Cena Cent. 50
»Goriški list« izide vsako sredo in soboto zjutraj. — Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47. Telefon štev. 292.
Več jasnosti!
Prejeli smo:
Prijatelj, globje poglej! Ali ne vidiš odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se iztegajo, iščejo ciljev. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast! Njih misel je prava; ne bele krizanteme na oguljen frak-rdeč nagelj na kamižolo! Ne boj se, narod se ne da oslepariti, ne da si zavezati oči! Naj ga vodijo po stranpoteh, po močvirju, po temi - sam bo našel pot do sonca! Te besede je napisal naš pokojni slavni pisatelj Ivan Cankar, ki je bil globok mislec in je celo dobo svojega kulturnega delovanja odpiral Slovenskemu narodu pot v jasnejšo in boljšo bodočnost. Cankar je odkril, izpoznal do dna duše narod in na podalgi tega izpoznanja je začel sejat in orat: Njegovi spisi so prodrli na celi črti med narod - in danes lahko z mirno vestjo pripoznamo, daje Cankar eden naših prvih narodnih prerokov in duševnih sil. Slovenski narod je majhen - a ima vsebi mogočne dušev ne sile, ki mu jih lahko zavidajo tudi močnejši, bogatejši in visoko stoječi kulturni narodi. Mnogo teh naših sil spi spanje pravičnega. A to spanje je treba zdramiti. Pomislimo, da naš čaka še huda borba za obstanek. Dol z krinkami Slovenci imamo svoj jasen socialni in politični nazor. Zakaj bi ne začeli hoditi in delovati za te naše jasne in izoblikovane socialne in politične nazore? Kar se je pri nas dogodilo pod pritiskom rdečega terorja vpije do neba po maščevanju. Kdor ni slep, je videl in kdor ni gluh je slišal. Kadar gre za resnico in pravico, za blagor domovine ne uklonimo tilnika nobeni sili.
r ve so potrebne, pravijo, i ef i8 ,^r*ve so potrebne, toda ,! ?J’ ko 8re za rešitev narodnih svetinj in ne kadar se gre za uničenje narodnega življenja, premoženja, in vpe-peljene naših domačij, naših gospodarskih poslopij, ln vse_ ga tega, kar marnje bilo drago in neobhodno potrebno v življenju. Koliko naših ljudi je danes brez strehe, brez kruha *n se lačni potepajo po širni domovini - in to ne po lastni krivdi.
Ukrajince silijo v sovjetsko vojsko
Lvov, 9. junija. Vse moško Prebivalstvo področij, ki so 1 zasedle sovjetske čete, mora v starosti od 15. do 60. k^ta brez izjeme v vojno služ-
Gorica, dne 10. junija 1944.
Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassai di Risparmio Gorica.
Usoda Irka na vrata Evrope
Angloamerikanske čete so pričele invazijo. - Nemške rezerve v protinapadu. - Boji za Bayeux v Normandiji.
• Hude borbe v Italiji. - Tudi Sovjeti zopet napadajo
Fiihrerjev glavni stan, dne 8. junija.
Vrhovno poveljstvo oboroženih sil poroča:
v Normandiji poskuša sovražnik ojačiti mostišča. Ni pa prišlo do novih izkrcanj. Vzhodno izliva reke Orne so nemške čete neprijatelja stisnile na ozek prostor daleč od brega. Sovražnik napada meu Caen in Bayeux v južnoza-padni smeri. Istočasno se je pričel protinapad nažih rezerv
V	teku so ogorčeni boji za Dosest mesta Bayeux. V vsakem sovražnem mostišču vztrajajo naše postojanke v neomahljivem odporu. Ame-rikanske čete, ki so — dovedene po zraku ali po morju — prišle severno Carentana na podnožje polotoka Oherbour-£a, so imele velike izgube. Koncentrični protinapadi zožujejo vedno bolj sovražna ■mostišča.
V	zalivu St. Martin na severu polotoka je bil preprečen poskus izkrcanja čet. Skupine vojnih letal so nre-t^kle noči napadale angloame-rikansko brodovje pred mostišči. Opažene so bile velike eksplozije in požari. Zračni lovci so nad tem bojiščem sestrelili najmanj 89 sovražnih letal, med temi 30 štirimotor-nih bombnikov. Koliko jih je sestrelilo topnitvo. še ni ugotovljeno. Napadeni so bili tudi vojni objekti v jugozapad-ni Angliji.
Potopljeni sta bili v zalivu Seine dve transportni ladji s 4000 tonami. V topniukem boju z rušilci in drugimi vojnimi edinicami, ie bilo zadetih mnogo ladij in preprečenih več letalskih napadov. Ena flotilja lahkih edinic je pretekle noči napadla skupino iz-krcevalnih ladij vzhodno Fe-camna in potopila sedem natovorjenih ladii.
Naše varnostne edinice so
poškodovale več rušilcev in motornih ladij, ki so se morale umakniti .
Obrežno topništvo mornarice Margouf se nahaja že od počet-ka invazije v težišču boja proti sovražnemu brodovju ob polotoku Cherbourg. Navzlic strašnemu obstreljevanju z morja in navzlic letalskim napadom je topništvo uničilo več izkrcevalnih edinic in potopilo vojno ladjo tipa križark. Obkoljeno potem od padalcev, je topništvo vstrajalo v borbi, dokler se mu ni posrečilo zlomiti sovražni obroč. Druge baterije so pri Le Havru prisilile dve križarki do umika.
V	Italiji napada sovražnik na obeh straneh jezera Bracciano. Pri Civitavecchia in Civitacastel-lana so v teku hudi boji. Sever-nozppadno in na zapadu Rima ni bilo večjih akcij. Neprijatelj sledi našemu umikanju z obotavljanjem.
Na vzhodni fronti so v protinapadih pri Jassv-u naše čete uničile 31 oklopnikov.
Angleška letala so v posameznih akcijah bombardirala področje mesta Koln.
Gorica, 9. junja. Zgodovina bo zabeležila da 6. junica, kot brezvodmno najvažnejši dan te svetone vojne. Dan, ko se je židovsko — komunistična koalicija odločila napasti evropfeko trdnjavo in zaigrati poslednjo, odločilno karto. Mogočen napad, ki pa ni nikakor izraz moči ; sliči mnogo bolj obupnemu poizkusu, tragičnemu izzivanju usode. V Teheranu je moral Churchill obljubiti invazijo. Stalin jo nujno rabi, ker je njegova vojska izkrvavela, Roosevvelt jo rabi, ker se bliža čas novih volitev predsednika Zedinjenih držav. Tudi ako bi Roosevveltu ne bilo do predsedniškega stolčka, so
volitve zanj izredne važnosti, kajti nobenemu državniku ni danes dovoljeno, enostavno izginiti s političnega pozori-šča, najmanj pa njemu, ki bi mu amerikanski narod zarno-zamogel toliko očitati. Churchill pa je moral ubogati — ponosna Anglija je morala v ta pekel za svoje zaveznike.
Tisoče in tisoče mladih živ-Ijen je že bilo uničenih v prvih dneh invazije, na sto-tisoče jih bo še padlo, ker se jeklenega obroča Evrope ne zamore streti brez neizmernih žrtev. Nemčija je na mestu. Dolgo že čaka na invazijo in sprejem, ki so ga imele angloamerikanske čete priča o tem čakanju. Posrečilo se jim je, stopit; na evropsko zemljo in plačali za to strašno ceno, mnogo strašnejša pa bo cena obstanka na evropski celini. Nemčija in z njo cela Evropa sedaj gledajo sovražniku v oči. Zavedajo se nevarnosti, ki preti tisočletni kulturi naše celine. Kakor nekdaj pred Huni, Evropa bije plat zvona. Njeni narodi ga slišijo in razumejo. Gre se za življenje in smrt!
Alea jacta est!
Za jeklom trdnjav ob Oceanu je trdnjava človeških prs. Evropa noče komunizma in njegovih pomagačev. Tudi ako bi Anglija in Amerika lahko uživali simpatije kakega evropskega naroda, sla to možnost žrtovah komunističnemu molohu. Groza spremlja vsak njegov pojav, zato tudi Anglija in Amerika morati računati z nepremagljivo odvratnostjo vsakega Evropejca!
