PLANIRANA IN DOSEŽENA PROIZVODNJA V LETU 1975
A V COO
Vooo
»•oo
2000
^000

TKAW\Nfc
PLeTe*/iwe	skupa;
PifT€Wi Vt

Proizvodnja tkanin in pletenin se je v letu 1975 znižala v primerjavi z letom 1974 za 5 %. Letni plan proizvodnje je izpolnjen 90-%. Na manjšo proizvodnjo so vplivale predvsem težave pri prodaji.
V »o 6»*, Ki
ppe&. w.A«n.
(KlAlifNA)
Proizvodnja preje se je v letu 1975 povečala za 10%. V letu 1975 je pričela obratovati Repco predilnica v Metliki. Letni plan proizvodnje skupne preje je izpolnjen 94-%.
Namesto čestitke in rož...
Žene, matere in dekleta! Danes je vaš praznik. Gotovo vam nismo povedali nič novega ... 8. marec - z obveznim šopkom rdečili nageljnov, narcis ali hiacint ter še bolj obveznimi obljubami, ki se ponavljajo iz leta v leto.
Veliko vprašanje je, kdaj bo napočil čas, ko se bodo nam vsem jasne vrednote 8. marca dejansko in vse leto spoštovale? Kmalu? Mogoče čez nekaj let? Ali pa sploh nikoli? Prepričani smo, da bi veliko raje slišale iz naših ust obljubo, da bomo od sedaj dalje vsak dan, skozi vse leto tako pozorni do vas, kot da bi bil vsak dan 8. marec. Toda mar ni vaš „vsakoletni dan" iz leta v leto bolj praznik cvetličarn, ne pa praznik enakopravnih in netkoriščanih žena?
Vsi skupaj se moramo vprašati, komu sploh lahko čestitamo in zakaj. Ali smo bili od lanskega 8. marca do danes dovolj delavni pri ustvarjanju ugodnejših pogojev za resnično žensko enakopravnost? Nekaj smo že dosegli: podaljšani porodniški dopust, postopno ukinjanje nočnega dela žensk, načrtovanje družin, pojavljanje žensk v skoraj vseh družbenopolitičnih organizacijah itd. Za to si že lahko resnično čestitamo. Kaj pa varstvo naših otrok, prepočasna gradnja stanovanj, zaposlenost v službi in doma, vprašanje slabe in pomanjkljive družbene prehrane, napredovanje v službi ter še veliko drugih stvari?
Na vseh teh področjih bo treba še veliko narediti, če se hočemo čez leto dni pogovarjati o kakšnih spremembah na bolje. Kajti le z vedno večjim prizadevanjem ter hitrejšim reševanjem vseh žgočih vprašanj bo 8. marec vsaj simbolično odražal svoje nekdanje poslanstvo.
MIHA GOŠNIK
S....

3.
n*« •
■
15*0 ■ M— •
-MO.
♦•o
I**.
n*
ieo
ro«
-
i—.
4*0 ■
\čo»f€KC>7A j-----f pzaa;
M ooo If**
llllll DoseŽe/vo v
troNF. N.htst«
V primerjavi z letom 1974 se je proizvodnja vseh treh konfekcijskih obratov povečala za 8 %. Letni plan je izpolnjen 85-%. Izpad proizvodnje je posledica že znanih razlogov, med katerimi je osnovni razloe oadec nrodaie iz redne proizvodnje.
/f.	5 TfcGoVlNe
lltiiTo rfthir/t
Pri Strešniku se je povečala proizvodnja za 17 %. Letni plan je izpolnjen 93-%. V Trgovini pa je zabeležen najvišji porast v letu 1975. Letni plan bruto prometa je izpolnjen 98-%.
stran 2
novoteks
29. januaija smo v naši tovarni pozdravili tovariša NASIPA AUVVADA, direktorja oddelka za informacije v nacionalnem vodstvu partije BAAS iz prijateljske neuvrščene države Irak.
Tovariša NASIPA AUVVADA so v naši tovarni pozdravili predstavniki družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij. V dveurnem pogovoru smo mu predstavili razvojno pot naše delovne organizacije, samoupravljanja in delegatskega sistema ter vlogo informiranja delavcev v združenem delu. Tovariš AUVVAD je pozorno spremljal našo razlago in na koncu postavil vrsto vprašanj s področja samoupravne prakse.
Po ogledu celotnega tehnološkega procesa se je zahvalil za topel sprejem in napisal zahvalo in pozdrave članom naše delovne organizacije v arabščini
Popoldne smo se zbrali družbenopolitični delavci Dolenjske. Tovariš AUVVAD nam je predstavil Irak in napore arabske partije BAAS.
Da bi tudi mi bili seznanjeni s položajem in vlogo prijateljskega Iraka in vlogo vsearabske partije BAAS, nekaj informacij.
Irak leži v dolini rek Evfrat in Tigris. Meji na Turčijo, Iran, Perzijski zaliv, Kuvajt, Saudsko Arabijo, Jordanijo in Sirijo. Glavno mesto je Bagdad. Po površini je skoraj dvakrat večji od Jugoslavije. Prebivalstva pa je enkrat manj, 10,410.000.
Irak leži na ozemlju Mezopotamije, zibelke starih kultur. Ze v tretjem tisočletju pred našim štetjem je bila tu razvita sumerijska kultura, ki je vpjjvala na grško, kretsko in egiptovsko. V 7. stoletju je prodrl v Mezopotamijo islam, v 16. stoletju pa je prišla dežela pod oblast otomanskega imperija. Po prvi svetovni vojni je Irak postal leta 1920 britanski mandat. Leto dni pozneje je postal kralj Fejsal L, vendar je Irak postal tudi formalno neodvisen šele leta 1932. Fejsala je nasledil sin Gazi, tega pa Fejsal II., ki ga je leta 1958 strmoglavila skupina oficirjev pod vodstvom Abdela Karima Kasema. Kralja in njegovega premiera, osovraženega Nurija Saida, so ubili in razglasili republiko.
