PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir	Leto XXK. Št. 275 (8677)	TRST, petek, 23. novembra 1973
________________ .	_______________________■——i^———
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE PORABE PETROLEJSKIH PROIZVODOV IN ELEKTRIČNEGA TOKA
Podražitev bencina in prepoved vožnje z osebnimi avtomobili in motorji ob nedeljah ter praznikih
Ukrepi o podražitvi petrolejskih proizvodov so stopili v veljavo opolnoči, ukrepi o prepovedi vožnje pa začnejo veljati 2. dec. - Omejena hitrost na vseh cestah na 100 km, na avtocestah pa na 120 km na uro
Podražitev bencina na 200 lir liter, plinskega olja pa na 50 lir liter
Kakšne bodo posledice ?
So ukrepi, ki jih je vlada sprejela na področju varčevanja s ^ petorei jskimi	proizvodi upravičeni
ali ne, o tem se bo v prihodnjih dneh mnogo govorilo. Dejstvo, da Italija, v položaju, v katerem se je znašla v zadnjih mesecih na energetskem področju, zlasti pa še na področju petrolejskih proizvodov, ni mogla še naprej odlašati z ukrepi za zmanjšanje porabe bencina, plinskega in gorilnega olja. Če so ti ukrepi pravični ali krivični, če bodo več koristili kot škodovali ali nasprotno, bomo videli šele v doglednem času.
Rekli smo že, da se tem ukrepom vlada ni mogla izogniti. Zato je primerno, da najprej spregovorimo o osnovnem vprašanju, o vzrokih pomanjkanja petrolejskih proizvodov v Italiji. Povedati je treba, da v sedanjem primeru ne gre toliko za tako imenovano krizo dobav zaradi «bojkota» arabskih držav proizvajalk surovega petroleja v zvezi z izraelsko - arabsko vojno.
V Italiji gre predvsem za krizo cene petrolejskih proizvodov. Zato je vsako obtoževanje Arabcev, da so povzročili tudi pri nas pomanjkanje bencina in ostalih petrolejskih proizvodov, krivično in namerno, da bi prikrili resnične vzroke splošne energetske krize v naši državi in v zahodni Evropi sploh.
Italija dobiva za svoje potrebe dovolj surovega petroleja. Toda velike petrolejske družbe, ki dobavljajo surovi petrolej in ga v Italiji predelujejo, že dlje časa zahtevajo višje cene za svoje proizvode, kot jim jih plačujejo v ostalih zahodnoevropskih državah. Za vse tiste italijanske zasebne predelovalce surovega petroleja, ki so prav tako odvisni od velikih mednarodnih petrolejskih družb, velja isto pravilo: družbe zahtevajo iz meseca v mesec višje cene surovine, kot se višajo tudi v državah proizvajalkah. Stvar je v neki meri zelo preprosta. Arabske države se ne pustijo več izkoriščati, kot so jih doslej izkoriščale zahodne petrolejske družbe. Za svoje bogastvo. ki ga imajo pod zemljo zahtevajo pravično ceno.
Znašli smo se torej v stanju, da če hočemo imeti surov petrolej, ga moramo tudi pošteno plačati, če hočemo imeti petrolejske proizvode, jih moramo drago plačati petrolejskim družbam. Takšen je seveda danes položaj. Postavlja pa se vprašanje, v kolikšni meri je italijansko gospodarstvo, ozdroma v kolikšni meri so italijanski potrošniki v stanju zdržati ta pritisk. Ne smemo pozabiti, da je danes petrolej surovina za gorivo, ki poganja na miliione in milijone osebnih in tovorn’h avtomobilov, diesel strojev za vlake in ladje, da se ogromne količine petrolejskih proizvodov porabijo za termoelektrarne, še večje količine surovega petroleja pa za predelavo v petroke-mijski industriji.
Podražitev petrolejskih proizvodov prizadene torej poleg lastni-kot osebnih avtomobilov tudi celotni prometni in proizvajalni sistem v državi. Še bolj pa bi seveda prizadelo državno gospodar stvo pomanjkanje petrolejskih proizvodov. Zato so vladni ukrepi trenutno koristni. Vprašati pa se moramo, kako bo omejitev porabe prevoznih sredstev in prepoved vožnje avtomobilov ob nedeljah m praznikih vplivala na druge gospodarske veje, na mali krajevni turizem, ki je okrog velikih mest zelo razvit in od katerega v Italiji živi pretežna večina hribovitih krajev: kako bo podražitev goriva vplivala na ceno-industrijskih proizvodov, na ceno prevozov in sploh na ceno potrošnega blaga, ki predstavlja zadnji člen v verigi podražitev.
Posebno zaskrbljenost vzbuja vprašanje naraščanja cen, ki po-
stavlja vlado pred velike odgovornosti. Bedo dosedanji ukrepi o zadrževanju cen vzdržali, ali bodo popustili? V kolikšni meri bo vlada sposobna preprečiti podivjanje inflacije, na katero bodo pritiskala nova gospodarska neravnovesja na proizvajalnem in trgovinskem področju?
SLAVKO ŠTOKA
RIM, 22. — Vlada je sinoči zasedala pozno v noč, potem ko so se dopoldan sestali pri Rumorju gospodarski ministri in razpravljali ter pripravili ukrepe o omejitvi porabe petrolejskih proizvodov in električnega toka.
Na seji je vlada po večurni razpravi sprejela sledeče ukrepe:
(podatki sicer niso uradni, ker je bilo uradno sporočilo vlade objavljeno šele po zaključku redakcije): cena bencina super je bila povišana od sedanjih 185 na 200 lir liter, navadnega bencina je bila povišana od 175 na 190 lir liter. Ta ukrep je stopil v veljavo nocoj opolnoči.
Cena plinskega olja se je podražila na 50 lir liter. Tudi ta ukrep je začel veljati nocoj opolnoči.
Vlada je sklenila prepovedati kroženje zasebnih avtomobilov co < * ure v soboto do 24. ure v nedeljo z začetkom 1. decembra. Prepoved velja tudi za vse vrste motornih koles in motornih čolnov. Isto velja tudi za vse ostale praznike.
Ob tej priložnosti je vlada sklenila, da bodo ob nedeljah in praznikih lahko krožili z avtomobili zdravniki, babice, živinozdravniki, duhovniki iz nujnih razlogov, toda samo v občinskem območju. Obenem pa je strogo prepovedano dati v najem zasebnikom avtomobile.
Ob nedeljah in praznikih lahko krožijo javna prevozna sredstva in avtobusi zasebnih prevoznikov. Možno je prirediti tudi kolektivne izlete z avtobusi.
Poleg tega je vlada odredila zaporo vseh bencinskih črpalk vključno avtomatičnih od 24. ure v petek do vključno 24. ure v nedeljo. Ta ukrep stopi v veljavo 1. decembra. Na vseh cestah je bila omejena hitrost na 100 km na uro, na
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiJiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
ZAOSTRITEV PETROLEJSKE KRIZE V EVROPI
AVSTRIJA V VELIKIH TEŽAVAH FRANCOZI PRIPRAVLJAJO OMEJITVE
ZDA grozijo z gospodarskim bojkotom arabskih držav
DUNAJ, 22. — Tudi Avstrija je ena od držav «prijateljic Arabcev»
.,—ji. ...	—-------'----- in da proti njej arabske države
niso sprejele nobenega omejitvene ga ukrepa. Kljub temu pa se Francozi bojijo, da bodo morali kaj žrtvovati na oltar «varčevanja» v za-
zabredla v hude težave z oskrbovanjem s surovim petrolejem. Petrolejske družbe so danes sporočile, da bodo zmanjšale za 20 odst. dobavo surovega petroleja avstrijskim
zahodnim pokrajinam. Dunajska ' hodni Evropi. Čeprav uradni krogi
vlada je ostro odgovorila na to e mejitev. Finančni minister je izjavil, da se bo Avstrija obrnila na mednarodna politična in sodna telesa, da zagotovi spoštovanje že sklenjenih dogovorov o dobavi. Poudaril je tudi, da naftovod Trst — Ingolstadt gre skozi Avstrijo in da ima zato Avstrija določeno prednost pri dobavi proizvodov iz petrolejskih čistilnic v Ingolstadtu na Bavarskem.
V Franciji prav tako govorijo o skorajšnjih omejitvah dobave petro-
poudarjajo, da dobave surovega petroleja redno prihajajo v francoska pristanišča, so vendar nekatere mednarodne družbe že opozorile francoske oblasti, da bodo v decembru prisiljene zmanjšati dobavo surovega petroleja, ki ne prihaja iz arabskih držav, za 10 ali 15 odst.
V	Parizu dajejo še posebno važnost obisku libijskega predsednika Gedafija. Prispel bo jutri in v soboto ga bo že sprejel predsednik Pompidou.
V	ZDA so začeli močno kampa-
lejskih proizvodov za zasebno po-. njo proti arabskim državam, ki so trošnjo. Znano je, da je Francija | omejile dobavo
surovega petroleja
iiiiiiiHiimiamuiinmmiHiiiiHiimiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiimiiiiitiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimii
FIAT SE SKUŠA IZOGNITI ZAHTEVAM DELAVCEV
Negativen odgovor kovinarske zveze na predloge FIAT
TURIN, 22. — V sporočilu, ki ga je v teku današnjega dne objavila vsedržavna zveza kovinarjev o pogajanjih, ki so bila v začetku tedna s predstavniki podjetja FIAT, ocenjujejo sindikalne organizacije predloge podjetja dokaj negativno.
Kar zadeva investicije, zaposlitev in vprašanje Juga je FIAT predstavil predloge za razvoj Juga. javnih prevozov, letalstva in vzporednih dejavnosti, ki so zelo omejeni in predvsem nezadovoljivi, ker ne določajo točnih rokov in točnega načina izvajanja teh načrtov.
Zveza kovinarskih delavcev ugotavlja, da je FIAT skušal ponovno odoreti nekatera vprašanja, ki so bila rešena že v preteklosti, kot so na pr. investicije v nekaterih južnih predelih, še zlasti v zvezi s sedanjim položajem na tržišču. FIAT se je na področju organizacije dela omejil samo na splošne obljube, ki so jih izrazili niegovi predstavniki že na prejšnjih sestankih. Niso pa sprejeli točnih obveznosti kar zadeva rok uresničitve sprememb v organizaciji dela in investici! na Jugu. S tega stališča je odgovor na zahteve delavcev v glavnem negativen in v nasprotju s splošnimi obvezami, ki jih ie podjetje sprejelo glede investicij. ' ‘ .
FIAT nriznava, ugotavlja sporočilo vsedržavne kovinarske zveze,
da je treba rešiti nakupno moč de-
lavskih plač, ki jo je inflacija izpodkopala, ne predlaga pa ničesar v zvezi z menzami, s proizvodnimi nagradami, 14. plačo itd. Še več, skuša se izmikati in trdi, da so dohodki podjetja majhni in da ni razpoložljivih sredstev. Popolnoma nesprejemljivi pa so predlogi o morebitnih poviških: FIAT zagovarja tezo, da mora bit; podjetje na tem področju popolnoma prosto, da sklepa o poviških predvsem glede na zahteve podjetja, ne pa glede na potrebe delavcev.
Pogajanja med
Ameriki. Po včerajšnjih izjavah zunanjega ministra Kissingerja, da bodo ZDA morda prisiljene uvesti gospodarski protibojkot proti arabskim državam, ki so jim zmanjšale dobavo surovega petroleja, je danes bivši podpredsednik ZDA Hum-phrey izjavil, da v ZDA obstaja nevarnost, da bo marala industrija umetnih gnojil zmanjšati proizvodnjo zaradi «arabskega bojkota», kar bo znatno zmanjšalo ameriške kmetijske pridelke. To pa bo imelo, po trditvah Humphreya, katastrofalne posledice za afriške in azijske dežele, ki trpijo lakoto. Bivši podpredsednik je poudaril, da v takšnem položaju senat ne bo dovolil izvoza kmetijskih pridelkov v dosedanjih količinah, da bi ne prizadeli ameriškega prebivalstva.
Perzijski šah pa je dal nekemu libanonskemu tedniku intervju, v katerem poziva arabske države, proizvajalke petroleja, naj ukinejo omejitvene ukrepe, ki so jih sprejele za časa izraelsko - arabske vojne na petrolejskem področju. Perzijski šah opozarja, da je politika	vojne	drugačna	do	politike
miru,	od trenutka ko	so	arabske
države sprejele premirje v pričakovanju mirne rešitve spora z Izraelci. Zato pravi, da bi morali u-kiniti ukrepe proti ZDA in drugim državam, saj jih bodo itak lahko ponovno obnovili, če bi prišlo do nove	vojne,	kar bi gotovo imelo
večji	učinek.	Perzijski	šah	poudar-
ja ,_ da je osebno vedno zagovarjal rešitev spora na osnovi resolucije združenih narodov.
avtocestah pa na 120 km na uro.
Na seji je vlada obširno obravnavala tudi omejitev potrošnje električnega toka. V tej zvezi je določila, da se bodo televizijske oddaje zaključile ob 22.45; kinematografi in gledališča ob 23. uri; restavracije. gostilne, bari in drugi javni lokali ob 24. uri.
Vse trgovine bodo morale zapreti eno uro prej, najkasneje pa ob 19. uri. Obenem bodo omejili reklamno razsvetljavo, javno razsvetljavo za 40 odstotkov, ter zmanjšali električno napetost od 21. ure do 7. ure zjutraj. V okviru varčevanja z električnim tokom in ogrevanjem je vlada sklenila, da bodo javni uradi delali samo od 8. do 14. ure.
Ob 10. dopoldne pa se je začel sestanek v palači Chigi, ki mu je predsedoval Rumor in katerega so se udeležili zakladni minister La Malfa, finančni minister Colombo, proračunski minister Giolitti, minister za industrijo De Mita, minister za državne udeležbe Gullotti in o-brambni minister Tanassi. Na sestanku so sestavili ukrepe za omejitev porabe petrolejskih proizvodov, ki jih je nocoj odobrila vlada. Sestanek je trajal štiri ure in pol. Zvečer ob 19.30 pa se je sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, ki je proučil u-. krepe . ki jih je pozneje sprejela vlada.
Še preden se je vlada odločila za stroge ukrepe, ki jih je sprejela na nocojšnji seji, je izvršni odbor Confindustrie opozoril na hude posledice, ki lahko nastanejo v industriji zaradi zaostritve energetske krize. Organizacija italijanskih in-dustrijcev pravi, da bi pomanjkanje električne energije in petrolejskih proizvodov lahko ustavilo proizvajalno dejavnost, ki se je v zadnjih časih znatno okrepila. Zato zveza industrijcev opozarja vlado, naj pri sprejemanju ukrepov o omejitvi porabe električne energije in petrolejskih proizvodov upošteva predvsem stvarne potrebe industrijskih podjetij, da ne bo prišlo do zmanjšanja proizvodnje.
Prav tako zaskrbljeno gledajo na energetsko krizo trgovci in gostinci, Predsednik vsedržavne zveze trgovcev Orlando je danes izjavil, da so trgovci in gostinci izredno zaskrbljeni zaradi napovedanih u-krepov o prekinitvi dobave električnega toka, ki naj bi ne upoštevala potreb trgovine in turizma. Orlando meni, da bi to znatno omejilo turistično in trgovinsko de-
Senat odobril proračun za 1974
RIM, 22. — Senat je danes odobril proračun za leto 1974, za katerega so glasovale vse skupine večine, proti pa komunisti in desna o-pozicija. Proračun bo sedaj morala odobriti še poslanska zbornica. ' okviru proračuna so odobrili tudi
javnost, ki sta zelo važni gospodarski veji, ki imata veliko vlogo pri gospodarskem razvoju države, predvsem pa pri pridobivanju tuje valute, ki je odločujočega pomena za ravnovesje plačilne bilance.
SEJA OSREDNJEGA ODBORA PSI
Izhod iz krize: povečanje dohodka
RIM, 22. — Davi se je pod predsedstvom tajnika De Martina sestal glavni odbor PSI. Seja je bila na sedežu poslancev socialistične skupine v palači Montecitorio (zaradi istočasnega zasedanja poslanske zbornice).
Glavni odbor je obravnaval naslednja ključna vprašanja: 1. odnos socialistov do reševanja sedanjih gospodarskih težav; 2. italijanska notranja politika v zvezi s fašistič-
nim prevratništvom; 3. vprašanje referenduma o zakonski ločitvi in 4. mednarodna vprašanja (Grčija in Čile).
Referat je podal tajnik stranke De Martino, ki je v uvodu poudaril pomembnost zmage levičarskih sil na nedeljskih volitvah. Gre za u-speh, ki je predvsem politično po memben, ker ni povezan s krajevnimi okoliščinami — je dejal tajnik De Martino. Volivci so s svojim glasom podprli politiko levega centra in socialistično stranko.
V nadaljevanju svojega govora je De Martino obravnaval vprašanja sedanje gospodarske krize. V tej zvezi je dobesedno izjavil:	«Na
svoji zadnji seji je osrednji odbor stranke menil, da povečanje narodnega dohodka predstavlja edini izhod iz krize. To pomeni, da se ne smejo zapostavljati investicije zaradi sedanje težavne konjunkture. Izhod iz krize je samo v spopadu
s tistimi neravnovesji, ki tarejo ci"žavo ne samo na socialni in politični ravni, temveč tudi na gospodarski. Zato je potrebna večja zavzetost državnega sektorja.» V tem smislu niso reforme v nasprotju s politiko zdravljenja gospodarskega sistema, temveč predstavljajo edino pot za likvidacijo pomembnih državnih pasivnih postavk.
De Martino je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo v boju proti fašizmu storjenih več pomembnih korakov, čeprav obstajajo še vedno velike pomanjkljivosti. Na kraju je govoril o grških in čilskih dogodkih.
V diskusijo so posegli vladni podtajnik Servadei ,posl. Mariani, Silvano Labriola, posl. Di Vago, posl. Mariottj ter posl. Vittorelli (zakonska ločitev).
Glavni odbor se bo ponovno sestal prihodnji torek.
.............................lini...........
Predsednik Tito sprejel Mitteranda
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Predsednik republike Tito je sprejel danes dopoldne člane delegacije socialistične stranke Francije pod vodstvom prvega tajnika Francoisa Mitteranda in se zadržal z njimi v prijateljskem
razgovoru. Na sprejemu sta bila tudi predsednik zvezne konference SZ DL Jugoslavije Veljko Milatovič in predsednik komisije mednarodne zveze zvezne konference Dinče Belovski.
člane delegacije socialistične stranke Francije je včeraj sprejel tajnik
izvršnega biroja predsedstva ZicJ Stane Dolanc. Razgovori so se nanašali na naloge in dejavnosti ZKJ na notranjem in mednarodnem področju in na sodelovanje med ZKJ in socialistično stranko Francije.
B. B.
Preiskovalci iščejo v Versilii skladišča orožja prevratnikov
VIAREGGIO, 22. — Pozornost pa-dovskih sodnikov, ki vodijo preiskavo o prevratniškem delovanju skrajne desničarske organizacije «vetrnica» se je ponovno osredotočila na Versilio. V spremstvu namestnika padovskega državnega pravdnika dr. Nunzianteja in stotnika karabinjerjev Rutilia je eden od glavnih obtožencev dr. Gianpaolo Porta Casuari obiskal razna mesta v Versilii. Kaže. da je «izlet» povezan z aretacijo Sandra Rampazza in Santa Sedone. Oba so poheisti aretirali v Viareggiu 19. oktobra, ker so jima našli v avtomobilu pravcati arzenal. Povezan pa je tudi z včerajšnjimi izjavami bivšega padalca Amedea Orlandini-ja, ki je dejal, da je bila «vetr-
zvišanja sklada za razvoj dežel s delodajalci in 390 na 460 milijard lir. Proračun sindikalnimi organizacijami se bo- predvideva primanjkljaj 7.375 milijard do nadaljevala v torek in sredo. lir.
iiiiiiiiiiiiiiiiiHuilHiiiiiiiiHiiiiiimmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiniiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
niki podjetja FIAT. Ocena je v glavnem negativna, zaradi pomanjkanja točnih obveznosti s
Vlada je sinoči sprejela vrsto ukrepov za zmanjšanje porabe petrolejskih proizvodov in električnega toka. Vlada je prepovedala kroženje avtomobilov od sobote popoldne do nedelje opolnoči, isto velja za vse ostale praznike. Bencin se je podražil na 200 lir liter plinsko olje na 50 lir liter. Poleg tega bodo vse bencinske črpalke zaprte v sobotah in nedeljah. Omejena je bila tudi hitrost na cestah na 100 km na uro, na avtocestah pa na 120 km na uro.
Padovski sodniki, ki vodijo preiskavo o «črni mreži» so osredotočili svojo pozornost na Ver-
;:x-S
DANES
_____
silio, kjer naj bi bila skrivna skladišča orožja ligurskih prevratnikov. V tej zvezi je pravd-nik dr. Nunziante soočil v Viareggiu dr. Porto Casuccija z nekaterimi pričami, o rezultatu zasliševanj pa n! bilo mogoče izvedeti ničesar,
Vsedržavna kovinarska zveza je objavila sporočilo, v katerem ocenjuje pogovore, ki so jih imeli njeni predstavniki s predstav-
strani torinskega podjetja glede Investicij na Jugu in drugih zahtev delavcev.
Japonska vlada je zahtevala umik izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj ter spoštovanje zakonskih pravic palestinskega ljudstva in spoštovanje resolucije OZN iz leta 1967. Nova politika Japonske do Bližnjega vzhoda je odvisna od pomanjkanja petrolejskih proizvodov v Japonski, v katero arabske države ne izvažajo več nafte zaradi njene dosedanje politike naklonjene Izraelu.
niča» povezana z nemškimi neona- NATO. Mladenič naj bi pojasnil me-
.......................................................... limiti....................................um....numi..immimimi..
PO ODKRITJU PREVRATNIŠKE ORGANIZACIJE «VETRNICA» V ORTONOVU	po(ja|j^a|
obisk v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsednik Libije El Gedafi, ki je za en dan podaljšal svoj obisk v Jugoslaviji, je danes v spremstvu predsedsika ZIS Džemala Bijediča, predsednika republiškega izvršnega sveta Dragotina Kosovca in zveznega tajnika ra narodno obrambo armadnega generala Nikole Ljubičica ©Stiskal v M starju tovarno letal «Sok-» in letalsko gimnazijo «Maršal Tito». >	,	.
Po ogledu tovarne je libijski predsednik na bližnjem letališču opazoval ekshibicijske polete jugoslovanskih vojških pilotov na letalih «Galeb» jugoslovansKe proizvodnje Po uspešnih ekshibicijah je El Gedafi izrazil iskreno občudovanje :n čestital zastopstvu jugoslovanskega letalstva oa doseženih uspeh.h Pred kosilom, ki ga je priredil Bijedič v čast gosta predsednika Ida. je E: Gedafi položil vtnec na partizanskem spominskem pokopal :š,'u. Po naporni!) dneh. m sc bili spojeni z pogostimi razgovori z jugoslovanskimi državniki in obiskih je libijski predsednik danes popom ne v spremstvu Džemala Bijediča odpotoval s helikopterjem v lovišče Koprivnico blizu Bugoina, kjer bo ostal do jutri, ko bo odšel iz Jugoslavije.