Nemčiji niso potrebna slepila
Sofija, 9. junija. List »Zora« prinaša uvodnik izpod peresa profesorja Vladikina z naslovom »Vera in propaganda«. Člankar piše, da severnoameriško politično vodstvo trpi in celo vzpodbuja širjenje smešnih in medsebojno si nasprotujočih povojnih načrtov v angloameriškem svetu. S tem zaslduje namero, da bi iačalo med svojimi narodi kakor tudi med prijatelji, v inozemstvu vero v končno zmago, ker jim vojaški uspehi te-n'kakor ne dovoljujejo.
emčija pa nasprotno nima po rebe, da bi se spuščala v taksne manevre.
Olanek končuje: »Končno zmago si je treba priboriti z mnogimi žrtvami in če bodo nekega dne uničena ogromna bogastva plutokratskih svetovnih delov, ne da bi dosegli Angloameričani zmago, potem se bomo povsod spominjali,j
da se je Adolf Hitler 10 let in tudi v prvih letih vojne zelo trudil, da bi preprečil prelivanje krvi in dosegel z zapadni-mi silami na podlagi najvišje pravičnosti dovolj življenjskega prostora in iste pravice do življenja za vse narode sveta.«
Navdušenje v Bolgariji nad vlado Bagrjanova
Sofija, 9. jun. Bolgarsko ljudstvo pozdravlja z velikim navdušenjem imenovanje Ivana Bagrjanova za min. predsednika. Bolgarski kmetje, javlja bolgarska poročevalska agencija Bulga, vidijo v novem predsedniku moža iz svojih vrst. Z vzornim načinom, s katerim je več let obdeloval svoja posestva, jim je postal ideal. Kot kmetijski minister v letih 1938, 1939-40 se je pokazal velik organizator. Izdal je celo vrsto zakonov, ki so dovedli do zboljšanja kmetijstva in življenjske ravni bolgarskih kmetov. Kot star borec v prejšnji
vojni ima velike izkušnje med narodom ter je bil z njim v stalnem dotiku. Njegov govorniški talent mu je pridobil naklonjenost naroda, prav tako njegova dejanja in skrb za narod. Bolgarski narod pozdravlja svojega novega ministerskega predsednika z ljubeznijo in zaupanjem ter pričakuje od njega, da bo vezi, ki vežejo Bolgare z domovino, še da je mož, ki ga Bolgarija potrebuje za svoj obstoj v teh težkih, rešnih časih.
Sovjetski pritisk na sredni vzhod
Stockholm, 9. junija. Vesti, da je odposlala sovjetska vlada novega posebnega pooblaščenca k Ibn Saudiu v Arabijo zaradi dogovora o političnih in gospodarskih vprašanjih, so izzvale v angleških in ameriških krogih veliko vznemirjenje. Pri tem ne taje, da je napravila Moskva nov korak za utrditev svojega poh> žaja na tem področju.
Zdravje naroda
Sociologija - znanost o človeški družbi - je nekoč postavila smelo trditev, da noben narod ne umre, noben ne izgine, temveč, da se le spreminja, da je pač podvržen stalnim menjavam, kakor pač vse kar je živo, narodi pa imajo možnosti, da žive večno. Na to trditev, katere glavni predstavnik je bil pred tridesetimi leti vseučiliski profesor Poljak Gumplovizc v Gradcu, so verjeli tudi mnogi slovenski izobraženci, celo nekateri znani ugledni Goričani. Na žalost je ta nauk sociologije sedaj popravljen in spremenjen. Natančno preučevanje zgodovine in pa skušnje v zadnjih desetletjih so zmodrile tudi te preveč rožno gledajoče učenjake in danes velja trditev, da narodi prav tako umirajo in izginjajo, kakor posamezniki, samo, daje pri narodih hiranje daljše, da more trajati celo več stoletij, toda celo veliki narodi so zapisani smrti -ako hočejo to sami. Narod, ki se sam obsodi na smrt, ki torej prostovoljno počne samomor, seveda za tak narod ni več mesta pod soncem in prehite ga drugi narodi, ki imajo večjo življensko silo in predvsem voljo, da se ohranijo. Pred desetimi leti smo na primer brali o žalostni usodi Asircev v Mezopotamiji, ki da jih le še nekaj okoli ‘20.000 in ki jih Arabci hudo preganjajo. Ti Asirci so bili pred več kot tritisoč leti velesila, ki je obvladovala vso Prednjo Azijo, Arabci pa so bili tedaj še neznani pastirji nekje na jugu Arabije. Asirci, ki so si osvojili že pol tedaj znanega sveta, so izginili samo zato, - ker so zanemarili družinsko življenje v lastnem narodu. Bojevali so se po vseh deželah, povsod zmagovali, toda pozabili so na svoje domove, na svoje žene in tako jih je do dandanes ostala le še zanimiva peščica, vsi drugi so utonili v drugih narodih.
Pogoj za zdravo življenje vsakega naroda je zdrava družina, družina s številnimi o-troki. Le poglejmo Francoze: nekdaj najmogočnejši narod v Evropi, imajo dandanes le drugovrsten pomen, prav zato, ker so zanemarili ali skoraj sistematično uničili svoje družine. Noben francoski vojak v tej vojni na fronti skoraj ni imel brata. To je bil sistem družin z enim otrokom ali celo, zlasti po večjih mestih, sistem družine brez otrok. Mesto otroka so imele francoske dame raje hišnega prijatelja in psa. Seveda tak narod ne more več odločati o usodi sveta, saj ima vedno manj mladine in vedno več starih
ljudi. To povprečno staranje ljudi je za vsak narod usodno. Sedaj se prav švedski narod, ki šteje le komaj kakšnih osem milijonov duš, bavi s tem vprašanjem, ki grozi s svojimi posledicami tudi njemu in ta visoko kulturno stoječi narod, ki je od vojn skoraj neprizadet, ki živi še v blagostanju, ta se vprašuje: Kdo bo nam plačeval pokojnine, kdo skrbel na naša stara leta, ako ne bomo imeli otrok, bodočih kmetov, bodočih delavcev, bodočih uradnikov, ko mi ne bomo mogli delali in ne bomo imeli ljudi, ki bi stopili na naša mesta?
V	resnici je najboljša, najbolj zanesljiva pokojnina dobro vzgojen sin in sic^r več sinov. Na kakšen način že poskrbe za svoje slariše. Vemo za nmoge žaloigre naših pre-vžitkarjev, toda dober mlad kmet ne bo nikdar dovolil da bi njegovi onemogli slariši stradali. Tak narod, ki ima tako mladino, tak je zdrav narod Toda narod, kjer imajo družine samo enega otroka, tak bo v nekaj desetletjih pro-
padel. Vzemite računalo v roko in zdrava pamet vam bo to povedala. Za ohranitev naroda v vsaj približno istem številčnem stanju, so potrebne družine vsaj s tremi otroki.
Še vedno imamo našega kmeta; ki se ne boji otrok, ki jih tudi željno pričakuje in ki ženi ne preskrblja načinov, kako naj se izogiblje novih rojstev. Pri nas niso še redke družine tudi z desetimi in več otroki. Take družine, te so naše zdravje, le so naše upanje. Tudi delavske družine imajo kar lepo število otrok Res je, da za to mladino ni vse tako poskrbljeno, kakor bi bilo želeti, res je, da marsikje otroci niti kaše nimajo vsak dan in da rastejo kar tako, kakor mak na polju, toda ko doraščajo, stopajo med de ovne sile naroda in tako omogočajo njegov na-daljni obstanek in večajo narodno moč Ako se borimo za obstoj našega naroda, se moramo predvsem boriti za njegovo osnovno celico, za zdravo in plodovito slovensko družino.	Iv.
Slovenska ura v tržaškem radiu
Pogled v ruski boljševiški raj
Vsi tisti, ki se še danes navdušujejo za boljševiški raj, čeprav ga je velik del slovenskega naroda že okušal in ga vsi pošteni Slovenci preklinjajo kot naj večje gorje, ki more zadeti kako ljudstvo, naj be rejo in dobro pretehtajo besede, ki nam jih piše neki primorski razumnik iz nekega nemškega taborišča.
