnejša in tiho si odšel, kot lepa misel nate, ki ne mine, pusti pa večne nam spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, moža, dedka in pra-dedka
ROKA LIPOŠKA
(2.8.1910-14.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo članom PGD Vojnik, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Lavriču in medicinskim sestram žilne kirurgije bolnišnice Celje, pevcem Savinjskega okteta in pogrebnemu podjetju Raj.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: hčerka Slavica, žena Anica, vnukinje Andreja in Urška z možema, Tina in pravnukinje Ana, Klara in Maša.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, ' i sestre
MARTE GOLAVSEK
roj. Cvenk iz Šempetra v Savinjski dolini (14.11.1944-10.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in sočutja v težkih trenutkih. Hvala za cvetje, vence, sveče, svete maše in cerkvene potrebe ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Lepa hvala zdravnikom in medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Žalec in Splošne bolnišnice Celje, ki so se na vso moč trudili, da bi jo ohranili pri življenju. Posebna zahvala velja gospodu župniku Mirku Skofleku za tako spoštljiv in duhovno bogat obred slovesa. Zahvaljujemo se pevcem Savinjski zvon in cerkvenemu zboru z organistko, gospe Ivanki Ropotar za ganljiv in čustven govor, kolektivu OŠ Šempeter in Petki Žalec, Planinskemu društvu Šempeter, Sekciji upokojenih obrtnikov ZZG Žalec, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šempeter, Društvu upokojencev Šempeter, gospodu Petru Škrabarju in KS Šempeter, gospodu Viliju Ograjenšku za tako lepo odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar. Vsem krajanom Šempetra in drugim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena in najlepša zahvala.
V globoki žalosti: vsi njeni.
Že eno leto v grobu spiš, a i> naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, vedno in povsod si ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
30. julija 2005 bo minilo leto žalosti, kar te ni več med nami, dragi mož, ate in dedi
ALOJZ ŠUMEJ
iz Vrbnega, Šentjur
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Zaman oziramo se tja . na hišni prag, kjer tvoje dobrote deležen je bil čisto vsak. Zdaj lučka tam na grobu ti gori, spomin nate in na tvoje pridne roke še zmeraj živi...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
MARIJE CEROVSEK
Olarjeve Micike z Rifnika (24.6.1929 -17.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavkam in sodelavcem trgovine Spar Šentjur in Pokrajinskega muzeja Celje, ki so nam v dneh slovesa stali ob strani. Hvala za ustna in pisna sožalja, sveče, sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedi Dragici za pomoč ob njeni bolezni, hvala patronažni sestri Sabini ter celotnemu osebju ZD Šentjur za obiske na domu. Hvaležni smo vsem, ki boste s prijazno mislijo postali ob njenem grobu.
Žalujoči: hčerki Dorica in Nadá z družinama ter ostalo sorodstvo.
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
15.	7. : Irena KRAMBER-GER iz Celja - dečka. Ivica KRAMPERŠEK iz Loke pri Žu-smu - dečka, Urška SYDEE iz Celja .- deklico, Sabina CVAHTE ČADEŽ iz Celja - deklico, Andreja OROŽ iz Zreč
-	deklico, Andrejka ROBNIK iz Luč - dečka, Natalija PILIH iz Šempetra - dečka.
16.	7.: Natalija DREV MUOŠEK iz Petovč - dečka," Branka UPNIK iz Solčave -deklico, Mateja DEŽELAK iz Jurkloštra - dečka, Andreja OŠLAK iz Dramelj - deklico, Cvetka ZUPANC iz Stranic - dečka.
17.	7.: Marjetka JAGER iz Sevnice - deklico, Andrejka MIKULEC iz Petrovč - dečka, Lidija KROFLIČ iz Vojnika - dečka, Mateja KOVAČ iz Mozirja - deklico, Anja JANŽOVNIK iz Mozirja - deklico.
18.	7.: Adriana KRIVEC iz Rogatca - dečka, Desanka ČASLAN GRAJŽL iz Celja -dečka, Nataša KRK iz Velenja - dečka.