Nafta pa ni edino bogastvo, Irak ima tudi rude. Pred prihodom sedanjega vodstva na oblast rudnega bogastva nismo izkoriščali, ker tujcem ni bilo do tega. Raziskave so pokazale, da imamo veliko bogastva, ki smo ga pričeli načrtno odkrivati. Prijateljska Jugoslavija ima veliko vlogo pri izgradnji kapacitet za izkoriščanje naravnih bogastev.
Pričeli smo izgradnjo industrije. Najprej smo izgradili veliko železarsko industrijo, v kateri sedaj izdelujemo traktorje in ostale poljedelske stroje.
Ko je bil vržen kraljevski režim, je bila sprejeta agrarna reforma. Z njo nismo bili zadovoljni, saj je dovoljevala fevdalcem preveč, poleg tega, da so si zemljo, ki so jo lahko obdržali, sami izbrali, so jim odvzeto plačali. Tako so fevdalci lahko še naprej izkoriščali narod. Ko smo prevzeli oblast, smo ta zakon spremenili. Precej smo zmanjšali dovoljeni maksimum zemlje. Za odvzeto zemljo jim nismo plačali.
Večne sjrore s Kurdi smo uspešno končali. Kurdi pred tem niso imeli nikakršnih nacionalnih pravic. Sedaj so Kurdi enakopravni. Dali smo jim avtonomne pravice, kar je razumljivo, saj smo nacionalna socialistična humana partija.
Največjo skrb smo posvetili naši notranji ureditvi in socializaciji dežele. Da navedem le nekaj sprejetih sklepov, kijih že izvajamo:
-	uvedli smo obvezno šolanje na I. stopnji;
-	izobraževanje je brezplačno na vseh stopnjah;
-	spoprijeli smo se z nepismenostjo: v vsaki delovni organizaciji smo odprli tečaje, kjer se ljudje učijo pisati. Po zakonu ne more nihče napredovati ne v službi ne v armiji. Uspehi niso izostali, ker se vsi nepismeni učijo pisati;
-	kulturi smo dali možnost razvoja.
-	spremenili smo šolske programe, tako da so ti prilagojeni kursu partije in željam ljudi;
-	partija je dala pomembnost do sedaj zapostavljenim ženskam, predvsem svobodo in dostojanstvo. Ženskam je dala možnost, da odigrajo svojo pomembno družbeno vlogo;
Za bralce našega glasila nam je gospod Nasif Auwad napisal nekaj vrstic, v katerih nas vse lepo pozdravlja. Zahvalil se je za topel sprejem, ob koncu pa nam je zaželel še mnogo delovnih zmag in uspehov. V originalu pa si lahko ogledate arabski rokopis, ki se za razliko od našega piše in bere od desne proti levi.
^ 'S' ■
U- -«7^-0 Ll. a Z- ---------------1
v -	■
-	^<£>* L*-* ČS* ir
^J-} !—*■—>4>	i
C


„Zelo srečen in zadovoljen sem z obiskom v izredno lepi in razviti Dolenjski. Prav tako sem srečen zaradi odprtosti ter topline, s katero so me sprejeli tovariši v Novoteksu. Prijetno sem presenečen nad uspehi, ki so jih dosegli. Delovni organizaciji Novoteks želim še večji uspeh, delavcem pa še več zadovoljstva in delovnih uspehov. Hvala vam, tovariši! “
-	velika pozornost je namenjena mladini, ki ima velik vpliv na svoj nadaljnji razvoj, tako na področju izobraževanja kot tudi na drugih področjih;
-	sindikat je pomembna družbenopolitična organizacija, ki ima stike z vsemi naprednimi sindikati v svetu. Dva do trije predstavniki sindikata so v vodstvu vsake delovne organizacije;
-	sprejeli smo zakon o delu, s katerim smo izboljšali položaj delavca. S tem zakonom je delo delavcu zagotovljeno, delodajalec ne more odpustiti delavca, izboljšah smo delovne odnose. Zagotovili smo delavcu 8-urno delo, letni dopust, pokojnino itd. Posebno pozornost dajemo izvajanju družbenega planF ranja, pri tem pa uporabljamo izkušnje socialističnih in prijateljskih držav.
Partija Baas je socialistična vse-arabska partija, ki je prisotna povsod, kjer živijo Arabci. Naši odnosi z drugimi državami slonijo na odnosih, ki jih imajo le-te do nas Arabcev.
Verujemo, da smo kot partija del svetovne revolucije, zato želimo imeti dobre odnose z vsemi naprednimi državami. Zelo dobre odnose imamo s socialističnimi državami, in iz dneva v dan jih krepimo.
Prijateljska Jugoslavija ima med njimi posebno mesto, predvsem zaradi svoje samoupravne prakse in neangažiranosti.
Večina arabskih držav ima reakcionarno oblast. Z našimi akcijami želimo vplivati na vodstva teh držav, obenem pa preko sredstev obveščanja vzbujamo nacionalno zavest vseh Arabcev."
To in še več nam je povedal tovariš Nasif Auvvad. Bilo je zelo zanimivo. Hvaležni smo mu za informacijo o prijateljski državi Irak.
