»Halo, ali je tam Metka?«, je resno vprašala Pika v očkov telefon.

»Halo, Metka tukaj«, se je zaslišal droban glasek z drugega konca žice,
»Pika, pridi k meni na obisk, pravkar se igram s svojim Medotom.«

»Res ne morem, saj veš, delo in toliko opravkov, ki se moramo ukvarjati
z njimi me ženske. Poleg tega pa imava z Mihcem tudi imenitnega no¬
vega prijatelja. Pravi, da mu je ime Šparovček in obljubil nama je,
da nama bo pomagal prihraniti denar za novo kolo, ki si ga tako zelo
želim. Mihec pa pravi, da noče dobiti kolo, temveč bo kupoval material,
s katerim bo rezljal in sestavljal, kot pravi, grmado lepih igrač in mode¬
lov. Veš, ne vem, kako mu bo to uspelo, ker prav vsak denar, ki ga dobi,
takoj pretopi v bonbone. Šparovček pravi, da bo že on vse uredil in če
poznava še kakšnega prijaznega otroka, naj ga vsekakor seznaniva z njim.
Zato le pridi k nam in še Tomaža pripelji s seboj. Morda bomo našli
način, da si bosta tudi vidva kupila kaj lepega! Moraš priti in nasvidenje,
Šparovček me že cuka za krilo, najbrž je spet kaj novega, kar mi hoče
povedati in veš, tale Šparovček je silno prijazen možic!«

Revija za tehnično in znanstveno
dejavnost mladine

IZDAJA REVIJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« - DIREKTOR IVAN ŠPO-
LAR - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK
DUŠAN KRALJ — REVIJA IZHAJA DESETKRAT LETNO - LETNA
NAROČNINA 600 DIN - NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6
- TISK CP DELO, BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI

DRAGI MLADI BRALCI!

Ce smo v drugi številki TIM-a napisali, da so nas številna pisma pre¬
senetila, potem vam moramo sedaj povedati, da smo se na njih že navadili
in da so nam dragocena pomoč pri sestavljanju vsebine revije. In tako
je prav!

Prav gotovo ste opazili, da s to številko uvajamo na koncu revije novo
rubriko: »TIM-ova pošta«. V njej bomo skušali, vsaj v večini primerov od¬
govoriti na vsa vprašanja, predloge in nasvete. Delno pa bomo čitaieljem
odgovarjali neposredno po pošti. Odgovori so v vsakem primeru brezplačni.
Pogoj je le, da so podpisani čitljivo in s polnim naslovom. Nepodpisana
pisma bodo neusmiljeno romala v koš. In še nekaj, dragi mladi bralci.
Prosimo vas za potrpljenje, če vsem ne bomo takoj odgovorili. Prostor je
omejen, saj ne bi bilo prav, če bi na račun odgovorov, ki bolj ali manj
zanimajo samo nekaj bralcev, trpela vsebina TIM-a. Obljubljamo pa, da
bomo odgovorili vsakemu.

Upamo tudi, da so vsi tisti, ki so preko nas naročili material za jadralno
letalo »Jastreb«, katerega načrt smo objavili v 2. številki, le-tega že prejeli.
Vse naročnike prosimo, da upoštevajo, da jim ne moremo naročenega ma¬
teriala poslati takoj, že v nekaj dneh po naročilu, saj le-tega sproti priprav¬
ljamo. Potrudili pa se bomo, da bomo material čimpreje odposlali naroč¬
nikom.

In na koncu še manjša prošnja našega uredništva. Čitatelje TIM vabimo,
da pismeno odgovore na naslednja vprašanja:

— Kaj vam v TIM-u najbolj ugaja in kaj ne?

— Ali vam TIM pomaga in koristi pri šolskem pouku tehnične vzgoje
tn kako?

— Ali ste že izdelali katero od naprav, modelov ali igrač opisanih v
TIM-u  in katero?

Tri izžrebane odgovore bomo nagradili. UREDNIŠTVO

SPRETNE ROKE

tovornjak, mlin na veter in še kaj

V 2. številki TIM-a smo opisali
izdelavo ladje, vlaka in letala, pri
čemer smo za gradivo uporabili ma¬
terial, ki ga ima vsakdo: ostanke
lepenke, lesa, škatlice od vžigalic,
zobotrebce in podobno.

Tovornjak, pravzaprav tovor-
njak-hladilnik, je tudi sestavljen iz
takšnega materiala. Karoserija je
lesena deščica, debeline 3 do 5 mm.
Na njen sprednji del prilepimo dve
škatlici: manjšo namestimo pred

večjo. Zadnja stena voznikove ka¬
bine, ki jo izoblikujemo tudi v stre¬
ho, je na zadnjem delu lesene karose¬
rije prilepljena na pravokotno lese¬
no letvico. Na dobljeno ploščad iz
lepenke, ki loči »hladilno kabino«
od karoserije, prilepimo večjo škat¬
lo, ki se zadaj odpira tako kot pri

pravih tovornjakih-hladilnikih. Ko¬
lesa lahko zlepimo iz posameznih
kolutov debelejše lepenke, ali pa
jih izžagamo iz 3 mm vezane plo¬
šče. Ko je tovornjak-hladilnik izde¬
lan, ga po lastni presoji pobarvamo
z »Aero« tempera barvami.

Izdelava mlina na veter zahteva
nekaj več časa. Ogrodje mlina je
valj, ki ga izdelamo iz debelejše le¬
penke. Seveda pa lahko za ogrodje
uporabimo tudi valjasto ogrodje že
narejene škatle, ki jo prelepimo z
barvnim ali pa z navadnim belim
papirjem ter slednjega prebarvamo.
Za streho izrežemo, iz močnejšega
papirja krog, ki ga nato do sredine
prerežemo, zarezani površini pa

prekrijemo in zlepimo, tako kot je
prikazano v načrtu. Streho obložimo
s slamo, ki jo prilepimo s pomočjo
OHO lepila. Vetrnice mlina so- pri¬
trjene na križ iz letvic, krila za ve-

SPRETNE ROKE

59

ter pa so iz kartona in jih vtepimo v
zareze na koncu letvic. Ne pozabi¬
mo na stekleno kroglico, ki jo na¬
taknemo na buciko, na os veterni-
ce, tako da leži med ogrodjem mli¬
na in vetrnico. Buciko z zastavo' za¬
bodemo tudi na vrh strehe, medtem
ko okrogli balkon izrežemo iz lepen¬
ke in ga nalepimo na ogrodje mlina.

Na koncu izdelajmo' še pohištvo
za punčkino sobo. Naslonjač je se¬
stavljen iz treh delov: pravokoten
košček lesa predstavlja sedež, dva
traka lepenke pa naslonjalo in stra¬
nici. V pravokotni leseni sedež iz¬
vrtamo nekoliko poševno še štiri
luknje, ki vanje vstavimo in zale¬
pimo noge (vžigalice ali prirezani
zobotrebci). Naslonjalo in stranici
obložimo z blagom ali vzorčastim
papirjem. Tako kot naslonjač izde¬

lamo tudi mizo. Osnovna plošča je
lesena. Nanjo nalepimo kos trde le¬
penke, predalnik oziroma polico za
časopise pod mizo pa nakažemo z
drugim kosom lepenke. Tudi mizica
stoji na poševnih nogah. Zgornjo
ploščo mize prelepimo z barvasto
plastično oblogo.

Seveda v sobi ne sme manjkati
omarica. Njen okvir je lesen, preda¬
li pa so iz debelejše lepenke. Police
in predale sestavimo, nato pa celot¬
no notranjo konstrukcijo vlepimo v
lesen okvir omarice. Vrata pritrdi¬
mo na leseni okvir z dvema koščko¬
ma tankega usnja ali tkanine.

Tudi sobno rastlino, ki naj pred¬
stavlja fikus ali filodendron, izde¬
lamo sami in sicer tako, da izrežemo

60

SPRETNE ROKE

iz koščkov zelenega papirja suliča¬
sto ali srčasto oblikovane liste, ki
jih nato nabodemo na železno ali z
rjavim polivinilom izolirano bakre¬
no žico. Slednjo vsadimo še v »lon¬
ček z zemljo« in oprema za punčki-
no sobo je narejena.

kuža »piki«

»Pikija«, ki ga vidite na sliki, bo¬
do sešile naše mlade bralke za svo¬
jega mlajšega bratca ali sestrico. Si¬
cer pa je prav sedaj čas za tako de¬
lo, saj prihaja Dedek Mraz.