19.7. : Lidija OBLAK iz Griž
-	deklico, Vite SEMPRIMOŽ-NIK iz Vranskega - deklico, Milka BRKOVIČ iz Laškega -dečka.
20.	7.: Simona MOLIČNIK iz Luč - dečka, Zdenka POLIČNIK iz Ljubna - dečka, Marina HROVAT iz Celja
-	deklico, Špelca GOLOB iz Šmarja pri Jelšah - dečka. Dragica REPAS iz Stranic -dečka, Sonja BAREŠA PANIČ iz Žalca - dečka.
21.	7.: Mirzeta SAKALIĆ iz Celja - deklico, Valerija SEVŠEK iz Rogaške Slatine -deklico, Mateja SKOK iz Slovenskih Konjic - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se: Kari KASESNIK in Mojca IHA-NEC, oba iz Vojnika. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Boštjan SMEH iz Kamene in Tatjana KRIŽANEC iz Cest, Erik LESJAK iz Zg. Negonje in Mi-
lena VREŠ iz Donačke Gore, Bojan MESARIC in Melanija JUTRIŠA, oba iz Tekačevega, Vilijem ZOBEC iz Kristan Vrha in Sonja ČEBULAR iz Zagaja pod Bočem, Stanislav KAMPLET in. Mateja KAMPLET, oba iz Polžanske Gorce.
Velenje
Poročili so se: Ivan LIPNIKAR iz Velenja in Safi-ja KALENDER iz Cerknice.
Celje
Umrli so: Rok LIPOŠEK iz Vojnika, 95 let, Janez ČRETNIK iz Klanca, 70 let, Darinka VODIŠEK iz Levca, 37 let, Anton VODUŠEK iz Celja, 68 let, Ivan PETEK iz Spodnje Rečice, 81 let, Neža LEBER iz Košnice pri Celju, 88 let, Olga KOVAČ iz Za-bukovice, 53 let, Ciril ČATER iz Kamenč, 77 let, Pavla BOHINC iz Celja, 81 let, Ana ŽLAUS iz Globoč, 74 let, Stanislav HUDOVERNIK iz Ar-je vasi, 65 let, Rudolf ŠTEPIHAR iz Nove Cerkve, 91 let, Martin KLINAR iz Požnice, 74 let, Stanislav SMOGAVC iz Gabrovnika, 56 let, Marta Jožefa GOLAVŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini, 61 let, Vincenc MIRNIK iz Petrovč, 84 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Frančiška ČEBULAR iz Polžanske gorce, 85 let, Olga BEVCAR iz Vonarij, 81 let, Anton ANDERLIČ iz Vonarij, 48 let, Boris TODOROVIČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 31 let, Martina JUG iz Gostince, 81 let, Cecilija KOVAČIČ iz Trebč, 95 let, Jože ULČNIK iz Zagaja, 25 let, Bojan SIKOŠEK iz Vojska, 34 let, Erich REITER iz Avstrije, 84 let, Martin ARZENŠEK iz Sladke gore, 86 let, Jože LAVRIČ iz Rogaške Slatine, 66 let.