Preden končam pa še tole: prav zdaj se pogovarjamo za veliko naročilo hlač za Irak, to pa ne sme biti zadnje v Iraku in državah Bližnjega vzhoda, kjer imamo velike možnosti za prodajo naših izdelkov.
Kasema, ki se je nekaj let kosal z Naserjem za prvenstvo v arabskem svetu, so strmoglavili pripadniki stranke Baas februarja 1963, vendar jih je nekaj mesecev pozneje spet zamenjala skupina nacionalističnih oficirjev. Julija 1968. leta je predsednika Arefa strmoglavil Ahmed Hasan Bakr in z njim je znova prišlo na oblast desno krilo Baasa. Irak je privrženec arabskega socializma, je izrazito radikalen in zavrača vsakršno sporazumevanje z Izraelom.
Na predavanju je direktor za informacije v nacionalnem vodstvu vodilne partije Baas med drugim dejal:
,,S prihodom naše partije na oblast smo se srečali z velikimi problemi, predvsem pa z vohunsko dejavnostjo, proti kateri smo zelo ostro postopali. Naš narod je odločil, da tisti, ki delujejo proti svojemu narodu v korist tujih imperialističnih sil, nimajo pravice do življenja.
Znano je, da je Irak agrarna dežela. Največje bogastvo pa je nafta, ki so jo eksploatirali tujci. Zato je bila prva skrb nacionalizacija naftnega bogastva. Leta 1973 so nacionalizirali vse tuje naftne družbe.
RATOMIR PEŠIČ NOVI PREDSEDNIK DIH
V soboto, 7. februarja, je bil v Kostanjevici redni občni zbor društva inženirjev in tekstilnih tehnikov Dolenjske. Udeležili so se ga predstavniki našega podjetja, Tekstilane iz Kočevja ter Kometa iz Metlike. Kot gostje so se občnega zbora udeležili direktor poslovnega združenja Luka Dolenc ter prof. dr. Leon Jerovec s
soprogo.
Najprej je spregovoril predsednik društva Ivan Ivkovič, ki je vse prisotne pozdravil, nato pa nakazal nekatere splošne probleme, ki tarejo slovensko in svetovno tekstilno industrijo.
Nato je bilo izvoljeno delovno predsedstvo: Danilo Kovačič za predsednika ter člana Malči Pelko in Stane Avsec.
V strokovnem delu zbora je najprej spregovoril nekdanji direktor Novoteksa Luka Dolenc. Dotaknil se je perspektive razvoja tekstilne industrije v Sloveniji ter vprašanja surovin in nekaterih novih zakonskih
skupščine DITT: Peter Kumer, Ivan Ivkovič, Martina Makše, Todor Stanojevič in Ratomir Pešič; v komisijo za izdelavo kronike društva: predsednica Branka Jedlovčnik, člana: Vlado Marčič in Danilo Kovačič; za zaslužna člana v repub-liško skupščino DITT: Avgust Fajfar in Franc Kovačič. Člani zbora so sprejeli sklep, da se Luko Dolenca in prof. dr. Leona Jerovca sprejme za častna člana DITT Dolenjske.
Po končanem zboru je bilo še tovariško srečanje.
Delovno predsedstvo na zboru DITT. V ozadju sta častna člana Luka Dolenc ter prof. dr. Leon Jerovec s soprogo
predpisov. Profesor dr. Jerovec je na kratko orisal delo inštituta za tekstilno tehnologijo v Ljubljani in problem novih tekstilnih strokovnjakov (saj vemo, da sta letos v 4. letniku samo 2 študenta iz Slovenije) ter problem srednjeročnega programa do leta 1980 in problem sodobnejše in boljše administracije v slovenskih tekstilnih podjetjih.
Sledila so poročila tajnika DITT Dolenjske Petra Kumra, blagajničarke Mojce Peroci ter nadzornega odbora, ki ga je podal Ratomir Pešič. Po krajši diskusiji, v kateri je sodelovalo nekaj predstavnikov dolenjskih tekstilnih podjetij, je bil sprejet nov pravUnik o organizaciji, pospeševanju in nagrajevanju inventivne dejavnosti. Po razreš-nici staremu vodstvu DITT je bilo izvoljeno novo, in sicer: predsednik Ratomir Pešič; člani 10: Franc Pavlin, Mojca Peroci, Ernest Križaj (Kočevje), Mijo Kurpes, Anica Žugelj predilnica Metlika, Marija Zajc (Metlika) in Majda Kadič (Vinica); nadzorni odbor: predsednik Peter Kumer, člana Todor Stanojevič in Martin Dolinar; član 10 zveze: Zvone Bavčar; delegati
OBVESTILO
Kegljaški klub organizira v mesecu marcu prvenstvo Novoteksa za posameznike in posameznice. Tekmovanje bo na kegljišču Loka. Prijavijo se lahko vsi člani kolektiva, neglede na to, ali so člani kluba ali ne.
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
V INTERVJUJU UREDNICI ZAGREBŠKEGA VJESNIKA DARI JANEKOVlC,
JE PREDSEDNIK TITO DEJAL:
-	V vsej državi se je široko razmahnilo marksistično izobraževanje. Seveda še nisem zadovoljen s tem, kar smo doslej dosegli, kajti v Zvezi komunistov Jugoslavije so še člani, o katerih ni mogoče reči, da so komunisti in da jim gre mesto v tej organizaciji.
-	Član ZK mora doumeti pomen svoje vloge, vedeti mora, kaj kot komunist sme in česa ne sme, kaj je navzkriž z moralo in etiko člana ZK.
-	Drago smo plačali naš sistem zunanje trgovine, ki je bil v rokah raznih špekulantov, ti pa so se zares dobro razumeli na to, kako je treba krasti.