Za izdelavo potrebujete nekaj
manjših kosov pliša ali žameta. Ko¬

liko blaga boste potrebovali, pa je
odvisno od tega, kako velik bo kuža.

Najprej iz papirja izrišite kroj
za posamezne sestavne dele, ki jih

kaže načrt. Seveda bodo sestavni de¬
li večji, saj načrt ponazarja samo
krojno obliko. S pomočjo papirna¬
tega kroja potem izrežite posamez¬
ne kose blaga, ki jih sešijete na ro-

SPRETNE ROKE

61

ko ali s šivalnim strojem tako, da
pustite na sprednji strani telesa
manjšo odprtino. Skozi to zarezo
boste tlačili volno, vato ali slamo, s
katero kužka dokončno izoblikujete,
nato pa zarezo zasij ete.

Deli kroja: 1 — vrh smrčka; 2 —
rep; 3 — uho; 4 — smrček; 5 — stran¬
ska dela glave; 6 — zgornji del gla¬
ve; 7 — oči; 8 — stranska dela tele¬
sa; 9 — spodnji del telesa. Iz usnja,
polivinila ali podobnega materiala
izrežite še tenko ovratnico, ki jo
namestite »Pikiju« okoli vratu.

Pri krojenju sestavnih delov do¬
dajte približno pol centimetra več
blaga za šive.

za razvedrilo - repata
puščica

Igra je namenjena mladim, pa
tudi starejši bodo radi segali po
»repati puščici«, ki jo bodo lahko
kar v sobi metali v tarčo.

Potrebujemo tarčo, ki jo obesimo
na zid in pa seveda nekaj puščic,
običajno 3 do 4.

Za izdelavo tarče potrebujemo
dve kvadratni plošči 50 X50 cm va¬

lovitega kartona in nekaj metrov vrvi
premera 0,5 do 0,8 cm. Obe kartonski
plošči, lahko sta tudi iz lesonita,
na ravnih straneh zlepimo skupaj,
tako, da so valovite površine karto¬
na na obeh zunanjih straneh! Se¬
daj vzamemo nekaj metrov vrvi, de¬
nimo premera 0,6 cm, ki jo spiralno
zvijemo, začenši na sredini kroga.
Vsak zavoj nalepimo na karton,
dokler se lepilo ne posuši pa ga
utrdimo še z daljšimi, toda kar se.

Številke na sliki pomenijo: 1. ko¬
vinska konica; 2. žica za ravno¬
težje in obtežitev; 3. telo; 4. krilca.

da tankimi žeblji. Ko je lepilo su¬
ho, izpulimo utrjevalne žeblje, po¬
tem pa pobarvamo tri koncentrične
kroge v eni barvi, na primer v črni
ali temno modri, dva pa v drugi,
najbolje v beli barvi. Širina vsake¬
ga krožnega kolobarja je enaka.

62

MODELARJI


Puščica je iz lesa in izobliko¬
vana kot kaže načrt. V dolžino meri
12 do 15 cm. Na zadnjem delu pu¬
ščice naredimo dve 5 cm dolgi za¬
rezi, v kateri vstavimo, papirnata
krilca, ki jih pritrdimo z OHO lepi¬
lom. Na sprednjem delu trupa je
konica ali ost (tanjši žebelj, kovin¬
ska gramofonska igla). Za obtežitev
in ravnotežje puščice navijemo na
sprednji del nekaj navojev bakrene
žice.

model ladjice, ki bo plula na parni
reakcijski pogon, katere »pogonski
motor« bo torej deloval na osnovi
akcije in reakcije.

Izdelava je dokaj preprosta. Sli¬
ka nazorno kaže vse sestavne dele,
mere pa so odvisne od velikosti la¬
djice in od materiala. Za trup lahko
uporabite trup stare, že pokvar¬
jene pločevinaste ladjice, na katero
boste pritrdili novi parnoreakcijski
motor.

Izdelava motorja

ladjica na parni pogon

Ce iz zaprte posode izteka .curek
plina, pare ali tekočine, se posoda
lahko premika v nasprotno smer. To
je ena osnovnih fizikalnih postavk:
sila je enaka protisili, akcija je
enaka reakciji.

Danes uporabljajo princip akcije
in rekacije v letalstvu in raketni
tehniki. Mi pa si hočemo narediti

Na sliki vidimo, da je sestavljen
iz treh osnovnih delov (3, 4 in 5).
Del 3 je gorilnik. Izdelan je iz stare
škatle loščila za čevlje. V pokrov
izvrtate luknjo 's premerom 10 mm
ter vanjo vstavite pločevinasto cev¬
ko (z), ki naj sega skoraj do dna
škatlice. Cevko prispajkajte na po¬
krov, vanjo pa vstavite stenj. Goril¬
nik je s tem narejen. Za gorivo služi

MODELARJI

63

alkohol, ki ga lahko kupite v vsaki
lekarni. Parni kotel (4) je tudi iz
pločevinaste škatlice. Na pokrovu
kotla izrežete luknjo, v katero mora¬
te prispajkati pločevinasto grlo z
navojem (r). Grlo z navojem in
ustreznim pokrovom najdete na
manjših pločevinastih posodah za
strojno olje ipd. Pri spajkanju grla z
navojem delajte kar se da natančno,
da ne bo uhajala para. V pokrov
pločevinaste škatlice (c) izvrtajte še
luknjico (o) s premerom 1 mm, za
izstop parnega curka. Nato škatlico
zaprite in oba dela zaspajkajte (s).
Ker pri segrevanju vode nastanejo
v parnem kotlu precejšnje sile, ga
ojačite še z železno žico Fi in F 2 ,
ki jo tudi prispajkajte na škatlico.

Preostane še izdelava kurišča (5).
Uporabite spodnje del ustrezne plo¬

čevinaste škatle (e). Na sredi navr¬
tajte več lukenj (t) za dostop zraka,
na vrhu pa s škarjami za pločevino
zarežite 10 mm globoko, da boste
dobili štiri zavihke (n), ki služijo za
podstavek.

Vsi sestavni deli so sedaj nare¬
jeni. Parni kotel (c) napolnimo z
destilirano vodo, da bo gladina
1 mm pod istopno luknjo za paro (o).
Dobro privijte pokrov in parni ko¬
tel je pripravljen. Sedaj napolnite
gorilnik (a) z alkoholom in ga po¬
stavite na dno kurišča (5). Ko ste
ga prižgali, postavite na zavihke (n)
parni kotel in čez nekaj minut se
bo ladjica začela vse hitreje in hi¬
treje premikati. Če trup ladjice opre¬
mimo še s krmilom (g), bo lahko
ladjica plula tudi v krogu.

vozilo za sneg in led

» arktis I«

Model »Arktis I« objavljamo na
željo izkušenejših modelarjev, saj
mora imeti modelar za izdelavo tega
modela precej tovrstnih izkušenj in
znanja. In ne samo to: izdelava po¬
sameznih sestavnih delov zahteva
tudi dobro opremljeno delavnico.

Arktis I se giblje po snegu s
pomočjo dveh vijakastih valjev (del
3), ki ju poganjata dva elektromo-
torčka EMT II na baterijski pogon
(del 5). Vozi naprej in tudi nazaj,
zavija pa na isti način kot vsa vo¬
zila goseničarji in sicer tako, da za

64

MODELARJI

POGLED OP 5TRANI

POGLED OD ZGORAJ

MODELARJI

65

kratek čas prekinemo delovanje ene¬
ga od obeh motorjev, ali pa poveča¬
mo število obratov motorja na stra¬
ni, s katere naj vozilo zavije. Da bi
vozila na gladkem snegu ali ledu
ne zanašalo, ga opremimo na notra¬
nji . strani valjev z vzporednimi in
vzmetenimi kovinskimi stranicami,
sanišči, kakršne imajo vsake sani
(del 4).

Celotna karoserija ter šasija je
izdelana iz aluminijeve pločevine s
pomočjo kladiva, kakršnega uporab-
ljavte v šoli pri tehničnem pouku za
oblikovanje bakrene pločevine. Seve¬
da moramo trup po obdelavi tudi
zgladiti in spolirati, da se bo lepo
svetil. Najprimernejša za tako delo
je aluminijeva pločevina debeline 1,5
do 2 mm. Iz nje izrežemo kosa 1 in
2, tako kot vidimo na risbi, le da ji¬
ma dodamo povsod še 1 centimeter
širši rob. Nato ju oblikujemo s kla¬
divom. Spodnja »skodelica«, ki tako
nastane, naj bo nekoliko plitkejša od
zgornje in naj ima 5 mm širok rob.