B. B.
cističnimi skupinami
Orlandinj je nadalje poudaril, da so ligurski prevratniki pripravili s podporo nekaterih visokih častnikov in neke ameriške družbe, ki ima sedež v Švici širokopotezno prevratniško akcijo. Akcija naj bi se morala začeti 5. oktobra, a so jo pozneje opustili zaradi organizacijskih težav.
V Ortonovu, kjer ima dr. Porta Casucci vilo, je dr. Nunziante soočil zdravnika z nekaterimi pričami. Ni bilo pa mogoče izvedeti na kaj so se nanašala zasliševanja. V Viareggiu pa je padovski pravdnik preiskal skladišče gradbenega materiala. Lastnik skladišča je pozneje izjavil časnikarjem, da ni nikoli poznal zdravnika Porte Casuccija. Kaže, da se je dr. Nunziante tudi zelo zanimal za jadrnico, ki naj bi bila last Porte Casuccija in ki naj bi bila po navadi zasidrana v pristanišču v Viareggiu. Ladjica, ki jo je zdravnik iz La Spezie dal prepleskati s posebno ze'eno barvo, pa je izginila kot kafra.
Časnikarja turinskega lista «Stampa sera» in tiskovne agencija «Ansa» sta medtem ugotovila, da je dr. Porta Casucci naročil nekemu mehaniku iz Ortonova vrsto dušilcev za samokres. Mehanik je v tej zvezi poudaril, da se je zdravnik javil pred časom pri njem v spremstvu nekega mladeniča, ki je zelo podoben Sandru Rampazzu in ki se je izdajal za funkcionarja
haniku, da čete NATO nujno potrebujejo dušilce za samokrese in se zato obračajo nanj. Moški pa je zasumil, da je zgodbica izmišljena in je zato odklonil nalogo. Poudaril je tudi, da je zdravnik Porta Casucci nenaveden človek, ki je večkrat imel opravka s sumljivimi ljudmi. Zanimivo pa je, da je zdravnik, ko se je preselil v Orionovo in ga tu še nihče ni poznal, izdajal za levičarja in je imel vedno v žepu glasilo KPI «L’Unità». Šele po nekaj letih se je izvedelo, da je vpisan v MSI in da je med vojno kot prostovoljec služil nemški mornarici.
Rimski sodniki, ki vodijo preiska vo o domnevnem poskusu državnega udara, ki ga je pripravljal v decembru leta 1970 Junio Valerio Borghese, so sklenili, da bodo v prihodnjih dneh odpotovali v Pado vo. Tu se bodo sestali s sodniki, ki vodijo preiskavo o ligurskih prevratnikih, da bi odkrili morebitne skupne točke med preiskavama. Včeraj zjutraj je medtem skupina časnikarjev izročila sodnikom fotokopijo poročila, ki so ga sestavili orožniki leta 1969 o sestankih, ki jih je imel Borghese z genovskimi podjetniki in desničarskimi veljaki. Še nepojasnjeno vprašanje je, zakaj sodniki niso dobili od orožnikov o-menjenega poročila, čeprav so večkrat zahtevali od vseh orožniških poveljstev to pomembno dokumentacijo, ki bi znatno olajšala preiskavo o naklepih bivšega poveljnika fašističnih škvader.
Notranji minister Taviani za razpustitev Ordine nuovo
RIM, 22. — Minister za notranje zadeve Paolo Emilio Taviani je izjavil, da po včerajšnji razsodbi rimskega kazenskega sodišča, ni nobenega dvoma, da bo politično gibanje «Ordine nuovo» razpuščeno v skladu z določili zakona Scelba iz leta 1952. To je prvič, da se izvaja člen 3 omenjenega zakona.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
23. novembra 1973
DESETLETNA DEJAVNOST NA PODROČJU ATOMSKE FIZIKE
ZASEDANJE ZNANSTVENEGA SVETA V ATOMSKEM CENTRU PRI MIRAMARU
Kot opazovalec je obiskal center tudi generalni ravnatelj UNESCO prof. tAaheu
Drevi bo spregovoril kaplan Martin Čedermac
V mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru se je včeraj začelo zasedanje mednarodnega znanstvenega sveta. Dejavnost centra prehaja letos v deseto leto svojega obstoja in je torej zasedanje znanstvenega sveta že deseto po vrsti. Zaradi tega se je zasedanja udeležil kot opazovalec sam generalni ravnatelj mednarodne organizacije UNESCO prof. Maheu. To pomembno srečanje je v nrvi vrsti priložnost za obračun in preverjanje vsega dosedanjega dela mednarodnega znanstvenega centra pri Miramaru ter za bodoče načrtovanje dela.
Zasedanju znanstvenega sveta predseduje francoski znanstvenik in Nobelov nagrajenec prof. Alfred Kastler, kot svetovalca pa sta prisotna še angleški znanstvenik prof. Ziman ter prof. Latorre iz Peruja. Predstavništvo mednarodne organizacije UNESCO obsega poleg generalnega ravnatelja prof. Mabeua še sovjetskega znanstvenika prof. No-voshilova, ravnatelja oddelka za znanstveno politiko pri UNESCO ter italijanskega znanstvenika prof. For-tija, načelnika znanstvenega oddelka za raziskave ter višjo vzgojo. Kot opazovalci so prisotni tudi predstavniki agencije za jedrsko energijo (AIEA) na Dunaju. Predstavništvo vodi generalni ravnatelj agencije prof. Eklund (Švedska), sestavljajo pa ga še načelnik kabineta generalnega ravnatelja prof. Wocijk (Poljska) ter načelnik upravnega oddelka AIEA 0’Neal (ZDA). Za mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru so prisotni generalni ravnatelj prof. Abdus Salam iz Pa-
kistana ter podravnatelj prof. Budini iz Trsta. Zaradi drugih obveznosti se zasedanja niso udeležili o-stali trije člani znanstvenega sveta prof. Kothari (Indija), prof. Mar-shak (ZDA) in prof. Kadometsev (SZ).
Srečanje je odprl generalni ravnatelj tržaškega mednarodnega centra za teoretsko fiziko prof. Abdus Salam, ki je v obširnem poročilu orisal delovanje te znanstvene ustanove v pretekli sezoni ter bodoče programe centra.
Uspeh centra samega je razviden že iz ugotovitve, je poudaril prof. Salam, da se je od zadnjega zasedanja znanstvenega sveta, ki je bil januarja lani, udeležilo raznih seminarjev tržaškega znanstvenega centra nad 1700 znanstvenikov iz raznih držav sveta. Od teh je bilo nad 60 odstotkov znanstvenikov iz držav v razvoju.
Od številnih znanstvenih seminarjev, ki so jih v pretekli sezoni priredili v «atomskem mestecu» pri Miramaru, so dosegli najvišjo znanstveno raven tečaji atomske fizike, matematične metode v dir.amiki tekočin ter jedrske fizike. Prof. Salam je nato podčrtal, da so v poletni sezoni priredili znanstveno zasedanje o raziskavi astrofizike ter o teoriji relativnosti. Zasedanje je dopolnjevalo raziskovalno delo po skupinah o fiziki plazme, pri čemer je prišlo do primerjave med znanstvenimi izsledki v Sovjetski zvezi in ZDA na tem področju.
Generalni ravnatelj miramarskega centra je nato spregovoril o izvršenem delu na področju združevanja teorij o elektromagnetskih in šibkih
mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuuiiimiiiiiii
DREVI SEJA OBČINSKEGA SVET» V TBSTU
NOVI MESTNI PREDELI BREZ SOCIALNIH USLUG
Vprašanje svetovalcev prof. Coste, Rossettija m Monfalcona
Drevi se sestane tržaški občinski svet. Na dnevnem redu, poleg redne uprave, je tudi vprašanje pokrajinskega konzorcija za zdravstvo, ki ga svetovalci zaradi pozne ure niso obravnavali prejšnji petek. Ni pa izključeno, da je na odložitev tega vprašanja vplivala tudi odsotnost župana, inž. Spaccinija, ki je želel o tem vprašanju spregovoriti.
V zvezi z vprašanjem zdravstvenega konzorcija so delavci 13 tovarn industrijskega področja in Milj objavili skupno izjavo, da je treba konzorcij ustanoviti takoj in da ga morajo politično voditi občine, kot izraz demokratične \olje prebivalstva, brez drugih vmešavanj.
Kronika dela občinskega sveta beleži, medtem, tudi dve vprašanji svetovalcev prof. Coste, Rossettija in prof. Monfalcona (KPI) o nekaterih kriterijih urbanistične politike občine oziroma odnosih, ki jih občinska uprava ima z zasebnimi gradbeniki.
Gre za vprašanje «konvencioni-rane lotizacije». Ko občinska upra-
va izdaja gradbena dovoljenja na novo parceliranih zemljiščih, zahteva, naj zasebni gradbenik plača stroške za ureditev nujnih socialnih struktur. Tako naj bi nove gradnje, predvsem nastajanje celih mestnih četrti, spremljala tudi gradnja šol, otroških vrtcev, knjižnic, športnih objektov, parkov itd.
Costa, Monfalcon in Rossetti v svojem vprašanju ugotavljajo, da so na novo grajeni mestni predeli še vedno brez nekaterih socialnih uslug, kar naj bi dokazovalo neučinkovitost tega sistema. Občinski svet bi moral, po njihovem mnenju, spremeniti sklep o finančnih bremenih, ki jih morajo v ta namen kriti zasebniki. Pri tem bi bilo treba upoštevati, da so se gradbeni stroški zvišali tudi za javne uprave in ne samo zasebnikom.
Costa, Rossetti in Monfalcon želijo, poleg vsega tega, vedeti, koliko denarja je občinska uprava vnovčila za ureditev družbenih struktur v novih mestnih predelih in kako je ta denar bil porabljen.
interakcijah, kar so znanstveniki že z uspehom preizkusili v Ženevi. Kar zadeva pa bodoče načrte je prof. Salam dejal, da bodo v januarju prihodnjega leta priredili študijski seminar o fiziki trdih teles. V tem primeru gre za znanstveni sektor, ki je povezan s tehnološkim in industrijskim razvojem in bo nedvomno vzbudil veliko zanimanja. Ta seminar se bo nadaljeval do septembra, nakar bo od septembra do novembra na vrsti matematika s posebnimi tečaji iz funkcionalne analize.
Del govora je prof. Salam posvetil vprašanju ustanovitve fakultete bodoče svetovne univerze v našem mestu, o čemer je bilo v zadnjem času veliko govora. Dejal je, da se mora glede tega še sestati generalna skupščina Združenih narodov, ki se bo o tem dokončno izrekla.
Delo znanstvenega sveta se bo nadaljevalo in zaključilo danes.
Konzulta pokrovitelj množičnega zborovanja o hitri cesti
Rajonska konzulta pri Sv. Jakobu je sinoči z veliko večino glasov sklenila, da bo pokroviteljica zborovanja, ki ga prireja enotni odbor v nedeljo ob 9.30 v kinu Moderno, kjer bo govor o hitrih cestnih zvezah. O poteku seje, kateri so prisostvovali številni prebivalci okraja, bomo še poročali.
Še vedno odprto vprašanje predsednika je bilo v središču pozornosti na sinočnji seji rajonske konzul-te za Sv. Ivan, Lonjer in Katinaro. Sedanji predsednik De Petris (KD) je namreč ob koncu seje nepreklicno potrdil svojo ostavko s predsedniškega mesta. Na prihodnji seji, ki ji bo predsedoval najstarejši svetovalec, bodo torej spet glavna točka dnevnega reda volitve predsednika.
POZIV Z UNIVERZE
V torek «dan antifašistične solidarnosti»
f f ' J?
Simbolična zasedba avle medicinske fakultete se je končala. Grški študentje so jo zapustili, v njej pa so se-zbrali študentje medicine, ki so izrazili svojim grškim tovarišem svojo polno solidarnost v boju proti črni diktaturi in preganjanju.
Medicinci so ogorčeno obsodili vse pojave fašizma v svetu: v Grčiji, v Čilu in tudi v Italiji, kjer je črni terorizem še vedno na prvih straneh časopisja. Prav glede zadnjega so študentje ostro obsodili tudi zadržanje italijanskih policijskih in sodnih oblasti.
Svojo skupščino so študentje medicine zaključili s pozivom vsem visokošolcem in dijakom, naj v torek, 27. decembra, organizirajo «dan protifašistične solidarnosti». V ta namen sklicujejo v «auli magni» univerze splošno skupščino.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllIlM
Načelnik političnega oddelka kvesture se je branil s samokresom
Aretirani pobalini, ki so napadli dr. Volpeja in mu ukradli avtomobil
Dva napadalca in dr. Volpe laže ranjeni - Tri ure po dogodku so se zlikovci zatekli v bolnišnico, kjer so jih aretirali
Včeraj zvečer so trije pobalini napadli na cesti načelnika političnega oddelka tržaške kvesture dr. Giovan-nija Volpeja, ki se je moral braniti s samokresom. Nato so mu še ukradli avto in zbežali. Ob 4. uri pa so jih že aretirali: gre za 22-letnega tesarja Fulvia Cusmo iz Ul. Pagano 5, za 25-letnega radiotehnika Alda Lus-sija iz Ul. Furlani in za 27-letnega delavca Giuseppeja Lakoseljaca iz Drevoreda XX. septembra 69.
Trije «mušketirji» so več ur popivali v gostilni v Istrski ulici 166. ki je last 53-letnega Maria Kre-vatina iz Ricmanj 111. Ko je gostilničar ob polnoči zaprl lokal so začeli razsajati, sprli so se z drugimi gosti in končno še brcali vhodna vrata. Nekaj minut pozneje so se spravili na dva mimoidoča:	prvi
jim je zbežal, drugega pa so tako močno brcali v dimlje, da je nezavesten obležal sredi ceste na ovinku Istrske ulice nedaleč od križišča z Ul. Pola.
Ravno tedaj je privozil s policijskih avtomobilom dr. Volpe, ki je bil namenjen v Milje. Ko je zagu neznance okrog negibnega človeka na tleh, je mislil, da gre za promet no nesrečo in je izstopil iz avtomobila. Tedaj se mu je trojica približa la in dr. Volpe jim je pokazal svo jo službeno izkaznico. Surovo so mu odgovorili in naglo iztrgali izkaz nico iz rok ter ga močno udarili s pestjo po obrazu. Dr. Volpe se je od maknil, napadalci pa za njim. Zato je potegnil iz žepa samokres in ustrelil v zrak, podivjani pobalini pa so še vedno grozili, zaradi če sar je dr. Volpe še parkrat ustrelil v tla. Dva izstrelka sta zadela na padalce, ki so se hitro pobrali \ Vclpejev avto in zbežali. Dr. Volpe je ustavil avtomobilista, ki je te-
daj privozil mimo in nemudoma obvestil kvesturo.
V	kratkem so agenti zasledili
to na koncu Ul. Pola, kjer je trčil ob zid in se razbil. V avtu so našli izkaznico dr. Volpeja, na sedežu zraven šoferskega mesta pa je bilo več krvavih madežev. Krvave sledi so odkrili tudi na zidu, ki zapira Ul. Pola. Kazalo pa je, da bo vse iskanje zlikovcev zaman.
Nekaj minut po 4. uri zjutraj, ko so izvidnice policije še vedno vneto iskale napadalce, so le ti iskali p»-moči v bolnišnici. Dva sta bila ranjena s strelnim orožjem:	Cusmo
je strel oplazil po desni nogi, zaradi česar so ga samo obvezali (ozdravel bo v treh dneh). Lussi ja pa je strel zadel v levi nadlaket in so ga sprejeli na zdravljenje (okreval bo v tednu dni). Ranjena pajdaša je spremljal s svojo giulio 1750 Lakoseljac. Tako je vsa trojica nepričakovano padla v roke policije.
V	bolnišnico sta se morala zateči tudi dr. Volpa (zaradi udarcev po obrazu se bo moral zdraviti pet dni) in 31-letni delavec Roberto Mrdali iz Ul. Pane bianco 81, ki so ga pretepli do nezavesti in je ležal na cesti. Okreval bo vdesetih dneh.
Zaradi pomanjkanja naftnih proizvodov je v najsem mestu prišlo do prvega resnejšega incidenta, zaradi katerega je morala nastopiti celo policija. Včeraj dopoldne sta dva šoferja pxxijetja «Duke» privozila do bencinske črpalke Agip v Drevoredu Campi Elisi 59, ki ga upravlja Paolo Ruzzier iz Ul. Volpi 22. Ruz zier jima je dejal, da zanju nima nafte, ker nista običajna klienta, šoferja pa sta upravičeno vztrajala, saj je dolžnost prodajalcev, da prodajajo vsem nakupovalcem, če še imajo kaj zaloge. Po daljšen prepi-
ru pia sta šoferja •— Luigi Caineri in Silvano Zottich — poklicna policijo.
Na kraj je prihitela izvidnica kvesture in agenti so seveda ukazali, da mora Ruzzier napolniti rezervoarja obeh tovornjakov. Ruzzier je dal skupno 2.000 lir nafte in tovornjaka sta odpotovala. Zadeva pa se morda še ni zaključila, ker prodajalec bencina utegne imeti tudi hude nevšečnosti, celo odvzem dovoljenja za
Drevi ob 21. uri bo v Kulturnem domu druga letošnja premiera Stalnega slovenskega gledališča, obenem pa bo ta premiera tudi priložnost za počastitev igralskega jubileja Staneta Raztresena, ki že 40 let, in od teh 28 v Trstu, služi slovenski gledališki umetnosti.
V režiji Maria Uršiča in skozi lik in usta Staneta Raztresena nam bo z odra spregovoril Bevkov kaplan Martin Čedermac v Grabnarjevi dramatizaciji njegovega romana. Spregovoril nam bo o črnem nasilju nad domačo, slovensko govorico beneških ljudi in o duhovniku, ki nasilju ni klonil, ker mu tega ni dovoljevala njegova vera v pra-
vico, pa čeprav v cerkveni hierarhiji zanjo ni imel opore. Imel jo je v svojih ljudeh, ki ga niso razočarali in iz katerih so se rodili in se danes še v večjem številu rojevajo novi Čedermaci.
Ob Stanetu Raztresenu nastopajo še Anton Petje, Alojz Milič, Danilo Turk, Mira Sardočeva, Miranda Caharija, Jožko Lukeš, Bogdana Bratuževa, Rado Nakrst, Livij Bogateč, Silvij Kobal in Leli Nakrsto-va. Sceno je zasnoval Edvard Zajec, kostume Marija Vidau, za glasbeno opremo pa je poskrbel Ivan Mignozzi.
Na sliki Stane Raztresen (Čedermac) in Zlata Rodoškova (Katina).
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
France Bevk - Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena Edvard Zajec Kostumi Marija Vidau Glasba Ivan Mignozzi Režija Mario Uršič
OSEBE :
Kaplan Martin Čedermac
Katina, njegova sestra
Poročnik fašist
Prefekt v Čedadu
Nadškof v Vidmu
Žef Klinjon, brezposelni gizdalin
Vane Rakar, kovač
Breškon, kmet
Breškonka, njegova žena
Mjutka, njena nečakinja
Birtič, krnet
Birtička, njegova žena
Potokar, starejši kaplan
Skubin, mlajši kaplan
Španjut, duhovnik
Jeremija, duhovnik
Mati Martina Čedermaca
Stane Raztresen Zlata Rodoškova
Anton Petje
Stane Starešinič Alojz Milič Danilo Turk Mira Sardočeva Miranda Caharija Jožko Lukeš Bogdana Bratuževa Rado Nakrst Livij Bogateč Adrijan Rustja Silvij Kobal Leli Nakrstova
Danes, 23. novembra, ob 21. uri ABONMA RED A - premierski
Po premieri slovesnost ob štiridesetletnici gledališkega dela dramskega igralca Staneta Raztresena
Prosveta
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu priredi v nedeljo, 25. trn., ob 17. uri «Revijo pevskih zborov 1973». Nastopilo bo trinajst zborov s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije.
■lllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
NA RAVNI PRVE POSVETOVALNE KOMISIJE
Včeraj začetek razprave o proračunu za leto 1974
Kritična gledišča KPI • Lovriha: proračun ne upošteva slovenskih problemov
Včeraj se je sestala prva stalna komisija deželnega sveta. Na seji, ki jo je vodil predsednik komisije Ribezzi in katere se je udeležil tudi odbornik za finance Coloni, so začeli obravnavo deželnega proračuna za poslovno leto 1974 in obračuna za leto 1972. V dopoldanskem delu zasedanja so v razpravo posegli svetovalci Zorzenon (KPI), Chi-nellato (KD), Trauner (PLI), Morelli (MSI) in Lovriha (KPI).
Svetovsdec Zorzenon je v svojem posegu naglasil, da se deželni proračun za prihodnje leto v ničemer ne razlikuje od prejšnjih proračunov, pri tem pa je zlasti opaziti, da ne upošteva iti sprememb, ki so v zadnjem času nastale v državnem in deželnem gospodarstvu, niti programske izjave deželnega odbora. Proračun za leto 1974 je sestavljen tako — je nadaljeval Zorzenon — da je iz njega razviden namen deželnega vodstva, nadaljevati s staro prakso stalnega odrivanja vsakega sklepa večjega pomena za deželno prebivalstvo. Svetovalec je nadalje naglasil, da smatra komunistična partija aa pomanjkljiva zlasti poglavja, ki se nanašajo na industrijo, kmetijstvo in stanovanjsko politiko; zaradi tega bo svetovalska skupina KPI predložila k ustreznemu zakonu vrsto popravkov.
Predstavnik KD Chinellato pa je dejal, da je proračun za leto 1974 v bistvu ugoden za nadaljnji razvoj gospodarskega in družbenega življenja v Furlaniji - Julijski krajini. Govornik se je nato pomudil predvsem ob vprašanjih, ki zadevajo kmetijstvo in pri tem ugotovil, da proračun sicer ne vnaša vseh premikov, ki jih deželno kmetijstvo že dalj časa nujno pričakuje, da pa odpira precejšnje možnosti za nadaljnje poseganje v tej smeri v okviru bodočih proračunov, ki bodo sestavljeni ob upoštevanju srednjeročnih razvojnih programov.
Svetovalec Lovriha je naglasil, da se proračun za leto 1974 po svojem bistvu ne razlikuje od proračunov iz prejšnjih poslovnih dob in da je iz njega razbrati, da ga znatno
pr*
NEVARNOSTI POCESTNIH LJUBEZENSKIH SREČANJ
Priložnostnemu prijatelju sta zasadili nož v hrbet
Za 40-letnega Luciana Luco iz Ul. Collarich pri Korošcih se «ljubezenska» dogodivščina ni lepo zaključila. Mislil je, da bo poceni preživel noč v prijetni druščini dveh mladih deklet.