-	Člani ZK morajo svoje napake popravljati s samokritiko, biti mora-
jo samokritični. Kajti samokritika je — Leninova misel - pol uspeha, močno vzgojno sredstvo v obhko-vanju novega človeka in samoupravne družbe.
— Zveza komunistov se mora odločneje bojevati proti malomeščanski psihologiji potrošniške družbe, ki odtujuje, dehumanizira in razvrednoti človeka in močno škoduje Zvezi komunistov ter razvoju naše samoupravne družbe; to se je razpaslo, zlasti po mestih.
- Ne moremo si predstavljati pravilnega in dobrega delovanja delegatskega sistema pa tudi razvoja in krepitve samoupravljanja ne, če nimamo močnih in dobrih sredstev javnega obveščanja. Tem sredstvom, tako glavnim kot vsem drugim, to-
varniškim, lokalnim in regionalnim, moramo posvetiti kar največ pozornosti.
-	Lahko bi dejali, da smo inflacijo nekohko zajezili. Storili smo toliko, kolikor se je dalo v zdajšnjih razmerah. Cen pa še nismo zajezili. V proizvodnji, v tovarnah so se cene zniževale, a v trgovini zviševale in še vedno rastejo.
-	Socialistična zveza mora biti aktivna, čutiti jo je treba na vseh področjih in v vseh plasteh naše družbe.
-	Ljudi moramo spremljati pri njihovem delu, zasledovati njihovo delo in življenje, da bi lahko ob vsakem času zanesljivo vedeli, kdo je kdo in kakšen je. Brez tega niti ne more biti pravilne kadrovske politike.
Občni zbor IGO „Novoteks”
V nedeljo, 22. februarja, je bil v tovarniški menzi redni letni občni zbor industrijsko-gasilskega društva „Novoteks“. Udeležilo se ga je veliko število Novoteksovih delavcev, ki simpatizirajo s to humano in plemenito organizacijo v podjetju, ki bo letos slavila 30-letnico obstoja, ter nekaj gostov iz novomeških podjetij in občinske gasilske zveze.
Poročilom predsednika, poveljnika in nadzornega odbora je sledila zelo živahna in koristna razprava. Izvoljen je bil nov predsednik UO — Vladimir Marčič, Stanko Vaupotič pa
ostane po sklepu zbora še nadalje poveljnik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ana Bartelj, Marjan Podvinski in Stanka Saje. Vse ostale funkcije bodo znane po prvi seji UO društva.
Že pred zborom je bil pripravljen nov statut društva, ki so ga v razpravi najprej nekoh-ko dopolnili in prilagodili No-voteksu, nato pa je bil sprejet. Po pravilniku morajo biti v vsakem obratu 3 gasilci, ki bodo zadolženi, da v primeru požara ali kakšne druge elementarne nesreče takoj priskočijo na pomoč s strokovnimi nasveti
ter da bodo že v naprej skrbeli za varnost v tovarni. Naloga novega UO je, da ta sklep čim-prej uresničimo. Na koncu pa je bil sprejet predlog GZ Slovenije, ki je razpisala predkongresno gasilsko tekmovanje (letos bo namreč v Novi Gorici 8. kongres GZS) moških in ženskih desetin v Mariboru. IGD Novoteks se bo tega tekmovanja udeležil v obeh konkurencah.
Po končanem občnem zboru pa je bilo še tovariško srečanje, kjer so gasilci obujali spomine in kovali načrte za nadaljnje
del°-	NA POMOČ!
DELAVSKA KONTROLA V METLIKI
V novi ustavi je tudi člen, ki govori o delu samoupravne delavske kontrole. Čeprav so ustavna načela dovolj jasna, ne zadoščajo za konkretno delo komisije in nam je bilo ob izvolitvi zelo malo znano o našem bodočem delu. Po nekaj mesecih smo sprejeli pravilnik o delu komisije v tozdu, po enem letu mandata pa smo imeli 5-urni tečaj, na katerem smo dobili prve jasnejše smernice za delo. Spoznali smo, da je naloga samoupravne delavske kontrole zelo velika in področje dela široko.
Od izvolitve do seminarja, oz. dokler nismo začeli delati, je bilo na račun komisije izrečeno veliko kritike. Kar zamislite se, sekretarji in predsedniki samoupravnih ter družbenopolitičnih organizacij, koliko sestankov in dela bi bilo, če bi delali na lastno pobudo! Poleg tega je bilo treba pri zbiranju infonnacij velikokrat posameznikom povedati, kaj je delo komisije. Ljudje na višjih delovnih mestih so mislili, da se bo komisija ukvarjala z iskanjem krivcev za polomljene rezervne
dele, pomešane materiale in podobno, ljudje na nižjih delovnih mestih pa so že ob vsaki najmanjši napaki vodilnih in vodstvenih delavcev videli birokrate in tehnokrate.
Za reševanje takih nalog kot jih ima organ samoupravne delavske kontrole, bi bUa potrebna drugačna izobrazbena struktura. Brez dodatnega izobraževanja v samoupravi in poslovanju v podjetju je delo nemogoče. Tu velja pravilo: če hočeš kaj vprašati oziroma zahtevati, moraš vedeti samo malo manj kot tisti, ki odgovarja. In kje si naj to znanje pridobimo? 5-urni tečaj in pravilnik je gotovo premalo. Nekdo (mogoče SDK, delavska univerza ali sindikat) bi moral poskrbeti, da bi člani komisije dobili vsaj kakšno literaturo. V časopisih smo zasledili, da je bilo izdano že več priročnikov o delu organa samoupravne delavske kontrole. Enako izobraževanje je potrebno tudi za vodstva družbenopolitičnih organizacij in strokovne službe.