S tem robom bomo obe polovici
zakovali skupaj. Nato zarišemo na
zgornji polovici karoserije obe od¬
prtini ih ju izrežemo. Kupolo na
zadnjem delu vozila in obe vzbokli-
ni na straneh bomo prav tako izde¬
lali iz aluminijeve pločevine. Zad¬
nja kupola (del 15) je sestavljena iz
dveh delov.

Iz dveh kosov trdega lesa, ki sta
natanko tako dolga kot to predvi¬
deva načrt zanju, bomo izrezali oba
vijakasta valja. Na konceh obeh
kosov lesa bomo pritrdili jeklene pa¬
ličice, s katerimi bomo vpeli oba
bodoča valja v stružnico. Ko izreže¬
mo tudi spirali, očistimo in obrusi¬
mo oba valja s steklenim papirjem.
Nazadnje ju bomo še prebarvali z
lakom, kakršnega uporabljajo za la¬
kiranje smuči.

Za pogon uporabimo dva elek¬
trična baterijska motorčka EMT 2/S,
ki jih izdeluje »Mehanotehnika« v
Izoli. Štiri kardanske člene (del 8)
in 6 do 8 mm široka zobata kolesca
(del. 8) je nekoliko težje izdelati. Če
nam ne bo uspelo doma, poprosimo

kakega mehanika, ki se ukvarja z
drobnimi deli, naj nam priskoči na
pomoč. Stranice — sanišča (del 4) iz¬
režemo iz duraluminijeve pločevine
debeline 1,5 mm. Tulca na zaključ¬
kih nosilcev (del 10, 11) bomo iz-
stružili iz jekla ali medenine. Na
daljša dva tulca pritrdimo ohišje za
zobata kolesca iz 2 mm medenina¬
ste pločevine (del 29). Nato izdela¬
mo še gredi, na katere pritrdimo zo¬
bata kolesca.

Motorčka napajata dve vzporedno
vezani ploščati bateriji za žepno
svetilko (del 25), ki ju namestimo v
škatlico (del 26) z vgrajenimi sti¬
kali (del 27), kar vse skupaj izdela¬
mo sami. Vsekakor pa bo izgledalo
najlepše, če bo žica, po kateri bomo
zvezali vozilo s škatlico za baterije,
vsaj dva metra dolga. Za vožnjo po
gladkem ledu se bolje obnesejo vi-
jakasti valji iz kovine.

Če bomo dvignili sanišča (4) in
preklopili motor, bo vozilo peljalo
bočno. V tem primeru valja ne bo-

66

MODELARJI

sta tekla drug proti drugemu, tem¬
več oba v isto smer. Seveda pa pre¬
puščamo vsakemu mlademu mode¬
larju popolnoma prosto izbiro, ka¬
ko bo izdelal svoje vozilo, posebno

pa nas bo razveselilo, če bo svojemu
modelu dodal še kak nov del. Pre¬
pričani smo, da bo model v vaših
rokah doživel kar največ sprememb
in izboljšav!

seznam in opis materiala za »arktis I«

FIZIKI

67

tehtnica s premično utežjo

Da bi spoznali ustroj vsakovrstnih pri¬
prav, ki jih srečujemo v življenju, moramo
predvsem razumeti delovali je vzvoda.
Kar poglejmo, kako lahko dvigne delavec
težki zaboj na svojem vozičku. Tu mu po¬
maga vzvod (slika 1).

Takšen voziček je v bistvu vzvod z
vrtilno točko v osi koles A. Na ploščadi je
60 kg težak zaboj, ki ima težišče nad točko
B. A—B je torej ročica z utežjo, A—C pa
delovna ročica tega vzvoda. Ker je delovna
ročica šestkrat daljša od ročice z utežjo,
zadostuje sila borih 10 kg, da dvignemo
težko breme od tal. Težišče se premakne
nad točko A, torej nad os koles, in za pre¬
mikanje vozička moramo uporabiti le toliko
moči, da premagamo trenje koles.

a)

Slika 1: tovorni voziček — vzvod z
dvema ročicama

Pravilo ročice se torej glasi: ročica

z utež jo x breme = delovna ro¬
čica x moč.

Obe ročici sta lahko tudi v isti ravnini,
oziroma smeri. Oglejmo si torej primer na
sliki 2.

visantz, deloznct

roči cčt ročic  a p-  20Kg

a )

ufepJlčL de-lovno.

icoL roč lccl

b)

Slika 2: a) vzvod z dvema ročicama,
b) vzvod z eno ročico

Primer 2 a kaže vzvod z ročicama v
isti ravnini, primer 2 b pa vzvod z eno samo
ročico, za katerega velja isto pravilo kot
za vzvod z dvema ročicama.

Cim daljša je delovna ročica v primeri
z ročico z utežjo, tem več energije moremo
prihraniti za dvig bremena.

Seveda ne prihranimo s pomočjo vzvoda
prav nič dela.  Kajti delo je SILA X POT
SILE in ta produkt mora biti po zlatem
pravilu mehanike na obeh ročicah enak. Če
bi ne bilo tako, potem bi ljudje že zdavnaj
gradili stroje, ki bi dali več energije kot bi
jo sprejeli. Takih strojev seveda ni, čeprav
so jih v srednjem veku skušali sestaviti.
Rekli so jim »perpetuum mobile«, stroj, ki
dela večno in sam od sebe.

Vrnimo se k našemu vzvodu. Na sliki
3 je nov primer. Delovna ročica je deset¬
krat daljša od ročice z utežjo. Da bi dvig¬
nili breme 5 cm visoko, torej, da bi dosegli
delo 500 kg X 5 cm, moramo obremeniti de¬
lovno ročico s silo P, težko 50 kg in jo pre-

P‘50kg

50an

de ’Tovotar 25mmf " 1 '

dej O sile*-2500cml<g

Slika 3: breme in sila na vzvodu z
dvema ročicama

maku iti 50 cm navzdol. Na obeh straneh
vzvoda je torej opravljeno delo 2500 kg/cm
in zato rečemo: delo tovora je vedno enako
delu sile. To delo moremo opraviti v po¬
ljubnem času, v eni minuti, v nekaj sekun¬
dah, ali v eni sekundi. Ta čas pokaže uči¬
nek dela, ki ga merimo v meter kilogram
sekundah (inkg/sek). Ce dvignemo breme,
težko 75 kg, v eni sekundi en meter visoko,
tedaj je učinek dela 75 mkg/sek, ali ena
konjska moč. Pri primeru na sliki 3, seveda,
če bi opravili delo v eni sekundi, bi bil
učinek dela takle: 50 kg X 0,5 m X 1 sek =
= 25 mkg/sek, ali Vs konjske moči.

Vzvod srečamo v ustroju vsakega
stroja in ga nevede uporabljamo pri
mnogih domačih orodjih. Klešče,
škarje, električna stikala, vodovod¬
ne in plinske pipe, tehtnice, pisalni
stroji in klavir, to je le nekaj pri¬
merov. Tudi decimalna tehtnica in
tehtnica s premično utežjo sta zgra¬
jeni na principu vzvoda.

68

FIZIKI

Tehtnica s premično utežjo je v

bistvu vzvod z neenakima ročicama,
pri katerem je na daljšo obešena
premična utež, s katero izravnavamo
razmerja obeh ročic. Takšno tehtni¬
co si moremo zgraditi tudi sami.
(Slika 4.)

Na osnovno desko 20 X 20-cm (A)
privijemo dve močni deščici B dru¬
go nasproti druge, oddaljeni 20 mm,
tako da tvorita ohišje za ležaj teht¬
nice D. Za njeno gred uporabimo
kakih 50 cm dolgo okroglo palico,
debelo 10 mm. Okrog palice nalepi¬
mo bel papir. Deset centimetrov pred
enim koncem izvrtamo kolikor le
moremo tenko luknjo skozi palico,
skozi katero zataknemo dolgo iglo E,
ki bo služila kot os tehtnice. Da bi
bilo trenje kar najmanjše, uporabi¬
mo za ležaja osi dve pločevinasti
ploščici v kateri izvrtamo luknji¬
ci za os. Pritrdimo ju na ohišje B,
pri tem pa moramo še posebno pa¬
ziti na to, da sta luknjici ležaja po¬
polnoma vodoravno. V vrh krajšega
dela palice privijemo obroček in nanj
na štirih vrvicah obesimo okroglo de¬
ščico ali pripraven pokrov kake
škatle, ki bo služil kot skodelica teht¬
nice H. Kot premično utež upora¬
bimo primeren porcelanski obroček,
ki ga bomo dobili pri električarju.
Pravokotno na os tehtnice izvrtamo
še eno luknjico, ki vanjo vtaknemo
žico Z, ki bo služila za kazalec, tako
kot 'kaže slika. Težo »nič«, ki jo mo¬
ra pokazati kazalec, kadar je teht¬
nica izravnana, narišemo na kos kar¬

tona, ki ga nalepimo na ohišje. Na
risbi je karton označen s F.