Predsinočnjim se je Luca pripeljal s svojim mercedesom v Trst in na nabrežju srečal lepi dekleti, ki sta se «sprehajali». Bili sta to 21-letna Marinella Montefiori por. Rusconi iz Ul. Pergolesi in 17-letna Z. S. Domenili so se za ljubezensko srečanje na njegovem domu pri Korošcih za 10 tisoč lir vsaki, pod pogojem, da se ne bo smel dotakniti mladoletnice, ki naj bi samo «pomagala». Doma pa je Luciano zahteval, naj bi šla z njim v posteljo mlajše dekletce. Ta pa se mu je uprla in je hotela oditi. Luca jo je skušal ustaviti in jo je prijel za vrat. Rusconijeva pa je potegnila iz torbice 16 cm dolg nož
in mu zasadila rezilo v hrbet.
Rana sicer ni bila huda, saj je Luca lahko še hodil in je predlagal, da bi ju odpeljal v Trst do «delovnega mesta» na nabrežju, potem pa bi šel sam po pomoč k zasebnemu zdravniku. Prijateljici sta na to pristali in stopili v avto, Luca pa ju je odpeljal h karabinjerjem pri Korošcih. Ko sta zagleda-liki karabinjerje, sta zbežali in komaj nekaj ur pozneje je preiskovalcem uspelo, da so ju zasledili v Miljah.
Luco so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurški oddelek s prognozo 10 dni. Rusco-nijevo so aretirali zaradi namernih poškodb v obtežilnih okolno-stih, nedovoljene posesti orožja in prekršitve zakona Merlin o prostituciji. Njeno mladoletno prijateljico pa so prijavili na svobodi samo zaradi prekrška zakona Merlin.
otežujejo številni ukrepi predvolil- le vnaša vrsto sprememb v prime-
nega značaja, ki jih je deželno vod stvo sprejelo tik pred zapadlostjo druge mandatne dobe. Lovriha sé je nato dotaknil težav, s katerimi se dan za dnem srečujejo krajevne uprave, in sices*.tudi zaradi pomanjkljivosti deželne zakonodaje na tem področju. Lovriha je nadalje naglasil, da se proračun ne loteva osnovnih vprašanj slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini in zlasti v Nadiških dolinah, kjer je položaj tako z gospodarskega kakor tudi z družbenega vidika še vedno resen. Na koncu je govornik zahteval, naj bi dežela poskrbela za izdajo takšnega zakona o kra-ških rezervatih, ki naj bi priznaval ustrezne pristojnosti bodoči gorski skupnosti za kraško področje.
Popoldne sta v razpravo posegla še dva svetovalca, in sicer socialist Volpe in demokristjan Vigini. Volpe je dejal, da deželni proračun
ri s prejšnjimi proračuni: predvsem je iz njega razbrati, da si deželno vodstvo prizadeva, da bi polagoma prešlo na načrtovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti po vnaprej določenih področnih načrtih. Volpe je v tej zvezi naglasil, da je najvažnejše pri novem proračunu to, da se iz njega zrcali politična volja deželne uprave, da vnese v sedanji razvojni trend vrsto pomembnih sprememb na bolje.
Svetovalec Vigini se je v svojem posegu dotaknil zlasti vprašanja tržaške luke in pohvalil namen deželnega vodstva, da prizna pristanišču poseben prispevek 500 milijonov lir za kritje bančnih obresti na posojila za nabavo nove mehanizacije in da dvigne letni prispevek luški ustanovi s sedanjih 800 milijonov na 1 milijardo lir.
Komisija se bo ponovno sestala danes popoldne.
iiiiiiiiiiimiiimiiiiiHiiiHiHiiimnHnum'nmmHmumHmiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiimumiiiiiuimuiiiiiiiiimi
IMELA STA 501 PONAREJEN BANKOVEC
V zaporu mlada razpečevalcu ponarejenih desettisočakov
Ponarejeni bankovci so na hrbtni strani preveč rdečkasti
Že dalj časa so v raznih tržaških trgovinah razpečevali ponarejene desettisočlirske bankovce. Preiskovalcem je bilo jasno, da so bankovce izdelali izredno prefinjeni ponarejevalci, saj jih je bilo zelo težko ločiti od pravih: samo na hrbtni strani so preveč rdečkasti. Iz tega so preiskovalci pod vodstvom načelnika letečega oddelka dr. Petrosina sklepali, da so jih izdelali v kakem večjem mestu Severne Italije, po vsej verjetnosti v Milanu.
Res, izkazalo se je, da bankovce ponarejajo v Milanu, v Trstu pa jih razpečava neki Giuseppe Vasta, star 23 let, po poklicu natakar, stanujoč v Ul. Umago 2. Odkrili so, da je imel 501 ponarejen bankovec, ki jih je skrbno skril pod avtomobil vrste taunus z evidenčno tablico ChietJ. V torek, popoldne so ga aretirali, kmalu pozneje pa so aretirali še 21-letnega Giannija Vi-dalija, po rodu iz Trsta, ki pa biva že več let v Milanu.
Do odkritja je prišlo na precej nenavaden način. Ko so preiskovalci zasumili Vasto, so po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Brencija preiskali njegovo stanovanje. Odkrili so avtomobilski ključ, za katerega ni Vasta hotel povedati, čigav je. Zato so preizkusili ključ na vseh avtomobilih, ki so bili parkirani blizu njegovega stanovanja. Samo vrata taunusa so se odprla in ravno pod tem avtom je bilo skrbno skritih v časopisu 499 bankovcev. Na domu pa so a-genti odkrili še dva ponarejena bankovca, tako da je bila Vastova odgovornost očitna. Nekaj ur pozneje pa se je javil v Vastovem stanovanju. kjer so še bili agenti kvesture, tudi Vidali, za katerega se
Prisppvnjfp za
DIJAŠKO MATICO!
je v kratkem izkazalo, da je imel vlogo «kurirja»: prenašal je ponarejene bankovce iz Milana v Trst, Kier jih je Vasta razpečeval preko svojih znancev, večinoma mladih dijakov. Oba so seveda aretirali zaradi posesti in razpečevanja ponarejenih bankovcev v vrednosti 5 milijonov in 10 tisoč lir ter ju zaprli v koronejske zapore. Morda bo v kratkem prišlo do novih odkritij in celo aretacij.
Podelitev «sv. Justa» skladatelju de Banfieldu
Podelitev nagrade zlatega sv. Justa, vsakoletnega priznanja tržaških kronistov zaslužnim someščanom, ki so ga letos podelili skladatelju de Banfieldu, bo v sejni dvorani občinskega sveta v torek, 11. decembra, ob 12. uri.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira od 26. 12. 1973 do 2. 1. 1974
zlmovanje
v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Ceppa 9 od 9. do 12. ure dopoldne.
Razna obvestila
Vsi pevci TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA oaj se zanesljivo udeležijo zadnjih pevskih vaj pred nastopom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani Vaje bodo še danes 23. t.m.
PROSVETNO DRUŠTVO PRIMOREC — TREBČE obvešča, da bodo danes v ljudskem domu v Trebčah vrteli film «Bratovščina sinjega galeba».
Pričetek ob 20.30. Vljudno vabljeni.
Gledališča
-	Trst uri F. Martin
—	pre-
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Danes, 23. t. m., ob 21.
Bevk - B. Grabnar «Kaplan Čedermac» za abonma red A mierski.
Po premieri slovesnost ob štiridesetletnici gledališkega dela dramskega igralca Staneta Raztresena.
Ponovitve: jutri, 24. t. m. ob 21. uri (Abonma red B) — V sredo, 28. t. m. ob 20.30 (Abonma red D — mladinski v sredo) — V soboto, 1. decembra ob 21. uri (izven abonmaja).
Vstopnice (rezervacije) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
V nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri Revija cerkvenih pevskih zborov. Prireja: Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
VERDI
Mladi ia dobro znani dirigent Christopher Keene bo dirigiral tretjo opero letošnje sezone, «Maria Golovin» Giancarla Menottija.
POLITEAMA ROSSETTI
Do nedelje, 25. t. m. izvenabon-majska predstava dela Maurizia Costanza «E tu che fai qui?» Režija Vita Molinarija, v glavnih vlogah Lauretta Masiero in Renzo Monta-gnani. Začetek ob 21. uri.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 23. novembra KLEMEN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 9.47 — Luna vzide ob 5.56 in zatone ob 15.21
Jutri, SOBOTA, 24. novembra JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,3 stopinje, najnižja 7 stopinj, ob 19. uri 11,1 stopinje, zračni tlak 1029,8 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,7 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. novembra 1973 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Giuseppe Gri-soni, 78-letna Bianca Grassi por. Battestin, 70-letna Giovanna Bombach, por. Gustincich, 17-letni Alture Benvenuti, 66-letni Natale Paoletti, 57-letni Bruno Laris, 88-)etni Eugenio Baldissera, 63 letna Giulia Raicich por. Touch. 70-letna Maria Bortolin vd. Minelli, 67-letna Maria Cergoi por. Ellero.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; A. Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant’Anna. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
Kino
«La Cappella Underground» predvaja ob 19. in 21. uri: «Il candidato». Barvni film. Igrata Robert Red-ford in Peter Boyle. Politična satira
Nazionale 16.00-18.00—20.08-22.15 «Or. dine da Berlino: Vincere o morire». Barvni film.
Excelsior 15.30 «Troppo rischio per un uomo solo». Barvni film. Igrajo Giuliano Gemma, Susan Scott, Michael Forest. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film Claudeja Leloucha. Igrata Lino Ventura in Francoise Fabian.
Fenice 16.00 «Pat Garret e Billy Kid». Barvni film. Igrajo James Coburn, Kris Kristofferson. Bob Dylan in Jason Robaros. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00—22.20 «La schiava». Barvni film. Igrajo Landò Buzzanca, Catherine Spaak in Adriana Asti.
Ritz 15.30 «Teresa la ladra». Barvni film Carla De Palme v katerem igra glavno vlogo Monica Vitti.
Aurora 16.30 «La polizia incrimina la legge assolve». Barvni film.
Capitol 16.30 «La ragazza fuori strada». Barvni film. Igra Lue Merenda. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «... e tutto in biglietti da piccolo taglio». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem.
Filodrammatico 16.30 «Banana meccanica». Barvni film. Igrajo Marie Claire Davy, Elisabeth Drancourt, Philippe Gasté. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La morte dietro il cancello». Barrai film. Igrata Pe. ter Cushing in Britt Ekland. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Un corpo da possedere». Igra Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Quel maledetto colpo al Rio Grande Express». Barvni kavbojka. John Wayne, Ann i Rod Taylor.
Astra 16.30 «I giorni dell’ira». Barrai western film. Igrata Giuliano Gen-ma in Lee Van Cliff.
Ariston 16.00—21.30 «Il commissario Pelissier». Barrai film. Igrata Michael Piccoli in Romy Schneider.
Abbazia 16.00 «La signora dell'auto con gli occhiali e un fucile». Barvni film. Igrata S. Eggar in O. Reed.
Radio 16.00 «La notte brava del soldato Jonathan». Barvni film. Igra Glint Eastwood. Prepovedano mladini pod 14. letom.
SPDT
vabi DANES, 23. novembra 1973 ob 20.30 na predavanje
prof. Franca Habeta
ki bo s pomočjo barvnih diapozitivov opisal naravo
OD TRIGLAVA DO DURMITORJA
Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani. Ul. Ceppa 9.
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ulica Ginnastica št. 72
sporoča, da se je začel tečaj za fotoamaterje, ki ga vodi Janko Furlan. Kdor se želi udejstvovati, je vabljen na sestanek, ki bo danes ob 20. uri v prostorih krožka.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Gabrijele Zavadlav daruje Marjan Pertot 3.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
SOŽALJA
Slovenska prosvetna zveza izreka svoji sodelavki Norči Zavadlav globoko sožalje ob smrti drage mame.
Izrazom sožalja se pridružiiieia u-prava in uredništvo PrimorsKega dnevnika.
Športno društvo Kontovel izreka svoji odbornici Norči Zavadlav iskreno sožalje ob izgubi drage .name.
Ob izgubi drage mame izraža ŠZ «Bor» svoji dolgoletni igralki Norči Zavadlav svoje globoko sožalje.
Odbojkarice ŠD Kontovel izrekajo iskreno sožalje trenerki Norči Zava-d‘av ob izgubi drage matere.
Prva ženska odbojkarska ekipa ŠZ «Bor» sočustvuje s svojo soigralko Norči ob izgubi drage mame.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in sestra
Gabrijela (Angela) Puntar por. Zavadlav
Pogreb bo danes ob 15. uri pokopališče.
iz hiše žalosti na kontovelsko
Mož Ivan, hčerke Mara, Ada, Erminija, Lidija, Norči, Sonja z družinami, sestra Milena ter drugo sorodstvo.
Kontovel, Tržič, Melbourne, 23. novembra 1973
22. t. m. je preminila
MIHELA VREMEC
Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. t. m. ob 15.15 iz hiše žalosti, Ul. Alpini 1,15.
Trst, Opčine 23. 11. 1973 ITF, Ul. Zonta 3
Žamjočl nečaki in drugo sorodstvo
PRIMORSKI DNEVNIK
4
23. novembra 1972
CILE JE LE NAVIDEZNO MIREN
V JUŽNIH POKRAJINAH TLITA NEMIR IN UPOR
Kje so se vadili častniki posebnih brigad za borbo proti gverili Spor med desničarskimi časnikarji in krščanskimi demokrati?
Preplašeni ljudje trimilijonskega Santiaga se vsak dan sprašujejo, kaj se dogaja v «rdečih pokrajinah» Čila. Danes je to eno najpomembnejših vprašanj, zakaj z Juga prihajajo zelo vznemirljive vesti. Govori se o obsežnih vojaških operacijah čiščenja, o porajanju novih gverilskih žarišč, o ilegalnem političnem gibanju, študentskih čistkah, množičnih procesih...
Čilski jug je namreč po marsičem zibelka in zatočišče danes silovito preganjene levice. Allendeje-vo gibanje ljudske enotnosti je na teh področjih stoterih jezer, otokov in vulkanov bilo močnejše od tradicionalnih strank centra in desnice. Zato ti kraji tudi slove kot «rdeče pokrajine». Zadnje vesti režimskih glasil pa pravijo, da med ljudmi Juga tlita nemir in upor.
Oficirska klika na oblasti je bila oprezna in je svoje udarce usmerila ne samo na Santiago, kjer živi vsak tretji Čilenec, marveč tudi proti pestrim južnim pokrajinam. «Prvi človek» režima, general Pinochet, se je odpravil na kraj sam, da bi določil, taktične naloge vojske za preprečitev širšega gverilskega u-pora.
Tako je danes znano, da v južnih pokrajinah že nastopajo posebne protigverilske brigade. Gre za enote posebno izvežbanih, izbranih vojakov, katerim poveljujejo častniki, ki imajo v svojih žepih diplome ameriških protigverilskih šol. V teh šolah pripravljajo ves poveljniški kader za protigverilske akcije po vsem svetu. Pravijo, da so to samo častniki z odlično opravljenim izpitom za surovo gverilsko bojevanje. To pa pomeni, da se je čilska vojska že prej pripravljala za ta posel.
Naloge enot so zelo jasne: uničiti «oborožene ekstremistične skupine». Te enote pa so dopolnjene z osebjem, katerega naloga je nuditi prebivalstvu socialno pomoč, da bi ne imele videza kazenskih ekspedicij.
Ni še nobenih podatkov o rezultatih teh operacij, razen lakoničnih izjav, da so bila «uničena žarišča odpora» in podobno. V provinci Ma-gallanes, pravijo, so odkrili «poveljstvo notranje fronte» in njegove u-darne odrede. V neki drugi provinci, da je zagotovljena «kontrola gverilskih žarišč». V mestu Puerto Mont pa je bilo ustreljenih šest oseb zaradi ustanavljanja «oboroženih skupin»'. -	■ —-
Vse to oficirji na oblasti imenujejo «stanje notranje vojne», ki bo po ocenah samih generalov trajalo še dolgo. Zelo malo je doslej znanega, kaj vse se bistvenega dogaja v Čilu. Vsi državljani so strogo nadzorovani, še vedno so v veljavi izjemno stanje, policijska ura in cenzura tiska. Zato je bil z nezaupanjem sprejet pojav nekega katoliškega časopisa, ki je pisal o vojnih mučenjih, katera da odkrivajo «zlobo in željo po maščevanju».
Iz uradnih poročil je moč razbrati le, da je bilo ustreljenih pet, deset ali več oseb na osnovi razsodbe vojnega sveta oziroma, da so bili spet kaki drugi ubiti ob priložnosti, ko so «ogrožali» režimske vojake. V številnih mestih Čila je bilo zadnji čas umorjenih na desetine ljudi. A pred dnevi so v mestu Nuble pred vojnim sodiščem začeli soditi skupini kar 800 oseb.
Take vesti porajajo v družbi nemir. Oficirska oblast pa zatrjuje, da «v vojski vlada jeklena enotnost». Prvi človek te oblasti, general Pinochet, pa je prav te dni izjavil, «da vojaško gibanje ne bo uničeno» in da ne bo stopilo na krivo pot. Te besede bi verjetno bilo treba razumeti tudi tako, kot da obstoje sile, ki bi vojsko hotele preusmeriti v drugo smer od one, ki jò je začrtala vojaška vlada oziroma, da te sile celo obstoje v vojski sami.
S tem v zvezi bi šlo navesti primer razsodbe, izrečene nad nekim letalskim generalom, Albertom 3a-chelejem, kateremu so sodili zaradi prestopka «spodbujanja k neposlušnosti in uporu v vojski». Pred sodiščem se namreč nahaja 28 Allendejevih pristašev, med katerimi se nahaja tudi general Bachele. Vojaška vlada je to demantirala, češ da je Bachele bolan, ne pa v hišnem priporu.
General Bachele je bil direktor nacionalnega sekretariata za oskrbovanje v Allendejevi vladi. Nič tudi ni čuti o Allendejevih vojnih ministrih, o admiralu Monteru, na primer, a tudi o drugih. Pinochetov predhodnik na položaju vrhovnega poveljnika oboroženih sil, general Prats, živi v Buenos Airesu kot begunec. Širijo se tudi govorice, da je bil ustreljen general Canturias.
Šepetanje o nesporazumih med «najmočnejšimi ljudmi» Čila skušajo uradno pobijati s trditvijo, da
gre v tem primeru za «trde» in «manj trde» generale. Vendar pa, tudi če skušajo prikriti kresanje med generali, je to tem bolj vidno med raznimi političnimi voditelji, ki so se borili proti Allendeju. Pod udarcem se je zdaj znašla skupina demokristjanskih voditeljev, ki so obtoženi, da so organizirali «ilegalno gibanje».
Trenutno poteka spor krščanskih demokratov z najbolj prenapeto skupino desničarskih časnikarjev. Skupino krščanskih demokratov, namreč, ki jo imenujejo promark-sistično, s Tomičem in Fuentealbo na čelu, obtožujejo, da ustvarja «ilegalno gibanje», da bi «primorala vojaško vlado na čimprejšnji razpis volitev in tako prišla do dobrih političnih dividend glede nadzorstva nad vodenjem dežele».
Krščanski demokrati so obtožbo ostro zavrnili, opozarjajoč, da bi to utegnil biti začetek «grotesknega lova na čarovnice». Predsednik krščanskih demokratov, Elvin, je iz-
javil, da je «sramotno» trditi, kako so «žene, delodajalci in vojska rešili Čile, mi politiki pa nismo ničesar storili». To izjavo je kritizirala desnica, ki si želi zavezništva z vojsko. Toda krščanski demokrati niso molčali, marveč so časnikarje desnice imenovali — goebelsovce.
Vse to vsekakor ni skladno z napovedjo vojaške vlade o političnem molku v Čilu. Tako se vojaška vlada že danes mora soočiti z raznimi težkočami, od «nepokornosti» politikov do gverilskih žarišč. Tako se pod površjem navidezne stvarnosti v Čilu že premikajo tako imenovane rdeče pokrajine, govori se o nastanku ilegalnega Centralnega komiteja KP, ki že deluje v «vojnih pogojih», o prvih tajnih sestankih aktivistov levice, o porajanju «novih celic odpora»... Morda je prav to tudi bil razlog, da so se generali izrazili, kako jih razvoj dogodkov zaskrblja, ne glede na njihovo nadaljnjo izjavo, da pa jih ne plaši.
Skrlaste strehe na starih kraških domovih. Na sliki skrlasta streha
v Repnu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUŽNOAFRIŠKA UNIJA NAJVEČJI PROIZVAJALEC ZLATA
Bo «rumena kovina» prišla ponovno do velike veljave?
V kratkem se je cena zlata dvignila na 130 dolarjev za unčo, do konca leta se bo povzpela do 150 dolarjev - Ro to vplivalo tudi na južnoafriški rasizem?
V teh dneh, ko se v našem svetu otepamo z vprašanjem energetskih virov zaradi omejitev, ki so jih v dobavi nafte uvedle arabske države, nismo prisluhnili dogajanjem v Južnoafriški uniji. Stabilnost raznih valut, ki je že prej nekoliko popustila, bi znala sedaj doživeti še kako večje presenečenje, ker se v svetu že govori o omejevanju proizvodnje na račun pomanjkanja energije. V tem primeru pa pride spet do veljave «večna vrednost», ki da jo predstavlja «rumena kovina». Res je sicer, da zlato «še vedno nekaj velja». In kadar prihajajo v težave celo tako imenovane, «zdrave valute», gre cena «rumeni kovini» naglo navzgor. Da je temu tako, nam pove ameriški list Newsweek, ki je razvil naslednje misli:
Brž ko je unča zlata na svobodnem trgu zlata dosegla ceno 120 dolarjev in se je koj zatem cena povzpela celo na 130 dolarjev, so vladajoči krogi Južnoafriške republike dojeli, da jim muhasto svetovno tržišče še enkrat nudi velikanske možnosti. To. kar se dogaja zadnje čase v Južni Afriki, spominja na dobo zlate mrzlice v preteklem stoletju, ko so kolonialni osvajalci zasedali določena področja na zahodnih delih ZDA. Morda zveni čudno, toda dežela, ki proizvaja največ zlata na svetu, to se pravi Južnoafriška republika, je do nedavnega imela de-ficitno zunanjetrgovinsko bilanco in dokaj šibko gospodarstvo, iz česar lahko sklepamo, da tudi najbolj iskano blago na svetu — zlato
— ne rešuje vedno gospodarskih problemov. Šele nedavni skok cene zlata je omogočil finančnemu ministru Južnoafriške republike, da je hvalisavo izjavil v parlamentu med drugim tudi naslednje: «Predvidevam veliko bodočnost zlatu, s tem pa zlato bodočnost Južni Afriki».
Z ekonomskega gledišča bi bil ta optimizem tudi realen. Zaradi nepredvidenega povpraševanja pp zlatu v svetu se rudarskim družbam Južnoafriške republike izplača nadaljevati eksploatacijo tudi tistih rudnikov, ki so jih bili zaprli zaradi nizkega odstotka zlata v rudi. Toda sedaj kopljejo rudo, ki da komaj petino unče zlata na tono. Hkrati pa predvidevajo tudi odprtje treh novih velikih rudnikov, za kar bodo porabili nič manj kot 450 milijonov dolarjev. Za leto 1973 se predvideva, da bodo izkopali oziroma predelali zlata za dve milijardi in pol dolarjev vrednosti, kar je skoraj dvakrat več kot je znašala vred nost proizvodnje «rumene kovine» pred dvema letoma.