Ker periodične obračune, samoupravne sporazume in
druge samoupravne akte obravnavamo skupaj z družbenopolitičnimi in samoupravnimi organizacijami, se sestajamo po potrebi. Naštela bom nekaj primerov, ki nam delajo težave pri delu. N.pr.:	strokovne
službe v tehnični pripravi smo dvakrat prosili za odgovor na isto vprašanje, vendar odgovora nismo dobili. Z odgovorom IVS nismo zadovoljni, ker ni v celoti resničen. Ali naj zadevo naprej razčistijo strokovne službe ali komisija? Ali naj bomo bolj revolucionarni in naj vztrajamo do konca in nadaljujemo dopisovanje gor in dol in še več sestankujemo? Z zbiranjem informacij v skrinjici je nastal nesporazum pri anonimnih vprašanjih. Prevladuje mnenje, da se na anonimna vprašanja ne odgovarja, čeprav so aktualna. Upamo, da bo to v najkrajšem času razčiščeno.
Naš mandat bo verjetno kmalu potekel, in kar je bilo zamujeno pri izobraževanju, se ne da več popraviti. Priporočamo, da v naslednjih obdobjih temu vprašanju posvetimo več pozornosti.	G. R
Novoteks iz Vinice član kluba
samoupravljalcev
V sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je med drugim rečeno, da se bomo sindikati zavzemali za ustanavljanje klubov samoupravljalcev kot posebnih skupnosti delavcev za načrtno usmerjanje družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja, pri večjem uveljavljanju interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja ter izmenjave izkušenj.
Ustanovitev klubov samoupravljalcev je utemeljena z dejstvom, da imamo vehke praznine na področju izmenjave samoupravljalske prakse, na področju obveščanja ter na področju svetovanja o reševanju konkretne samoupravne problematike. Še posebej pa je ustanovitev utemeljena zaradi bolj učinkovite družbene akcije na področju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja delavcev samoupravljalcev, od katerega je v veliki meri odvisna uspešnost pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v združenem delu in na vseh drugih področjih našega življenja.
Ustanovitelji kluba samoupravljalcev so delavci, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih delovnih skupnostih, osnovne organizacije sindikata iz teh delovnih skupnosti, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na območju posamezne občine, skupščina občine, občinska vodstva družbenopohtičnih organizacij, delavska univerza, družbene organizacije ter nekatera društva.
S tem, ko temeljna ali druga organizacija odloči, da se vključi v klub samoupravljalcev, dobijo status člana tudi vsi delavci, ki imajo pri njih status delavca v združenem delu. Torej ustanovitelji kluba so delavci, organizirani v delovnih in drugih skupnostih.
Tudi naša osnovna organizacija /sindikata na Vinici ter svet enote sta razpravljala o pristopu oziroma o podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ter delovanju kluba samoupravljalcev v občini Črnomelj. Akcijo smo v celoti podprli, le plačevanje članarine je ostal problem. Tudi delavski svet Konfekcije je razpravljal o podpisu samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljalcev v občini Črnomelj ter z njim soglašal Pripadajoči del članarine bo plačan, ko bodo za to razpoložljiva sredstva.
Tako smo delavci iz obrata Konfekcije na Vinici poštah člani kluba samoupravljalcev v občini Črnomelj. Izvolili smo tudi podpisnika samoupravnega sporazuma ter delegata, ki nas bo zastopal v omenjenem klubu, ki je imel 28. 1. 1976 ustanovno skupščino.
VLADO GRDUN
PREDILNICA
Novo mesto II. kval. ost. I
II
III kg šk
PREDILNICA Metlika II. kval. ost. I
II
III kg šk
PRIPRAVA II. kval. ost. I
II
III kg šk
TKALNICA II. kval. ost. 1
II
III kg šk
PLETI LNICA II. kval. ost. I
II
III kg šk
323.30 m 43.50 m 271.lOm 58.20 m 89.60 m 1.80 m 787.50 m
452.40 m 42.10 m 228.00 m 62.70 m 58.50 m 2.40 m 846.10 m
1.028.90 m 22.40 m 99.30 m 27.00 m 20.20 m 9.60 m 1.207.40 m
3.246.10	m ,838.80 m
1.561.80 m 531.70 m 711.20 m ,53.50 m
6.943.10	m
17.80	m 41.10 m 39.70 m
18.80	m 53.90 m
2.90 m 174.20 m
0.30 %
0.32%
0.46 %
2.62 %
0.72 %
OPLEMENITI LNICA
TKANINE
II. kval.
ost. I
H
III
kg
šk
Skupaj:
PLETENINE II. kval. ost. I
II
III kg šk
947.60 m 321.10 m
1.276.40	m 447.50 m ,629.00 m ,160.30 m
3.781.90 m
4.087.40	m
53.10 m 25.30 m
83.50	m 57.90 m 73.20 m
12.50	m 305.50 m
Blažič ponovno odličen
Na kegljiščih Loka in na Čatežu je imela ekipa Novega mesta prva dva nastopa v 2. republiški ligi
1.43 % 1.41 %
kegljev. Nič manj uspešen M. Zupančič, ki je edini na obeh kegljišč ili dosegel rezultat preko 900 kegljev (Lota 932, Čatež 909). Rezultati ostalih pa so: Bla-žič-Čatež 878; Rolih-Loka 876,
1.27%
NEREGULARNA METRAŽA TKANINE
II. kval.	477.30	m
ost. I	77.50	m
II	,326.10	m
III	,151.20	m
kg	135.30	m
šk	,16.60	m
1.184.00 m
0.45%
PLETENINE ost. I
II
III kg
Skupaj:
Skupna slaba metraža:
4.50 m
9.00	m
3.00	m 8.40 m
24.90	m
1.208.90	m
15.254.60 m
0.10%
0.42 % 5.27 %
IVO
Čatež 844; Istenič 875, 839; Klobučar 843,882.