Nato premaknemo premično utež
tako blizu osi, da bo kazalec pokril
črtico »nič«. Oznake mer pa opravi¬
mo takole: V skodelico polagamo
uteži, katerih težo že poznamo (iz¬
posodimo si jih pri kuhinjski teht¬
nici) in obenem premaknemo pre¬
mično utež, porcelanski obroček, na
mesto, kjer bo kazalec zopet pokril
črtico »nič«. Seveda zadostuje, če
si označimo le črte za 10, 20, 30 gra¬
mov; vmesno razdelitev bomo kar
sami izmerili in vrisali.

POPRAVEK

Bralce TIM-a prosimo, da ▼
1. številki TIM-a na strani 23
v članku: Oprema delovne mi¬
ze za poizkuse z elektriko po¬
pravijo neljubo tiskovno na¬
pako, ki so jo prav gotovo tudi
sami opazili: Namesto »Pri¬
marno navit je (Si)« mora pri¬
ti samo »Primarno navitje« in
namesto »Sekundarno navtije
(S 2 )« za napetost 4 V — 1 A,
pa »Sekundarno navitje (Si)«.

V 2. številki TIM-a v član¬
ku Camera obscura, na strani
48, pa se drugi stavek pravilno
glasi takole: Cim bližje luk¬
njici bo okvir s prerisovalnim
papirja, tem manjša bo slika
in obratno.

TIMOV NAČRT MESECA

69

ford taunus 17-m

Dobili smo dopise pionirjev z
raznih krajev in veliko vas je ta¬
kih, ki nas prosite za načrt ma¬
lega avtomobila s pogonom na elek-
tromotorček EMT-2. Ustrezamo va¬
ši želji in zato objavljamo načrt
dostavnega avtomobila FORD TAU¬
NUS 17-M.

Za naš avtomobilček potrebujete:

— vezan les debeline 4 mm,

— dve osi 0 3 X 74 mm (varilna
žica),

— dva zobnika v prenosnem raz¬
merju 1 : 4,2,

— elektromotorček EMT 2/S,

— štiri kolesa 0 40 mm,

— stikalo z baterijskimi priključ¬
ki,

— gumico za pritrditev baterije,

— štiri vijake M 3 X 10 mm,

— dva lesna vijaka 3 X 10 'mm,

— ploščato baterijo 4,5 V,

— nekoliko hladnega ali toplega
lepila in voljo do natančnega dela.

Načrt ni podan v normalni veli¬
kosti zaradi pomanjkanja prostora,
zato pa je v levem zgornjem kotu
narisana mreža, katera vam označuje
točno velikost povečave. V šolah si
lahko pomagate tudi s episkopom
tako, da na steno pripnete risalni
list in nanj projicirate načrt. S
svinčnikom povlečete po obrisih in
na risalnem listu bo načrt v nor¬
malni velikosti.

Vzamete nato vezan les in nanj
prerišete vse dele: dve stranici, stre¬
ho, zadnjo steno, pokrov motorja,
okvir prednjega stekla, masko z luč¬
mi, dno-šasijo, nosilec motorja, tri
nosilce koles, in dva distančnika. Ko
vse dele izžagate, jih še zgladite s
steklastim papirjem in nato lahko
pričnete z montažo.

Najprej nataknete obe stranici
na oba distančnika, prilepite streho
in zadnjo steno, nakar še pokrov mo¬
torja in prednjo masko. Okvir ste¬
kla pa morate poševno odrezati ta¬
ko kot je razvidno z načrta, da bo
šel lahko med pokrov motorja in

streho. Z notranje strani še enkrat
z lepilom namažete vse stične dele
in tako izdelano karoserijo pustite,
da se lepilo'dobro osuši.

Medtem pa lahko izdelate šasijo.
Šasijo, nosilec motorja in vse tri no¬
silce koles, potem ko ste jih izžagali,
prav tako s steklastim papirjem lepo
zgladite. V vse štiri nosilce zvrtate

3.5 mm luknjo, skozi katero bo na¬
meščena os. V nosilec motorja poleg
luknje za os zvrtate še dve 3 mm
luknji, skozi katere boste z vijaki
pritrdili motor. V šasijo samo prav
tako zvrtate dve 3 mm luknji, kateri
vam bosta služili. za pritrditev sti¬
kala. Nosilec motorja lahko sedaj
zalepite na šasijo in prav tako oba
nosilca, prednjih koles oziroma pred¬
nje osi. V nosilec motorja vstavite
os s kronskim zobnikom in nato na¬
taknete na to os še preostali tretji
nosilec, ter ga dobro prilepite k ša¬
siji. Počakati morate sedaj, da se le¬
pilo dobro osuši in nato na šasijo
pritrdite še stikalo, od katerega vo¬
dita dve žici na baterijo in dve na
motor.

Elektromotorčku EMT 2/S, ka¬
terega izdeluje tovarna igrač Me-
hanotehnika v Izoli, morate odža¬
gati os tako, da jo gleda iz ležaja
samo 10 mm. Na to os potisnete mali
zobnik in nato motor z vijaki M 3
pritrdite na nosilec motorja. Zobni¬
ka se morata pri tem lepo ujemati,
tako da niti ne spodrsavata in se
niti ne tiščita. Na obe osi sedaj po¬
tisnete še kolesa. Ploščato baterijo

4.5 V položite na šasijo in jo z gu¬
mico pripnete tako, da gumico za¬
taknete v zareze.

Karoserijo morate sedaj s stekla¬
stim papirjem dobro zgladiti, da ni
nikjer ostrih robov. Nato jo prela-
kirajte s prozornim nitro lakom in
najbolje je, da pri tem uporabljate
ustno puhalko, katere načrt smo ob¬
javili v prvi številki naše revije. Ko
ste karoserijo dva do trikrat dobro
prelakirati — prepuhali, vzamete ni¬
tro lak barve kakršno si pač sami
želite. Priporočamo vam svetlo si¬
vo ali pa svetlo modro, kajti tak je

a

FORD TAUNUS
17 M

DOSTAVNI AVTOMOBIL
vsaka stranica kvadrata je 10 mm

72

ELEKTROTEHNIKI

namreč avto v resnici. Ko se barva
dobro osuši, s čopičem potegnete čr¬
ne črte za vrata. Zapomnite pa si
dobro, da se nitro lak hitro posuši,
popolnoma trd pa postane šele po
10 urah.

Ko je vse suho, nataknemo karo¬
serijo na šasijo, skozi katero privi¬
jemo dva lesna vijaka v distančnika,
ki sta zalepljena v karoserijo. S tem
je avto dokončno narejen. Iznajdlji¬
vejši mu lahko s celuloidom zastekli¬
te okna, lahko mu nadestite luči in
lahko mu tudi napravite gibljivo
prednjo premo, da bo lahko krožil
po sobi.

Ker vemo, da je težko dobiti pri¬
merne zobnike, smo pripravili za vas
nylon vrečko, v kateri dobite: štiri
kolesa, dve osi, dva zobnika, štiri
vijake z maticami in dva lesna vi¬
jaka ter žico za napeljavo. Cena
vrečki je 245 din.

Komur pa je težko dobiti ves po¬
treben material, lahko naroči na na¬
šem uredništvu škatlo s komplet¬
nim materialom. Cena škatle, v ka¬

teri se nahaja tudi elektromotor-
ček, je 2100 din, brez elektromotorč-
ka pa 1000 din.

Kompletna škatla je sodobna teh¬
nična igrača in poleg darila primer¬
na tudi za tehničen pouk v šolah,
saj lahko s tem avtomobilčkom pri¬
rejate razredna in medrazredna tek¬
movanja.

Denar nam lahko nakažete na po¬
ložnico, ali pa nam ga pošljene v
denarnem pismu.

S tem bi bil avtomobilček gotov,
v prihodnji številki pa vam bomo v
nadaljevanju vaših želja objavili na¬
črt za karoserijo malega »Mercedes-«
avtobusa. Posebnost te karoserije bo
v tem, da jo boste lahko pritrdili na
šasijo modela Ford Taunus 17 M.