Ta nagli razvoj proizvodnje zlata pa zahteva tudi novih delovnih moči. To pa moremo najti le med črnim prebivalstvom Južnoafriške unije. Nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bi to dejstvo moglo privesti celo do ublažitve plemenske napetosti v deželi, bolje povedano do zmanjšanja rasnega pritiska s strani belcev nasproti črncem, da bi torej temnopoltemu prebivalstvu bilo dano tudi nekoliko zadihati. Ne bomo se spuščali tu v obravnavanje že nemogočega
Pred dnevi smo pisali, da se avtomobilizem začenja uveljavljati tudi v Moskvi. Pri tem smo tudi rekli, da se ob določenih urah tudi tu nagnete gost promet. Na sliki vidimo «goščo» na eni moskovskih središčnih ulic
iranno pouijau s uuilviju, ua
.........................................................................■■■■.....................................
____________  _____________________—-----————————	„ HrtHrimi nrcriimonti OHlir-nrt ra.
Horoskop
DVEN (od 21.3. do 20.4.) Fornii načrti se bodo razvijali ez težav. Vaše želje povzročajo iljenje osebi, ki vas ljubi. BIK (od 21.4. do 20.5.) V ko-or si želite večjih sprememb, vam danes nudi prilika, da i dosežete. Zadovoljstvo v dru-
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) poslu važna odločitev.^ Pazite, i ne dregnete v občutljivost ugih. Bodite bolj strpni.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne enjajte svojih načrtov v zad-em trenutku. Srečne ure z dra-
go osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne prepuščajte poslov naključju, borite se za svoje načrte. Premagajte notranji nemir.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-goden dan za razumnike, trgovce in za tiste, ki imajo namen potovati. Upoštevajte iskren nasvet.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Finančno zelo ugoden dan. Branite odločno in pogumno svojo srečo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Svoje interese boste znali braniti
z dobrimi argumenti. Odlično razumevanje s prijatelji.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Trenutno si ne nalagajte novih nalog. Skupna rešitev perečega vprašanja z drago osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pomagajte prijateljem pri njihovem delu. Njihov uspeh jé lahko tudi vaš. Zadoščenje za ljubitelje umetnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lepa prilika za rešitev nekega praktičnega vprašanja. Ne odločajte brez premisleka.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V spopadu z nevarnimi nasprotniki ne oklevajte, ukrepajte odločno. Prijeten večer v družini.
problema plemenske diskriminacije, pač pa se bomo koj vrnili — k zlatu. Vse kaže, da bo cena zlata še do konca tega leta dosegla neverjetno višino 150 dolarjev za unčo, kar bi omogočilo izkoriščanje tudi manj donosnih rudnikov.
Seveda se tu postavlja tudi vprašanje, kdo ima od tega korisl,.
Od velikanskih količin zlata, ki prihajajo iz Južne Afrike v ostali svet, imajo seveda največ koristi lastniki rudnikov. Hkrati pa tudi rasistična vlada, ki visoko obdavčuje dohodke, saj znašajo v nekaterih primerih davščine tudi do 60 odstotkov dohodka. Seveda ne smemo pri tem pozabiti mimo lastnikov rudnikov na špekulante na borzah, ki: manevrirajo z delnicami, ki iz dneva v dan skačejo in to s takšno naglico, da ljudje v nekaj dneh obogatijo, tako da je nekdo rekel, da «borzne špekulacije neprestano rojevajo bogataše».
Od lanskega leta so cene delnic narasle v splošnem za več kot 100 odstotkov. V najproduktivnejših rudnikih pa so delnice pridobile tudi 1000 odstotkov. Dividende, ki jih delnice nosijo lastnikom, bi se morale v letošnjem letu povzpeti na vrednost pol milijarde dolarjev.
Res je, tudi zaposlenost je narasla. Dvignile so se plače in mezde. Belopolti rudar in tehn k sta v primerjavi z lanskim letom dobila za 20 odstotkov višjo mezdo oziroma plačo. Podobno je s črnci, toda tudi če m črnskim delavcem dvignili n.ezde za 25 odstotkov, znaša njihov mesečni zaslužek v poprečju komaj kakih 50 dolarjev, kar je slabih 10 odstotkov poprečne plače belopoltega rudarja.
Morda pa je najpomembnejši rezultat tega «zlatega booma» v tem, da se je Južnoafriška republika otresla deficita v svoji zunanjetrgovinski bilanci. To pa je z druge strani utrdilo položaj
dokaj majavega in hkrati osovraženega predsednika vlade, ki ni bil sposoben zavreti inflacije, ki je krepko ošibila vse gospodarstvo. K neuspehu Posterjeve vlade je seveda pripomogla tudi politika apartheida, ki je «vsa kvalificirana dela rezervirala za belopolte državljane», kar pa je «privedlo do pomanjkanja delovne sile in zaradi tega do povišanja plač». Kolikor bi ne prišlo do «zlatega booma», bi Fosterjeva vlada prav gotovo leta 1975 na volitvah zletela. To pa na račun znižanja glasov belopoltih državljanov, ki jih favorizira, seveda na račun temnopoltega prebivalstva, kateremu ne pusti do sape.
«Obdavčenje proizvodnje zlata» bo v letošnjem letu prineslo Fo-sterjevi vladi najmanj 350 milijonov dolarjev. To je velika vsota, to so za Južnoafriško republiko velika sredstva. Vprašanje je, ali bo Foster zaradi bližajočih se volitev uporabil ta sredstva za u-blažitev plemenske napetosti, ki prihaja v tej deželi vedno bolj do izraza, od kar temnopolto prebivalstvo, ki predstavlja ne le avtohtono ljudstvo, pač pa pretežno večino prebivalstva nasploh, noče več biti pohlevno, kot je bilo do nedavnega. Velikanske stavke ki so letos spomladi zajele vso industrijo in vsa pristanišča, so precej zajemale družbo. Temnopolto ljudstvo se prebuja, točneje se je prebudilo. Črna celina hoče biti zares črna.
K temi. je posredno pripomogel tudi že bedasti rasizem južnoafri ških oblasti. Ne smerno namreč pozabiti, da vlada v tej deželi poleg običajne diskriminacije temnopoltega prebivalstva na cesti, v javni prevozni službi, šoli in drugod, tudi na delu. Temnopolti delavec dobi le 15 odstotkov tega, kar dobi njegov belopolti delovni tovariš, v rudniku pa celo še manj, niti celih 10 odstotkov. In v vseh rudnikih deia 400 tisoč ljudi. To pa je že priva vojska.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Mo/ina pri Russu
Livij Možina je držal besedo. Kakor smo ob času zabeležili, je imel za jesen v načrtu razstavo v eni tržaških središčnih galerij in sinoči je pri Russu na Korzu Italija 9 odprl razstavo, na kateri je dal občinstvu na ogled kakih trideset svojih olj. Kot po navadi je njegova razstava pritegnila številno občinstvo tako, da so mnogi morali tako rekoč čakati na vrsto v Rossonijevi pasaži Možina je torej razobesil kakih trideset del. Pravzaprav visi v sami galeriji poldrugi ducat njegovih olj, kar 13 pa jih je natrpal v izložbeno okno, kar je vsekakor preveč.
Tudi v tej svoji razstavi je ostal Možina sebi zvest in sicer tako kar zadeva slikarsko tehniko kot tudi kar zadeva motiviko, le da se nam zdi, da je tokrat posvetil večjo pozornost tihožitjem kot pa pokrajini. Tihožitij je namreč več kot pokrajin. In tudi v nečem drugem si je Možina zvest: za tihožitja ter za podobe, ki bi jih mogli prišteti v to zvrst, izbira naj-preprostejše motive, kot je na primer slika, ki bi jo imenovali vaza s kaktusi, nadalje slika s staro stolico in telovadnimi copatami, dalje resta čebule in ročna žaga na zelenem ozadju, steklenka ob violini itd. Kar zadeva pokrajino, je tudi tokrat edini motiv — Kras, ki ga vidimo v različnih podobah, med katerimi vzbujata posebno pozornost dve kraški dvorišči.
Veliko pozornost so že prvi trenutek vzbudila tri olja. Veliko o-Ije, ki prikazuje morje, veliko olje, ki prikazuje gozd jeseni, ter osrednja slika, kjer so prikazani ptica, stara zarjavela mišja past in petrolejka. Ne bomo se spuščali v ocenjevanje razstave, to prepuščamo strokovni kritiki, ko pa beležimo otvoritev razstave in zanimanje občinstva, smo prepričani, da bo razstava privabila še veliko ljudi.
Poleg navedenih olj je Možina v posebnih mapah dal na ogled in v prodajo tudi štiri kraške motive, vendar le risbe, točneje čmo-bele grafike, ki prikazujejo štiri kraške motive.
Možinova razstava bo trajala do 30. novembra in je odprta občinstvu po običajnem urniku: od 9. do 13. ure ter od 15. do 20. ure ob delavnikih, ob praznikih pa od
10.30	do 13. ure.
Janez Lenassi v Piranu
V Mestni galeriji Piran razstavlja slovenski kipar Janez Lenassi. Razstava vzbuja veliko zanimanja. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog, ki prikazuje Janeza Lenassija oziroma njegovo delo v zadnjih petnajstih letih, od 1958. do 1973. leta. Katalog najprej navaja nekaj odstavkov iz-najrazlič-nejših katalogov, kritik in predstavitev, nato prikazuje razna Le-nassijeva dela in predstavitve teh del v domovini in tujini, tako na primer velik spomenik v kraju St. Margarethen na Gradiščanskem v Avstriji, veliko delo v Kirchheimu pri V/iirzburgu v Zahodni Nemčiji, njegove kamnite plastike v Nege-vu v Izraelu, v Horicah na češkoslovaškem, v Krastalu na Koroškem, v Prodoru v ZDA in drugod, da ne govorimo o številnih njegovih delih v domovini in sicer v samem Portorožu na področju Forme vive, v Bosni, v Istri in drugod, o njegovih spomenikih, začenši v Novi Gorici v Cerknem, v Mirnu, v Ilirski Bistrici, v Ormožu in drugod.
Katalog nadalje vsebuje seznam razstavljenih del, ki jih je tokrat cel ducat, katalog nadalje vsebuje kiparjeve življenjske podatke, seznam njegovih dosedanjih razstav, ki jih je bilo zares veliko, končno zasledimo v katalogu izvleček bibliografskih podatkov in ugotovimo, da so o njem pisoli poleg domačih kritikov in publicistov številni tuji kritiki, kar je tudi razumljivo, saj smo omenili, da je razstavljal že marsikje in da so številna njegova dela v mnogih tujih deželah.
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiHiiiiiiiin
ŠE 0 MEDNARODNEM SALONU «LUCCA 9»
Preteklost in sedanjost stripa
(Naš dopisnik poroča)
LUCCA, novembra — Pisali smo že o prvem delu kulturne manifestacije «Lucca 9», se pravi o mednarodnem salonu animiranega filma. Tokrat bomo pisali o drugem delu, o mednarodnem salonu stripa. Strip je, kot vemo, risami zgodba z besedilom, ki jo salon imenuje z angleško besedo «comics», da ne uporablja dvoumnega italijanskega izraza «fumetto».
Po pravici marsikdo zatrjuje, da je stališče do stripa eno tistih, ki so se v zadnjih desetletjih najbolj spremenila. še pred kratkim so mislili na strip kot na' kulturni podproizvod za napol analfabete; danes pa malokdo dvomi, da gre za novo obliko umetnosti. Medtem se je seveda strip sam spremenil.
V Lucci so letos že deveto leto obravnavali strip z znanstvenega in obenem seveda s čustvenega vidika. Posvetili so mu okroglo mizo (o temi nadčloveka in parapsihologije v stripih), diskusije, srečanja z avtorji in založniki raznih narodnosti. Posebno zanimive so bile komentirane serije diapozitivov. ki so jih predstavile razne države. Edina stvar, ki iz tehničnih razlogov ni uspela, so bile «ozvočene montaže», ki jih ie pripravil Francoz Claude Mpliterni
na podlagi stripov raznih avtorjev.
Da je bila to posebno uspela kulturna pobuda, je pričala tudi velika udeležba avtorjev; za Argentino so n. pr. prišli trije najboljši umetniki: Alberto Breccia ter Quino in Guillermo Mordillo. Med Američani so nastopali Jim Steranko, Stan Lee, Carmine Infantino itd. Na koncu manifestacije so podelili raznim avtorjem in revijam nagrade Yellow Kid in Torri Guinigi.
Dan je bil posvečen tudi «nostalgiji» po nekdanjem stripu. Toda zanimivejša se nam je zdela informacija o sedanji proizvodnji. V tem okviru so bila na vrsti poleg diapozitivov in predavanj tudi filmska predvajanja del, ki so povezana s stripom. Videli smo n. pr. film Géralda Duduyera po čudoviti Mordillovi knjigi «Krazy Cow Boy».
Posebno zanimive so bile nekatere fotografske razstave. Rolando Jotti je pripravil dve razstavi o pisatelju Emiliu Salgariju, ki ie bil sam ilustrator in je navdihnil za založbo Maria Pacini Fazzi marsikateri strin; Jotti pripravlja kniiao o pisatelju. Ta založba bo izdala tudi knjigo Hala Pilerija o pustolovščini v starih ilustriranih piihPknriiah. kar ie bil argument druge razstave.
Avtorjema Guidu Buzzelliju in
Linu Landolfiju sta bili posvečeni zanimivi osebni razstavi slik in diapozitivov. Druga razstava je prikazala razvoj ilustracije, ki se je navdihovala po Collodijevem Ostržku (Pinocchiu). Gledališkemu avtorju in igralcu ter avtorju stripov Sergiu Tofanu, ki je umrl prav na dan otvoritve, pa so prav tako posvetili posebno razstavo. Omeniti moramo še razstave originalov raznih stripov, didaktičnega poučevanja stripa v šoli, ki so jo ustanovili v Lucci, «nad-herojev» v stripu ter novih avtorjev, ki jih je nagradil list «Paese sera».
Velika zasluga te toskanske kulturne manifestacije je bila v tem, da je bila zanimiva bodisi za izvedenca kot za navadnega ljubitelja ali tudi enostavno za radovednega človeka.
S. G.
ysMfSPwi'
Narrativa saggistica grandi opere — Izdaja Società editrice internazionale.
Libri e riviste d’Italia — Izdaja predsedništvo italijanskega ministrskega sveta — štev 280-281 za junij in julij 1973.
PETEK, 23. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 ŠOLA
12.30	Poljudna znanost DE GAULLE
13.00	OB 13. URI
13.30	DNEVNIK
14.00	Tečaj nemškega jezika
15.00	- 17.00 ŠOLA
17.00	Program za najmlajše Trije kratki filmi
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino
18.15	Ded pripoveduje
18.45	Glasbena oddaja
19.15	Poljudna znanost ŽENSKI TISK
19.45	ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	MRTVAŠKI PRT
Italijanska kraljevska hiša je hranila mrtvaški prt, v katerega naj bi bil ovit Kristus, ko so ga položili v grob po križanju na Oljski gori. Strokovnjaki so preverili, da ne gre morda za platno, na katerem bi bil kak slikar ali kdo drug narisal odtise, ki jih pusti na platno ranjeno človeško telo, pač pa da gre dejansko za odtise bičanega in križanega človeka. To so preverili tudi s fotografsko tehniko. Sedaj, ko nimamo več kraljevine in kralja, je ta mrtvaški prt prišel v oskrbo turinskega vikariata in ker turinski škof dobiva veliko prošenj, da bi si verniki in drugi mogli ogledati zadevni mrtvaški prt, je zaprosil italijansko televizijo, naj bi ona posredovala to gledalcem televizije
21.30	Posebne reportaže KAM DRVI SVET?
Pred tednom dni je Piero Angela z vrsto intervjujev in reportaž prikazal, skoraj dokazal, da se človeštvu ne obeta kdo ve kaj lepega. Danes bomo z njim spoznali enega najbolj perečih problemov, namreč problem energetike. Prav sedaj, ko so Arabci nekoliko privili cevovode, po katerih doteka v razviti svet nafta, je ta problem hudo aktualen. Znanstveniki so ugotovili, da se zaloge nafte ponekod naglo krčijo, ker porabimo vsako sekundo 100.000 litrov nafte, drugod je nafte več, toda gospodarji te nafte niso pripravljeni z njo razmetavati. Človeštvo se bo zato prej ali slej, verjetno celo kmalu znašlo pred problemom, kam po pogansko silo
22.30	Srečanje
z Michelom Fugainom in z Big Bazar
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika, šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK 21.20 Bernard Show:
IL DILEMMA DEL DOTTORE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.25 in 14.35 šola
Vrtec, Odštevanje, Ali ste vedeli? Živa bitja, Nikolaj Kopernik
11.00	in 16.10 Angleščina
17.50 Kuhinja pri violinskem ključu
«C» osminka in pleskarjeva malica
Težave z Rifletom se v Kuhinji pri violinskem ključu nadaljujejo. Otroci so se zbrali, kuharja pa od nikoder. Nazadnje pa se od daleč vendarle zasliši neko žvižganje in otroci se ganljivo poskrijejo, da bi presenetili svojega starega prijatelja. Toda namesto Rifleta je prišel jeznorit možakar, ki je pravzaprav prišel pleskat star štedilnik. Namesto veselega snidenja bi jo otroci skoroda skupili. Toda nazadnje tudi pleskar ni hudoben, kot je bilo videti. Nasprotno, spoprijatelji se z otroki in jim odstopi tudi malico. Pove jim še pravljico o osminki «C», ki je šla po svetu in doživela veliko prigod 18.2(1- OBZORNIK 18.35 Rekreacija: Tumo smučanje
18.45	Za boljši jezik:
Inženiring in marketing
19.00	Slovenska glasba:
Samo Vremšak in Marjan Gabrijelčič
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.40	KOMU ZVONI
Fi’m Komu zvoni izb ria iz 1943. leta in je torej star 30 let. Izdelal ga je Sam Wood. v glavnih vlogah pa igrajo tudi Ingrid Bergman, Katina Paxionu in Gary Cooper.
Fi'm je posnet po istoimenskem delu Ernesta Hemingwaya. Dela ne bomo predstavljali, ker je dovolj znano, saj je ta roman največje literarno delo tega znanega ameriškega pi-satelia. Zanimivo je pri tem, da je po tem delu bilo posnetih že več filmov, ki pa niso uspeli, razen tega, ki ga bomo videli nocoj. Režiser Wood sicer ni kdo ve kako znan rez’ser in vendar je ustvaril s tem svojim delom dober film. Gary Cooper, ki igra ameriškega intelektualca - prostovoljca v šnanski republikanski vojski, tor Ingrid Bergman, ki igra špansko dekle, igrata v filmu zaliub°n par, ki ju tudi voina vhra ne more ločiti, če je ta del filma dober, ne moremo istega reči za prikaz tragedije španske državljanske vojne, ki je v romanu veliko boliša kot v Ulmu. Edina podoba, ki nam to tragiko nobližp oredoči. 'e Katina Paxionu, ki je v tom filmu odigrala svojo vrhunsko, morda celo življenjsko vlogo
22.40	POROČILA
22.45	Umetnost in človek
KOPE»erA barvna televizija
20.00	RISANKA
20.15	POROČILA
20.30	VOJNA IN MIR Dramatiziran roman
21.20 Most
Serijski film
22.00	Stare jugoslovanske melodije
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Šola; 18.50 Skladatelj Darijan Božič; 19.10 Anna Gruber: «Gospod Jonatan»; 19.25 Jazz;
20.00	Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.35 Ples; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.25 Smareglia: «Istrska svatba»; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30. 14.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Barok v glasbi; 10.15 Poje ansambel Gens; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Plošče Gaietti; 11.45 Orkester Herman; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Včeraj, danes, jutri; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Tretja stran; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops Pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Naši pevski zbori; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru;
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Program s Pinom Carusom; 15.10 Program
za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Pisan popoldanski glasbeni spored; 17.55 Nadaljevanka: «Trije mušketirji»; 18.40 Ana Frank danes: 19.10 Sindikalna in ekonomska panorama: 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 13.00 Hit Parade; 13.50 Kako in za kaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori: 20.10 Večerni spored;
20.50	Plošče: 23.40 V diskoteki.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Boccherini-jev kvintet; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Mahlerjeve skladbe; 16.00 Glasbene dobe; 16.30 Avantgardna glasba; 18.45 Kulturni pregled;
19.15	Koncert; 20.15 Mamila; 21.30 Ovidovo izgnanstvo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Matineja; 9.35 Jug. glasba; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladinski festival; 15.40 Beethovnova sonata; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Koncert;
17.50	Človek in zdravje; 18.50 O-gledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 21.15 Oddaja o morju;
22.15	Iz logov domačih; 23.15 Jazz.
GORIŠKI DNEVNIK
23. novembra 1973
DEŽELNI TURISTIČNI NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO
Za propagando doma in v tujini na razpolago 230 milijonov lir
Večji del sredstev bodo potrošili v Nemčiji in Avstriji
SESTANEK TREH STRANK NA ŽUPANSTVU
_ Finančna sredstva, ki so jih deželna uprava in turistične ustanove nakazale za turistično propagando v prid Furlaniji - Julijski krajini v notranjosti Italije in v tujini, znašajo za prihodnje leto 230 milijonov lir. Znesek in njegovo porazdelitev je pred časom odobril deželni tehnični odbor, včeraj pa je ustrezni sklep potrdil tudi deželni odbor za turizem.
Odboru, ki ga sestavljajo pred sedniki in ravnatelji perifernih organov deželnega odborništva za turizem (pokrajinske turistične ustanove in letoviščarske ustanove), je pristojni odbornik Devetag včeraj orisal glavne značilnosti propagand nega načrta, pri tem pa je izrazil svoje zadovoljstvo v zvezi z e-notnostjo gledišč, ki jo v tem pogledu kažejo turistične organizacije v Furlaniji - Julijski krajini in ki je bila značilna tudi za prejšnjo zakonodajno dobo. Nato se je odbornik dotaknil perečega vprašanja, ki ga predstavlja pomanjkanje goriva, kar utegne vplivati negativno na bodoči razvoj domačega in tujega turizma, in nevarnosti ponovnega izbruha epidemije kolere v poletnih mesecih. Omenjeni dve vprašanji sta k sreči manj nevarni za našo deželo kakor za ostalo Italijo. Predvsem je Furlanija - Julijska krajina po svoji zemljepisni legi najbližja številnim tujim državam, kar zadeva kolero pa ni bil doslej v na ši deželi zabeležen noben primer to vrstnega obolenja.