Start Novoteksovih košarkarjev
Pred pričetkom tekmovanj v slovenski košarkarski ligi je KK Novo-teks organiziral turnir, na katerem so nastopili igralci Ježice iz Ljubljane in Jesenic.
V prvi tekmi so gostje iz Ljubljane premagali Novoteks z rezultatom 77:74. V borbi za prvo mesto so bili nato še enkrat uspešni Ježičani, saj so premagali Jeseničane z rezultatom 72:69. V zadnjem srečapju pa je Novoteks premagal Jesenice z rezultatom 77:62. Končni vrstni red: 1. Ježica, 2. Novoteks, 3. Jesenice. Za Novoteks so igrali: P. Seničar 24, Bajt 11, Ž. Kovačevič 6, Ivančič 24. Kraševec 7, S. Kovačevič 30, Janežič 8, Besednjak 2, Plantan 3, Cukut 7. S. Seničar 5 in Zupanc 2.
Bolniška v letu 1975
Trenutek poezije...
KO POGLEDAM TI V OCl...
Ko pogledam ti v oči, spokojno srečne in sanjave, me stisne v duši rahločutni skrivnostno grenka bolečina.
TOZD Metlika Predilnica II.
Priprava Vzorčna Tkalnica Oplemenit Unica Pletilnica SS- Tkanina TOZD Tkanina KrojUnica Novo mesto Konfekcija Novo mesto Konfekcija Trebinje Konfekcija Vinica SS- Konfekcije TOZD Konfekcija TOZD Strešnik TOZD Trgovine 1VS
SS - centralne Menze
SKUPAJ NOVOTEKS
Bolni	Bolni	Bolni	% bol. na
ška	ška	ška	skup.
do	nad	skupaj	ure
30 dni	30 dni		brez PD
32.109	26.211	58.320	8,8
18.844	23.612	42.456	9,7
20.692	37.102	57.794	14,8
2.512	7.464	9.976	11.-
20.928	16.600	37.528	8.4
32.365	39.699	72.064	12.-
425	1.164	1.589	6,4
3.600	9.652	13.252	7.-
99.366	135.293	234.659	14,-
3.464	1.764	5.228	6,9
31.088	56.635	87.723	12,3
22.087	26.215	48.302	10,1
18.123	30.148	48.271	8,3
3.500	11.612	15.112	7,7
78.262	126.414	204.676	10.-
15.008	8.100	23.108	10,8
2.624	9.572	12.196	8,6
8.946	6.944	15.890	6,2
3.836	18.020	21.856	9,4
2.010	6.240	8.250	13,7
242.161	336.794	578.955	10.-
Kot je razvidno iz tabele, je v našem podjetju v letu 1976 10% bolniške na celoten fond ur brez državnih praznikov.
Nad povprečjem podjetja so: tozd Tkanina, tozd Strešnik in menze.
Sem vase skril prelepe sanje, pokopal jih v ljubezni globočine, ker usoda neprijazna mi skriva svetle zvezde upov.
Če odsekaš roži korenine, ti pokaže smrtno rano, ko oveni ji cvetje nežno.
Ne razkrivam čustev svojih, odmev trpeče duše moje so le pesmi mi otožne.
SPOKOJNOST
Bila duša mi polna je misli različnih, gojil sem razna čustva in sle .. .
Je bilo hrepenenje, ljubezen in sanje, pogledi boječi, upanje prazno in plaho srce.
Mi hrepenenje ugaša, mi sanje kopne, mi srce je umirjeno, se za čustva ne meni, so pogledi mi jasni, mi mirna je kri, saj upov varljivih v duši več ni.
JANEZ
stran 6
KAD BI BILI AKTIVNUI
Radnici konfekcije „Novoteks“, ovjh dana planiraju, stručnu ekskur-ziju u Split ili Sarajevo, gdje bi posjetili jednu od tekstilnih tvornica u pomenutim gradovima.
Predsjednik sindikalne organizacije konfekcije „Novoteks“ Trebinje Ot Zvonimir, rede nam da je pome-nuta ekskurzija bila planirana, još u XII mjesecu prošle godine, ali je bilo nemoguče ostvariti, jer novac predviden za ekskurziju nije bio prispio na račun konfekcije Trebinje.
Ekskurzija bi trebala da po služi u svrhu upoznavanja radnika sa proizvodnim procesom drugih konfekcija, upoznavanja grada i medusobnog zbližavanja.
Za napomenut je činjenica da je 98 % radnika zainteresovano za ekskurziju.
A ko dublje razmotrimo ovu činjenicu, onda se nedvosmislcno
može zaključiti samo jedno, da radnici konfekcije „Novoteks“ Trebinje nemaju skoro nikakav, kulturno-zabavni i sportski život, organizovan od Strane preduzeča.
Krajnje je vrijeme, a to je i mišljenje mnogih radnika, da se omladinska. sportska kao i sindikalna organizacija, moraju više po-zabaviti tim pitanjem i što prije po-duzeti odgovarajuče korake, kako bi se dosadasnji propusti ispravili.
No, čini se, da se pojedincima mora stalno predočavati, šta je njihova dužnost, iako to oni dobro znaju. Iz ovog se može izvuči samo jedan zaključak, a to je, da radnici koji su izabrani za rukovodioce pojedinih organizacija u preduzeču, neče ili ne žele da se više angažuju za ono za što su i zaduženi.