Da pa vam naš avtomobil ne bo
tako nepoznan, še v kratkem nko-
liko podatkov.

Nemški FORD je v ta avto name¬
stil 1,5 1 ali 1498 ccm motor, ki pri
4250 o/min. daje 55 KM. Prazno vo¬
zilo tihta 1000 kg, vozi pa maksi¬
malno 600 kg tovora. Največ dosega
hitrost 130 km/uro.

obločnica

Glavni del obločnice je koniča-
* sto retortno oglje, med katerim na¬
stane električni ali obločni lok, če
napravo priključimo na električni tok.

Ta pojav praktično izkoriščamo po¬
vsod, kjer potrebujemo močno sve¬
tlobo, kot je to primer pri kinopro¬
jektorjih in podobnih napravah.

ELEKTROTEHNIKI

73

Napravo za ponazoritev obločnega
ali električnega loka pa si lahko
napravimo sami, bodisi pri tehnič¬
nem pouku, bodisi v okviru fizikal¬
nega ali elektrotehničnega krožka.
Poglejmo, kaj torej potrebujemo za
izdelavo obločnice, kakršno prika¬
zuje naša fotografija.

Že uvodoma smo napisali, da sta
glavni sestavni del obločnice koni¬
často priostreni palici iz retortnega
oglja. Za naše potrebe nam bosta
imenitno služili dve ogljeni palčki,
ki ju vzamemo iz stare ploščate 4,5
V baterije. Seveda ju moramo na
enem koncu koničasto izoblikovati,
kar storimo s pilo ali steklenim pa¬
pirjem. Važno je, da palici retort¬
nega oglja nista tanjši od 4 in de¬
belejši od 6 mm. Držali (H) za re-
tortno oglje sta vsak z dvema vija¬
koma pritrjeni na lesena nosilca (Bi
in B 2 ). Nosilca sta dolga 70 mm,
njun kvadratni presek pa meri
20 X 20 mm. Zgornji leseni nosilec
B 2  približno na sredini prevrtamo s
3 mm svedrom, da dobimo potrebno
luknjo za 35 mm dolgi regulacijski

vijak (K) premera 4 mm. Regulacij¬
ski vijak K naj ima po možnosti po¬
sebno povečano glavo brez vsakršne
zareze. Če takega vijaka nimamo,
ga napravimo sami in sicer tako, da
na glavo običajnega vijaka naspaj-
kamo okroglo medeninasto ploščico
(premera 15 mm). Nosilca Bi in B 2
sta pritrjena na navpično desko Gi
iz trdega lesa dimenzij 120 X 100 X
X 10 mm, le-ta pa na vodoravno de¬
sko G iz trdega lesa, katere dimenzi¬
je so 160 X 100 X 10 mm. Medtem ko
je zgornji nosilec B 2  nepremakljivo
prtirjen na navpično desko Gt, pa
je spodnji nosilec Bi pritrjen na Gi
s pomočjo sklepnega tečaja dimenzij
20 X 10 mm. Spodnji nosilec je od¬
maknjen od zgornjega za 2 mm. Z
regulacijskim vijakom K premikamo
nosilec Bi navzdol, s tem pa seveda
reguliramo tudi razdaljo med pa¬
licama retortnega oglja, medtem ko
raztegljiva spiralna vzmet (F) skrbi,
da se premakljivi nosilec Bi približa
osnovnemu položaju, brž ko odvija¬
mo regulacijski vijak K. Raztegljivo
spiralno vzmet F pritrdimo na no-

74

ELEKTROTEHNIKI

silca Bi in B 2  s pomočjo dveh 10 mm
dolgih vijakov za les s polkrožno
glavo.

Držali (H) za retortno oglje izre¬
žemo iz 0,8 do 1 mm debele železne
ali medeninaste pločevine. Oblika in
mere so podane v načrtu na desni
strani. Okrogli zavihek, v katerega
vstavimo palici retortnega oglja, na¬
pravimo tako, da pločevino zavijemo
okoli okrogle lesene ali železne pa¬
lice, katere premer je za 1 mm manj¬
ši od premera retortnega oglja. To
zagotavlja, da se bo držalo ogljene
palice res trdno oprijelo.

Žica, ki vodi od transformatorja
do elektrod — okroglih palic iz re¬
tortnega oglja — naj bo bakrena in
vsaj 1 mm debela. Ker gumijasti ali
polivinilna izolacija zaradi vročine,
ki jo povzroči obločni lok, ne bo
dolgo vzdržala, storimo bolje, če
uporabimo neizolirano žico in natak¬
nemo nanjo izolacijske obročke iz
keramike. Žico priključimo na drža¬
li za retortno oglje z enim vija¬
kom, ki utrjuje držalo na lesenih no¬
silcih Bi in B 2 .

Obločnico lahko priključimo na
enosmerni ali izmenični tok. Vendar
pa naša obločnica ne bo delovala pri
vsaki napetosti. Potrebna je mini¬
malna napetost 40 V, z jakostjo od
2 A navzgor. Pri enosmernem elek¬
tričnem toku mora biti pozitivno
oglje debelejše (za vrednost \f2)  od
negativnega, ker se hitreje troši. K
svetlobnemu učinku prispeva obloč¬
ni lok 10%, pozitivno oglje 85% in
negativno 5%. Pri izmeničnem toku
pa naj bosta oba retortna oglja ena¬
ko debela in bosta tudi v enaki meri
prispevala k skupnemu svetlobnemu
učinku obločnice, vsak nekako 45%.

Predno priključimo obločnico na
vir električnega toka, naravnamo z
regulacijskim vijakom K oglja tako,
da se konici dotikata. Ko steče skozi
oglja električni tok, se na stičnem
mestu pokaže iskra. Z regulacijskim
vijakom nato počasi povečujemo raz¬
daljo med obema retortnima oglje-
ma, dokler ne dobimo enakomeren,
stalen, močno svetleč električen lok.

Razumljivo je, da bomo morali od
časa do časa približati oba oglja, ker
se bo zaradi izgorevanja oglja raz¬
dalja med njima preveč povečala,
obločnica pa bo ugasnila.

Obločni lok ima visoko tempera¬
turo (celo do 3000° C) in veliko ul-
travioličnih žarkov, ki škodujejo
očem. Zato brez sončnih očal ne bo¬
mo gledali v obločni lok.

Za našo obločnico je najbolj pri¬
merno, če jo napajamo z izmeničnim
električnim tokom. Za to uporabimo
morda transformator, ki ga že ima¬
mo, s tem da previjemo oziroma do-
vijemo potrebne navoje, da dobimo
na sekundarni strani napetost 40 V
in tok 1 do 2 A. Uporaben je vsak
transformator s presekom jedra več
kot 8 cm 2  in z dovolj velikim no¬
tranjim izrezom. To je še posebej
potrebno zaradi precej debele žice
(2 mm), s katero navijamo sekundar¬
no navit j e za 40 V.

Transformator, ki ga namerava¬
mo uporabljati več ali manj samo
za napajanje obločnice, namestimo
na lesen podstavek ali pa v leseno
ali plastično škatlo. V vsakem pri¬
meru pa si izdelamo stikalno ploščo
s transformatorskimi priključki se¬
kundarnega navitja. Zaradi večje
univerzalnosti transformatorja bomo
imeli na sekundarnem navitju trans¬
formatorja odcepe vsaj za 4 V, 20 V
in 40 V. Se bolje pa storimo, če na¬
redimo transformatorske odcepe za
vsakih 2 V, t. j. za 2 V, 4 V, 6 V, 8 V,
10 V, nato pa še odcep za 15 V in
20 V. Tako navit transformator bo
res vsestransko uporaben .

biologi

75

akvarij (lil)

Akvarij naj bi nam pravzaprav
predstavljal droben izrez iz nara¬
ve, ujet med štiri steklene stene.
Zato se moramo potruditi, da na¬
ravno okolje čim bolje posnamemo.
Pri tem nam v veliki meri pomaga¬
jo najrazličnejše tehnične naprave,
ki skrbe, da se vsi tisti procesi, ki
potekajo v naravi, vrše tudi pri nas.
Tako tudi pridemo do stične točke
med akvaristiko in tehniko in le
težko si zamislimo akvarista, ki bi
ne imel tudi precejšnjo mero teh¬
ničnega smisla. Oglejmo si nekaj
pogojev, ki jih uresničimo s teh¬
ničnimi pripomočki.