Velenje
Umrli so: Zofija LEGVART iz Velenja, 41 let, Dorde DAJIČ iz Kasaz, 67 let, Ljudmila COKAN iz Velenja, 92 let, Štefanija PODVINŠEK iz Šoštanja, 89 let. Bora TOLIMIR iz Velenja, 45 let, Franček ČEBIN iz Ločice ob Savinji, 76 let.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Tašča, da te kap
11.30. 13.40.16.20.18.40,20.50.23.00
13.00.16.00, 18.30, 21.00.23.30 Hiša voščanih figur 14.00.16.30, 18.50, 21.10,23.40 Kung fu frka
12.00. 14.40.17.00,19.30,21.40,23.50 Roboti 10.00.16.10 Vojna svatov 12.30.18.10. 20.40,23.10 Hitra zebra 11.00. 16.50 Učinek metulja 14.20.19.00. 21.30.23.50
m
15.30. 20.20,2250 Stoparski vodnik po galaksiji
17.30
In prišla je Poty
15.00. 20.00,2220
LEGENDA:
predstave so vsak dan
predstave so v petek in soboto postav? w y štete in wlelw
Hiša voščenih figur
14.20. 16.50,19.20.21.50,00.20
13.10.15.50.18.30,21.10.23.45 Kung fu frka
15.10.17.20,19.30,21.40.23.50
14.50. 16.45, 18.50 Dvojna ničla
21.00.23.00
Hany Potter in dvorana skrivnosti
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto
■■mmzi
PETEK in NEDEUA 21.00 Rekonstrukcija
SOBOTA 16.00 Garfield 21.00 Rekonstrukcija
SREDA 21.00 Babica
19.00 Zlo
21.00 Življenje je
NEDELJA 20.00 Zlo
PRIREDITVE
Od 10.30 do 17.30 Muzej novejše
zgodovine Celje_
Demonstracija obrti
predstavlja se urar Božo Godnik
19.00 Šoštanjsko jezero
Small fest
tradicionalni festival
20.00 Stari trg Slovenske Konjice _
Bratje iz Oplotnice koncert riarodnozabavne glasbe 21.00 Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje - odprto prizorišče___
Poletna noč na Starem gradu Celje
SOBOTA, 30.7.
10.00 Stari trg Slovenske Konjice Animacije za otroke
likovna delavnica
Kulturna sobotnica
19.00 Šoštanjsko jezero
Small fest
tradicionalni festival
19.00 Grad Podsreda
Zaključni koncert slušateljev seminarja za saksofon
20.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek Dotik narave
sejem
22.00 KUP KLjUB, Celje Edenon koncert
NEDELJA, 31.7.
Loče - celodnevno dogajanje
33. tradicionalni kmečki praznik Loče
16.00 Večnamenska dvorana Pristava 5. srečanje ljudskih pevcev in godcev
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito, razstava o zamolčanih grobiščih, do 20.9.
Izobraževalni center Štore: 25 let
po zadnjem pisku Štefke, do 10.9.
Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichten-berga, do 9.10., ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke svetoludjske uganke, avtorja Mihe Mlinarja, do 2.9.
Osrednja knjižnica Celje: plakati iz zbirke filmskih plakatov Osrednje knjižnice Celje, avtor Marijan Pušavec, do 31.8.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje:
likovna dela - slike, rože (tempera) Majde Žličar iz Celja, do 31.8.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: mednarodna grafična delavnica Danes grofje Celjski in nikdar več, od 24. 7. do 31. 7.
STALNE RAZSTAVE
Od 17.00 do 19.00 Stari grad Celje -
Pelikanov stolp_'
Tiskanje grafik in replik stare Valvasorjeve grafične stiskalnice (1678-1689) iz gradu Bo-genšperk grafična delavnica
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Sodobna japonska umetnost / Umetnost nove generacije, do 13.8.
Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik: študentske poletne premiere Jurij Korenjak s fotografsko serijo Popotovanje, do 2.8.
Kavarna celjskega doma Celje: likovna dela - akvareli udeležencev devetmesečnega tečaja Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda, do 31.7.
Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji) Vilme Mavrič iz Celja, do 31.8.
Avla SB Celje: Biološko in kemijsko eksperimentiranje, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 16.8.
Likovni salon Celje: Sodobna japonska umetnost / Umetnost nove generacije, do 13. 8.
Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Slavice Tesovnik, do 31.8.
Galerija Mik: razstavlja slikar in grafik Stanislav Petrovič Čonč, do 8.9.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 46 držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30.8.
Galerija Borovo: dela Alberta Za-veršnika, do 5.8.
Galerija Mozirje: dela Cvetke Kra-
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30. 9.; Ali jih je še mogoče rešiti?, Konservacija in restavracija pisne dediščine, do 9.9.
Galerija Volk Celje: razstava VII. Poletnega slikarskega Ex-tempora Dolgo vroče poletje J.SKD OI Celje, do 31.8.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.
Poletje
knežje
\ / eLMJ
v Celju mestu
Pod okriljem Mestne občine Celje SOBOTA, 30.7.