Razpoložljiva finančna sredstva so sestavljavci programskega načrta porazdelili med posamezne predvidene pobude prav na podlagi dejavnikov, ki se nanašajo v prvi vrsti na zemljepisno bližino turističnih tržišč, ki pridejo v poštev za Furlanijo - Julijsko krajino. V tujini bo propaganda v prihodnjem letu osredotočena izključno na dveh nemško gorečih tržiščih, in sicer v zahodni in južni Nemčiji (na Bavarskem) in v Avstriji. Na zahodno-nemškem trgu bodo potrošili 88 milijonov lir za objavo vrsto privlačnih lepakov in 38 milijonov za turistično propagando v tisku. V Avstriji pa bodo turistični organi Furlanije - Julijske krajine ubrali nekoliko drugačno pot: 15 milijonov
Turistfčneg!nSLL^ajTem.tiSkU- fprof- Casagrande, donedavnega rav-iz Treta rradižTtn fv6 usta!Te natelj goriške umobolnice in pristaš ,„*5' Gradeza m Lignana bodo novih smeri v psihoterapiji. Govoril poleg tega poskrbele za pripravo bo o «razvoju psihiatrične zaščite lepakov, ki naj bi jih razobesili na I Trstu»	^"““ricne zaščite
oglasnih deskah, v turističnih agen
Različna stališča sindikatov in občine glede onesnaženja zraka v Podgori
Sindikati zahtevajo postopno odpravljanje onesnaženja zraka, občina pa takojšnje
cijah in uradih, na letališčih ter železniških in avtobusnih postajah v Avstriji. Za to pobudo bodo omenjene tri ustanove nakazale nadaljnjih 15 milijonov lir iz lastnih razpoložljivosti.
Na italijanskem tržišču bodo izdali 45 milijonov lir za lepake, ki naj bi vabili turiste predvsem na plaže v Lignanu in Gradežu in na tržaško riviero, 5 milijonov lir pa bodo potrošili za propagando turističnih privlačnosti deželnih gora. Za propagando v Italiji je na razpolago še rezervni sklad 15 milijonov lir, ki ga bodo potrošili po potrebi in v okviru morebitnih nadaljnjih načrtov. V tej zvezi pride v poštev tudi možnost propagande v Jugoslaviji, vendar doslej si turistične organizacije niso še povsem na jasnem, kako naj bi nastopile na sosednem tržišču. Po mnenju strokovnjakov bi bila reklama v Jugoslaviji najbolj donosna, če bi jo izvedli tako, da bi skušali pripraviti jugoslovanske državljane, ki prihajajo v Furlanijo - Julijsko krajino kot kupci, da bi se v večji meri kot doslej spremenili v «prave» turiste.
Skrb za izvajanje turistične propagande doma in v tujini bodo turistične ustanove poverile neki milanski agenciji. Dejavnost se bo začela sredi decembra in se bo pozneje stopnjevala vse do konca pomladi.
O gospodarskem položaju v Italiji m razrednem boju bo 13. decembra govoril dr. Carlo Santoro.
Promdni ukrepi I rž,iške občine
Jufri zvečer Cuffaro o sedanji smeri KPI
Krožek «Che Guevara», ki deluje okviru tržaške federacije KPI, je objavil svoj kratkoročni spored predavanj in debat.
Verjetno bo najzanimivejša debata jutri zvečer, ob 20. uri, ko bo deželni tajnik in član CK KPI inž. Antonino Cuffaro tolmačil aktualne politične izbire KPI.
Grčiji in Španiji bo posvečen večer «mednarodne solidarnosti», ki
lir bodo potrošili za serijo turistič- j bo 30. novembra, nih oddaj po televiziji in 5 milijo-1	7. decembra bo v krožku gost
MiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiuiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiin
ZA KORISTEN DIALOG ŠOLA-STARŠI
V Križu ustanovili združenje staršev in prijateljev mladine
Združenje zajema vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo
V sredo je bdi v prostorih osnovne šole «Albert Sirk» redni občni zbor združenja staršev in prijateljev mladine iz Križa.
Občnega zbora se je udeležilo lepo število staršev otrok, ki obiskujejo otroški vrtec, osnovno šolo ter srednjo šolo. Žal je tu treba pripomniti, da smo zabeležili odsotnost učnega osebja tako osnovne šole (razen učitelja Kostnap-fla, župnika Kunčiča ter predstavnika slovenskih otroških vrtcev ONAIRC) kot srednje šole.
Res je, da v dandanašnji naglici življenja ostane le malo časa, toda vzgoja naših otrok mora ostati na prvem mestu. Če naj bo dialog šola - starši koNstna in vzajemna dvostranska pomoč za boljšo vzgojo naše mladine, morajo pač obstajati medsebojni stiki za dosego skupnega cilja; to je da bodo naši otroci postali polnopravni člani človeške družbe.
Po pozdravnem govoru predsednice Savine Verginella ter tajniškem poročilu Emila Sedmaka, iz katerega je bilo razvidno, da se je odbor potrudil, kolikor je bilo v njegovih močeh, za ureditev nekaterih vo-ašanj, ki se tičejo o-snovne šole in vrtca, je prišel predlog, da bi združenje zajemalo celotno šolsko področje iz Križa, od otroškega vrtca do osnovne šole in srednje šole. Predlog je bil soglasno sprejet in tako se je začetna pobuda ob ustanovitvi odbora staršev, že razširila, kar daje upati na konkretno rešitev penečih vprašanj.
Po izvolitvi novega odbora, ki ga sestavljajo: Emil Sedmak, Savina Verginella, Ivan Sedmak, Marija Vidoni, Marina Švab, Marija Pahor, Ida Purič, Kamil Košuta, Zorka Sterni, Marija Sedmak, Niko Sirk in Silvano Košuta, se je razvila diskusija med starši in novoizvoljenim odborom, kateri se bo sestal na svoji prvi seji 28. t.m.
K. Košuta
. mm
ANCA 01 CREDITO DI TRIESTE R 2 AS K A KREDITNA BANKA
3ST - Ul F FILZI 10
i 38-101, 3^-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Memška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
625,80
1.492,—
196.50 137,—
237.50 32,45 37,50 37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Volitve v rajonski svet področja Milje-center
Miljska občinska uprava sporoča, da bodo v soboto, 24. novembra, od 15. do 20. ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9. do 20. ure volitve v rajonski svet za Milje — center. Ve
Volilne liste, ki so jih sestavili na javni skupščini, obsegajo 23 kandidatov. Volivci se lahko izrečejo le za deset imen. Lahko volijo tudi ljudi, ki niso na seznamu kandidatne liste. V tem primeru morajo pripisati ime in priimek novega kandidata na posebno prosto mesto pod seznamom ostalih kandidatov. V nobenem primeru pa ne sme število izbranih kandidatov presegati devet voljenih.
Zaradi uvedbe enosmerne vožnje po Korzu in splošnih ukrepov za sprostitev prometa v mestnem sre dišču, je znatno narastlo število vozil, ki zavijejo s Korza v Ul. S. Caterina. To povzroča včasih občutne zastoje. Da bi se promet sprostil tudi v tem delu mesta, je tržaški župan odredil prepoved parkiranja za vsa vozila v omenjeni ulici, in sicer od zebrastega prehoda za pešce ob križišču med Kor-zom in Ul. S. Caterina v dolžini petnajstih metrov.
S posebnim odlokom je župan odredil tudi prepoved vožnje za vsa težka vozila, ki presegajo 25 stotov teže, po kovinskem nadvozu v Pasaži Sv. Andreja. Nadvoz je namreč v slabem stanju in predstavlja nevarnost za promet.
OD MAJA PRIHODNJEGA LETA
Dodaten nočni vlak na progi Benetke-Trst
Glavno ravnateljstvo državnih železnic je sporočilo deželnemu odborniku za promet Cocianniju, da namerava ugoditi željam tukajšnjih predstavnikov in vključiti v poletni vozni red vlakov (ta bo stopil v veljavo 26. maja 1974) dodaten nočni vlak na relaciji Benetke - Trst. Vlak bo odhajal iz Benetk ob 23.58, tako da bo zagotovljena zveza z zadnjimi vlaki iz smeri Milan in Rim, in bo prihajal v Trst ob 1.53. Nočni vlak bo pomembna pridobitev za potnike na tej relaciji, kajti zadnji vlak odhaja sedaj iz Me ster proti Trstu ob 21.38.
OD 6. DO 13. JULIJA
Festival znanstvenofantastičnega filma
Upravni svet Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Trstu je na svoji zadnji seji določil datum za izvedbo festivala znanstveno - fantastičnega filma, ki ga že dvanajsto leto prirejajo v našem mestu. Festival bo od 6. do 13. julija 1974, kakor je ustanova določila po dogovoru z Mednarodno federacijo združenj filmskih producentov.
V okviru osrednje manifestacije bodo prihodnje leto priredili vrsto manjših prireditev. Predvidena je med drugim okrogla miza o znanstveno fantastičnem filmu, na kateri bodo preverili bodoče perspektive tovrstne filmske dejavnosti.
• Danes ob 20.30 se bo na sedežu v anagrafski palači (II. nadstopje, soba š:. 217) sestala na drugem sklicanju rajonska konzulta za >lovo mesto in Novo mitnico. Ob :sti uri se bo na sedežu na Stari istrski cesti 43 sestala tudi rajonska konzulta za področje Valmaura — Naselje sv. Sergija
Kakor so sklenili občinski svetovalci na seji v ponedeljek, tako se je tudi zgodilo. V sredo so se namreč sestali v beli dvorani na županstvu predstavniki tekstilne to-valne «Bustese» iz Podgore, pred stavniki sindikalnih organizacij in župan De Simone, odbornik za zdravstvo dr Tomassich ir. vršilec dolžnosti pokrajinskega zdravnika dr. Gregoiig.
Občinski zastopniki so takoj na začetku seje predlagali podjetju Bustese, naj do največje možne meje omeji onesnaženje. Sindikalisti so se predvsem zavzemali za ohranitev zaposlitve delavcev in so zahtevali spoštovanje roka za namestitev filtrov, tako da bi se onesnaženje zmanjšalo v prihod-njeh letu. Med obema delegacijama so nastale ostre polemike, ker — kakor ugotavlja goriška občinska uprava v svojem poročilu — sindikalisti niso pripravljeni zahtevati takojšnjega zmanjšanja onesnaženja zraka in je zaradi odločno nasprotujočih si stališč prišlo do prekinitve sestanka.
V nadaljevanju sestanka so vpra sanje preučil' s tehnične plati. U-gotovili no, da je mogoče ohraniti sedanje število zaposlenih delavcev v kemičnem obratu «fiocco», istočasno oa v rokih, ki so jih določili, namestiti čistilne naprave, ki bodo v veliki meri odstranile se danje škodljive posledice ki jih povzroča uhajanje strupenih plinov v ozračje. Filtri, ki bi iih namesti-do 10. rtnija prihodnjava leta, zi zmanjšali straupene pline za 50 odstotkov, do konca leta 1974 pa od 85 do 90 odstotkov. Sindikalisti so ohranili sveje stališče ter so pri-oravljeni spreleti samo takšno rešitev, ki zagotavlja predvidene roke, v katerih nai v prih.idniem letu namestijo čistilne naprave.
IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA
Zdravnik ni nudil pomoči vespisti!: olisodili so ga
Goriški sodnik je obravnaval primer 64-letnega zdravnika Luigija Giustacchinija iz Desenzana ob
■iiiiiiminnnitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHHitiiiMiiuuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
SPOROČILO OBČINSKIH PODJETIJ
Gardskem jezeru, ki je bil obtožen, da je dne 7. oktobra lani ob 14. uri podrl 24-letnega vespista A-lessandra Perlo iz Gorice, Ul. Rialto 21, da mu ni nudil pomoči ter da je pobegnil.
Izvidnica cestne policije je ugotovila, da je vozil Perla iz Ul. Brass proti Ul. Montesanto; na križišču med Ul. Scodnik in Orzoni, pa je iz slednje prihajal Giustac-chini s fiatom 127 in podrl vsepi-sta, ker mu ni dal prednosti. Na razpravi sc ugotovili, da je zdravnik sicer najprej ustavil avto, pozneje, ko je videl, da je vespitu j
nekdo drug pomagal na noge, pa1 Magda Massi.
se je oddaljil, ker da mu je, kot je sam izjavil, nenadoma postalo slabo. Pozneje ga je policija ustavila ter ga pridržala en dan v zaporu. Perla je pri padcu dobil manjše poškodbe ter se je zdravil 4 dni.
Sodnik je ugotovil, da zdravnikov pobeg ni bil zlonameren ter ga je obsodil na 10 dni pripora, plačilo stroškov in odškodnino vespi-stu. Obtoženca, ki je bil prisoten, je zagovarjal odv. Cugini iz Desenzana.
Drživni tožilec odv. Maniacco; sodnik dr. Ballarini, zapisnikarica
Z DVEMA ENODEJANKAMA
DREVI DRUGA PREMIERA V PRIMORSKEM DRAMSKEM GLEDALIŠČU
Na sporedu deli Ionesca in Valentina
Drevi ob 20.15 bo Primorsko stavnikov dramatike absurda zad-
dramsko gledališče v Novi Gorici uprizorilo igro Evgena Ionesca «Novi najemnik» in igro K. Valentina «Selitev». Obe deli bosta tvorili skupno premiero in sta tudi prvič igrani v slovenščini. V «Novem najemniku» bodo zaigrali Dragica Ko-kot-šolar, Stane Leban, Janez Starina in Ivo Barišič. V «Selitvi» se bosta predstavila Metka Franko in Matjaž Turk. «Novega najemnika» v prevodu Tite Simoniti in «Selitev» v prevodu Ervina Fritza je zrežiral Dušan Mlakar, scena je delo ing. Nika Matula, kostumi pa Mije Jarčeve.
Na prvi pogled sta to strogo različna avtorja (Valentin je živel in največ ustvarjal v tridesetih letih, Ionesco pa je eden največjih pred-
njih dveh desetletij); vendar je združitev njunih tekstov v skupno premiero temeljito premišljena in tudi upravičena. Obema gre namreč za enak učinek, ki naj ga igra naredi, namreč: «smej se, da se ne boš jokal!» Tudi je filozofsko izhodišče obeh avtorjev enako. Oba imata predmetni svet za tistega, ki se človeka polašča in je človeku v njegovi odrski resničnosti sovražen, in ki je dejansko sovražen nam vsem in naši potrošniški resničnosti.
liiiiiiiliiiililiiitfiiiiiiililiiiiiliiiiniiiliiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l]1||||||||||||,|||||||
V TOVORNJAKU S FRANCOSKO REGISTRACIJO
Financarji so odkrili pri Rdeči hiši vtihotapljene cigarete za 150 milijonov lir
Skrite so bile pod vrečami kemičnega vlakna
Šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 25. novembra v risalni-ci učiteljišča. Ulica Croce 3 ob 10. uri roditeljski sestanek.
Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka u-deiežijo.
Nobene nove okrepitve jakosti električnega toka
Dekret ministrstva za industrijo velja za gospodinjske stroje in razsvetljavo
# Danes, 23. t. m. bo ob 20.30 v Domu pristaniških delavcev praznik včlanjevanje v KPI za leto 1974 in piosiava 56 obletnice oktobrske revolucije. Govoril bo član pokrajinskega tajništva Claudio Tonel.
llllllllllllIMflllllll..................
("està iz Štivana na Jakne je še vedno zaprta za promet
Cesta, ki vodi iz Štivana na Jakne, je še vedno zaprta. Kot smo pred časom že poročali, so to cesto zaprli lansko leto, ker so na njej nastale razpoke. Gradnja vodovoda Štivan — Trst je namreč hudo prizadela zadnjo vasico tržaške pokrajine. Po hišah in po cestah so nastale razpoke, odškodnine pa ni.
Zapora ceste na Jakne povzroča Štivančanom precejšnje težave, saj
se morajo posluževati obvoza, ki pride na državno cesto št. 14 prav pri ovinku in je zato zelo nevaren Zato je skrajni čas, da podjetje, ki je gradilo vodovod, poskrbi za popravilo ceste, ki je sedaj že vsa zaraščena (kot vidimo na sliki) ali pa, če ceste ni mogoče popraviti za gradnjo nove ceste, da bodo štivan-čani lahko nemoteno prišli do svojih zemljišč.
Na podlagi sporočila ministrstva za industrijo je tudi goriško podjetje za distribucijo električnega toka uvedlo omejitve v potrošnji toka za zasebnike. Dokler ne bodo poslali movih navodil, starim potrošnikom ne bodo mogli zvišati jakosti toka za pogon gospodinjskih strojev (peči so izključene) nad 2.5 kW ter nad 1.000 Watt, kadar gre za razsvetljavo. Te omejitve veljajo tudi za nove potrošnike.
Poziv ministrstva za industrijo sodi v okvir politike, ki naj prepreči nastajanje neravnovesij, odkar je nastala tolikšna negotovost in tudi pomanjkanje v preskrbi s pogonskim gorivom.
Preskrba z nafto in bencinom je v Gorici zelo neredna. Večje število bencinskih črpalk je praznih, kjer pa ga imajo, nastajajo dolge vrste. Neredki so tudi nrimeri, da priba ta jo tovora iaki z Videmskega, ki odvažajo večje količine gorilnega olja. V sedanji psihozi, da bo bencina in kurilnega olja zmanjkalo, ie marsikatereea državljana prevzela pan’ka in s1' je prinravil v garaži ali kar v stanovanju zalogo za slabe čase. Tudi zaradi takšnih dejanj, ki zvišajo povora-ševanie nad običaino mero. nastajajo težave v nreskrta z bencinom in kurilnim oljem.
Vse to se dogaja v času, ko postaja vedno bolj jasno, da se pripravlja v pot-oènji tega blaga nov režim, ki lahko ob upoštevanju pravičnih in nujnih interesov vseh kategorij zagotavlja zadostno preskrbo s pogonskim gorivom in kurjavo.
dijevem korzu 13 odprli razstavo treh mladih zamejskih slikarjev. Razstavo prireja Mladinski krožek Gorica, svoja dela bodo razstavljali Marta Rener iz Gorice, Oskar Bec-cia iz Ronk in Hijacint Jussa iz Benečije.
V Števfrjanu predavanje « potovanju okrog sveta
Na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» na Valerišču v Štever-janu bo drevi ob 20.30 predavanje o potovanju okrog sveta, ki bo o-premljeno z barvnimi filmi. Predaval bo Miladin Černe, ki je letos poleti prepotoval vso zemeljsko oblo in na potovanju tudi posnel filme ter originalno glasbo.
Slovenska prosvetna zveza prosi vsa prosvetna društva na Goriškem, naj čimprej dvignejo naročilsice za a-bonmaje Stalnega slovenskega gledališča za letošnjo sezono. Naročilnice je treba dvigniti na sede/u SPZ, Ulica Malte 2.
Mladinski krožek vabi na slikarsko razstavo
Nenavadna nesreča
pri Moščenicah
Prejšnji dan se je pri Moščenicah, na državni cesti št. 14, pripe tila nenavadna prometna nesreča 35-letnemu Enricu Odoricu iz Mav-hinj. Mož je vozil fiat 1100 s tržaško registracijo, ko ie nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in najprej trčil v zid na desni strani ceste. Avto je nato vrglo na levo stran; ravno takrat je privozil tovornjak, ki je trčil v vozilo in ga pahnil v obcestni preoad.
Sam šofet tovornjaka je priskočil Odoricu na pomoč in ga potegnil iz razbitega avtomobila. Medtem so poklicali rešilec, ki je ponesrečenca prepel tal v tržiško bolnišnica; tu se bo zdravil 10 dni zaradi lažjih poškodb.
V	Grojni tovornjak
podrl kmeta
V	sredo pozno zvečer se je pri Grojni precej hudo ponesrečil 64-letni kmet Ivan Jakončič iz Ulice Garzarolli 8. Ko je hodil po desni strani ceste ga je podri jugoslovanski tovornjak. Z rešilcem so Jakončiča piepeljali v goriško bolnišnico, kjer bo ostal 20 dni zaradi hude poškodbe na levi roki.
Aretiran mladenič
zaradi kraje in vloma
Agenti iižiške kvesture so včeraj aretirali in priprli v goriške zapore 21-leinega Enza Hullavetza iz Tržiča zaradi kraje in vloma v avtomobile.
Včeraj zjutraj se je malopridnež potikal pred tržiško železniško postajo in vlomil v dva fiata 500. Ko je iz avtomobilov odnesel razne predmete je stopil v drugi avto in ga odpeljal. To pa je opazil nekdo, ki je takoj obvestil kvesturo. Nekaj časa za tem so aretirali mladeniča, ki ;e priznal krajo in povedal, da je v prejšnjih dneh vlamljal v druge avtom cbile.
Finančni stražniki in carinski u-radniki imajo vsak dan polne roke dela na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši. Vsak dan gre skozi ta prehod na stotine tovornjakov in financarji pregledajo vsak dan tovore na stotinah tovornjakov. Včeraj zjutraj je iz Jugoslavije pripeljal tovornjak francoske registracije in financarji so ga usmerili, kot vse druge, na carinsko dvorišče, da bi ga pregledali.
Šofer, 24-letni Bernard Eugene Metzner iz Mulhousna (v Alzaciji, tik ob nemško • francoski meji), je carinskemu uradniku izročil potovalni nalog, iz katerega je izhajalo, da vozi iz Bolgarije v Francijo tovor kemičnega vlakna polistirol. To vlakno je zelo lahko in je spravljeno v vrečah. Carinski uradnik in financar sta se v spremstvu šoferja usmerila k tovornjaku, na katerem so bile vreče polne kemičnega vlakna. Šofer je na ukaz obeh predstavnikov finance odprl zadnja vra ta tovornjaka. Tu so bile zložene vreče s kemičnim vlaknom, vendar je finančni stražn k opazil, da niso preveč lepe. zložene. Zaradi tega je ukazal šoferju, naj odkrije platno nad tovorom in ker se je ta obotavljal, je finančni stražnik dal ne nadni ukaz, naj odpre kamion tudi od strani (tovornjak je znamke Scania in se lahko odpre na vseh straneh).
vemu kolegu, carinskemu uradniku, se je nenadoma prikazal lepo zloženi tovor kartonskih zabojev z najrazličnejšimi cigaretami. Financar je takoj aretiral šoferja ter poklical druge financarje, ki so opravljali službo na prehodu. Kmalu je Diio tu vse poino financarjev ter podčastnikov, nato so prihiteli tudi podpolkovnik, ki poveljuje finančnim stražam v Gorici, ter kapetan.
Financarji so medtem razložili tovornjak pod k po, ki je na carinskem prodoru in onkraj ograje se je zbralo veliko radovednežev, zlasti šoferjev in drugih, ki imajo o-pravka na obmejnem prehodu ter so živahno komentirali najdb'' tega tovora cigaret.
Ko so po nekaj urah dela financarji razložili tovornjak so prešteli blago. Našli so 6.500 kg cigaret (en kilogram pomeni petdeset škatlic z dvajsetimi cigaretami), na italijan skem trgu bi bilo to blago vredno skoro 150 milijonov lir.
Na tovornjaku so bili zaboji s cigaretami lepo zloženi, stranske stene so bile le prekrite s kartonom, vrh zabojev in na koncu pa so bile zložene vreče s kemičnim vlaknom, katerih pa je bilo zelo malo.