»Tukajšnje taborišče je prav za prav napravljeno za ruske transporte. Vidimo jih dnevno na tisoče. Tukaj niso stalni, ampak sč samo okopajo, zdravniki jih pregledajo in potem jih pošljejo na delo. Tako imamo priliko, osebno se seznaniti s tamkajšnjimi razmerami iz prvega vira. Kako je tam vse drugače, kakor je marsikdo pridigal v naši deželi. Samo pogled na njihovo obleko in vso zunanjost vara da spoznati, da so celo stoletje za nami. Posebno čudno čudno se nam pa zdi to, da nimajo nobene ga smislu za slovanstvo. Vse osebje je tukaj rusko (pazniki, zdravniki itd.), le kontrola je nemška. Vsi, ki morajo biti tem ljudem podložni, zgubijo vse veselje in navdušenje za naše tako ‘ zvane »brate«. To so vam popolnoma goli ljudje, prave zverine, dovršeni materialisti. Niti do krvnih bratov nimajo nikakega usmiljenja, čeprav jih vidijo na smrtni postelji Te reči doživljam sam vsak dan, ker je tukaj tudi lazaret, kjer je tudi 50-60 naših ljudi. Dokler sva jaz in prijatelj tukaj, imajo te zverine še nekaj strahu, ker se bojijo naše ovadbe pri nemških predstojnikih, ki so na naši strani. Naj tu mimogrede omenim, da nisem še nikoli tako čutil, kaj pomeni, da je Cerkev katoliška. Ljudje in duhovniki so nam pravi bratje Ljubezen je res nekaj ta kega, kar gre preko vseh mej narodnosti, jezika itd.
Da se vrnem k prejšnjemu, tu smo v stikih z zdravniki in drugo rusko inteligenco in lahko z rokami otipljemo, kako daleč so za nami tisti, ki bi nas hoteli učiti. Občujemo pa tudi s preprostimi kmetiči in njih mamicami in od njih slišimo, kako silno se je poslabšal pod boljševizmom položaj ruskega kmeta. Vedno zdihu-
V	nedeljo, dne 4. junija, je bil pri slovenski kulturni uri v tržaškem radiu domobranski spored. Najprej je zbor zapel pozdravno pesem »Čuj-te nas presvetli Bog.« Nato je namestnik inšpektorja Slov. narod, varnostnega zbora polkovnika Kokalja, major Cesar, govoril narodnim stražam na Primorskem:	»Kaj hoče
narodna straža na Primorskem? Nič več in nič manj kot to, da bi vsepovsod bil red in mir. Saj le takrat bo mogef kmet mirno stopati za svojim plugom in vinogradnik okopavati in obrezovati svoj vinograd, saj le v miru se bo mogel rokodelec posvetiti svoje-mu poklicu, le v urejenih razmerah bo mogel učitelj v šoli učiti ter posredovati mladini, temu upanju vsega naroda, vedo in znanost, le v miru bo mogel duhovnik na prižnici' oznanjati božjo besedo. Mir je vir in osnova vsega napredka, mir daje blaginjo in srečo posamezniku in družbi.
Prav zato so naši možje in fantje prijeli za orožje, prav zato sh se ustanovile Sloven-ske narodne straže, da bi čuvale svoje domove, da bi bra-
jejo po carju in po zlati dobi pod njim.«
Te poslednje besede naj si j vzamejo k srcu zlasti tisti ne- j spametni kmetiči, ki še danes j poslušajo z odprtimi usti par- | tizanski evangelij o sreči, ki S čaka pod rdečo zastavo s komunistično zvezdo. Nekateri, hvala Bogu je malo tako neumnih, so tako otročji, da niti tega ne vedo, da jim komunisti ne morejo prinesti zemlje z Lune (na slovenskih tleh je le malo posestev za kako delitev zemljišča, ki bi mogla zadovoljiti vse zemlje lačne vernike komunističnih pridigarjev) in da ne morejo dati zemlji rodovitnosti brez trdega dela, ki je in ostan delež pa tudi veselje poštenega kmetiča.
Opustošenje v Pitestiju
Bukarešta, 9. junija. Zastop-nik mednarodnega Rdečega križa je te dni obiskal mesto Pitesti, ki so ga angloameriški bombniki prav posebno težko poškodovali. Ogledal si je natančno vse razdejanje nevojaških ciljev. Pri tem je ugotovil, da je bila ena cerkev jio-polnoma uničena, tri pa težko poškodovane. Porušena je bila tudi mestna gimnazija skupno s tremi ljudskimi šolami. Rezultat je zastopnik Rdečega križa na mestu pro-tokoliral. Angloamcriške teroristični letalci so v Pitestiju ubili mnogo civilnih prebivalcev. ki so skušali uiti iz mesta in na katere so streljali zunaj na prostem.
Razdejanje katedrale v Rouenu
Vichy, 9. junija. Skoraj popolno razdejanje častitljive rouenske katedrale, ki so ga povzročili angloameriški stra-hovalni letalci, je izzvalo v vsej francoski javnosti globoko ogorčenje in bolečino. Listi grajajo to barbarsko dejanje, ki se ne ustavi niti pred svetišči. Vladno glasilo »Mo-niteur« izjavlja, da ve sedaj vsak Francoz, kaj bi mu prinesla angloameriška osvoboditev. List »Evenir« trdi, da je padel eden izmed največjih simbolov vse zapadne civilizacije kot žrtev angloameriš-kega uničevalskega besa.
nile svojo zemljo, svoje običaje, skratka vse, kar je človeku najsvetejšega in najdražjega. Ta pot je danes edino prava in v resnici vsem koristna, ko brani narod pred uničenjem in zatiranjem, ko mu čuva osebno svobodo prepričanja in mu jamči imetje, posest in svobodo dela. Ne samo razum, ampak tudi naše srce nas uči to pot, saj narod naš umreti noče.«
Sledile so zborne pesmi: Najlepša je madost, Venete rožice moje, Lipa zelenela je, Soča voda je šumela, Fantje marši raj o. Vmes je domobranski Šramel zaigral nekaj narodnih pesmi:	Majolika,
Mladi vojaki, Triglavska koračnica in V hribih se dela dan. Govor »Naša domovina joka«, domobrančeva deklamacija »Na straži« in zborna deklamacija dr. Lovrenčičeve pesmi »Pesem narodne straže« so dale prav tako kot ves spored uri tisti učinek, ki ga je nameravala doseči.
Predvidoma bo domobranska ura pri slovenski kulturni uri v tržaškem radiu enkrat na mesec.
Postojna in Postojnska jama vabita
Postojna, junija.
Že za binkoštne praznike je bila Postojnska jama po daljšem času zopet odprta za o-biskovalee. Kljub vojnemu času in omejenemu prometu je bila na binkoštni ponedeljek jama skozi ves dan, od zgodnjih dopoldanskih ur pa do večera, živahno obiskana. Bli-nja postojnska okolica je dala malo gledalcev, pač pa so prihiteli mnogi, ki so imeli možnost uporabiti železniške zveze. Zlasti Ljubljana je poslala mnogo obiskovalcev.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa 8. junija je bila Postojnska jama zopet odprta za obiskovalce. Ne bomo posebej Poudarjali, kako svojevrstna, kako čudovito lepa jc ta jama. Saj so še na fevetu, zlasti
na Kitajskem in v Ameriki, še večje kraške jame, neprimerno daljše so, vse bolj še razpredene v podzemlju. 1 o-da lahko rečemo, da tako lepe in tako veličastne jame ni na vsem svetu, (-e upoštevamo dalje, da je ta jama tudi krasno urejena, razsvetljena, potem smo vsi lahko ponosni na to pravljico v srcu slovenske zemlje, tem bolj pa mora biti zato sram slehernega Slovenca. če je še ne pozna.
Seveda pa nudi tudi Postojna sama marsikatero zanimivost. Zato ne bo žal nikomur, če bo pogledal v staro slavno mesto, kjer prvič izgine pod zemljo, in prav v Postojnsko jamo, voda, ki pride pri Vrhniki že tretiič, na beli dan z imenom — Ljubljanica.
Nizozemci spoznavajo pravega sovražnika
Ben Haar, 9. jun. V članku o angloameriškem letalskem terorju na Niszozernskem žigosa “Het Nationale Dagblad,, angloameri-ško agitacijo, ki si vedno — iti prej celo z uspehom — prizadeva, da bi zbudila vtis, da vladajo v Nemčiji barbari, v Angliji pa pošteni ljudje. List piše, da je poznanstvo z nemškim vojakom v zasedenih pokrajinah napravilo prvo razpoko v tej agitacijski stavbi. To so sedaj propagandisti tam onkraj morja razumeli in so se pričeli temu primerno ravnati, niso pa opustili trditve, da so Angloameričani "humani zaščitniki,, malih narodov, vitezi pravice in pravičnosti. V zadnjih dveh mesecih se je stališče Belgijcev in Francozov napram takim “izrekom,, radikalno in nepreklicno spremenilo. Nihče ne verjame več angleškim gentle-menom. List pravi, da so Angloameričani v zadnjih dneh tudi napram Nizozemcem odvrgli krinko in se pokazali v pravi luči. Tudi tamkaj so napadli nedolžne prebivalce s strojnicami in topovi svojih letal. Padle so prve žrtve, več sto pa jih leži v bolnišnicah. Kateri Nizozemec more ob pogledu na trupla ubitih sodržavljanov še zagovarjati ta teror in govoriti o Angloameričanih kot "zaveznikih" in osvobodilcih, v-prašuje list ob koncu, ter pravi, da se je gentlemen izpremenil v običajnega morilca. Sovražnik je pokazal svojo pravo barvo.