10.00 Vodni stolp Celje
Zgodba o izgubljeni dudi
glasbena predstava (v primeru slabega vremena v Hermanavei ga muzeja)
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na plamo Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja, ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
r: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
Zaradi vzdrževalnih del so od 1. do 15. avgusta 2005 vse stalne postavitve Muzeja novejše zgodovine Celje ZAPRTE za obiskovalce.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 6. avgusta na Grintovec. Na pot bomo odšli ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 1. avgusta na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
novitednik
adinski center cel
Poletje pod kostanji - Atrii MCC
Sobota ob 21.30
Tadej &Playfullness Zvrsti od pravega ročka in etno-am-bientalne harmonije do disco in funky ritmov ter glasbe, ki dovoljuje in zahteva ples in zabavo.
Bgawnr
V avgustu sledi: DELAVNICE
Od 15. 8. do 18. 8. od 12. do 14. in od 15. do 17. ure. Tolkalsko bobnarska delavnica Mentorja: Bojan Krhlanko in Janez
Vsebina: spoznavanje ritmov, spoznavanje osnov igranja na bobne in ostala tolkala.
Osnove slikanja in risanja tehnika akvarel
Mentorica: prof. Helena Maček tehnika akvarel 1. - 2. 8. od 11. do 14. ure
tehnika kolaž, mozaiki 16. - 17. 8. od 11. do 14. ure
tehnika akril na platno 22. - 23. 8. od 11. do 14. ure
Mladinski center Dravinjske doline
Petek
18.00 Dobra družba
Poletna prostočasna delavnica: Izdelava vaz Sobota
20.00 MC Patriot Terasa party Sobota
17.00 - 18.30 odbojka,
18.30 - 20.00 badbinton, tenis, razno 21.00 - 22.00 aerobika
www.novitednik.com
Wk, Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
Repertoar za sezono 2005/2006 Evripid: Medeja
Režiser Jernej Lorenci Elfriede Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb
Režiser Samo M. Strelec Oderpododrom
Ray Cooney, John Chapman: Saj niste sami v postelji, gospa Markham
Režiser Vinko Moderndorfer
Nicholas Wright: Njegova temna tvar
Režiserka Tijana Zinajič
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Poletna ustvarjalna druženja ob risanju, slikanju, oblikovanju z glino in
Delavnice bodo od 10.00 do 14.00 ure, od ponedeljka do petka. Predvideni termini: 8.8. do 12.8. - likovna delavnica 22.8. do 26.8. - oblikujemo z glino
Klub ^ Smeh ug
Poletne ustvarjalne delavnice
10.00 -13.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Otroške družabne igre
17.00 - 19.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Vse delavnice so brezplačne, pripravljajo jih v KD Šentjur - vhod zadaj.
i irtTERHET XRWRIW STRflE
' smriEiovR m celje
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava aktov in črno belih fotografij mladega fotografa Blaža Lesjaka. Info na www.filter-slovenia.org
www.radiocelje.com
www.novitednik.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje zà duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 OO 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Eranjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si



Nagradna križanka
HOROSKOP
Ona: Ne smete tako hitro obupati. Mogoče niste začeli iskati na pravem mestu ali pa celo nočete priznati resnice takšne, kakršna je. Čas bo prinesel svoje, k temu pa bo v veliki meri pomagal - saj veste kdo.
On: Še vedno si niste na jasnem, kaj si v resnici želite: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali pa vročo avanturo. Jasno vam je le eno: na dveh stolih se pač ne da sedeti Pohitite, saj bo kmalu prepozno!
UEWMtta
Ona: Kar se da hitro boste morali reagirati, saj boste sicer zamudili ugodno priložnost. Ne odlašajte, temveč zgrabite priložnost z obema rokama in z malce sreče vam bo uspel pravi poslovni podvig!
On: Ko boste spoznali, kaj pravzaprav iščete, boste že zelo blizu temu, da to tudi najdete. Vložite še zadnje napore v to, kajti končni uspeh je že na dosegu roke. Le zakaj bi ga zdaj po neumnosti izgubili?