Tovornjak ima registracijo «602 LD 68», prihajal je iz Bolgarije in je bil namenjen, vsaj tako izhaja iz potnega naloga, v Francijo. Šo-
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» v nedeljo, 25. novembra pohod v Kromberk in na Ravnico. V Kromberku si bodo izletniki ogledali Goriški muzej v gradu. Zbirališče ob 10. uri pri gostilni Hrast v Komberku, kosilo iz nahrbtnika. V primeru slabega vreme, na izlet odpade.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Valdez, il mezzosangue». C. Bronson. Barvni film.
KORZO 16.30—22.00 «Un tocco di classe». J. Segal in G. Jackson. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Prendi i soldi e scappa». W. Allen in Y. Margolin. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «Educande fuori... femmine dentro». A. Arden, P. Dumat. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Quella sporca dozzina». L. Marvin in C. Bronson. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «La sepolte viva». Barvni film.
PRICIPE 18.30 «Una breve vacanza». Barvni film.
AZZURRO 17.30—22.00 «Partirono preti... tornarono curati». Barvni film.
Aovu Gorica
SOČA «Cvetje v jeseni», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Tiger žre lepotice», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Incident pri Fantom Hillu», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RHNČE Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. "268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ulica 1. maja tel. 73328.
Iz goričkega matičnega urada
ROJSTVA: Andreina Schneider, Fabio Sturni. Pierluigi Savio, Luca Gar-denal, Cristian Selva, Erika Sartore, Aleksander Komic.
SMRTI: gospodinja 82-letna T'istilla Cuiot vd. Podberšič, upokojenka 75-letna Anna Margherita Vistmin vd. Braidot.
Začudenemu financarju in njego- ferja so v Gorici pridržali.
........................»iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiu»iimmiiiiii„l„„„„„„l((„Illli„l,l„l„,limi|||„„,1,M|,„,1|,U|,ug|||,1,(|,|||1i|||||(||M||(||||||n,1||,|(|||(||||U
VABILO NA JUTRIŠNJI KONCERT
V Krminu za izreden
je že vse pripravljeno večer slovenske pesmi
Dvojezični lepaki vabijo na to svojevrstno prireditev
V torek je kot običajno 91-letni Mario Perria iz Ul. S. Gabriele 32 šel na dopoldanski sprehod, ni se pa še vrnil domov. Zena Anna Cimai por. Perria je včeraj prijavila kvestur;, da je mož izginil. Kdor bi ga videl, je naprošen, raj javi letečemu oddelku kvesture.
Gre za plešastega moškega nizke
in debelušaste postave z rjavimi oč-Drevi ob 20.30 bodo na sedežu I mi. Ko je izginil je bil oblečen v kluba «Simon Gregorčič» na Ver-1 sivo obleko brez plašča.
i «Ml pr« I,*
: * w, « >	„<1	a
Dvobarvni lepaki vabijo sloven krminski občini priključeni Plešivo
sko in italijansko prebivalstvo Kr mina in okolice ter naših krajev, na jutrišnji večer slovenske pesmi, ki ga prirejajo Slovenci, bivajoči v krminski občini. Koncert bo prva tovrstna slovenska prireditev v Krminu sploh. Niti starejši ne pomnijo kaj takega. Nič čudnega, ker je bilo v Krminu vedno le malo Slovencev, njihovo število se je povečalo po zadnji vojni, ko so bili
in bližnji kraji, ki so prej spadali v občinska območja, ki so bila priključena Jugoslaviji.
Na večeru bo nastopilo sedem pevskih zborov iz zamejstva in iz Slovenije, en zabavni ansambel ter dva gledališka igralca iz Trsta. Napovedovala bosta domače dekle in fant. Na jutrišnji večer so prireditelji povabili vse Slovence, ki bi-
vajo v Krminu in okolici ter tudi predstavnike krajevnih oblasti. Prisotni bodo krminski župan in morda tudi deželni ter pokrajinski predstavniki. Koncert bo v občinskem gledališču ob 20.30.
Prepričani smo, da se bodo jutrišnjega večera v Krminu, kjer bodo skupno nastopali najboljši pevski zbori obeh prosvetnih zvez, u-deležih tudi ljubitelji slovenske pesmi iz Gorice in drugih naših krajev.
SPORT SPORT SPORT
23. novembra 1973
KOŠARKA
OD NEDELJE DALJE
Letos dve naši ekipi v promocijski ligi
Slovenske barve bosta branila Bor in Kontovel
V nedeljo bosta prvič v promocij- , za osvojitev seta. Po zelo ogorčeni skem prvenstvu startali dve sloven borbi je gostom le uspelo rezultat ski ekipi. Množični razvoj košarke I izenačiti in dobiti set na razliko.
pri nas je nujno privedel do tega da smo zastopani v vseh mogočih košarkarskih kategorijah z eno ali več ekipami. V promocijskem prvenstvu bosta igrala Bor in Kon-tovel.
V A skupini bodo poleg Bora in Kontovela igrali še Centro Giovanile Italiano iz Milj, Unione Sportiva Sagrado, POM, Delpin iz Tržiča, Libertas Vileše, Itala Gradišče, Li-bertas Trst in Libertas Barkovlje.
Bor z mlado postavo
Borovci so za to prvenstvo povsem prenovili svoje vrste. Moštvo je izredno mlado, saj sta dve tretjini ekipe še mladinski m zato je cilj ekipe le, da v tem prvenstvu pridobi izkušenj. Če pomislimo, da sta najstar?jša košarkarja v Borovi peterki Martin Kralj in Livij Per-tot (20 let) je jasno, da je treba gledati na možnosti tega moštva v perspektivi nekaj let. Kot večina slovenskih ekip ima tudi Bor, žal, to hibo, da mu primanjkuje visokih igralcev. Zato se je moral trener odločiti za agresivno obrambo in hitre kombinacije v napadu. Moštvo pa sestavljajo ti igralci: centri: Koren, Francia, Kažem; krila: Klobas, Pertot in Kralj; zunanji: Hrvatič, Vatovec, Barazutti, Kapic, Košuta.
Kontovel: prvič s člani
Na Kontovelu so začeli šele pred kratkim gojiti košarko. Začeli so gojiti mladinsko košarko in so želi prve uspehe z minibasketom in naraščajniki. Navdušenje v vasi pa je raslo, tako da se je že letos porajala potreba po ustanovitvi članskega moštva, ki bi nastopalo v promocijskem prvenstvu. Sicer so Kontovelci že lani s člani nastopili v prvenstvu prve divizije, niso se pa najbolje izkazali saj niso mogli računati na več dobrih košarkarjev, kot so Peter Starc, Rajmund Kralj in brata Zavadlal, ki so bili še vedno vezani pri Boru. Letos pa bodo ti igralci branili barve Kontovela z resnimi možnostmi, da sežejo tudi po višji uvrstitvi v lestvici.
Moštvo sicer ne sestavljajo ravno najmlajši košarkarji, naloga teh i-gralcev pa je ta, da pritegnejo v košarkarski ambient na Kontovelu še nove mlade sile, ki bodo v bodočnosti lahko zamenjale sedanje košarkarje. Pri Kontovelu pa ne igrajo samo «veterani». Trener Kafol bo lahko računal tudi na mlada Lisjaka in Lukšo, ki si bosta pri starejših gotovo nabrala koristne izkušnje za bodoče nastope.
b. I.
V tretjem nizu so Koprčani izkoristili kratek predah Jeseničanov in so iztržili set, medtem ko jih je v četrtem izdala moč, zato Je seničanom ni bilo težko dobiti odločilni set in odnesti domov dragocen par točk, ki jim zagotavlja mesto v samem vrhu lestvice. IZIDI primorskih predstavnikov: Bovec — Trimo	3:1
(15:3, 11:15, 15:12, 15:9)
Koner — Jesenice	1:3
(11:15, 14:16, 15:11, 8:15) LESTVICA: Sava, Jesenice in Mežica 10, Branik 8, Bled in Koper 6, Bovec 4, Mislinja, Gaberje in Trimo 2.
SOBOTNO KOLO: Bled — Koper
in Jesenice — Bovec.
* * *
Že v naslednjem kolu čaka Bovčane in Koprčane huda preskušnja. Koper mora v goste k odličnemu moštvu Bleda, Bovčani pa potujejo na Jesenice. Skoraj gotovo je, da bosta oba naša predstavnika to pot ostala praznih rok. Medtem ko bi nam Koprčani na Bledu lahko pripravili prijetno presenečenje, pa so Bovčan; na Jesenicah brez vsakih možnosti.
E. Hvalica
HOKEJ NA LEDU
DAVOS, 22. — V povratni (in zadnji) tekmi turnirja za alpski pokal v hokeju na ledu je ljubljanska Olimpija v Švici premagala Davos s 4:2. S to zmago se je uvrstila v finale.
ROKOMET
CLUJ, 22. — Na tradicionalnem rokometnem turnirju v Cluju v Romuniji za pokal Karpatov je v prvem kolu Jugoslavija premagala Sovjetsko zvezo s 25:20.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
Tudi v mladinskem nogometnem prvenstvu
videli v tekmi med Bregom in Aurisiuo
M	v - 'd-
ne manjka tako dinamičnih prizorov, kot je ta, katerega smo
Le enajsterici Brega in Primorja dosegli v preteklem kolu izenačenje
Med naraščajniki je uspelo le Unionu remizirati
MLADINCI B skupina
V nedeljo je bila odigrana prva tekma povratnega dela prvenstva. V treh tekmah so slovenske ekipe osvojile samo dve točki. Breg je remiziral z drugouvrščeno Aurisino. S tem delnim neuspehom so možnosti, da se «plavi» uvrstijo v finale, majhne. Primorje je po dolgem času spet osvojilo točko. «Rdeče - rumeni» so remizirali s krepkimi Canv panellami. Gaja je ponovno razočarala. Zgubila je z visokim izidom 6:2 z Libertasom od Sv. Marka. V taboru gajevcev verjetno ni vse v redu, saj so zadnjo točko osvojili

nogomet
V KVALIFIKACIJAH ZA SP
Španija še enkrat proti Jugoslaviji?
ZORICH, 22. — Glasnik mednarodne nogometne zveze je danes sporočil, da se bosta morali Jugoslavija in Španija v kvalifikacijskem tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo še enkrat pomeriti med seboj, če se bo Grčija odpovedala tekmi z Jugoslavijo, ki bi morala biti na sporedu 19. decembra v Atenah.
Zaradi nemirov v Grčiji namreč ni gotovo, če bodo to tekmo lahko odigrali tako, kot je bilo določeno. Ker bi v primeru odstopa Grčije prisodili zmago Jugoslaviji z 2:0, bi se znašli Španija in Jugoslavija v svoji skupini z enakim številom šestih točk, pa tudi z enako razliko v golih (8:5 Španija in 5:2 Jugoslavija). Zato bi morali odigrati
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
OBA NAŠA PREDSTAVNIKA RAZOČARALA S SVOJO ICRO
Bor in Kras bosta imela v prihodnjem kolu zelo težka nasprotnika
za uvrstitev v finale SP še eno j prvem setu I medsebojno tekmo.
Drugi odbojkarski zavrtljaj je bil za naša dva zastopnika neuspešen. Ostala sta praznih rok in sta s prikazano igro razočarala.
B liga — članice
Prvo gostovanje Borove šesterke, če lahko tako imenujemo mestni derbi z OMA, je prinesel slovenskim odbojkaricam prvi letošnji spodrsljaj. Borovke so to pot razočarale. Igralke OMA so imele v do nasprotnic veliko
mero spoštovanja. V drugem nizu
n..............................,ini,iii,l,i'1„iniiiiiiiilim,lii[iiim,i„m„„I,„ii,lrliIflIIrli1,mllIII11i||III|I1I,lllIllliIIII..
NAMIZNI TENIS
V LENDAVI IN KOPRU
Lep uspeh primorskih ekip
NTK Semedela je v moški in ženski konkurenci zasedel 3. mesto
ODBOJKA
V 1. SLOVENSKI LIGI
Druga zmaga Bovca
Šesto kolo v 1. slovenski odbojkarski ligi je prineslo primorskima zastopnikoma le en par točk. To pot so bili spet uspešni odbojkarji Bovca, ki so doma premagali zad-njeuvrščeno moštvo Trimo iz Trebnjega, medtem ko so Koprčani na svojem igrišču prepustili točke Jesenicam.
V bovški telovadnici se je v nedeljo zbralo le kakih 80 gledalcev, ki so lahko na koncu srečanja pozdravili zmago svojega moštva. Bovčani so več kot prepričljivo do-bdi prvi set. Previsoka zmaga je bila verjetno razlog, da so v nadaljevanju srečanja podcenjevali nasprotnika, ki je s pridom izkoristil lagodno igro domačinov in osvojil set. V naslednjih dveh setih pa se Bovčani niso pustili več presenetiti. Zaigrali so bolj požrtvovalno in resno ter so tako prepričljivo osvojili drugi par točk.
Bovčani so se predstavili z dokaj poprečno igro, ki ni mogla navdušiti.
Nekoliko boljši je bil veteran Zorč, ki je lahko mlajšim za zgled.
Koprčani so v zelo pomembnem srečanju zaigrali precej pod svojimi sposobnostmi. Slabo so igrali predvsem v prvem setu. V drugem so domačini povedli z rezultatom 13:9. Vendar tudi to ni bilo dovolj
V Lendavi je bil preteklo soboto prvi del druge slovenske namiznoteniške lige za moške. Na tem napornem dvodnevnem tekmovanju sta sodelovala tudi dva primorska namiznoteniška kluba, ki sta se v konkurenci osmih ekip dobro o-drezala.
Koprska Semedela je ob koncu prvega dela pristala na zelo dobrem četrtem mestu, Novogoričani pa so zasedli še vedno solidno šesto mesto.
Koprsko zastopstvo v sestavu Škabar, Kodrič, Lipovec in Strop-nik je igralo po pričakovanjih. E-dini spodrsljaj, ki jih je stal tretje mesto, so napravili v dvoboju s Prestrankom, ki so ga objektivno slabši Novogoričani premagali. Novogoričani so z doseženo uvrstitvijo zadovoljni. Moštvo v postavi Pichler, Bratuž in Peršič je doseglo dve dragoceni zmagi, ki jim verjetno zagotavljata obstoj v ligi.
Na tekmovanju jih je spremljala smola. Pravzaprav so bili hen-dikepirani že s tem, da niso imeli s sabo četrtega igralca, ki hi Po potrebi lahko nadomeščal u-trujenega igralca. Zanimivo je, da so v dveh dvobojih že vodili z rezultatom 3:1, vendar so morali v nadal.ievanju priznati premoč nasprotnika.
Zaključni del tekmovanja v tej ligi bo januarja v Kopru, v organizacije NTK Semedela, ki bo na svojih mizah gotovo trd oreh tudi za najboljše in bi lahk0 ob koncu lige pristala na prvenstveni lestvici vsaj za stopnico višje.
IZIDI tekem primorskih ekip:
Vrhnika — Semedela 2:5, Vrhnika — N. Gorica 4:5, Prestranek — Semedela"5M, Prestranek — N. Gd-rica 2:5, Bežigrad — Semedela 3:5, Bežigrad — N. Gorica 5:2, Semedela — N. Gorica 5:3, Semedela — N. mesto 1:5, N. Gorica — Zvezda 3:5, N. Gorica — N. mesto 3:5. N. Gorica — Lendava 1:5.
LESTVICA: Lendava 14, N. mesto 12, Bežigrad in Semedela 8, Prestranek 6, N. Gorica 4, Vrhnika 2, Zvezda 0.
* * *
V Kopru pa je bil prvi namiznoteniški turnir za prvenstvo Slovenije za ženske. Nastopilo je pet e-kip. Domačinke so z dvema ekipnima zmagama pristale na zelo dobrem tretjem mestu. Semedela je nastopila s pomlajeno ekipo (brez dveh standardnih igralk), zato je njen uspeh toliko bolj spodbuden.
IZIDI Semedele:
Semedela — Lendava 5:2, Semedela — Fužinar 0:5, M. Sobota — Semedela 5:2, Semedela — Jeseni-
LESTVICA: Fužinar 8, M. Sobota 6, Semedela 4, Lendava 2 in Jesenice 0.
E. Hvalica
Coppijevo kolo ni na prodaj
MODENA, 22. — Oboževalec Fausta Coppija Filippo Zancaro iz Genove je ponudil 10 milijonov lir za kolo, s katerim je Coppi zmagal na svetovnem prvenstvu v Švici.
Toda predsednik kluba «F. Coppi» iz Modene, ki je lastnik tega kolesa, je kategorično zavrnil po-
nudbo. Dante Trentini je izjavil, da ne bi prodal kolesa, ki mu ga je podaril Coppi takoj po zmagi na svetovnem prvenstvu, za noben denar.
Trentini skrbno varuje to kolo in ga drži v svoji spalnici. Poleg tega pa ga je še zavaroval za zelo visoko vsoto.
Vendar pa to ni bila prva ponudba. Pred časom so se že oglasili kupci iz tujine, predvsem iz Anglije. Francije in Belgije. Kolo so hoteli kupiti tudi nekateri muzeji in galerije. Vsi pa so ponudili dosti višje vsote, kot italijanski Cop-pijev privrženec.
SMUČANJE
FALUN, 22. — Svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah, ki bo čez tri mesece (od 16. do 24. februarja 1974) na Švedskem, se bo udeležilo 28 držav s skupno 546 tekmovalci. S tem so bili preseženi vsi dosedanji rekordi udeležbe na nekem svetovnem smučarskem prvenstvu.
KOLESARSTVO
MILAN, 22. - V Milanu so se danes sestali športni vodje profesionalnih kolesarskih klubov, ki so razpravljali o predlogu, da bi spremenili tehnični kolesarski pravilnik in pregledali tabele kazni za kolesarje.
TELOVADBA
RIM, 22. — V soboto in nedeljo bo v Benetkah državno prvenstvo v telovadbi za vse ženske kategorije.
pa je prišlo do podobnega preobra ta in Bor ni bil sposoben zaigrati tako dobro kot v začetku. Napake so se vrstile kar na tekočem traku. Vezne igralke so imele še posebej slab dan. Šepala je ol ramba, napad sploh ni obstajal. K temu naj dodamo še veliko zapravljenih servisov in mera je bila prepolna. Nasprotnice so z linearno igro osvojile dve dragoceni lučki in so po dveh nastopih skupaj z Vignonijem na vrhu lestvice. Po končani tekmi je trener OMA dal naslednjo izjavo: «Pred tem prvim domačim derbijem sem bil izredno živčen. Res, so moje varovanke letos že večkrat premagale Bor, toda kljub temu nisem bil prepričan v tako lahko zmago. «Plave» so zaigrale v prvem setu tako dobro, kot jih letos še nisem videl igrati. Potem pa niso pokazale več tako dobre odbojke. Pri borovkah je v tem nastopu zaigrala najbolje Sonja Pernarčič.
Goriški AGI je doživel že drugi letošnji neuspeh. To pot ga je odslovil v Casale Monferrato'domači Junior. Po porazu v Trstu z Borom se je dokopala do prvih točk tudi še-sterka Briantea iz Coma, Ko j, .jf žrtev» so si igralke iz Lombardije izbrale kar Libertas in Brescie. Po prepričljivi domači zmagi nad novincem Marzottom, je zdaj Vignoni na samem vrhu lestvice.
IZIDI DRUGEGA KOLA: Junior — AGI	3:1
Briantea — Libertas Brescia 3:1 OMA — Bor	3:1
Vignoni — Marzotto	3:0
LESTVICA: Vignoni in OMA 4 točke, Junior, Bor, Libertas Brescia in Briantea 2, AGI in Marzotto brez točk.
Pari prihodnjega (tretjega) kola: Libertas Brescia - OMA, Junior -Briantea, Marzotto - AGI, Bor -Vignoni.
V tretjem nastopu čaka Bor izredno težek nastop. V goste mu namreč prihaja odlični Vignoni iz Gottolenga, ki je v dveh nastopih prepustil samo set v Gorici ekipi AGI. V Valdagnu bo derbi spodnjega doma med Marzottom in AGI iz Gorice. Tržaška OMA odhaja v goste k Libertasu v Brescio. Tudi njo čaka precej težka naloga. Solidni Junior bi moral doma pospraviti drugi par točk z Brianteo iz Coma.
C liga — člani
Po odlični igri v Trevisu je Kras preteklo soboto ostal že drugič praznih rok. Tako pekočega poraza Zgo-ničanov ni pričakoval prav nihče in še toliko manj pred domačimi gledalci. Slovenski odbojkarji so v tem prvem domačem nastopu odpovedali na vsej črti. Takšne treme in živčnosti res ni bilo mogoče pri-
čakovati od tako izkušenih odbojkarjev, ki imajo za seboj že nekaj prvenstev. Po vsej verjetnosti pa ima vse to izvor v kratkih in nezadovoljivih pripravah. To se vedno dogaja, ko gre športnik v areno in nima zaupanja v lastne moči. Prevelika psihična obremenitev je pokazala svoje zobe in neuspeh je bil neizbežen. Ekipi Libertasa iz Padove in Casadia iz Ravenne sta bila tudi v drugem kolu uspešni in sta tako edini še neporaženi. Po vsej verjetnosti sta ta dva tekmeca tudi največja kandidata za končno zmago v tej skupini. Do prvih (nepričakovanih) točk so prišli tudi gasilci Caldini iz Gorice. Srečanje doma z AGLI iz Montecchia so že zgubljali z 2:0, ko so z velikim for-cingom stanje odločili v lastno korist. Na dnu lestvice dela družbo Krasu AGLI iz Montecchia, ki je prav tako brez točk kot Zgoničani.
IZIDI DRUGEGA KOLA: Caldini — AGLI Montecchio 3:2 Libertas Padova —■ disselli 3 vi Kras — Grandi Motori Trst 0:3. Casadio — Dall’Acqua 3:1 LESTVICA:uJLibertas Padova in Casadio Ravenna 4 točke/ Tissetli. Grandi Motori, Dall'Acqua in Caldini 2, AGLI Montecchio in Kras brez točk.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Tisselli Cesena — Kras, Caldini Gorica — Libertas PD, Dall’Acqua Treviso — AGLI Montecchio, Grandi Motori Trst — Casadio Ravenna.
V tretjem kolu čaka Kras izredno težavno gostovanje. Šesterka Tisselli iz Cesene sodi med boljše v tej skupini. Glede na to, da Zgoničani igrajo bolje v gosteh se lahko nadejamo razveseljivih novic iz tega gostovanja. Tako slabo kot v soboto je nemogoče igrati dvakrat. Zgoničani so organizirali avtobusni izlet v Cesene in moralna pomoč navijačev lahko postane odločilnega pomena. Gasilci od Caldinija ne hudo imeli kaj iskati v srečanju z Libertasom iz Padove. Tudi zastopnikom Grandi Motori ne bo uspelo osvoiiti izkupička (doma) s Casadiom Na tretji zaporedni poraz je obsojen tudi AGLI iz Montecchia v Trevisu.