Pritožbe italijanske izdajalske klike
Milan, 9. junija. Reuterjev posebni dopisnik v Neaplju poroča, da se je na kongresu italijanske liberalne stranke prof. Benedetto Croce pritoževal zaradi obnašanja anglo-ameriških voditeljev napram Italiji. Očital jim je, da so tudi oni pod vplivom nerazpo-loženja, ki ga kažejo pripadniki njihovih narodov do Italije. Croce je svaril zavezniške državnike, naj z Italijo ne postopajo oskosrčno, ker bi tako postopanje imelo lahko neprijetne posledice. Ako bodo Italijo žalili in poniževali, zavezniki ne bodo mogli doseči svojih ciljev. Croccjevi protesti kažejo splošno razočaranje, ki ga občutijo Italijani, ker Italija še vedno ni bila sprejeta v zvezo »zavezniških narodov«. N.a te bo morala izdajalska klika pač še dolgo čakati, kajti zahvala iz Londona in Washingtona prihaja počasi, običajno pa je sploh ni.
Grški komunisti proti vladi
Ankara, 9. jun. Pogajanja v Kairu glede prevzema grških komunističnih zastopnikov v Pa-pandreoujevo begunsko vlado se ne premaknejo z mesta, ker niso grški komunisti imenovali nobenega kandidata za ministrsko mesto. Očividno grškim izseljeniškim komunistom ne prija sodelovanje v vladi po vzorcu "ljudske fronte«.
Zadnja gol padlega (Hidranta Slavka Kravosa
Dne 7. junija 1944 jc slovenska goriška zemlja sprejela vase truplo domobranca Kravosa Alojzija, 23-letnega idealnega fanta. On je prva žrtev v Gorici iz vrst domobranstva, ki je dal svoje življenje na oltar domovine.
Truplo je ležalo v mrtvašnici Malega semenišča, kamor so ga hodili kropit ožji prijatelji in znanci. Častna straža ob krsti mu jc bilo poslednje priznanje njegove velike žrtve.
Ob 10. uri so se zbrali mnogoštevilni prijatelji domobrancev in globoko prizadeti najožji sorodniki. Mrtvaške obrede so opravili čč. gg. Dr. Cigan, Dr. Humar in Žerjal. Pevci so mu zapeli v slovo lepo pesem: »Blagor mu«. Nato se je razvil sprevod. Na poslednji poti sta spremljala mrtvega prijatelja dva voda domobrancev. Na čelu so nosili lepe vence s slovenskimi trobojnicami. Za krsto so stopali sorodniki, nato g. stotnik Krainer, poveljnik Slov. nar. straž v Gorici z oficirskim zborom, nato prijatelji pokojnega. Tudi goriški Slovenci so se udeležili v lepem številu. Sprevod je kreni v Stolnico kjer jc bila sv. maša, ki jo je bral č. g. Brumatti, ki se je v svoiem ganljivem govoru spominjal mrtvega Slavka.
Po sv. maši je sprevod zavil mimo vojašnice, da pokojni Slavko poslednjič vidi svoj vojaški dom, ter nato po Kor-zu; z avtomobili in kamioni po Tržaški cesti na pokopališče. Po sv. obredih so pevci zipeli «Oj Doberdob!« Nato se je poslovil od mrtvega Slavka njegov poveljnik g. nadporočnik Počkaj, v imenu vuja-kov pa Mirko Novak ki je v ganljivem govoru želel pokojnemu. da bi mu bila ta Slovenska goriška zemljica lahka, saj je dal za njeno dobro on prvi v Gorici življenje. — Sladko spavaj Slavko; naj ti ciprese pojo poslednjo pesem, naj ti slovenska zemlja katera te je sprejela vedno znova in znova prišepetava in zatrjuje, da te ne bomo pozabili, da nas bo vodil tvoj svetal snomin in da te bomo maščevali! — Sladko spavaj Slavko! Domačim ob izgubi ljubega sina iskreno sožalje!	-GF
Mirno in trdno zadržanje nemškega naroda
Tokio, 9. qunija. Bivši japonski poslanik v Rimu Hori-kirili je dal ob svojem prihodu v Mandžulin novinarjem izjavo o vtisih iz Evrope. Podal je zanimiv pregled sedanjih političnih kakor tudi gospodarskih razmer v Nemčiji. Izvajanja so izvala veliko za~ nimanje in časopisje jih objavlja z obsežnimi komentarji.
V	Nemčiji, tako poudarja japonski poslanik, je izvedena gospodarska načrtna in vojna organizacija, predvsem pa so bili izdani zadostni ukrepi proti črni borzi in vlak Nemec dobi danes določene množine živil. O strahovalnih napadih, ki jih jc poslanik v Berlinu sam doživel, pravi, da se je prebivalstvo ob njih stalno mirno in trdno zadržalo. »Kamor koli sem prišel,« je ugotovil Horikirili, »sem dobil vtis, da je sovražnikovo zračno strahovanje mnogo pripomoglo k temu, da se je ves nemški narod strnil v eno samo bojno družino, ki pozna le en cilj: zmago!«
Štev. 11.
»GORIŠKI LIST«
Stran 3.
I
SOČA - ŽILA LEPE GORIŠKE
IN
Veliko je pesmi, velikih in neznatnih pesnikov, umrlih in živečih, ki nam opevajo to lepo ali bolje rečeno, eno najlepših rek. Ali nobena ne nadkriljuje po svoji lepoti in tudi pomenljivosti Gregorčičeve ode ,,Soči“. V svoji pesmi nam predstavi reko v prvem delu njenega toka kot brhko planinsko dekle, polno radosti, čistega veselja in moči. Iz tekočega ritma stihov žubori pesem njenih bistrih valov, ki skakljajo med skalnatimi pobočji, pozdravljajo dobrovoljne pastirčke, prisluškujejo ob jasnih nočeh slavčku, ki v grmovju ob vodi drobi svoje sladke pesmi. Ko pa pride v dolino, ko zapusti svojo skalnato zibel, jo mine živahnost in le leno se še pretaka po peščeni strugi. Kot pomehkužena gospodična se razgleduje po svoji okoliči in njena gladina se vznemiri le ob prihodu vetra.
S svojimi preroškimi očmi P<* je videl pesnik rijene si-njezelene valove krvavordeče in zgrozil ga je pogled na krvavo bitko, ki se bo plela ob njenih bregovih. V svo-
jih verzih nam je namreč Gregorčič naslikal prvo svetovno vojno, ki jo je slutil.
V pesmi ,,Naš čolnič otrni-nio“, pa nam pripoveduje o junaškem dejanju goriškega Slovenca, ki je rešil iz deročih valov Soče italijanskega otroka.
Soča ni le bogat vir idej za pesnike, pač pa tudi bogat vir energije, zlasti električne. Sicer v tem oziru še ni izrabljena vsa njega sila in nas čakajo po vojni še velika dela. V furlanski nižini s pridon uporabljajo njeno vodo za namakanje vsakovrstnih polj.
Bistra barva Soče nam pove, da je njena voda mrzla in njena struga polna nevarnih vrtincev, v katerih je že mar-sikak plavalec našel svojo smrt. Zato bi morali starši paziti na svoje otroke, ki se včasih igrajo na njenih bregovih v neposredni bližini vode kar brez vsakega nadzorstva. Marsikdaj pa motijo mirno idiličnost slikovitih bregov Soče nespodobni kopalci, ki izpremene bregove v plesni oder in plešejo kar v kopalnih kostumih
Soča izvira visoko v pla-
ninah, v Trento, nekaj km ven iz Gorice se izliva v njo topla Vipava, v kateri smo se minula leta prav pogostoma kopali, ko je bil še prost izhod iz mesta. Od tu dalje teče Soča izredno počasi, v Tržaški zaliv pa se izliva kot Zdoba. Ob suši je njena struga precej plitva in njen izliv majhen.