Ona: Nekdo vas bo vztrajno obletaval, a vi ne boste nič kaj razpoloženi. Pisma, ki ga čakate, še ne bo kmalu, vendar je to predvsem posledica tega, ker se tudi vi niste potrudili, da bi takoj odpisali.
On: S treznim razmislekom vam bo uspelo veliko več, kot si morda mislite. Nikar se ne podcenjujte, ampak bodite realni! Tudi vi niste ravno od muh in ste sposobni izpeljati še tako zahtevne načrte.
Ona: Pri napredovanju vas sodelavci ne bodo ovirali, nasprotno - celo pomagali bodo, tako da boste prav prijetno presenečeni. Končno bo tudi vam padla sekira v med, zato sodelavcem izkažite hvaležnost.
On: Vaši ljubezenski potenciali so na vrhuncu. Takšne priložnosti enostavno ne smete izpustiti iz rôk, saj ste vložili vse preveč truda in prostega časa. Proti koncu tedna se vam obeta nenaden obisk, ki bo prinesel še kar ugodne novice.
STRELEC é
DVOJČKA flft
Ona: Začelo se bo obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Nikar se ne prenaglite, ampak ravnajte tako, da bo vaše tveganje kar najmanjše. Partner se vam bo hotel prikupiti, vi pa ne boste imeli nič proti.
On: Saj ni tako hudo, kot se pritožujete. Vse skupaj je treba pogledati z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se vam precej "vroča« avantura, ki vas bo dodobra izčrpala.
Ona: S partnerjem boste imeli nekaj težav, vendar utegne pameten razgovor urediti marsikatero stvar. Še preden se boste dobro potolažili vam bo z dobro idejo razveselil srce. Realizacija le-te pa je stvar obeh.
On: Prišli boste v rahlo eksistenčno krizo, ki pa jo boste ob pomoči prijatelja kaj hitro prebrodili. Brez panike! Doma se poskusite čimbolj sprostiti, saj ste tega prekleto potrebni. In mislite raje na lepši jutri!
VODNAR
Ona: Znova se boste sestali s poslovnim partnerjem, ki je pred časom zavrnil vašo ponudbo, zdaj pa si bo premislil. Tako bodo aduti povsem i/ vaših rokah in prav pretkano jih boste tudi izkoristili.
On: Srečali boste nove ljudi, ki bodo v kratkem igrali kar precej važno vlogo v poslovnem življenju, zato se potrudite pustiti kar najboljši vtis. Povabila na večerjo nikar ne zavrnite -prav prijetno bo.
Ona: S partnerjem se boste veliko pogovarjali in sanjarili o načrtih za prihodnost, kar vas bo povsem prevzelo. Vse bo v pričakovanju veselega dogodka, ki vam zadnje čase kar ne da mirnega spanca.
On: Prijatelji in sodelavci vam pripravljajo presenečenje, ki bo povsem doseglo cilj. Zabavali se boste kot že dolgo ne in prav nič vam ne bo pokvarilo dobrega razpoloženja. Obeta se vam novo poznans-
DEVICA >i

Nagradni razpis
1.	nagrada: vrednostni bon za 3.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš in bon za 2.000 tolarjev za nakup v lokalih Brglez z Vranskega
2.	nagrada: dve vstopnici za 3-urno kopanje v Termah Olimia
3.-5.	nagrada: Kuharske bukve Radia Celje 2.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 4. avgusta 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega-tednika, ki je izšla 22. julija. Prispelo je 798 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 54
Vodoravno: ASTROLAB, SUROVINA, TLAK, ADO, MAJ, SNOB, AVA, LALA, PZ, TENDA, BANKOMAT, IS, OPEL, BRAKADA, KIST, DEBRA PAGET, OO, OPRAV, LOLA, TAJKA, RAM, ANVAR, EMU, KVAS, ARIA, RAZORI, OLJE, LAR, AT, VODOVODNA CEV, ČOVINEK, VADNICA, ALOD,
MOHR, AT, IČ, EOS, OLJA, DRŽAVNE, PRVAKINJE, AAR, JAEN, NBA, AURA.
Geslo: Kdor nikdar ne začne, ne more nikdar končati.