G. F.
NOGOMET
BUDIMPEŠTA, 22. — V prijateljskem meddržavnem nogometnem srečanju je Vzhodna Nemčija premagala Madžarsko z 1:0. Medtem ko je Nemcem tekma služila kot priprava za finale svetovnega nogometnega prvenstva, so skušali Madžari ta spopad izrabiti za svojo «rehabilitacijo», saj je minulo že poldrugo leto, odkar so zadnjič zmagali v nekem mednarodnem srečanju.
v daljnem derbiju z Bregom. V nedeljo bo Gaja zaigrala proti krepki Aurisini. Naši fantje bi lahko osvojili vsaj točko. Primorje pa se bo pomerilo z Esperio od Sv. Alojzija. Predvidevamo, da bodo Pro-sečani zmagali. Breg bo v nedeljo počival.
IZIDI: Libertas Sv. Marko — Gaja 6:2, Esperia Sv. Alojzij — CGS 2:3, Costalunga — Libertas Sv. Ser gij 3:1, Campanelle — Primorje 1:1, Breg — Aurisina 1:1.
LESTVICA: CGS 18, Aurisina 16, Costalunga 14, Breg 13, Libertas Sv. Marko 10, Primorje 8, Libertas Sv. Sergij 7, Campanelle in Gaja 5, Esperia Sv. Alojzij 4.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Sv. Sergij — Campanelle, Primorje — Esperia Sv. Alojzij, CGS — Libertas Sv. Marko, Aurisina — Gaja.
A skupina
V tem kolu ni prišlo do večjih presenečenj. Kot smo predvidevali sta vodeči Muggesana in Libertas iz Roccia odpravila De Macori oziroma Inter SS. Prihodnjič se bo Muggesana pomerila s krepkim Roianesejem. Ker so Miljčani trenutno v slabi formi je možno, da Roianese osvoji točko. Tudi Libertas iz Roccia bo imel težko tekmo. Zaigral bo proti tretjeuvrščenim Giarizzolam. Tekma je odprta vsem izidom.
IZIDI:	Cremcaffè — Rosandra
0:2, Libertas Trst — Edera 2:2, Libertas Rocol — Inter SS 1:0, Ro;a-nese — Giarizzole 0:0, Muggesana De Macori 2:0.
LESTVICA: Muggesana in Libertas Rocol 16, Giarizzole 13, Cremcaffè, Rosandra in Roianese 11, Libertas Trst in Edera 7, Inter SS in De Macori 4.
PRIHODNJE KOLO: Muggesana — Roianese, Giarizzole — Libertas Rocol, Inter SS — Libertas Trst, Edera — Cremcaffè, De Macori — Rosandra.
NARAŠČAJNIKI A skupina
V	nedeljo je bila odigrana tekma med prvouvrščenim Fortitudom in drugouvrščenimi Gdarizzolami. Tekma se je končala z remijem, zato se stanje na vrhu lestvice m spremenilo. Od slovenskih enajsteric je le Union osvojil točko. Remiziral je s Tergestejem in se tako povzpel na sredino lestvice. Breg pa je zopet zgubil in trenutno za seda predzadnje mesto na lestvici, skupaj z De Macorijèm. 'Prihodnjič se bodo «plavi» pomerili z vodečim Fortitudom. Naši fantje bi lahko iztrgali točko. Union bo zaigral proti L'bertasu iz Trsta. Predvidevamo da bodo Podlonjerci zmagali.
IZIDI: Cremcaffè — Don Bosco 2:1, Libertas Trst 2:1, Tergeste — Union 1:1, Fortitudo — Giarizzole 1:1, Breg — Da Macori 0:1.
PRIHODNJE KOLO: Breg — For-titucb, Giarizzole — Tergeste, U-nion — Libertas Trst, CGS — Cremcaffè, De Macori — Bosco.
LESTVICA: Fortituao 18, Giarizzole 17, CGS 14, Libertas Trst 11, Tergeste 10, Cremcaffè in Union 8, Breg in De Macori 7, Don Bosco -1.
B skupina
V	B skupim ni prišlo na vrhu lestvice do večjih sprememb. Vodeče Žavlje so z izdatnim 4:1 premagale Ponziano. Triestina je premagala Domio s 7:0; očitno je, da so Tržačani trenutno v dobri formi. Opicina Supercaffè pa je premagala Stock s tesnim izidom 1:0.
V nedeljo bodo Zaule igrale proti S. Giacomu. Žaveljci bodo verjetno zmagali. Isto velja tudi za Triestino, ki se bo pomerila s Stockom,
IZIDI: S. Giacomo — Rosandra 2:4, Ponziana — Zaule 1:4, Liber tas Rocol - Inter SS 0:4, Triestina - Domio 7:0, Stock — Opicina Supercaffè 0:1.
PRIHODNJE KOLO: Stock - Triestina, Domio — Libertas Rocol, Inter SS — Ponziana, Zaule — S. Giacomo, Opicina Supercaffè — Rasandra.
LESTVICA: Zaule 18, Triestina in Opicina Supercaffè 15, Giarizzole 13, Rosandra 11, Stock 9, Ponziana
ZAČETNIKI
I Tudi v nedeljo so najmlajši Brežani zgubili. Ta spodrsljaj jih je porinil na dno lestvice. Glavni vzrok neuspehov najmlajših Brežanov je v tem, da so zelo mladi in večina nastopa letos prvič. Vrh lestvice se ni spremenil. Esperia Pio XII in Giarizzole sta premagala Zaule, oziroma Ponziano z enak m izidom 4:0. Prihodnjič se bedo Brežani spoprijeli z Zaulami. Remi bi zadovoljil obe ekipi.
IZIDI: Breg — Opicina Supercaffè 0:1, Fortitudo - CGS 0:0, Muggesana — Libertas Rccol 2:0, Giarizzole — Ponziana 4:0, Sonč ni — Cremcaffè 0:1, Tergeste — Rosandra 1:1, Esperia Pio XII — Zaule 4:0.
PRIHODNJE KOLO: Zaule -Breg, Ponziana — Soncini, Rosandra — Esperia Pio XII, Cremcaf-fè — Tergeste, Libertas Rocol — Giarizzole, CGS — Muggesana, O-picina Supercaffè — Fortitudo.
LESTVICA: Esperia Pio XII 21, Giarizzole 20, Soncini 16, Tergeste 15, Ponziana 13, Libertas Rocol 12, Fortitudo 10, Opicina Supercaffè in Rosandra 8, CGS 7, Muggesana, Zaule in Breg 6, Cremcaffè 2.
Jolo
STRELJANJE
MELBOURNE, 22. — Sovjetski strelec Vladimir Andrejev je osvojil naslov svetovnega prvaka v skeetu. Tekmovanje se je zaključilo danes v Melbournu, udeležilo pa se ga je 58 strelcev iz 19 držav. Andrejev, ki je star 26 let, je lani zmagal tudi na evropskem prvenstvu.
Včeraj pa je moštvo Sovjetske zveze osvojilo naslov ekipnega strelskega svetovnega prvaka v skeetu. Na drugo mesto sta se uvrstili švedska in Anglija z enakim številom točk. Tudi včeraj je tekmovanje motilo izredno slabo vreme.
Boris Tretjak, rezervni vratar Vesne
KOŠARKA
I in S. Giacomo 6, Libertas Rocol 5, I Domi;
do 2.
RICHMOND, 22. — Ameriška košarkarska reprezentanca bo opravila prihodnje leto tritedensko turnejo po Sovjetski zvezi. Američani bodo opravili osem srečanj, med katerimi tudi dve proti državni reprezentanci v Moskvi.
OBVKSTTLA
SPDT obvešča, da bo v ponedeljek, 26. t.m.
SEJEM SMUČARSKE OPREME za Prosek - Kontovel v baru Ma-jovski od 16. do 19. ure in v Dolini v občinski telovadnici od 17.30 do 19.30.
* * *
SPDT vabi v nedeljo, 25. novembra na
5. JESENSKI SPREHOD na Grmado. Zbirališče ob 9.45 na železniški postaji v Trstu, od koder bo odhod z vlakom do Vižo-velj (prihod ob 10.30). Od tam v Cerovlje itd.
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Genovese je okrog 1930. leta postal močan in se je vsilil za šefa. Tistega leta je bil fizično likvidiran Peter Morello, ki je v onem času veljal za šefa močne «rodbine» v New Yorku. Bil je ubit. Začasno je bilo postavljeno neko kolektivno vodstvo, v katerem je bil tudi Genovese, toda kaj kmalu se mu je posrečilo, da je postal «šef šefov». Posrečilo se mu je, da je med bojem za položaj odrinil takrat močnega Franka Costella. Omenjena dvojica se je dolgo borila, vedno sta bila tekmeca, čeprav je organizacija prepovedovala, da bi brez razloga drug drugemu stregla po življenju. Vendar, mnogo let kasneje, 1957. leta, je Genovese organiziral atentat na Costella. Omenjenega leta je imel atentat na Costella veliko publiciteto v časnikih, toda ni bilo jasno, kdo ga je poskušal ubiti, kar pa se ni posrečilo in je bil Costello samo ranjen v glavo. Zdaj je Valachi tudi to pojasnil:
Costella je v veži njegove palače v New Yorku pričakala trojica Genovesejevih eksekutorjev Vincent Gigante, Thomas E-boli in Dominick De Quarto. Costello je sklonil glavo in krogla ga je samo oplazila pa tako še danes odhaja vsak dan iz svoje palače na sprehod s svojim pekinškim psom v Central Park, videti pa je kot kak starejši bankir ah industrijec, ki mimo živi od visoke rente.
Vendar se je moral Vito Genovese vrsto let boriti, da Je
pestai to, kar je danes, to je «šef šefov» celotnega ameriškega gangsterstva. Na tej poti je bilo veliko mrtvih, storjeni so bili številni umori v podzemlju, smrti pomembnih gangsterjev, skrivnostne za policijo, pa so bile delo Vita Genoveseja in njegovih «adjutantov». Na primer:
16. aprila 1931. leta je bil ubit gangster Joseph Massaria Valachi je tudi to pojasnil na vprašanje nekega senatorja iz komisije :
«Massaria je bil ubit v neki restavraciji na ukaz Vita Genoveseja in Luckyja Luciana. Massaria je padel pod streli iz revolverja svojih «adjutantov», ki si jih je pridobil Genovese na svojo stran, sedeli pa so za mizo z Massariom in namerno povzročili prepir, da bi ga ubili.»
Federalni preiskovalec Salerno, ki je kot strokovnjak sodeloval pri delu senatne komisije, je pripomnil, da je omenjeni slučaj še vedno aktualen za policijo. S svojim odkritjem je torej Valachi hudo obremenil Genoveseja.
Senatorje je zanimalo prav tako doslej nepojasnjeni slučaj uboja gangsterja Jamesa Catanie, imenovanega Joe Baker. Tudi to je bilo 1931. leta. Valachi je zdaj odkril, da je tudi on sodeloval pri organizaciji omenjenega uboja. Za kraj umora so izbrali neko stanovanje, ki je bilo prazno in so ga dajali v najem. Tjakaj so s prevaro privabili Catanio. Toda, ko so prišli tja, so našli tam tri soboslikarje pri delu. Da bi vseeno opravili nalogo, so gangsterji zvezali soboslikarje in so pred njihovimi očmi likvidirali Catanio.
Senatna komisija je sklenila, da bi zdaj poiskali omenjene soboslikarje, da bi tudi oni izpovedali. Nikoli doslej niso hoteli ničesar reči, ker so se bali krogel iz gangsterskih revolverjev.
Ko so 1931. leta v neki restavraciji likvidirali gangsterskega bosso v New Yorku Josepha Massaria, je skušal prevzeti vodstvo Salvatore Maranzano. Omenjeni Maranzano je bil nasilen človek, območje, ki ga je imel v svoji oblasti, mu
očitno ni bilo dovolj, pa je sklenil «razčistiti» vse okrog sebe in konkurente v New Yorku pobiti. Med ostalimi je imel na piki tudi močnega Luckyja Luciana, pa tudi Vita Genoveseja, Franka Costella, Joea Adonisa in celo najmočnejšega izmed najmočnejših Ala Caponeja, ki je bil takrat še živ.
Joseph Valachi, ki je zdaj o vsem tem pripovedoval pred senatno komisijo v New Yorku, je trdil, da je opozarjal Ma-ranzana, naj tega ne počenja, da je to zanj prevelik načrt. Maranzano je nameraval oditi na sestanek z Luckyjem Lucianom in Vitom Genovesejem v Genovesejev urad v Park Avenue. Valachi mu je svetoval, naj ne gre tja, ker so mu postavili zasedo. Ni ga poslušal. UbiU so ga. Tistega dne zvečer je Valachi v časniku bral, da so Maranzana ubili. Kdo je Maranza-na ubil, tega policija ni mogla nikoli ugotoviti. Valachi je zdaj vse pojasnil pred senatno komisijo.
Jasno je, da so bili Luciano, Genovese in gangsterji takšnega kalibra redko prisiljeni, da sami primejo za revolver in ubijajo. Za vse to imajo svoje buttonmane ali soldate. Toda tl gangsterji niso nikoli plačani za umor na direkten način, če ga je zaukazal eden izmed šefov «rodbine» ali «šef šefov», če bi predpostavljeni opazil, da se je ob kakem naročenem u-moru eksekutor hotel okoristiti z denarjem ali čim drugim ubatega, je lahko izgubil glavo. Eksekutorji so morali izvrševati umore brez posebne nagrade. Imeli so koristi, čeprav ne velikih, od rednih gangsterskih poslov.
Valachi je pripovedoval pred senatno komisijo, da je mnogo več revnih kot bogatih gangsterjev. Pripovedoval je tudi o nekem dobrodelnem banketu za revne gangsterje, ki je trajal polnih pet dni. V tistem času je bil še živ Al Capone, ki je ob tej priložnosti priložil 6.000 dolarjev, «rodbina» iz mesta Buffala pa 5.000 dolarjev. Mimo so šli ugledni gangsterski prvaki in metah na mizo na stotine ali tisoče dolarjev. Tako je prišel tudi Lucky Luciano, se malce zadržal in vrgel na mizo tisoč dolarjev. Del tega so potrošili za dolgo-
trajni banket, večji del pa naj bi razdelili tako imenovanim siromašnim gangsterjem, med katere se je v tistem času štel tudi Valachi. Toda dejal je, da ni dobil ničesar, pa tudi si ni upal zahtevati svojega deleža.
Senatna komisija je vprašala Valachija, kaj ve o Girolamu Santucciu — zloglasnem gangsterju, ki so mu pravili tudi Bob Doyle. Omenjeni Santuccio je uvedel Valachija v gangstersko organizacijo Cosa nostra in je bil njegova priča pri prisegi. Njuna kri se je po ritualu pri tej prisegi pomešala. Valachi je izjavil, da živi v Stamfordu. Takoj so poklicali policijo, naj ga tam poišče, toda uspeha ni bito. Tam so našli nekega Boba Doyleja, toda to je pošten trgovec in še to škotskega ne pa italijanskega porekla, pa tudi 20 let je bil mlajši od iskanega Santuccia ali Doyleja. Valachija so znova pred senatno komisijo povprašali o njem. Da ni povedal nekaj neres-ničnega? Valachi je popravil : ni dejal, da iskani živi v Stamfordu, temveč v Hartfordu. Tudi tam so iskali zloglasnega gangsterja. Policija ga je v Hartfordu imela pod nadzorstvom Živel je bogato, ničesar poštenega ni delal, temveč je obisko-val bare. Aretirata ga niso mogli. Zdaj so ga poiskali, toda iz-ginu je brez sledu. Morda tudi zato, ker se je zbal, da bo Valachi pred komisijo «blebetal».
Valachi je zares povedal celoten življenjepis Santuccia imenovanega Bobby Doyle in naštel njegove umore. Ubil je gangsterje Josepha Pinzola, Alfreda Mineja in Steva Ferigna. To je bdi obračun med gangsterskimi «rodbinami» v New Yorku pred tridesetimi leti.
Član komisije, senator Carl Curtis je hotel od Valachija zvedeti, če je res, kar že vrsto let trde, to je, da ima gang-sterstvo tesne zveze z nekaterimi sindikati, še posebej s sindikatom transporta, kateremu je na čelu Jimmy Hoffa (s katerim se je senatna komisija svoječasno ukvarjala, a mu ni mogla ničesar dokazati).
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
PodmznicaMOnteCChÌ 6 PP 559 ■” Tel' 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej': polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. \/etnccmr0Čn'na Za lnozemsfvc> 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» Ir SF?an posf.mezna ^evilka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18 — d . i T. dm. za or9anizac'ie in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
23. novembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200 finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lit beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
PO ZAMISLI MINISTRA ZA SEVERNO IRSKO
V Ulstru koalicijska «vlada» protestantov in katoličanov
Predsedniško mesto socialdemokratom-laburistom • Prizadevanje za sklicanje vseirskega sveta
LONDON, 22. — Na seji angleške spodnje zbornice je minister za Severno Irsko lord Withelaw sporočil, da je bil dosežen sporazum za sestavo nove ulstrske vlade, oziroma uprave tega pomembnega področja, ki še vedno spada v okvir Združenega kraljestva.
Po sporazumu, ki je bil sklenjen med Unionistično stranko Briana Faulknerja (protestantska večina), socialdemokratsko . laburistično stranko (katoličani) ter «Albance party» bodo imeli katoličani 4 mesta v novi uoravi. Poleg tega bo enemu od njih prinadla tudi funkcija namestnika predsednika izvršnega telesa.
Sporazum med prizadetimi strankami je bil sklenjen že prej, toda niso ga posredovali javnosti zaradi obzira do angleške spodnje
zbornice, ki ima ustavno dolžnost, da ga sprejme ali zavrne.
Nova ulstrska vlada bo precej različna od tiste, ki je upravljala to deželo do pomladi lanskega leta, ko je londonska vlada prevzela direktno odgovornost. Brian Faulkner je bil tudi tedaj predsednik vlade, toda njegova pooblastila so bila praktično neomeiena. Nova u-reditev ulstrske un- • je drugačna, saj ji je odvzt. a pristojnost zaščite javnega reda in zakonitosti, ki ostane v rokah angleških osrednjih organov.
Ulstrski protestanti izgubljajo to-tej svoje ključne pozicije, medtem ko katoličani (verska oznaka ima le relativen pomen spričo raznolikosti svetovnih nazorov v sami «katoliški» skupnosti), pridobivajo položaje. Vprašanje je, če bo ta
. nini  .mn. .n,  
UGOTOVILI SO POVEČANJE DEVIZNIH REZERV
Srednjeročni načrt SFRJ na seji sveta narodov
ZIS naj čimprej sprejme ukrepe za izpahi ilev družbenega načrta za razvoj do leta 1975
nova ureditev po godu protestantskim in katoliškim skrajnežem.
Res pa je, da London izvaja z neizprosno doslednostjo svoj načrt, ki presega v marsičem protestantske okvire. Med drugim angleška vlada skuša čimprej uresničiti zamisel sklicanja vseirskega sveta (Dublin in Belfast), kjer naj bi London ne igral odločujoče vloge. To seveda razburja protestantske duhove, ki se ne morejo in ne marajo odreči absolutnemu samo-viadju, ki so ga izvajali do r davnega.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Izvajanje srednjeročnega načrta Jugoslavije v dobi od 1971-75 je bila danes najdaljša točka dnevnega reda na skupni seji sveta narodov, družbeno - političnega in gospodarskega sveta zvezne skupščine. Poročilo o tem je podal član ZIS in glavni ravnatelj zveznega zavoda za družbeno načrtovanje dr. Borislav Jovič.
Na isti skupni seji je član ZIS in zvezni tajnik za pravosodne in splošne upravne posle Bejzat pojasnil poslancem nov predlog zakona o pomilostitvi. Dr. Jovič je v svojem poročilu med drugim ugo-
TERM0METER
POPULARNOSTI
O kom govorimo največ v I-taliji? Tu je seznam desetih ljudi, ki so jih vsedržavni italijanski listi v tednu od 8. do 14. novembra največkrat imenovali. Prvo mesto je osvojil Henry Kissinger s svojo dinamično politiko. Z znatno razliko v «glasovih» mu sledi Richard Nixon. V tem primeru pa gre za negativno popularnost, saj so ga listi največkrat omenili v zvezi z njegovo vlogo v zadevi Watergate. Tudi nogometaši so dobro zastopani v tej lestvici, saj je srednji napadalec Lazio Chinaglia tretji, trener državne reprezentance Valcareggi peti in napadalec Milana Rivera deseti, četrti se je uvrstil Paul Getty Ul., šesti Eddy Merckx, sedmo mesto si delita Dario Fo in Golda Meir, predzadnje mesto pa je pripadlo tihotapcu Giovanniju La Chiomi, ki je bil ubit v Franciji.
vojem predelavne kemične industrije, pri čemer se mora povečevati uvoz reprodukcijskega materiala. Na tej seji je zvezni tajnik za gospodarstvo Dimitrijevič obvestil poslance o dogovoru za razvoj elektrogospodarstva do 1980. leta. Oo 1980. leta naj bi se zgradile nove elektrarne s skupno vgrajeno silo okrog 10.000 MW in letno proizvodnjo 41 in pol milijarde kolivatskih ur. Za njihovo izgradnjo bo treba zagotoviti 52 milijard dinarjev.
V razpravi o poročilu dr. Joviča v svetu narodov so poslanci posebno zahtevali sprejem odločnejših ukrepov za preprečevanje inflacijskih tendenc. Družbeno politični svet pa je po kratki razpravi sklenil, da svoje stališče in ocenitve prikaže v sklepih, ki jih bo pripravila do prihodnje seje posebna komisija.
B. B.
PEKING, 22. — Kitajska uradna propaganda je danes proglasila Platona za reakcionarnega filozofa. Podobna usoda je doletela pred časom tudi velikega kitajskega misleca Konfucija.
tovil, da še niso ustvarjeni potrebni sistemski in družbeni pogoji za uspešno izpolnitev nekaterih nalog načrta. V preteklih letih so bila uspešno rešena aktualna vprašanja plačilne bilance, povečane so bile devižne rezerve, izboljšan je materialni položaj gospodarstva, premeščena nelikvidnost, globalno sta sklenjena ponudba in povpraševanje, zaposleno je okrog 474 tisoč novih oseb, toda nezadovoljiva je akumulativnost gospodarstva, prav tako niso zaustavljene inflacijske tendence in povečanje življenjskih stroškov glede česar je prišlo do začasnega upada realnih osebnih dohodkov.