Sočo opevajo še sedaj živeči goriški pesniki: Alojzij Gradnik, .Jože Lovrenčič, Ivan Pregelj in pa naš največji še živeči pesnik Oton Župančič opeva soško dolino. Znani so njegovi verzi:
, Kdo je hodil po dolini soški?
Milost božja, koliko je znamenj tam!”
Na šalijv in resen način obenem, nam namreč naš največji pesnik ponavlja napise raznih znamenj in kapelic, ki se vrste ob strmih bregovih Soče, postavljene v spomin ponesrečencev in kakršnih ni nikjer na slovenskem ozemlju toliko kot ob Soči.
Soča je žila naše Goriške; jo ljubimo in občudujemo, a kljub veliki ljubezni pa se v njej le ne kopljemo radi, ker je le - premrzla.
Pritožbe zaradi cen
Pokrajinski urad za nadzorstvo cen javlja :
Kadar se čuti konsument prizadetega z ozirom na cene, se mora v lastnem interesu obrniti na pokrajinski urad za nadzorstvo cen, Via Mamelli št. 5, kjer bo našel oporo in razumevanje.
UMRLA JE s. RAFAELA TRAMPUŠ
V vili Sv. Vincenca v Gorici je umrla s. Rafaela Trampuš, ki jc doživela lepo starost 79 let. Svoje življenje jo Posvetila dobrim delom. Bila nat^ 30 učiteljica v go-Tiškem sirotišču. Med prvo svetovno vojno sc je zatekla kot begunka v Gradec in se JC, koncu vojne vrnila v jorico. Pokopali so jo v torek na osrednjem goriškem pokopališču.
ČRNOBORZIJANCEM ZAPLENJENO BLAGO
S°sP°darska policija zaplenila večje količine živil, ki so bila namenjena za kupčijo pod roko. Med drugim so možje postave iztaknili 295 kg moke, 150 kg rži, 745 jajc, 350 kg pšenične moke, 96 kg mesa, 120 kg soli, 140 kg otrobov in 4 ovce.
Popravek
V članek „Glas iz Trsta" se nam je vrinila neljuba pomota, ki jo s tem popravljamo. Namesto imena pesnika Grudna, je Pomotoma bilo natisnjeno ime našega pesnika Gradnika. S em srno mu seveda nehote napravili veliko krivico. Upamo, da nam bo oprostil in sprejel to na-se opravičilo prepričan, da mi nismo nikdar o njem drugače
i> kakor le dobro. Uredništvo.
IDRIJA
Dne 2. junija dopoldne je družina Mohorič, po domače Veli-kajne in Spodnje Idrije pospravljala deteljo na njivi. Med njimi je bila domača hčerka, dvajsetletna Marjetka (Manca), ki je grabila deteljo, dočim so drugi spravljali deteljo na voz. Zaverovani v delo so otroci z očetom vred prešlišali materin glas, ki jim je izpred domače hiše zavpila, da gredo partizani. Približal se je zločinec žrtvi, nedolžnemu dekletu, zaverovanemu v delo ter jo od zadaj iz razdalje 10 metrov ustrelil v tilnik, da je krogla izstopila visoko na čelu. Dekle se je zgrudila mrtvo, ostali so se medtem razbežali, oče je planil v vodo, jo preplaval, in se zatekel v vas. Naslednjo noč so partizani znova prišli in vso družino do golega izropali, češ da je vsa družina izdajalska. Po nedolžnem umorjeno dekle je imelo v nedeljo popoldne veličasten pogreb, kakor ga Spodnja Idrija ni videla dolga desetletja, čeprav so si pravi narodni izdajalci -terenci - zapisovali imena onih, ki so jo prišli kropit in jo spremljali na njeni prezgodnji poslednji poti.
Draga Manca, ki si se morala 1 tako nenadoma brez slovesa od svojih dragih, v cvetju svoje mladosti posloviti od tega življenja in oditi v večnost, prosi za zaslepljene naše brate in sestre v hribih, da bi Bog žrtev tvojega mladega življenja, ki si ga po nedoumljivih sklepih božje Previdnosti in Pravičnosti morala Njemu položiti na oltar sprave in zadoščevanja za grehe nas vseh, sprejel tako, da bo tvoja po nedolžnem prelita kri vpila k Bogu za usmiljenje in milost težko preizkušnemu na« semu ljudstvu, ne pa klicala maščevanja in pravične kazni božje nad nesrečne, zaslepljene bratomorilce v hribih 1 Blaga duša počivaj sladko v Bogu, ki je Ljubezen in Dobrota in izprosi svojim morilcem potrebno razsvetljenje in spreobrnenje !
Kronist.
Javna zaklonišča
služijo ie onim, ki jih zateče alarm na cesti in ne morejo doseči svojega hišnega zaklonišča ter onim iz najbližjega sosedstva, kjer v hišah iz tehničnih razlogov zaklonišča sploh ni možno napraviti Nedopustno je, da se v javna zaklonišča zatekajo osebe iz hiš ali celo uradov, ki imajo lastno hišno zaklonišče.
Gospodarske vesti
Nova špansko argentinska trgovska pogodba
Ženeva, 9. jun. Danes je bila podpisana v argentinskem zunanjem ministrstvu nova špansko-argentinska pogodba, kakor javlja agencija Reuter, Po tej pogodbi bo prodala Argentina Špa-uiji milijon ton pšenice, 500 ton tobaka in 10.000 ton bombaža, Španija pa bo poslala Argentini od 5 decembra t. 1. 52.000 ton železa in jekla poleg 30.000 ton železa, ki ga je kupila že septembra 1. 1942.
Švedski kavčuk
Švedska se trudi, da bi našla rastlino, ki vsebuje gumi in ki bi uspevala na Švedskem. Sedaj bodo pričeli delati poskuse s korenikami »kok-saohvsa« ki so jih dobili iz Nemčije, javlja »Nya Dag-ligt Allehanda«.
PROIZVODNJA ENOTNIH OTROŠKIH VOZIČKOV V NEMČIJI
Nemške tvornice izdelujejo sedaj samo otroške vozičke v enotni izdelavi na podlagi izdanih norm. Nemški državni komisar za cene je določil sedaj tudi maksimalno ceno za tak enotni otroški voziček. Cena znaša pri prodaji končnim kupcem 89 mark.
Obilo dežja smo dobili
Zemlja ga je pričakovala, naši kmetje in vrtnarji so molili zanj, vremenoslovci so ugibali: bo ali ne. Pa je le bilo in to kar v izdatni meri, tako, da ga je za dober teden dovolj.
Dež se je najprej napovedoval že v torek čez dan. Bilo je mnogo grmenja in treskanja, ploha pa je bila le kratka in rosilo je potem tako nalahko, da je komaj malo omočilo zemljo, mestne ulice v Gorici pa le temeljito opra-šilo. Za vrtove in njive je bilo v torek premalo dežja. Zato pa ga je bilo več v noči na praznik sam. Ponoči je dolgo in temeljito lilo, deževalo pa je nato v četrtek skoraj ves dan. Na praznik je šlo mnogo goriških otrok k prvemu sv. obhajilu in jim je bil ta najlepši dan torej nekoliko pokvarjen. Zato pa so bili starejši, zlasti taki, ki imajo kje kako leho krom-pirja, ki je sedaj v bujnem cvetju ali kak vrt, zelo zadovoljni. Zemlja je namočena precej na globoko. V petek je posijalo nad Goriško najlepše sonce in tako ima rastlinstvo sedaj vse, kar potrebuje za svojo bujno rast: dovolj vlage v zemlji in obilo sonca na nebu. Bog daj, da bi bilo stalno tako vse poletje.
Slovenske žrtve pri angloame-riških napadih na Beograd.