Izid žrebanja
1.	nagrado - vrednostni bon za 5.000 tolarjev za bowling v Planetu 1\iš prejme: Tatjana Frajle, Poštna pot 2, 3000 Celje.
2.	nagrado - dve vstopnici za 3-ur-no kopanje v Termah Olimia prejme:
Lidija Antonič, Ločica 15 c, 3313 Polzela.
3.-5. nagrada - vrednostni bon za 2.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš prejmejo: Borut Jurjovec, Prešernova 3, 3310 Žalec; Karmen Žikovšek, Ojstro 5, 3270 Laško in Romana Kuz-ma. Nova Cerkev 110, 3203 Nova Cerkev.
Vsem nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeli po pošti.
1 i à.		4 5 6				11 12
	13	14 115 116	17 18 19			
		20 21 22	23 24 25			
Ime in priimek: _
Naslov: _
Davčna številka:-
Ona: Lahko bi se primerilo, da bi se zadeva še bolj zakom-plicirala, vendar ste pravočasno reagirali. Ni še vse dorečeno in v 'zraku', je še dosti kombina-đj, ki lahko prinesejo prav lep finančni učinek.
On: Težavo boste zaupali prijateljici, ki vas bo znala še kako lepo potolažiti, Skozi iskren pogovor boste spoznali, da lahko iz vsega skupaj pričakujete tudikofi/eč^kca samo prijateljstvo.
EHBE3
Ona: Obnašate se, kot da ne veste, kaj bi radi, zato ste se že marsikomu prav pošteno zamerili. V bistvu je to le površinska maska, s katero boste poskušali skriti ranljivo naravo. Še preveč vam bo uspelo.
On: Počitek, ki ste ga načrtovali, bo treba še malo preložiti. Vseeno se boste prav prijetno zabavali, saj boste proste trenutke preživeli v bližini nekoga, ki vam že dalj časa ne gre iz glave.
Ona: Nekdo vam bo dal vedeti, da ob vaših zaljubljenih pogledih ne more ostati hladen. Nikar ne čakajte na tisto, kar lahko dobite sedaj, ampak zgrabite priložnost z obema rokama. Ne bo vam žal!
On: Na ljubezenskem področju vas čaka izredno prijetno presenečenje, ki ga resnično niste pričakovali niti v sanjah. Izkoristite to enkratno priložnost in si uresničite cilje iz svoje preteklosti.
Ona: Karkoli boste že storili, vse se bo obrnilo natanko tako, kot bi si lahko samo želeli. Očitno ste rojeni pod srečno zvezdo, ki vam trenutno pomaga na poslovnem in tudi ljubezenskem področju.
On: Zaradi novosti na ljubezenskem področju se boste znašli v precej nenavadnem položaju, ki pa vam bo na nek način povsem pisan na kožo. Partnerka bo malo zadržana, a se bo hitro navadila na novo situaci-
Radijska patrulja tokrat na Dobrni
Toyota yaris je bila minuli teden tudi na Dobrni. Radijska ekipa je bila kar hitro opažena in tokrat je ekipo, bolj kot ona njega, ustavil Milan Kamenik z Dobrne.
»Radio Celje mi vedno dela družbo v osebnem avtomobilu, ker Dobrno zelo dobro poznam, pa sem vedel, da vas bom takoj opazil. In sem šel na lov,« nam je zaupal Milan, ki je v zameno dobil kar 24 pollitrskih plastenk vode pivovarne Union in kilogram kave Tropic caffe. Tokrat je
bilo v yarisu še posebej živahno, saj je Aljošo Bonči-no, Branka Ogrizka in Simono Šolinič nasmejala še naša Maja Gorjup, ki je bila tokrat v studiu. Ker jih je napovedala kot »osebke Radia Celje«, je" seveda tudi vedela, da ekipa ob tem ne bo mogla ostati resna, kar je bilo razvidno tudi ob javljanju, saj je Simona zaradi smeha komaj govorila. V omenjeni nagradni igri, ki je v javnosti
KA TEDNA
oddaje. Tokrat pa ste lahko ozadju slišali tudi našega
naletela na odličen odziv, pa škrata Poldeta (čeprav smo je predvideno samo javljanje ga poslali na dopust, se ga i; spikerja oziroma voditelja gleda ne moremo rešiti...) z no vozovnico.