Dosledno izvajanje družbenega načrta je pokazalo, da je uresničevanje investicijske politike ena najbolj zapletenih in najvažnejših razvojnih nalog, ki se lahko izpolnijo samo z doslednejšnim sporazumevanjem in dogovarjanjem o usklajevanju in načinu financiranja najvažnejših razvojnih programov. U-krepi, ki jih je ZIS doslej sprejel, da bi se zagotovilo načrtno izpolnjevanje protiinflacijske politike, so dali samo delne rezultate. Struktura investicij v gospodarstvu se je samo delno izboljšala. Povečane so skupne investicije v metalurgiji, medtem pa je prišlo do zastoja vlaganja v energetiko in kmetijstvo. ZIS po zagotovilu dr. Joviča sodi, da bodo osnovni smotri naloge srednjeročnega načrta ne glede na dosedanje različne stopnje razvoja izpolnjeni, če se v prihodnjih dveh letih povečata proizvodnja in dohodek. Gospodarski svet je po živahni razpravi o poročilu dr. Joviča na ločeni seji sprejel sklep z zahtevo, da ZIS čimprej pripravi akcijski program konkretnih ukrepov za izpolnitev družbenega načrta razvoja do 1975. leta. Poslanci so posebno ugovarjali zaradi počasnosti menjanja gospodarske strukture, zaradi zanemarjanja razvoja nekaterih osnovnih gospodarskih vej, po-•ebno kemije, ki zaostaja za raz-
TAMPERE, 22. — Danes je v porodnišnici v Tamperu umrl eden od peterčkov, ki so se rodili predčasno v torek.
0 neizpolnjenem arhivskem sporazumu ntfd Avstrijo in SFRJ
BEOGRAD, 22. — Poslanec zbora narodov zvezne skupščine Beno Zupančič je danes na seji zbora v Beogradu postavil vprašanje glede usode jugoslovanskega arhivskega gradiva, ki ga Avstrija, kljub obetajočemu sporazumu noče vrniti Jugoslaviji. Poslanec Zupančič je vprašal, kaj je zvezni izvršni svet storil doslej, da bi Avstrija privolila v izpolnitev svoje obveznosti.
To vprašanje je posebno pomembno zato, je dejal Beno Zupanci. ke- je znano, da je Avstrija izpolnila vse podobne obveznosti do vseh drugih držav, ki so po prvi voinj nastale na ozemlju bivše Avstro-Ogrske.
Na poslansko vprašanje Bena Zupančiča je v zboru narodov odgovoril pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve M;rko Kralja-čič. Orisal je zgodovino prizadevanj Jugoslavije, da bi dobila vr-niene arhive in dodal, da sta vladi že leta 1958 sklenili poseben dogovor, po katerem bf moralo biti vprašanje arhivov dokončno rešeno.
Zvezni izvršni svet je sestav'1 posebno komisijo, v kateri so bili predstavniki vseh renublik in pokrajin, ki terjajo arhivsko gradivo. Komisija je napravila podroben seznam in vlada ga je po di-p'omatski poti poslala avstrijski vladi, je povedal Kraljačič. O arhivih so govorili na vseh državniških srečanjih in Jugoslavija ie tudi ob vsaki drug; priložnosti opozarjala Avstrijo na njene neizpolnjene obveznosti. V začetku letošnjega leta sta se vladi domenili za sklicanje posebnega sestanka predstavnikov obeh držav, na katerem naj bi dokončno uredili vprašanje arhivov. Vendar Avstri-j ja do zdaj še ni pokazala volje,
* da bj do sestanka prišlo.
V PALACI MONTECITORIO
Nadzorna komisija razpravlja o RAI-TV
Poslovanje radiotelevizijske službe do konca oktobru - Zahteve socialistov
Zunanji minister Ohira (desno) v pogovoru z veleposlaniki arabskih držav, katerim je obrazložil novo japonsko
politiko do Bližnjega vzhoda
RIM, 22. — Davi se je v palači Montecitorio sestala parlamentarna komisija za nadzorstvo radiotelevizijskih oddaj. Predsednik Sedati je po kratkem uvodnem govoru prepustil besedo sen. Benaglii (KD), ki je podal poročilo o delovanju ustanove RAI-TV.
Poročevalec je omejil svoja izvajanja na letošnje leto ter je v tej zvezi navedel deset mesečnih poročil, k; jih je ustanova dolžna predložiti parlamentu.
Sen. Benaglia je omenil, da je parlament obvezal ustanovo, da posreduje v letošnjem letu isto število oddaj kot lani ter skrči izdatke za 5 milijard lir. Poleg tega je vladna oblast zahtevala, da radiotelevizijska služba posreduje ne-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Polet odprave skvlab-3
HOUSTON, 22. — Ameriška kozmonavta Edward Gibson in William Pogue sta se 'odpravila z veliko zamudo na «Sprehod» po vesolju, ki je bil predviden za danes. Znanstveniki vesoljskega centra v Houstonu so se odločili za «sprehod» le v zadnjem trenutku, ko so ugotovili, da so vesoljska o-blačila nepoškodovana. Včeraj so namreč zasledili na oblačilih plesnive madeže. Še nepojasnjeno vprašanje pa je, zakaj je plesen načela oblačila.
Namen današnjega sprehoda je popraviti pekvarieno televizijsko anteno in zamenjati film v televizijskih kamerah, ki so nameščene izven laboratorija.
Znanstveniki pa so naravnost navdušeni nad fotografskimi posnetki planeta Jupiter, ki jih pošilja avtomatska postaja «pioneer 10». Sonda je oddaljena od planeta 12 nThjonov km, a posnetki so že dovolj jasnj, da se razločijo tudi skrivnostne modre in zelene pege, ki se prepredajo po površini planeta.
Določeno zaskrbljenost povzroča le močna Jupitrova radioaktivnost, ki bi lahko tudi uničila postajo. Naprave za merjenje radioaktivnosti so že zabeležile, da se je število radioaktivnih delcev znatno povečalo, koncentracija pa še ni taka, da bi ogrožala občutljive pio-neerove naprave.
V SKLADU Z NOVO JAPONSKO POLITIKO DO HLIŽNJECA VZHODA
Tokio zahteva umik Izraeicev z zasedenih arabskih ozemelj
Ponovno egiptovsko-izraelsko srečanje ob km 101 - V teku pogajanja o izvajanju točke št. 2 sporazuma o premirju
MADRID, 22. — španski gojitelji školjk so spet začeli izvažati v Italijo klapavice. Kot je znano je italijanska vlada prepovedala uvoz školjk letos poleti zaradi epidemije kolere.
KAIRO, 22. — Medtem ko se je uspešno zaključila izmenjava vojnih ujetnikov med Izraelom in Egiptom, so se danes ob km 101, v mečnem peščenem viharju, srečali njuni predstavniki, da bi razpravljali o izvajanju točke št. 2 egiptovsko-izraelskega sporazuma, ki zadeva umik nasprotujočih si vojsk na položaje, ki sta jih imeli 22. oktobra. Današnjemu uradnemu srečanju med egiptovskim generalom Džema-sijem in izraelskim generalom Ja-rivem, je predsedoval poveljnik mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu; finski gen. Siilasvuo.
Srečanje se je zelo zavleklo, saj je prvi krog pogajanj trajal več kot štiri ure. General Siilasvuo je v krajšem pogovoru z novinarji dejal, da razpravljajo izraelski in e-giptovski predstavniki o vprašanju dezangažiranja nasprotujočih si o-boroženih sil. Pogovori, je dejal, sp bili zelo koristni in se bodo nadaljevali tudi jutri. General Dže-masi je ob koncu pogovorov s svojimi izraelskimi sobesedniki izjavil, da obstajajo še vedno različna gledanja na položaj in da jih obe strani skušata odpraviti. Džemast je tudi dejal, da sta Izrael in Egipt predstavila vsak svoj predlog za umik čet na nove položaje. Kot znano zahteva Egipt, v spoštovanju resolucije varnostnega sveta, umik Izraelcev na položaje, ki so jih imeli 22. oktobra, kar bi pomenilo konec obkolitve mesta Suez in 3. egiptovske armade, ki je na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Dže-masi ni hotel odgovoriti na vprašanje nekega časnikarja, ki ga je vprašal, ali so na današnjih pogajanjih zabeležili napredek. Izjavil je samo, da so pogajanja še v teku in da se bodo nadaljevala še jutri in pojutrišnjem.
Izraelski zunanji minister Aba E-ban je imel popoldne daljši govor z generalnim tajnikom OZN Kurtom Waldheimom, kateremu naj bi omenil vprašanje izraelskih vojnih ujetnikov v Siriji in njihove izmenjave pred začetkom mirovne konference o Bližnjem vzhodu, ki na; bi bila prihodnji mesec v Ženevi.
Japonska vlada je objavila danes zjutraj sporočilo, v katerem je določila svojo novo politiko do bliž-njevzhodnega vprašanja, spričo zmanjšanja, izvoza . petroleja v Japonsko iz arabskih držav. Predstavnik japonske vlade Nikaido je izja-. vil, da se Izrael mora umakniti z vseh ozemelj, ki jih je zasedel i silo. Japonske oblasti obehern izra žajo željo, da bi obe strani začeli takoj izvajati resolucijo varnostne-
..."'""""""""""'i'........................................................................................
Ugrabitelji izsiljujejo z novim dokazom: slike Paula	Getty ja brez desnega ušesa
Posnetke so poslali skupaj s fantovim pismom uredništvu rimskega lista «II Tempo»
Severnoirski politični voditelji so veselo zapusUli grad Stormont, ko so po dolgotrajnih pogajanjih dosegU sporazum za sestavo nove severnoirske vlade. Na sliki (od leve proti desni): britanski minister za Ulster Whitelaw, voditelj stranke Alliaiice Napier in lider socialdemokratske katoliške stranke Gerry Fitt
RIM, 22. — Ugrabitelji Paula Get-tyja HI., vnuka najbogatejšega človeka na svetu, so se spet oglasili. Tudi tokrat so izbrali rimski list «H Tempo», da bi sporočili svoje grožnje fantovim staršem. Okrog poldruge ure po polnoči je v uredništvu rimskega lista zabrnel telefon. Neznan moški glas je sporočil presenečenemu časnikarju, da je na avtocesti sonca blizu Valmontona kovinska škatla, v kateri so slike ugrabljenega Paula.
Slike, ki so bile posnete v neki duplini jasno kažejo, da manjka j fantu desno uho. Izvedenci policije, j katerim so urednika rimskega lista : izročili dokazno gradivo, trdijo, da slike niso bile ponarejene in da je precej jasno vidna rana, ki so jo
ugrabitelji povzročili fantu, ko so mu odrezali uho.
V škatli sta bili tudi pismi, ki so ju časnikarji rimskega lista izročili preiskovalcem skupno z ostalim dokaznim gradivom. Prvo pismo je bilo naslovljeno na uredništvo «Tempa» in je bilo natipkano na stroj. V slabi italijanščini ugrabitelji -pišejo: «Pošiljamo vam to pismo, ki naj bo dokaz sramotnega ravnanja najbogatejše družine na svetu, ki si niti najmanj ne prizadeva, da bi rešila življenje enemu od svojih članov. Objavite sliko in našo grožnjo, sicer vam bomo poslali še kakšen kos Paulovega telesa».
Drugo pismo je napisal lastnoročno ugrabljeni Getty in je naslovljeno staršem. «Prosim vas, — roti fant — plačajte odkupnino v
višini ki jo zahtevajo in ne zahtevajte naj me istočasno osvobodijo. Nesite denar kamor bodo hoteli ugrabitelji».
«Ne dopustite — nadaljuje pismo — da mi odrežejo še drugo uho in prosim vas, da jim zaupate, ker me bodo le na ta način osvobodili. Če ne boste plačali odkupnine, pa se ne bom nikdar vrnil domov in ne boste dobili niti mojega trupla. Prosim vas, ne dovolite, da mi od-; režejo drugo uho in rotim vas, da jim plačate odkupnino.»
«Objemam vas vse — zaključuje Paul — in upam, da boste sprejeli pogoje, ki jih bodo postavili ugrabitelji. Ljubim vas. Prosim vas, da sprejmete vse njihove pogoje, da me bodo osvobodili.»
V zvezi s pismi in slikami, ki so
ugrabitelji jih Gettyjevi ugrabitelji poslali rim-
-----skemu listu, je odv. Giovanni Ja-
covoni, zastopnik Paulove matere Gail Harris izjavil: «Na žalost smo dobili dokaz, da so ugrabitelji uresničili svojo grožnjo.» Dodal je pa, da ne more povedati, če bo nova grožnja omehčala srce starega Get-tyja, da bo plačal odkupnino.
Na prošnjo Gail Harrisove je radijski dnevnik ob 13. uri in krajevni dnevnik za Lazio oddal njeno sporočilo sinu in ugrabiteljem. Ženska zagotavlja, da bo storila vse kar je v njeni moči, da zbere denar za odkupnino. Poziva nadalje ugrabitelje, naj nemudoma stopijo v stik z njo, da rešijo zadevo enkrat za vselej in obljublja, da ne bo nikoli skušala izvedeti kdo so, če ji bodo vrnili sina živega. ;
ga sveta, ki bo omogočila trajen in pravičen mir na Bližnjem vzhodu.
Predstavnik vlade je poudaril, da je Japonska že od vsega začetka podprla resolucijo OZN o pravici do samoodločbe palestinskega ljudstva. Japonsko sporočilo obsega v glavnem štiri točke:	nedopustlji-
vost ozemeljskih pridobitev s silo, potrebo po umiku izraelskih čet z czemelj, ki jih zasedajo od leta 1967, zagotovitev ozemeljske nedotakljivosti in varnosti vseh ozemelj in držav, spoštovanje zakonitih pravic Palestincev v skladb z načeli listine združenih narodov.
V skladu z novo politiko Japonske do Bližnjega vzhoda je zunanji minister Masajoši Ohira sprejel veleposlanike devetih arabskih držav, se pravi Saudove Arabije, Alžirije, Iraka, Egipta, Katarja, Kuwaita, Sudana, Libanona in Libije, katerim je obrazložil nove smernice japonske politike. Oh’ra je tudi napovedal nov gospodarski načrt za pomoč palestinskim beguncem, ki jim je japonska vlada namenila dodatno financiranje v znesku 3,9 milijona dolarjev.
Tokijska vlada je odobrila zakonski osnutek, s katerim bo lahko nadzorovala porabo goriva, v teku
pa je tudi postopek za odobritev zakonskega osnutka, ki bo omogočil vladi ministrskega predsednika Ta-nake, da določa ceno glavnih surovin.
V KROPI PRI RADOVLJICI
Tragična smrt bratcev Ažman
LJUBLJANA, 22. - Vso Slovenijo, zlasti pa Gorenjsko je pretresla novica o tragični smrti dveh dečkov, sedemletnega Marka in devetletnega Jožka Ažmana iz Krope prj Radovljici. Pogrešali so ju že od sobote, ko sta odšla neznano kam iz hiše svoje babice, pri kateri sta prebivala čez dan, ker je njuna mati zaposlena v tovarni Plamen.
Šele včeraj so ju po naključju odkrili jn to mrtva v zapuščenem hladilniku v bara,ki tovarne Plamen. Dečka sta se verjetno igrala v baraki in pri tem zlezla v hladilnik, ki se je zaprl za njima, ni pa ga mogoče odpreti od znotraj. Po sodbi zdravniške preiskave sta umrla po približno R1 minutah zaradi pomanjkanja kisika.
kaj izrednih storitev za javno u-pravo (izven konvencije) ter da omeji najemanje nove delovne sile in napredovanja.
Demokristjanski senator je nadalje menil, da bi bilo treba zvišati naročnino za televizijske aparate. Zanikal pa je, da je oglasna služba radiotelevizije škodila časopisom. Res je, da je RAI-TV bila deležna večjih dohodkov iz tega vira, toda prav tako je res, da je večji dohodek kril le povečane stroške za kritje plač osebja. To zvišanje bo letos veljalo ustanovo okoli 8 milijard lir. Poročevalec pa je pripomnil, da je zvišanje odvisno le od objektivnih pogojev, saj se je število osebja celo skrčilo (letos je uslužbenih pri ustanovi nekaj več od 11.000 ljudi). V tej zvezi je Benaglia še poudaril da razpolagalo tuje sorodne u-stanove na zahodu z večjim številom osebja. Tri četrtine osebia RAI-TV skrbj neposredno za oddaje. ostala četrtina pa pripada upravi. Okoli 46 odst. vsega osebja ustanove raznolara z vseučili-škim; diplomami, ali vsa.i višjih prednjih šol. 32 odst. pa ima diplome tehničnih strokovnih šol.
Poročevalec je nadalje skušal o-pravičiti visoke izdatke s težavami na katere je naletela unrava. Med drugim je omenil delstvo, da je morala zadostiti zahtevam javnih uprav, medtem ko od države še ni prejela niti beliča. Kritje odvečnih stroškov na račun državne uprave ie treba zagotoviti čimprej, ker bi sicer ustanova zašla v hude težave.
Poročevalec je potem skušal dokazati, da varčevanje ni prizadelo kvalitete radiotelevizijskih oddaj. Poudaril je, da je ustanova nudila občinstvu kvalitetne oddaje priznanih režiserjev.
Debata o tem vprašanju se bo nadaljevala prihodnji torek.
V zvezi s podaljšanjem roka koncesije ustanovi RAI-TV za radiotelevizijske oddaje je načelnik tiskovnega in propagandnega oddelka pri PSI Fabrizio Cicchitto jx>-dal nekaj izjav v katerih poudarja potrebo po strogem nadzorstvu parlamenta in dežel nad to ustanovo. V ta namen oi bilo toc-ba pomesti z raznimi birokratienimi organi, ki sedaj vedrijo in oblačijo v njej.
Cicchitto poudarja, da bi bila naloga novega upravnega sveta v tem prehodnem razdobju, da skrbi za izdelavo investicijskih načrtov ter decentralizacijo proizvodnih struktur podjetja. Nadalje bi bilo treba sklepati glede nove politike izdelave in oddaje programov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiDiimiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinnni,,,!!
SNOCI V MILANU
Giuseppe Puzzo branil brez težav naslov prvaka oddaje Rischiatutto
Župan Mioresca je tokrat osvojil nad tri milijone in pol lir
MILAN, 22. — Giuseppe Puzzo, župan Moresca, namestnik šolskega skrbnika v Ascoli Picenu ter izvedenec za grško tragedijo je tudi danes uspešno branil svoj naslov prvaka popularne televizijske oddaje Rischiatutto. Zmaga mu je tokrat prinesla 3 milijone in pol lir.
Njegova tekmeca, profesorica Margherita De Nicola iz Bergama (za glavno temo si je izbrala fran cosko revolucijo) in funkcionar ligurske dežele Attilio Ferrerò (evropska , zgodovina od dunajskega kongresa do leta 1900). mu nista bila kos. Profesorica je osvojila skromnih 440.000 lir, Ferrerò pa se je moral zadovoljiti le s tolažilnim žetonom. Deželni funkcionar je začel kar dobro in kazalo je. dà bo za prvaka trd oreh, a profesor Puzzo je kmalu prevzel pobudo v svoje roke in ni dovolil izzivalcema, da bi mu ogrožala prvenstvo. Argumenti na panoju so bili tokrat povojno letalstvo, plavanje in skoki, osebe Božanske komedije; evropske reke, humor' in renesančno kiparstvo. Na prelilninama vprašanja sta Puzzo in Ferrerò odgovorila desetkrat pravilno, profesorici De Nicola pa se je enkrat zataknilo in je osvojila le 230.000 lir. Na prvo vprašanje je odgovarjal deželni funkcionar, kateremu je bila sreča mila. saj je naletel na tveganje že v samem začetku igre.
Ferrerò je izvedenec v letalskih vprašanjih in zato je brez pomislekov zaigral vse premoženje. Sreča ga ni zapustila in je brez posebnih težav spoznal v Charlesu Jeag-herju moškega, ki je leta 1947 prvi prebil zvočni zid. Ob drugem vprašanju mu je ušel jolly, pogodil pa je naslednjega in si tako zagotovil naknadnih 150.000 lir. Kazalo je, da bo pregazil nasprotnika, a profesor Puzzo je kmalu pokazal zobe. Z jollyjem, supertveganjem in tveganjem je takoj priplaval na površje. Nato je moral predati i-
gro sramežljivi profesorici, ki pa ni znala izkoristiti priložnosti in je kaj kmalu vrgla puško v koruzo. Ferrerò se ni vdal tako hitro, a sreča mu ni bila več naklonjena, tako da ni mogel dohiteti prvaka. Po 18 vprašanjih je imel profesor Puzzo že tako prednost, da je bilo tekmovanje v bistvu zaključeno. Prvenstvo bi mu lahko ogrožal le Ferrerò, ki pa ni pravilno odgovoril na zadnje supertveganje. Vsak prvak bi si v takem trenutku privoščil nekoliko oddiha in zaigral sproščeno. Giuseppe Puzzo pa ni take sorte mož. živčno je nadaljeval igro do konca, ko je zapravil 200.000 lir ob zadnjem vprašanju, ker ni poznal imena režiserja zabavnega filma «La signora omicidi».
Igra je pri koncu. Sabina, ki je bila danes zaradi gripe nenavadno tiha. je zaprla tekmovalce v kabine in izročila Bongiornu kuverte s podvojilnimi vprašanji. Prva je odgovarjala Margherita De Nicola, ki je spoznala v konvenciji telo, ki je pripravilo Franciji novo ustavo, in v Dantonu človeka, ki je bil ob glavo pod giljotino leta 1794. Pravilni odgovor je bil vreden 440.000 lir. Ferrerò se je moral zadovoljiti s tolažilnim žetonom, medtem ko je prvak stresel kar iz rokava odgovore na vprašanja o Ajshilovem Agamemnonu. Igre je bilo tako konec in profesor Puzzo je dodal še tri milijone in 580.000 lir kupčku zlatih žetonov v skupni vrednosti 10 milijonov in 740.000 lir, ki jih je zbral v prejšnjih dveh oddajah.
lanu Alda Cannavaia, upravnika podjetja «Algalite». Cannavaie se je kot običajno vračal domov, ko so ga neznanci ustavili pred vilo, v kateri stanuje in ga prisilili, da jim je sledil v poltovornjak sive barve, ki se je hitro oddaljil.
Milanski podjetnik pred hipodromom San Siro
MILAN, 22. — Neznanci so danes zvečer okrog 19. ure ugrabili v Mi
FANTOVŠČINA
Da bi svečano proslavil «slovo od prostosti» je neki francoski ženin iz Sain-Valliera-Sur-Rhone ustavil štiri brzce in e-najst tovornih vlakov.
Ženin je preživel zadnji dan svobode s prijatelji in proti večeru so se odpeljali v gostilno, da bi utopili žalost v vinu. Ko so privozili do nekega železniškega prehoda so lahkomiselno dvignili zapornice. ■ Da bi preprečil tragedijo je čuvaj zavarovanega prehoda sprožil splošni alarm in ustavil ves železniški promet na progi. Vlaki so se premaknili spet, šele ko se je lahkomiselna druščina oddaljila.
ODKLONIL JE DARILO
Henry Kissinger je pred nekaj dnevi s prisiljenim nasmeškom odklonil nenavaden dar: magnetofonske trakove zadeve Watergate. ki mu jih je hudomušno poklonil humorist Art Buchwald v nekem night klubu.
Arhitekt se je skušal upreti banditom, a zaman. Prebivalci četrti so nemudoma obvestili o dogodku policijo, a ko so agenti prihiteli na kraj ugrabitve, ni bilo za banditi več ne duha ne sluha.
Cannavaie stanuje v milanskem predmestju v bližini hipodroma San Siro. četrt je zelo redko naseljena, inko da so banditi lahko nemoteno I uresničili svoj načrt.