MIRKO ALBI JANIČ
Brezposelnost v tekstilni industriji
Sedanje težave evropske tekstilne industrije je pripisati v prvi vrsti zmanjšanemu popraševanju potrošnje in zvečanemu uvozu iz neevropskih dežel. Kot je pojasnila komisija evropskega gospodarstva na parlamentarno vprašanje, je resnica, da je uvoz združene deveterice na-rastel od 1972 do 1973 po vrednosti za 46,3 %. Seveda se je v letu 1973 močno zvišala cena surovin (kakih 200% za volno in 175% za bombaž), kar je občutno vplivalo na izvoz združenja. Razen tega so bili vsi podatki izračunani v ameriških dolarjih: padec vrednosti dolarja v letu 1973 pa je prav tako pripomogel k močnemu porastu.
Nasprotno pa je volumen uvoza skupnosti šesterice 1973 samo za 7,7% višji kot 1972.
Tendenca zviševanja se je v letu 1974 ohranila, vendar je še niso
preračunah v številke. Vsekakor kaže, da bo po vrednosti manjša kot 1973. Uvozne statistike, ki jih ima komisija na voljo doslej za leto 1973, še ne dopuščajo zaključkov o trendu. Komisija poudarja tudi, da so uvozne cene nekaterega blaga iz specifičnih dežel, iz katerih to blago izvira, globoko pod cenami enakovrednih izdelkov evropskega izvoza. V primerih, kjer gre za pravi pretres tržišča, je komisija pripravljena, da bo uvedla ukrepe proti dumpingu, pa tudi 3. člen sporazuma o vlaknih.
Kriza v tekstilni industriji je po podatkih komisije povzročila neproporcionalno naraščanje števila nezaposlenih. Po statistiki, ki jo je objavil Comitextil v Bruslju, je število brezposelnih v tekstilni industriji po zadnjih podatkih naslednje:
	Popolna	Skrajšano
	brezposelnost	delo
Danska	2.602	-
ZRN	38.000	57.407
Belgija	8.678	8.756
Francija	15.800	59.675
V. Britanija	20.750	28.300
Italija	15.200	—
Irska	4.200	—
Nizozemska	10.765	9.500
Modni
kotiček
Večina hlačnih modelov je ustvarjena za počitniške dni in zato je težko govoriti o modelih, ki jih potrebujemo za vsak dan. Ne smemo pa pozabiti na jeans, ki je danes že nepogrešljiv kos vsakdanje garderobe, ki se odlično kombinira ter prijetno nosi.
Pri jeansu je zelo važen kroj in izbira tkanine. Na skici je prikazan eden izmed modelov jeansa iz Novoteksove najnovejše kolekcije.
TATJANA
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Od 13. januaija do 10. februaija so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji NOVOTEKSOV1 delavci: Jože Murn (do sedaj že 9-krat), Slavka Cujnik (12), Jože Kocjančič (7), Alojz Kramar (7), Jože Kočijaž (2), Boris Dolinar (3), Jože Pirh (3), Jože Smajdek (12), Marija Verček (18), Janez Umek (3), Rihard Resnik (15), Rozalija Planinšek (15), Jože Cekuta (15), Marija Novak (4), Marija Škedelj (8), Danica Hrastar (16), Rudi Redek (7), Danica Kovač (3), Kadragič Halid (Metlika), Jože Staniša (3), Anton Prešeren (1), Marija Klemenčič (8), Avgust Kastelic (10), Franc Klemenčič (9), Janja Koblar (14), Ivan Barbo (28), Božo Čavlovič (13), Martin Brudar (11), Mirko Bajec (6), Martina Gramc (4), Magda Zupančič (12), Franc Nadu (11), Majda Arko (8), Alenka Zorko (8), Jože Mali (5), Anton Klobučar (8), Leopold Kočijaž (2), Anica Križman (2), Jožefa Huč (5), Roman Mlakar (5), Jože Marn (10), Konrad Mehle (7), Marija Jereb (6), Milka Zupančič (6), Jože Šimenc (13), Ivanka Šmalc (8), Janez Štebljaj (4), Fani Šušteršič (7), Anica Župevc (26), Simona Žmavc (7), Dominik Vesel (4), Draga Kajtazovič (24), Alojz Keglovič (5), Anton Trščinar (7), Franc Turk (10), Marjan Gregorič (4), Ana Bartelj (6), Anton Junc (14), Stanko Anžlovar (8), Bojan Čeh (27), Branka Bojane (3), Anton Potočnik (2), Martin Peterlin (22), Peter Pavlin (3), Franc Ogrinc (4), Fani Ravbar (13), Štefka Pugelj (6), Vlado Drenovec (11), Stane Butalin (1), Zlatko Vidic (6), Franc Šlajkovec (6), Stanko Pungerčar (7), Alojz Tekavec (3), Franc Krištof (5), Martin Kozjan (15), Ana Krapež (7), Pavle Kupljenik (19), Tilka Košir (3), Franc Krakar (12), Jože Krakar (3), Štefka Kranjčič (6), Fanika Žagar (2), Metod Žagar (1), Jože Rozman (6), Štefan Rozman (7), Alojzija Rapuš (21), Franc Retelj (4), Slavko Štr-benc (4), Avguština Stipič (10), Milan Podgornik (4), Alojz Sepaher (13), Drago Vavpotič (1), Anica Cesar (13), Marija Červan (5), Stane Bobnar (11), Bojan Brajdič (2), Janez Dular (15), Alojz Metelko (10), Alojz Foršček (3), Jože Erlah (3), Mirko Jovič (4) in Stane Hočevar (14).