izjavo, ki tja ni sodila ... Radijska patrulja je zato Poldeta posadila na prvi avtobus za tujino in mu kupila enosmer-
Ime: Maša Priimek: Fabjan Starost: 1 leto Hobiji: tekanje za golobi in iskanje pajkov po kotih stanovanja
Hrana: piščanec, riž in čisto male kosti
Moški, ki ji zavrti glavo: sosedov Muri
Dosežki: ne lulam več v dnevni sobi
Za koliko denarja bi se slikala gola: bilo bi vredno premisliti
Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: ko je bila še , čisto majhna, je tehtala manj kot kilogram
Inteligenčni kvocient: večji kot pri dobermanih in pitbulih
Polde tudi v Grčiji
Našega škrata Poldeta je na počitnice vzela tudi Milena Remškar iz Vojnika. S partnerjem Ernestom Pa-radišem je uživala na Ro-dosu, uživanja pa je bil deležen tudi naš škrat.
Kot nam je poročal, je užival v morju in med morskimi deklicami in celo v luna parku. Očitno pa mu je bilo najbolj všeč na terenu, ko je spoznaval tamkajšnje znamenitosti. Ravno med tem je nastala tudi objavljena fotografija. Menda mu je bilo tako všeč, da so ga
PLESKARSTVO FASADERSTVO
Zmagovalni Zeusi
Ko smo bili prepričani, da bo skupina Zeus po odhodu pevca počasi utonila v pozabo, so nas fantje presenetili z novo pevko, z dobrodelno akcijo zbiranja denarja za žrtve cunamija, s potovanjem na nov planet in seveda s svežo zmago na koprskem festivalu Nova scena, ki ga vrsto let podpira tudi naš Radio Celje. Zeusi so tam namreč pometli s konkurenco in osvojili tudi nagrado za najboljše besedilo, vsi tisti, ki ste gledali prireditev, pa ste bili zagotovo navdušeni nad požiralci ognja, ki so popestrili njihov nastop.
komaj prepričali, da pride nazaj v Celje. Po doslej znanih podátkih ni bil carinikom prav nič sumljiv na mejnih prehodih ... Tudi ta fotografija je v igri za glavno nagrado. Čakamo namreč na vse fotografije, ki so nastale ali še nastajajo na počitnicah s škratom Polde-tom, ki mora biti na sliki kot dokaz, da je bil res na počitnicah. Konec poletja, ko bodo prispele vse fotografije, bomo izbrali naji-zvirnejšo, avtorja pa nagradili s potovanjem.
adiocelje
Mambo Kings
Če ste zelo pozorno spremljali letošnje Melodije morja in sonca v Portorožu in si vzeli čas za nastop skupine Mam-. bo Kings, ste na odru zagotovo opazili tudi Celjana Asi-ma Masla, ki je po novem njihov redni član. »Naša pesem je bila zelo navihana, zato mi je bilo malce žal, da se nismo uvrstili v veliki finale,« nam je zaupal vsestranski Asim, ki kani v bližnji prihodnosti odpreti svojo lastno taksi službo.
IZTOK GARTNER
Prijatelja za vedno
Direktor Gorenja Franjo Bobinac je bil na nedavnem Pivu in cvetju znova v družbi svojega nekdanjega službenega kolega Jožeta Staniča, ki nam je zažugal, da moramo o njem napisati kaj lepega. Še sreča, da nam ni pokazal kakšnega drugega prsta.
V make-donščini?
Aleksander Svetelšek, za
prijatelje Super Alex, tudi v Laškem ni mogel brez mobilnega telefona, kjer je prebiral zelo skrivnostno SMS-sporočilce. Prepričani smo, da je bilo napisano v makedonskem jeziku.
Kdor zna,zna
Gospod Mesič, človek brez katerega včasih ni šlo, se je na prizorišče vrnil v velikem in sila modernem slogu. Kdor zna, pač zna.	IG, foto: GK