Razsvetljava je mnogokrat po¬
trebna, saj je včasih težko postaviti
akvarij tja, kjer bi bilo dovolj svet¬
lobe. Razsvetljava nam lahko služi
ali za osvetljevanje akvarija v ve¬
černih urah, ali pa namesto dnevne
svetlobe, če je te premalo. Brez dvo¬
ma je druga naloga za nas mnogo
važnejša. Kot sem že omenil v
enem prejšnjih sestavkov, mora tra¬
jati čas osvetljevanja v tem prime¬
ru povprečno 10 ur dnevno. Zato
namestimo luči, vgrajene v primer-

SLIKA 1: Dve izvedbi grelcev na
slano vodo

no ohišje (»sufit«), nad akvarij. Do¬
slej so uporabljali za takšno raz¬
svetljavo običajne električne žarni¬
ce in sicer navadno 1 W na 1 liter
vode za akvarije velike do 100 litrov,
čez 100 litrov pa še po 0,5 W na li¬
ter (n. pr. za 50 litrsko posodo 50 W
žarnica, za 200 litrsko pa 300 W žar¬
nica). Pri večjih posodah vzamemo
več žarnic, tako da svetlobo čim bolj
enakomerno porazdelimo po vsem
akvariju.

Ker žarnice pretvorijo 95% elek¬
trične energije v toploto in le 5% v
svetlobo, pa se zadnje čase pri raz¬
svetljavi vedno bolj uveljavljajo
fluorescenčne cevi. Zasedaj so še
precej drage, vendar pa se nam pri
daljši uporabi kmalu obrestujejo za¬
radi znatno manjše porabe električ¬
nega toka. Pri fluorescenčni razsvet¬
ljavi moramo posebno paziti, da
vzamemo cevi s takim spektrom, ki
čim bolj ustreza potrebam rast¬
lin. Manj se oziramo na ribe. Kot
posebno primerna sta tip cevi HNG
(rumeno-bela svetloba) in HNS (»top¬
la« svetloba), manj uporabni pa sta
tipi HNW (nevtralno-bela svetloba)
in HNT (dnevna svetloba), ki pride¬
ta v poštev le v kombinaciji s tipo¬
ma HNG in HNI. Tipi so označeni
po nemških standardih.

Gretje je pri gojitvi domačih
vrst rib nepotrebno, tem bolj nuj¬
no pa postane, če se odločimo za
tropske ribe, ki so skoraj vse toplo¬
vodne. Te ribe zahtevajo za pravi¬
len razvoj temperature v mejah med
18° C in 28° C. Običajno se odločimo
za temperaturo 24° C do 26° C. Upo¬
rabljamo dve vrsti grelcev.

Grelci na solno raztopino so zelo
razširjeni zaradi enostavnosti, mož¬
nosti reguliranja temperature in ce¬
nenosti. V osnovi je tak grelec ste¬
klena cev, napolnjena s slano vodo,
v katero na obeh koncih vtaknemo
elektrode. Dve izvedbi takega grelca
kaže slika 1. Izvedba »a« je U cev,
premera 15 do 20 mm z dolžin¬
skimi in širinskimi merami pri¬
lagojenimi velikosti akvarija. Sko¬
zi zamaška na obeh koncih ce-

76  | BIOLOGI

vi sega žica, ki ima na koncu
pritrjeno ogljeno elektrodo (oglje iz¬
rabljene baterije). Ta je do polovice
potopljena v slano vodo. Zaradi ko¬
rozije moramo tisti del, kjer je na
oglje pritrjena žica, dobro izolirati
z izolirno maso ali lakom. Dobro se
je v praksi obnesel premaz s tesa-
rol emajlom. Važno je, da je gla¬
dina slane vode v grelcu vedno 1
do 2 cm pod gladino vode v akva¬
riju. Zamašek naj ne zapira cevi
zrakotesno, sicer grelec pri gretju
lahko poči, kajti segreta solna raz¬
topina vedno malenkostno poveča
svoj volumen. Obe žici grelca pri¬
ključimo direktno na 220 V izme¬
ničnega toka. Moč gretja regulira¬
mo Z dodajanjem soli. Čim bolj sla¬
na je voda, tem močneje greje gre¬
lec in obratno. Ko grelec prvič vklju¬
čimo, mora biti v njem samo malo
slana voda in šele počasi, v nekaj
urah, s postopnim dodajanjem soli
dosežemo zaželjeno temperaturno
vrednost.

Ko smo jo dosegli, lahko pusti¬
mo grelec stalno vključen in držal
nam bo temperaturo vode vedno na
isti stopnji. Izvedba »b« na sliki 1,
je v osnovi enaka izvedbi »a«, le da
sta cevi ena v drugi. Notranja cev

SLIKA 2: Pravilno in nepravilno
postavljen grelec v akvariju

ima premer 10 do 15 mm, zunanja,
ki je spodaj zaprta, pa 30 do 40 mm.

Spiralni grelci imajo cekas spi¬
ralo navito na samot in vgrajeno v
vodotesno stekleno ali kovinsko po¬
sodo. Če se odločimo za izdelavo
takšnega grelca, je pametno, da ga
izdelamo z več odcepi, tako da ima¬
mo možnost regulacije. Vedeti mo¬
ramo, kakšno jakost grelca potrebu¬
jemo pri različni velikosti akvarija
za dosego pravilne temperature. Ko¬
liko stopinj temperature potrebuje-

Toplotna razlika v stopinjah

Moč grelca v watih

KEMIKI

77

mo, izrazimo v obliki razlike med
temperaturo okolja (prostora, v ka¬
terem akvarij stoji) in željeno tem¬
peraturo v akvariju. Potrebno moč
grelca nam kaže priložena tabela.

Primer: 501 akvarij, temperatura
prostora 14° C, željena temperatura
vode 24° G. Temperaturna razlika je
24 do 14° = 10° C. Iz tabele odčita¬
mo, da potrebujemo 77 W grelec.
Enako lahko iz tabele tudi razbere¬
mo, pri koliko vatih morajo biti
odvodi pri gradnji večstopenjskega
grelca, da bomo lahko pri regulaciji
vedno dobili zaželjene vrednosti.

Gretje pa lahko reguliramo tudi
s termostatom, napravo, ki samodej¬
no regulira temperaturo. Ločimo več
vrst termostatov. V akvaristiki pri¬
dejo v poštev termostati na kontakt¬
ni termometer in termostati na bi¬

metalni trak. Oboji so razmeroma
zamotano zgrajeni.

Ko smo izdelali grelec, moramo
paziti, kako ga bomo v akvariju na¬
mestili. Običajno ga zaradi praktič¬
nosti postavimo ob stransko ali zad¬
njo steno akvarija in čim bolj skri¬
jemo med rastline, da ne moti zuna¬
njega izgleda akvarija. Važna je še
dolžina grelca. Segati mora namreč
do dna akvarija (zaradi krogotoka
vode, ki ga povzroča gretje; slika 2).
Nepravilno nameščen grelec (ozna¬
čen črtkano), lahko povzroči zasta-
janje nesegrete vode, kar slabo vpli¬
va na ribe, ki se morajo držati le v
topli zgornji plasti vode, pa tudi na
rastline, ki rastejo v dveh tempera¬
turno različnih vodnih plasteh.

Izdelavo prezračevalca in filtra
za akvarij, pa bomo opisali v na¬
slednji številki TIM-a.

steklene cevke v kemičnem laboratoriju

Steklene cevke imajo v vsakem,
že tako skromnem kemičnem labora¬
toriju važno vlogo. Potrebujemo jih
za razne naprave za izvedbo kemič¬
nih poskusov. So navadno iz natri¬
jevega stekla, ki sd nad gorilnikom
hitro zmehča in ga je lahko obliko¬
vati. Za opremo laboratorija pridejo
v poštev cevke debeline od 5 do
10 mm, vendar so cevke debele kot
svinčnik najbolj pripravne.

Vroče steklo, pa tudi cevi, lahko
obdelujemo na več načinov: lahko
ga vlivamo, stiskamo, pihamo, va¬
ljamo in vlečemo. Da bomo cevkam
dali tiste oblike, ki jih v laborato¬
riju potrebujemo, se moramo spo¬
znati z nekaj načeli.