Pri dosedanjih angloameriških letalskih naoadih na beograjsko mesto so bili ubiti tudi sledeči Slovenci: Kovač Amalija, rojena 1893 v Ljbljani. in njena otroka Milena in medicinec Krsto ; Kralj Radomir, rojen 1917 v Trstu; Strgar Srečko, rojen 1917 v Trstu; Gril Dragotin, rojen 1893 v Gorici; Veble Viktorija, žena državnega svetnika dr. Andreja Ve-bleta. in njega hčerka Marija-Mer-cedes; Veble Olga, žena dr. Franceta Vebleta, veterinarja; Benko Jakob, mehanik, rojen 1912 v Cankovi; Mejavšek Marija iz Maribora; Kavčič Ivan. akademik, sin načelnika prometnega ministrstva, doma z Bleda; družina Verli iz Sežane, in sicer: starši Ludvik in Marija, sin Danilo in hčerka Vida, nijhov zet inž Ervin Birsa z ženo ; vsi so bili skupno v isti hiši ; Kastrevc Ludvik iz Niša ; Penkihar Lojze iz Gornje Polskave. V gostilni Gorica so bili ubiti: gospodarja Josip in Judita Vodopivec iz Vrtojbe pri Gorici in okoli 20 gostov. Med njimi je bilo več Slovencev ; Sudi Ferluga starejši iz Trsta; Mohor Anton, učitelj’ in njegov sin Milivoj iz Maribora; Jagodič mlajši, sin trgovca iz Celja ; Ropotar Antonija iz Celja ; Šinkovec Franc iz Idrije ; Lešnik, mati in sin. V porodnišnici je bila ubita zaščitna sestra Geo-lieli; Rubčič Kristina. Ti podatki seveda niso popolni ter se bo število slovenskih žrtev pri dosedanjih letalskih napadih na Beograd še zvišalo. Pri dosedanjih bombardiranjih Niša k sreči slovenskih žrtev ni bilo, četudi so bila nekatera stanovanja slovenskih družin popolnoma porušena.
Zaplenjena modra galica
Pri nekem zasebniku v bližini Vidma je pristojna oblast zaplenila 15 stotov modre galice.
KONEC ŠOLSKEGA LETA
Dne 17. junija bo zaključeno šolsko leto na ljudskih šolah.
Služba Božja za Slovence v Gorici
1. V stolnic! vsako nedeljo in praznik ob 6. uri sv. maša s slovensko pridigo;
2. Pri Sv. Ignaciju ob 6. in 9. uri sv. maša s uridigo, popoldne ob 3. uri pridiga in blagoslov;
3. Na Kostanjevici vsako nedeljo in praznik ob 9. uri sv. maša s pridigo.
Posebne pobožnosti v juniju
Na praznik sv. Aniona v lorek 13. junija bo v cerkvi laga svetnika na Starem trgu ob 6. uri zjutraj sv. maša s pridigo
Od 15. do 18. junija bo pri Svelem Ivanu Iridnevnica na časi presv. Srcu Jezusovemu. 15., 16. in 17. junija bo vsako julro ob 6- uri sv. maša s pridigo, zvečer ob 8. uri pa pridiga in blagoslov. Sklepna pobožnost bo v nedeljo li. junija ob 5. uri popoldne.
Pri vseh naših pobožnostih je tudi slovensko pelje.
DOPISI
IZ GORICE
Jasni se, a tožnost nam še vedno srce pokriva. Majhen narod smo in toliko gorja med nami. Naš duh je še teman in mračan. poln človeške zmote. Kaj se godi okoli nas? Nikdar še ni naš narod doživel v dobi svoje zgodovine, kar danes doživlja. Povsod mreža laži, ovajanj, klele vanj, ogleduštva. Strupena natolcevanja in o-brekovanja zoper onega, ki ne kloni: imenujejo ga „be-logardisla“, narodnega ,,izda-jalca“ in škodljivca. Poznamo goriške delavce na duševnem polju, ki so celo svoje življenje posvetili in se žrtvovali za blagor slovenskega naroda, pa so bili radi svojega delovanja preganjani; trpeli so v pravem pomenu besede, a niso klonili. Ko pa danes resno mislijo in delujejo, da bi se rešile svetinje našega naroda, padajo na njih umazane pušice zahrbtnosti in laži iz trte izvite. Ne in stokrat ne, to niso izdajalci, pač pa so pionirji in pravi boritelji za svobodo našega naroda. Pravijo, da če hočeš koga umazati in užaliti, izmisli si kaj ' takega, kar ni res in kar ga bode pred ljudmi osramotilo in njega samega, ki se čuti nekrivega globoko žalostilo. Tega pravila se drže slovenski komunisti. Naša vest je čista, sovražimo ovaduhe in izdajalce naj pa bodo kakršnega koli izma. Naša geslo je: poštena borba za podvig naše domovine.
IZ SOLKANA
Pravijo, da smo mi Solkanci zagrizeni komunisti. Seve to govorijo le oni, ki nas dovolj ne poznajo. Nočemo trditi, da je pri nas vse lepo in dobro, a so gotovi za-sleplenci, ki mislijo, da bodo z raznimi frazami osvobodili naš narod. So v zmoti. Narod se ne osvobodi z besedami, pač pa le z dejanji, ki odgovarjajo zdravim načelom narodne duše. Mi odklanjamo komunizem, ljubimo, pa to kar nam je sveto in kar nam bo prineslo pravično svobodo pod gori-škim soncem.
Vesti iz
Nove cene žitu
Glasom dekreta, ki bo kmalu objavljen, bodo od narodnega komisarja za cene določene žitu, pridelku nove žetve, sledeče zvišane cene : pšenica lir 350.—, riž (risone) lir 270. — ,. in koruza lir 250.— za kvintal. Tudi za druge vrste žita bodo cene na novo določene.
Nove cene bodo kmetu poravnale zvišane stroške ki jih ima s pridelavo radi posebnega položaja v tem letu. Te cene nameravajo zadovoljiti popolnoma pridelovalca in zavezujejo kmeta, da odda pošteno in v celoti svoj pridelek na pristojno mesto.
Ako se je z novo določitvijo cen hotelo ugoditi željam pride-lovacev, ne smejo radi tega na noben način biti zvišane cene kruha. Vrhovni komisar, Gaulei-ter I)r. Rainer je že določil vse mere, da se to prepreči. Naloga posebne komisije je. da prouči sredstva in možnosti stavi tozadevne predloge.
CENE ZASEKI
Komisar za cene v pokrajinah Trst, Gorica, Istra in Kvarner je določil sledeče cene zaseki, ki jo bodo prijeli potrošniki na predpisane odrezke živilskih nakaznic: Cena v prodaji na debelo 2330 lir za metrski stot, v nadrobni prodaji 27 lir kg.
ČEKI IN PAPIRNATI BANKOVCI ENAKO VELJAVNI
Prefektura v Trstn opozarja urade, družbe in zasebnike, da morajo čeke izstavljene od „Ban-ca d’Italia", „Banca di Napoli“ in „Banca di Sicilia", in proste bančne in krožne čeke kreditnih zavodov in italijanskih posojilnic v vrednosti 50, 100, 500 in 1000 lir sprejemati kot papirnate bankovce. Prav tako so veljavni tudi čeki podeželskih kreditnih zavodov, ki nosijo bianco poroštvo, katerege ni treba obnavljati.
LASTNIKI NAJ PRIDEJO
PO IZGUBLJENE STVARI.
V smislu zadevnega razglasa lahko dvignejo lastniki predmetov, ki so bili izgubljeni in najdeni, te stvari vsak dan od 10 do 12 pri občinski upravi v Trstu.
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA
V vseh oknovnih šolah goriške pokrajine se zaključi pouk dne 17. junija.
MLADINA V POČITNIŠKE KOLONIJE
Dne 3. julija bodo tudi letos odprte počitniške kolonije, v katere bo sprejetih okoli 3.000 otrok s področja goriške pokrajine. Poskrbljeno je tudi za zaščito pred letalskimi napadi.
Jerzy Zulujski:
ifia
sre6mi obli
•Ket nisem imol s seboj cevi za go-vrjenje, se nisva mogla sporazumeti-Videl sem samo, da je bled in zelo razburjen. Mislil som, da se je Tomaževo stanje poslabšalo, in odvihral v voz. Brž ko sva stopila v kajuto, se je Varadol sklonil k meni in mi dejal:
»Ne budi ju iin poslušaj! Zgodilo se je nekaj strašnega. Zmotil sem se.«
»Kali?« sem vzkliknil, ker nisem ra zumel, kaj hoče.
»Nismo padli na Sinus Medii.«
»Kje smb torej?«
»Pod Eratostenom! Na prevalu, ki spaja to žrelo z Apenini.«
Stemnilo se mi je pred očmi. Po fotografskih posnetkih Lunine površine sem vedel, dal se potemtakem nahajamo na gorskem hrbtu, ki ese na zahodu skoraj navpično spušča k velikanski ravnini Morja nalivov.
»Kako pridemo s teh višin?« sem prestrašeno kriknil.
»Tiho. Sam Bog vedi. Moja krivda. Padli smo nal Sinus Aestuum. Glej...«
Sunil je preme lunovid in listke, popisane s številkami.