Najprej o tem, kako steklene ce¬
vi režemo? Cisto preprosto. Tam, kjer
hočemo cevko odrezati, napravimo z
diamantnim steklarskim rezilom ali

pa s trioglato pilo v cev zarezo.
Glej sliko 1. Nato cevko primemo z
obema rokama, tako da sta oba pal¬
ca ob zarezi in cevko prelomimo,
kar kaže slika 2. Da bo rob cevke
na zlomnem mestu gladek, vtakne¬
mo ta del cevke v plamen gorilnika
in vrtimo cev okoli njene osi, zdaj
v levo, zdaj v desno. To delamo to¬
liko časa, da se cevka na ustju
zmehča, pri čemer se vse morebitne

78

KEMIKI

ostrine zgladijo. Da se nam pri tem
opravilu cevka ne zatali, držimo
cevko v plamenu navpično. Glej
sliko 3.

Spajanje dveh cevi: Spajani cev¬
ki na eni strani na novo odrežemo.
Potem pri eni zamašimo na na¬

sprotni strani odprtino z zamaškom.
Zamašeno cevko držimo z levico,
drugo pa z desnico in ju vrtimo v
plamenu, da se razžarita. Razžarje¬
na konca nato izven plamena sesta¬
vimo in ju takoj zopet postavimo v
plamen ter .cevko obračamo. Ko je se¬
stavljeno mesto močno razžarjeno,
vzamemo cevko iz plamena in na
kratko pihnemo v odprti konec cev¬
ke. To ponavljamo toliko časa, da
spojne črte ni več opaziti.

Upogibanje cevke: Stekleno cev¬
ko držimo v ravnini plamena in jo
venomer vrtimo okoli njene osi in
malo premikamo na levo in desno.

Glej sliko 4. Ko se cevka na segre-
vanem mestu dovolj segreje in
zmehča, jo počasi upogibamo. Pazi¬
mo, da ne bo koleno pregiba preveč
ostro. Glej sliko 5. Preveč oster zgib
takoj ponovno segrejemo, cevko
zravnamo in izpihamo. Zapomnimo
si, da bo pregib tem krajši, čim
manjši je plamen. Navadne pregibe
naredimo najbolje v plamenu, ki je
le 1 do 2 cm širok. Če hočemo do¬

biti široke loke, potem mora biti
plamen širši, tudi do 5 cm. Samo
cevko pa moramo pri segrevanju
premikati semtertja v ravnini pla¬
mena, da morebitna hladnejša mesta
v plamenu ne povzroče zgiba.

Izvlačenje ali zoženje konic cev¬
ke: Cevko segrevamo v vodoravni
legi in jo počasi obračamo, dokler
se na segrevanem mestu dovolj ne
zmehča, Potem cevko počasi razte¬

gujemo v smeri obeh koncev, dokler
se cevka ne pretrga. Slika 6. Oba
nova konca sta tako izvlečena v ši-
lasto konico. Ko se konici ohladita
in strdita, odrežemo primeren kon¬
ček cevke, cevni rob pa zgladimo
na že opisani način. Če segrevamo
daljši kos cevke na opisani način v
posebno širokem plamenu, lahko iz¬
vlečemo kapilarne cevke tudi do 2
metra dolge. Take cevke ali bolje
nitke porabimo za kazalce pri me¬
rilnih instrumentih, za majhne, zelo

KEMIKI

79

občutljive tehtnice itd. Steklene nit¬
ke pa lahko krivimo že nad plame¬
nom sveče.

Izdelava T kosov: V plamenu se¬
grevamo samo eno mesto na cevki,
slika 7 a. (Segrevano cevko pred¬
hodno na eni strani zamašimo!) Ko
je dovolj segreta, jo vzamemo iz
plamena in na kratko ter močno pu¬
hamo v cevko tako, da na segreva-
nem mestu nastane kroglasta vzbok-
lina — slika. 7 b. To nato močno se¬
grevamo (poševno), jo hitro poteg¬
nemo iz plamena in. zopet močno pi¬
hamo v cevko. Pri tem nastane ten-
kostenski stekleni mehur, ki se na¬
vadno z manjšim pokom razpoči. Z
nožem odstranimo tanke ostanke
stekla, da ostane samo stranska ne¬
koliko našobljena odprtina. Sedaj
zamašimo še drugo stran cevke. Vza¬
memo. novo cevko, ki jo na koncu
segrevamo, segrevamo pa tudi odpr¬
tino stare cevke. Novo cevko pori¬
nemo v luknjo izven plamena —
slika 7 c — nakar spojeni cevki (T
kos) postavimo zopet v plamen go¬
rilnika in spojeno mesto enakomer¬
no segrevamo — slika 7 d. Ko je do¬
volj segreto, pihnemo skozi novo spo¬
jeno cevko — slika 7 e. Zopet se¬
grevamo, potem pa na novo privar-
jeno cevko še malo izvlečemo in T

spoj je, če smo upoštevali navodila
brezhibno izveden. T kos sedaj
ohladimo in to tako, da ga še ne¬
kaj časa segrevamo v plamenu sve¬
če — slika 7 f.

Stari »kemični mački« pravijo, da
se je tisti, ki zna spojiti dve cevki
in narediti T kos dovolj naučil
steklopihaštva in da si lahko za svoj
laboratorij naredi iz stekla prav vse
sam. Toliko v spodbudo!

In na koncu še nekaj, da si pri¬
hranimo morebitna razočaranja. Ve¬
deti moramo, da so zanesljivi le ti¬
sti spoji, ki niso pod notranjo na¬
petostjo in vsled tega sami od sebe
ali vsled segrevanja ne počijo. Me¬
sta, kjer je več stekla nakopičenega,
se slejkoprej razpočijo. Če zapogne¬
mo cevko v obliko črke U, pri če¬
mer se nabere več steklene mase na
notranji strani pregiba, cevka na
pregibu kaj kmalu poči. Notranje na¬
petosti v steklu, ki povzročijo razpo-
čitev, pa se zelo zmanjšajo, če ta
mesta ohlajamo počasi v svetlečem,
sajastem plamenu navadne sveče.
Pri pihanju debelejših steklenih cevi
je to »ohlajevanje« obvezno! Drugače
se nam kaj lahko zgodi, da najdemo
naslednji dan v laboratoriju name¬
sto dobro uspele naprave le kup
steklenih črepinj.

80

TIMOVA POSTA

TIM °VA 1
PO§ TA AY

Alojz Klepej — Lakomno, nam
piše, če mu lahko pošljemo načrt in
sestavne dele za tranzistorski spre¬
jemnik.

Sestavnih delov ne moremo po¬
slati. Lahko pa jih kupite v kateri¬
koli trgovini z radio materialom. Če
vas pot zanese v Celje, se oglasite v
trgovini »Radio«, Stanetova 5, kjer
boste lahko kupili vse, kar potre¬
bujete za tranzistorski sprejemnik,
ki ga želite sestaviti. Načrt za kate¬
rega nas prosite, pa smo objavili v
1. številki TIM-a.

*

Boris Zupan — Šutna, prosi za
pojasnilo, kje bi lahko kupil mate¬
rial za tranzistorski sprejemnik, ka¬
terega načrt smo objavili v 1. šte¬
vilki TIM-a.

Ker je za vas najbližje mesto
Kranj, povprašajte v trgovini »Elek¬
trotehnično podjetje«, Prešernova 9.
Za gotovo pa boste vse iskane dele
našli v Ljubljani v industrijski pro¬
dajalni »Iskra«, Titova 19, in v pro¬
dajalnah »Jugotehnike« v Čopovi 4
in Cankarjevi 3.

*

Marjan Knez — Tržišče, nam je
poslala daljše pismo v katerem je
kar preveč pohval na račun TIM-a.

Skušali bomo upravičiti njegovo
zaupanje, kakor tudi zaupanje dru¬
gih z boljšimi in pestrejšimi pri¬
spevki. Glede prigovora, da materia¬
la za gradnjo predmetov, naprav in
modelov opisanih v TIM-u ni mo¬
goče dobiti na vasi lahko rečemo le
to, da bomo nekatere komplete ma¬
teriala za sestavo raznih naprav in
modelov posredovali tudi v bodoče.
2e v 2. številki TIM-a ste verjetno
opazili objavo, da lahko za 150 di¬
narjev prejmete po pošti ves potreb¬

ni material za sestavo jadralnega le¬
tala »Jastreb«, v tej številki TIM-a
pa objavljajo pogoje za nabavo ma¬
teriala za sestavo modela avtomo¬
bila »Ford Taunus 17 M«. Pluto lah¬
ko kupite v trgovini, ki prodaja ay-
tomaterial, gumo pa v specializirani
prodajalni za gumo in plastične
mase.

*

Stane Novoselič — Dol pri Ljub¬
ljani, sprašuje za ceno materialu, ki
ga potrebuje za sestavo modelo »Gu¬
menjak P 111«.

Ker bi navajanje cen za vse v
pismu omenjene sestavne dele za¬
vzelo le preveč prostora, vam bomo
po pošti poslali cenik materiala, ki
ga lahko kupite y prodajalni Le¬
talske zveze Slovenije, Ljubljana,
Lepi pot 6. V ceniku boste našli vse
kar vas zanima in morda še kaj več.
Žal cenika v slovenskem jeziku ni¬
mamo. TIM sedaj posreduje le ma¬
terial za sestavo »Jastreba« in mo¬
dela »Ford Taunus 17 M«. Delamo
pa na tem, da bomo lahko posredo¬
vali našim bralcem material za vse
naprave in modele, o katerih bo
TIM pisal.

*

Tine Južnič — Fara pri Kočevju,
prosi za načrt vremenske hišice ob¬
javljene v 1. številki TIM-a in za
nasvet kako naj hišico prebarva, da
bo čim lepša.

Načrta za vremensko hišico po¬
sebej nismo tiskali, ker mislimo, da
je v TIM-u dovolj podatkov in na¬
vodil za njeno sestavo. Hišico po¬
barvamo šele potem, ko smo jo-se-
stavili. in dobro zbrusili s stekle¬
nim papirjem. Najprej jo premaže¬
mo s firnežem. Ko se firnež posuši,
hišico prebarvamo (npr.: spodnji del
zeleno, streho rdeče) tesarol ali emajl
lakom. Ker so odgovori za TIM-ovce
zastonj, vam vrnemo denar po pošti.

*

Jože Gorišek iz Stične bi rad, da
bi v TIM-u objavili načrt za izde¬
lavo enostavnega elektromotorčka na
enosmerni tok.

Njegovi prošnji bomo ustregli. V
5. številki TIM-a bomo objavili na¬
črt in opis gradnje takega elektro-
motorčka.

*

Oto Lončar — Lesično pri Celju,
želi načrt za gradnjo detektorja na
kristal.

Gradnja detektorja na kristal je
stvar preteklosti zaradi mnogo bolje
germanijeve diode. Načrt detektorja
z germanijevo diodo bomo objavili
v 4. številki TIM-a.

*

Zdravka Šporarja iz Vidma 63,
pošta Dobrepolje prosimo, da pošlje
več podatkov o materialu (presek

transformatorskega jedra, tip elek¬
tronke itd.), ki ga ima za gradnjo
usmernika, da bi mu lahko odgovo¬
rili na postavljena vprašanja.

*

Vinko Pocajt iz Starega trga pri
Slovenj Gradcu bi rad pojasnilo, ka¬
ko je z »iskanjem« drugih radijskih
postaj pri tranzistorskem sprejem¬
niku, objavljenem v 1. števi. TIM-a.

Pisec v uvodu omenja, da je tran¬
zistorski sprejemnik primeren pred¬
vsem za sprejem lokalne radijske
postaje. Območje sprejemnika lahko
do neke mere spreminjamo s premi¬
kanjem visokofrekvenčnega jedra v
tuljavi.

šolske skupnosti
pionirski odredi
šolarj i

Udeležujte se nabiralne akcije sta¬
rega papirja, ki jo organizira Okraj¬
ni komite LMS Ljubljana.

Z denarjem, ki ga boste zaslužili, si lahko lično uredite šol¬
ske delavnice, klubsko ali mladinsko sobo, organizirate iz¬
lete, skratka, uresničili boste lahko marsikatero svojo željo.
Ne samo šolarji ljubljanskega okraja, temveč tudi pionirji iz
drugih krajev Slovenije

zbirajte papir  in ga oddajajte odkupnim postajam
ODPADA, ki so po vsej Sloveniji.

izdeluje naslednje vrste JASNIT- DIAZO AMONIAK
kopirnih papirjev

AERO JASNIT NORMAL:

barvi linij sta rdeča in modra

AERO JASNIT SPECIAL:

barve linij so rdeča, modra in črna

AERO JASNIT ULTRARAPID:

barve linij so rdeča, modra in črna

Nove barye za mlade
likovne ustvarjalce

Juboflor barve odlično služijo ne samo za barvanje sten,
temveč tudi kartona, papirja, platna, lesa in drugih ma¬
terialov.

Lepi nežni pasteli so najprimernejši za mlade likovnike,
ki lahko ustvarjajo s cenenimi barvami svoja dela.

Juboflor barve so barve sedanjosti in prihodnosti, z
njimi lahko dela vsak, tako začetnik kot tudi umetnik.

Izdeluje jih JUB tovarna barv Dol pri Ljubljani.

Likovni krožki, šole lahko naroče barve tudi direktno v
tovarni ali pa pri »CHEMO« v Ljubljani.

Posamezniki — šolske skupnosti — šole

Vse kar potrebujete za svoje delo pri tehničnem pouku
in za izvenšolsko zabavo, dobite pri podjetju

GA LIS trgovskemu podjetju s igračami in galan¬
terijskimi izdelki na debelo LJUBLJANA, Tržna 8

Obiskovalke krožkov za vezenje lahko dobe tam tudi
vse potrebno za raznovrstna vezenja

(®a{ot*

tovarna barv in lakov

Medvode - Slovenija

proizvaja: oljne lake in barve, nitrolake in emajle, umetne
smole, različne premaze in številne druge proizvode.

Za modele, makete in naprave, ki jih izdelujete, upo¬
rabljajte barve in lake

Šolske skupnosti lahko naroče večje količine tudi v
tovarni, posamezniki pa naj jih zahtevajo v trgovinah.

Tek. račun: KB Grosuplje 600-707/1-2, telefon št. 1 in 41,
brzojav: Motvoz Grosuplje

surove tkanine, kot so zeli platno, salonska jadrovina,
športno in sedlarsko platno, platno za nahrbtnike in vre-
čevina, nadalje glajen motvoz in vrvarske izdelke, de¬
nimo glajene vrvice, grezilne vrvice in vrvice iz D in K

preje

MOTVOZ IN PLATNO

Tekstilna tovarna

Grosuplje

izdeluje

Tovarna
elektromateriala
Črnuče pri Ljubljani

Pošta Črnuče, železniška postaja Črnuče
Telefoni interurban Ljubljana 382-105 (3 vodi)
Bančni račun: NB 611-15-1-43 Ljubljana
Brzojav: ELMA Črnuče

ELMA, tovarna elektromateriala Ljubljana-Črnuče je prva začela z izdelavo
mikro-instalacijskega materiala. Proizvodnja tega materiala je v ELMI tako
razvita, da daje tovarna za vsa mikro stikala 5 letno garancijo. Vendar ni
samo kvaliteta edina odlika mikro materiala, temveč tudi elegantna izvedba
in nizka cena, saj je ELMA tem stikalom že dvakrat znižala cene.

»TOT RA«

Tovarna vezalk, trakov in elastike
Ljubljana, Zg. Hrušica 14

Nudi v kvalitetni izdelavi in konkurenčni ceni vse vrste vezalke,
trakove, elastike in pozanametrijske izdelke. O vsem se lahko
informirate v samem podjetju ali pa v skladišču v Ljubljani
na Vodnikovem trgu 5

Podjetje se vsem interesentom naj lepše priporoča

(  2 > <• 1 ^ ^

Preberite

in naročite!

Založba »Življenje in tehnika« vam je pripravila posebne novo¬
letne zbirke, namenjene prav vam, naročnikom TIM-a. Z njimi boste
dobili prijetno in praktično razvedrilo za dolge zimske mesece, še
posebej pa vas opozarjamo na praktična darila — modele, ki vam jih
ob knjigah poklanja založba.

I. ZBIRKA

RAKETE, Vlado Ribarič

STROJI, Mitja Tavčar

SKOZI TOVARNO, Peter Likar

Model »JASTREB« ali KRMILNA HIŠICA

CENA ZBIRKE SAMO 550 din

II. ZBIRKA

MLADI ELEKTROTEHNIK
PRIROČNIK ZA MODELARJE
»ŠAMAC-KORNAT«, začetniški model jadrnice
Isaac Asimov:  JAZ, ROBOT

CENA CELOTNE ZBIRKE 400 din

Naročila pošiljajte na naslov: ZALOŽBA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA«
Ljubljana, Lepi pot 6

POHITITE Z NAROČILI, KER JE ŠTEVILO ZBIRK OMEJENO!