Trsta in
OBNOVA DOVOLJENJ PRISELJENCEM ZA BIVANJE V TRSTU
Vsi oni priseljenci, ki se mudijo v Trstu in ki imajo zadevno dovoljenje bivanja, izdano svojčas pri občinskem živilskem uradu, morajo predložiti do 10. junija prošnjo za obnovitev dovoljenja pri uradu za priseljence na Starem trgu številka 1. Opozarjajo se, da ne bodo živilske nakaznice za štirimesečje julij-oktober izročene onim priseljencem, ki niso poskrbeli za obnovitev dovoljenja bivanja.
52.000 LIR ZA PRISELJENCE
Tržaški prefekt je sprejel župana Cesarja Pagninija, ki mu je v svojstvu predsednika avtonomnega gledališkega zavoda G. Verdi izročil znesek 52.782 lir kot čisti dohodek u-prizoritve »Mefistefela« v prid priseljencem, ki so se zatekli v Trst. Prefekt se je zahvalil županu za plemenito po hudo in je odredil da se omenjeni znesek da na razpolago občinskemu podpornemu odboru v prid priseljencem.
POENOTENJE NAMESTITVENIH URADOV
V	smislu objave Pokrajinske zveze industrijskega delavstva v Gorici in v smislu odredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko Primorje se z veljavnostjo 1. junija poenotijo
v	oGriški pokrajini namestitveni uradi industrijskega, trgovskega, denarniškega, zavarovalnega in poljedelskega delavstva ter nameščenstva. Poenoteni namestitveni urad se bo imenoval odslej Pokrajinski namestitveni urad, s katerim se združi dosedanje delovno središče. V Gorici ima Pokrajinski namestitveni urad svoj sedež na Crispijevem trgu št. 10. Razen tega bosta poslovala na področju goriške pokrajine tudi poenotena namestitvena urada v Krminu, ki mu je določena pristojnost za občini Krmin in Capriva, ter ob Gradišču ob Soči s pristojnostjo v občinah Gradišče ob Soči, Fara, Romans, Zagrad in Mariano.
»Goriški list“
v vsako našo družino!
»Ali sn le ne motiš?«
»Tokrat se žal ne motim. Tudi prejšnje imeritve so bile točne, samo pozabil sem, da Zemlja takrat ni mogla stati v zenitu nad sredino Luninega koluta. Saj veš, da se Luna med vrtenjem okoli svoje osi nekoliko nagiba in da podlega tako zvanim libraci-jam; zato Zemlja ne vztraja! nepremično na nebu, temveč riše majhno elipso. Jaz pa sem pozabil vračunati ta njen naklon od zenita! To pomoto utegnemo plačati z življenjem.«
»Pomiri se!« sem dejal, četudi sem tudi jaz ves irepetal. »Mogoče se vendarle rešimo-«
Takoj sva jela pregledovati račune. Nobeneg dvoma ni bilo več. Ko smo vse vračunili, sc je poikazalo, da smo padli na Sinus Aestuum. Pomikali smo se ves čas pod vznožjem strmega Eratostena, pred sabo pa smo imeli neveliko, toda nenavadno ostro žrelo brez imena,' ki je že tičalo pod vznožjem Apeninov. Zdaj smo se nahajali na: 11° lunopisne zahodne dolžine in 15° 51’ severne Sarine.
Označila sva si to točko na luno-vidu- Po karti se vzpenja preval, ki smo ga imeli nekaj sto korakov pred seboj, 962 m nad gladino Morja nalivov.
Tomaž in Marta sta se kmalu prebudila. Nisva mogla skrivati pred njima pravega položaja. Z največjo
okolice
Naši ujetniki v Nemčiji
Od gl avti eg odbora Srbskega Rdečega križa v Beogradu smo prejeli obvestilo, da so v nemškem ujetništvu osebe, ki so spodaj navedene. Navedbe svojcev niso natančne in so krajevna imena tako popačena ali nezadostna, da ni mogoče jasno dognati bivališča sorodnikov.
Podružnica Slovenskega Rdečega križa v Trstu je prejela obvestilo, da so v Nemčiji v ujetništvu sledeče osebe iz Jadranskega Primorja:
V taborišču STALAG VII A: Antončič Jožef rojen 19-3-1896. Oef.
N.: 124121; Blokar Ludvik rojen 9-8-1892. Gef. N.: 124120! Bradetič Dragotin rojen 6ATN. Gef. N.: 124127! Cerovac Tomo rojen 29-12-1896. (ief. N.: 124131; Celhar Franc rojen 28-3-
1910. Oef. N.: 123574; Cepek Franc rojen 1906. Oef. N.: 124116; Filipčič Anton rojen 9-12-1926. Oef. N.: 124986 Filipčičč Ivan rojen 19-9-1899. Oef. N.: 124085; Frank Franc rojen 5-3-1925. Oef. N-: 124112; Frank Jože rojen 3-4-1879. Oef. N.: 124111; Grilanc Aleksander rojen 1-9-1914. Oef. N.; 124087; Gustinčič Ivan rojen 1921. Oef, N-: 124090; Ivanovič Franc rojen 25-7-1924. Oef. N.: 124098; Ivanovič Marija rojena 8-9-1920. Oef. N.: 124094; Mahnič Rafael rojen 22-10-1903. Oef. Nč: 124079; Šel Aleksander rojen 26-2-1925. Gef. N.: 124083; Ško-pin Franc rožen 24-9-1910. Gef. N.; 124101; šverko Ivan rožen 1879. Gef. N-: 124140; Tomašič Rok rojen 8-5-
1911. Gef. N.: 124094; Ukmar Maks rojen 16-4-1876. Gef. N.; 123634; Vivoda Angel rojen 1907. Geff N.; 124136; Vivoda Anton rojen 6-1-1878. Gef. N.: 124139; Vivoda Anton rojen 18-4-1903. Oef. N.:	124134; Vivoda Savo rojen 16-12-1906. Gef. N.; 124135
V taborišču OFLAO VI C? Gavrilovič iDragoljub rojen 14-12-
1896. Gef. N-: 4915.
POROKE
Te dni so se poročili v Trstu pomorski kuhar Marij Štokovec in tipografka Silva Segnani, e-lektričar Fabij Brombara in gospodinja Vanda Gabrovič.
UMRLI SO ;
Anton Kolombin, Loredana Ferluga, Katarina Šuligoj, Vincenc Svoboda, Franc Just, Oz-vald Barsan, Mihael Dutek, Marija Savnik, Nikolaj Uljan.
OD NEZNANCEV OBSTRELJENA
Kakor poroča „Adria-Zeitung“ je neki nemški avto pripeljal iz Ajdovščine v Opatijo neko 50-letno žensko, ki je bila težko ranjena. Dognalo se je, da je bila od neznancev obstreljena.
SMRTEN PADEC.
V	soboto dopoldan okoli 10 se je pripetila na neki ladji v tržaškem pristanišču usodna nesreča, ki je terjala življenje 56 letnega delavca Cezarja Tolla iz ulice Donota 36. Pri delu je izgubil ob robu podbalubja ravnovesje in padel v globino ladje, kjer je obležal s počeno lobanjo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil za poškodbami.
obzirnostjo1 sem jima povedal, kako je z nami, kar pa ni napravilo prevelikega vtisa nanju- Tomaž je samo namr-šil obrvi in stisnil ustnice, Marta pa ni dobro razumela grozote položaja, kakor sem sklepal po njenem vedenju.
»In kaj potem?« se je oglasila. »Zlezemo doli, kakor smo prilezli gori, ali pa se vrnemo.«
Zlezemo, kakor smo prilezli! Moj Bog! Saj smo le slučajno našli pot, ki nas je privedla sem! A vračati se? Toliko muk in izgubljenih ur .. .
Naposled smo se odločili, stopili k prevalu, da pogledamo, če se ni moči od tod spustiti k ravnini Morja nalivov. Voz se je premaknil in čez nekaj minut smo stalli pred prepadom!
Osupnili smo spričo razgleda, ki se je nenadoma razgrnil pred nami. Pod nami je zijalo brezno, tam spodaj, tisoč metrov niže, pa se je raztejala. kakor daleč je segalo oko, nepregledna ravnina Morja nalivov z redko po njej razsutimi vrhovi. Ker ni bilo zračne perspektive, smo celo močno oddaljene gore videli jasno in razločno pred seboj; njihova blesteča belina se je odbijala od črnega zvezdnega neba.
Na severnem obzorju je iz neizmerne planote kakor otok iz morja zijalo veličastno žrelo Timocharisa-Na Zemlji dobivajo gore iz daljave zaradi prosojnega ozračja višnjevomo-
Kmetijstvo
Kompost
Pred vojno je bilo po naših kmetom namenjenih časopisih j mnogo propagande za domače j gnojilo — kompost. Takrat po- j treba po kompostu ni bila tako velika, kot je danes, saj je bilo ta- j krat dovolj živine in kolikor je j bilo pr< malo hlevskega gnoja, ■ smo ga iahko nadomestili s pr- j vovstnimi umetnimi gnojili, ba-nes pa je položaj takšen, da se moramo zatekati h kompostu, brez katerega ne bi smelo biti nobeno kmečko gospodarstvo.
Vsako kmečko gospodarstvo ima odpadke, katere kmetje navadno zavržejo in jih odlagajo na različnih krajih. Največkrat je seveda deležen hlevski gnoj teh odpadkov. Gnoj z različnimi odpadki se zvozi na njivo. Količina gnoja je zaradi odpadkov sicer velika, vendar učinek takega gnoja dokaj slab. Odpadki v gnoju so namreč navadno v takem stanju, da rastline ne morejo iz njih dobiti primerne hrane, ker so odpadki nestrohnjeni ali z drngimi besedami nedozoreli. Ako pa odpadke iz gospodarstva zbiramo na enem kraju in jih s primernim postopanjem pustimo toliko časa, da sprhne, dobimo po nekaj letih dobro gnojilo v obliki humusa (zemlje črnice) — katerega imenujemo kompost, kar bi v našem jeziku pomenilo se-stavljenec ali sestavljeno gnojilo.
Karkoli ne moremo s pridom porabiti v gospodarstvu, bomo vrgli na kup, kjer pripravljamo kompost. Ti odpadki so n. p. pokvarjena krma (seno, slama, repa, krompir, silaža itd.) smeti iz hiše, okrog hiše in s podov, iverje iz drvarnice, obrezane veje od pomladanskega obrezovanja sadja, v kolikor jih ne porabimo za drva, pomladanski tre-bež s travnikov, pleveli, krom-pirjevka, zemlja iz osuševalnih jarkov, cestno blato, kosi, rogo-
vi	in drugi kakršnikoli odpadki, sploh vse, kar se ne da porabiti v gospodarstvu, spada na kom-post.
Za dozorenje vseh različnih odpadkov kompostu je potrebna navadno doba 3 let. Doba dozorevanja komposta je zavisna od snovi, ki smo jih namenili za kompost. Ker smo pa rekli, da spada na kompost vse, tudi veje in kosti, ki se počasi razkrajajo bomo vzeli povprečno dobo dozorevanja komposta 3 leta. Da pa bomo imeli vsako leto na razpolago tudi nekaj komposta, si morfin ^ urediti pripravljanje komata tako, da imamo stalno ,reč kupov komposta, recimo tri. 1 a enem kupu letos n. nr. zbiramo odpadke, drugi kup dozoreva, tretji pa je že dozorel in je že pripravljen za porabo.
Kompost je jako prikladno gnoj-
drikastv barvo; tu pa se nam je zdel tisti vrh v soncu kakor razbeljeno železo z debelimi črnimi pasovi senc in rdeče se blestečimi žilami temnejših skal.
Na severovzhodu so štrleli izza mnogoštevilnih višin v neizmerni daljavi vrhovi širokega Arhimeda. Od vzhoda in od juga so nam zapirali razgled nebotični pasovi Apeninov in Eratosten, ki ga je spajal z Apenini preval, na katerem smo stali.
In v tem okviru je ležalo Morje nalivov. Kako okruten posmeh se nam je zdelo to ime, ki so si ga izmislili stari astronomi! Puščava, strašna, suha, hladnosiva, razorana tu in tam z groznimi razpokami, napihnjena v lahne, podolgovate grbe, ki se vlečejo od svetlega Timocharisa na obzorju do Eratostena. Nikjer niti sledu življenja! Niti trohice zelenja! Samo na Soncu, ob vznožju velikanskih oddaljenih žrel, so se tu pa tam bleščale svetle, rdeče, rumene in jeklenosinje žile, podobne pasovom iz dragih kamnov.
Molče smo zdi predse in nismo vedeli, katero pot naj uberemo. Ce bi prišli na planoto Morja nalivov, bi imeli pred sabo prostor, po katerem bi se hitro lahko pomikali naprej; toda kako priti tja? Kako naj se spustimo s tisoč metrov visoke, navpične stene?
ilo za vrtove in travnike. Pa tudi njive nam bodo pokazale lepe pridelke, ako jih zagnojimo s kompostom, zlasti če je kompost sestavljen od najrazličnejšega materijala in vsebuje vse hranljive sestojine. ki jih njivam primanjkuje Razen tega bomo z dobrim kompostom dosegli isti učinek kakor s hlevskim gnojem,, dober kompost namreč rahlja zemljo in sploh poboljšava svoj-stva zemlje. Na vrednosti komposta pa moremo vplivati s tem? da mu ob nabiranju ali ob, prekopavanju dodajemo umetna gnojila, apno, cestno blato, pepel ali podobne snovi, ki so že same po sebi enostransko hranljive za rastline.
Zdaj, ko je občutno potnanj-kfnje hlevskega gnoja in umetnih gnojil — to stanje bo trajalo še nekaj let, je naloga vseh kmetovalcev, da se oprimejo domačega gnojila — komposta. Kdor bo enkrat pripravil kompost in bo videl njegov učinek, ga ne bo opustil tudi v kasnejših letih, ko bj morda dovolj hlevskega gnoja in [tudi umetnih tovarniških gnojil.	J.
Gnoj je zlato
„Gnoj je zlato". Tisti posestnik, ki pusti, da se mu zlato odteka v cestni jarek, je zapravljivec; posebno je zapravljivec, kdor pri tako malomarnem ravnanju z domačim gnojem kupuje umetna gnojila. Na eni strani brezbrižno pušča odtekati rastlinske hranilne snovi, na drugi strani pa jih kupuje.
Lesni pepel
„Lesni pepel* je dobro domače gnojilo. Vsebuje veliko apna in kalija ter tudi precej fosforja, nič pa dušika. Zato ga uporabljamo predvsem za stročnice, to je za fižol in grah.
Šport
Carnera - Darnoldi v (Gorici
Doznavamo iz zanesljivega vira, da se pripravlja srečanje svetovno znanih rokoborceve Carnere iz Sequalsa v Furlaniji in Darnoldija iz Gorict.. To srečanje bo izreden športni dogodek, kajti Carnera je bil svoječasni svetovni prvsk v boksanju in Darnoldi je znan kot rokoborec mednarodnih tekem. Dan srečanja teh dveh velikanov še ni določen. Vršilo se bo v Gorici in prijavljena so za isti dan tudi druga važna srečanja za izpolnitev sporeda. Tudi Re» čan Sergo, profesionalni bo-ksač, bo nastopil v borbi prott še ne določenemu protivniku, V. R,______________i
Odgovorni urednik; Dr. Milan Komar - Gorica
Po kratkem posvetovanju smo krenili peš proti jugu v nadi, da se nam morda posreči najti po bregu Eratostena pot. Pol ure potem nas je zadržal prepad, ki je nepričakovano zazijal pod ašimi nogami. Peter, ki je šel naprej in je prvi stopil na prag, ki ga je zakrival našim očem, je prestrašeno odskočil.
Pomikajoč se proti jugu, smo bili dospeli, ne da bi kaj slutili o tem» v globoko zaseko v Eratostenu. Na desni in na levti so se kopičili raztrgani vrhovi, med katerimi je bu eden v sončnem siju bleščeče bel, drugi v senci pa skoraj popolnoma črn. A pred nami — kdo bi mogel to popisati! — kdo bi mogel to popisati! — pred nami prepad žrelo brez dna, ti-ko pošatsno, da, tako zarvatno v nezaslišanem veličastvu groze, ogromnosti in odrevenelosti, da v spominu nanj še zdaj drhtim.
Pred nami je bilo žrelo Eratostena.
Mogočni gorski greben, nazobčan kakor žaga. se je sklepal v krog z večdesetkilometrskim premerom in tako tvoril obširno kotlino, menda najstrašnejšo, kar jih je kdaj videlo človeško oko. Vrhovi, ki so se dvigali nad štiri tisoč metrov nad breznom, so kar navpično, v divjih pragovih padali vanj. Zdelo se je, da se
V	prepad valijo v skoku otrpli, raztrgani okameneli slapovi.
(Nadaljevanje »ledi.)