Z nastopi v Trebnjem in v Krškem sc je končala zimska liga Dolenjske. Naši kegljači so dosegli naslednje rezultate:
TREBNJE: ženske - 2048 podrtih kegljev in 4. mesto (Šafar 369, Konda 341, Makše 309, Kacin 376, Zupančič 330, Zadkovič 323). Moški - II ekipa: 4522 podrtih kegljev in 7. mesto (Drenovec 723, Pirc 754, Mohorič 762, Progar 805, Lužar 754 in Podvinski 724). Moški - I ekipa: 4714 podrtih kegljev in
5.	mesto (Istenič 803, S. Dravinec 798, Rolih 791, Klobučar 821, Blažič 762 in Zupančič 739).
KRŠKO: ženske - 2274 podrtih kegljev in 2. mesto (Zadkovič 398, Šafar 354, Konda 339, Makše 381, Kacin 389 in Zupančič 413). Moški
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Zimska liga Dolenjske lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
II ekipa: 4801 podrt kegelj in 7. mesto (Lužar 826, Progar 761, Pirc 821, Mohorič 785, Udovič 786 in Bojane 822). Moški - I ekipa 4907 podrtih kegljev in 4. mesto (I. Dravinec 816, S. Dravinec 782, Istenič 847, Blažič 836, Klobučar 807 in Zupančič 819).
Tako sta se v končnem seštevku točk ženska ekipa in prva moška ekipa Novoteksa uvrstili na odlično
3.	mesto, 2. ekipa pa se je med 11 uvrstila na 7. mesto.
Prišli - odšli
Od 22. januarja do 20. februarja 1976 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
TOZD konfekcija — skupne službe: Teropšič Merk TOZD tkanina — delovna enota tkalnica: Kupljen Franc.
V istem času so podjetje zapustili:
TOZD Konfekcija - delovna enota Novo mesto: Lajkovič Silva, Nikolič Nada, Hrastar Sonja; delovna enota Vinica: Malič Katica, skupne službe Konfekcije:	Koščak Pavla,
Damjanovič Marjan. TOZD Tkanina — delovna enota predilnica: Matanovič Anto, Pogačnik Avgust, Hudorovac Nona; delovna enota oplemeni-tilnica: Cvetko Jože; delovna enota priprava: Kastelic Franc, Pintar Marjan. TOZD Trgovina: Vida Sotler. Skupne službe podjetja — Finančni sektor: Mačečevič Nada; splošni sektor: Hafner Breda. TOZD Strešnik:	Šteblaj Janez, Rabzelj
Primož.
Rešitev Vretena iz prejšnje številke:	I, KI, A KI, LIKA,
KALIJ, LISJAK, LIJAK, KILA, LAK, AL in L.
Vreteno
•o
n
VRETENO:
1.	merska enota za tekočino
2.	kratica — varnostni organi
3.	lepilo
4.	pralno sredstvo
5.	mesto v Italiji
6.	južni sadež
7.	ime kralja in kneza v Srbiji (1868-1889)
8.	glavno mesto Peruja
9.	znamka avtomobila
10.	avtomobilska oznaka mesta v severni Italiji
11.	samoglasnik
Medobratno tekmovanje
Po sklepu občnega zbora je 10 KK Novoteks organiziral medobratno tekmovanje v borbenih igrah na kegljišču Loka. Zbralo se je preko 60 tekmovalcev, ki so zastopali 10 obratov.
Po izredno izenačeni borbi je zmagala oslabljena ekipa 1VS-1 pred predilnico in ekipo priprave. Nadaljnji vrstni red pa je bil: skupne službe, oplemenitilnica, IVS-2, konfekcija, tkalnica in trgovine.
To tekmovanje je še enkrat pokazalo, kako priljubljeno je med našimi delavci. Zato bi lahko organizirali taka tekmovanja še bolj pogosto, mogoče kar vsake tri mesece.
18. ZIMSKA TEKSTILIADA
Čeprav je letošnja zimska tekstiliada že za nami, ob zaključku te številke našega glasila še niso bili znani končni
rezultati. Zato vam bomo podrobnejše rezultate in vse o letošnjem zimskem srečanju tekstilcev pripravili v naslednji
Kolesarsko tekmovanje v ciklokrosu
Kolesarsko društvo Novoteks Novo mesto je organiziralo 8. februarja 1976 kolesarsko ciklokros tekmovanje za vse kategorije.
Proga je potekala po Ulici Marjana Kozine, kjer je bil start in cilj, potem je šla po makadamski cesti proti Žabji vasi in nato čez travnik nazaj na ulico Marjana Kozine.
Tekmovanja se je udeležilo 72 tekmovalcev iz klubov Astre, Roga (oba iz Ljubljane), Save iz Kranja, Hrastnika, Metaliacommerce iz Zagreba in Novoteksa.
Po asfaltnem delu so se morah tekmovalci peljati, po makadamu in travniku pa so kolo nesli in tekli. Proga je bila poledenela, zato je prišlo do lažjih padcev.
Pri pionirjih, ki so imeli samo en krog oz. 1 km, so prva tri mesta zasedb	tekmovalci kolesarskega
kluba Astra iz Ljubljane.
Proga za mlajše mladince je bila dolga 3 km. Prvo in drugo mesto sta zasedla kolesarja Novoteksa iz Novega mesta Srečko Vehar in Marjan Poličnik, četrti pa je bil Jože Šinkovec.
Ekipno je zmagalo kolesarsko društvo Novoteks Novo mesto, drugi je bil Rog Ljubljana in tretji Hrastnik.
Starejši mladinci so morali prevoziti 6 krogov. Z veliko prednostjo je zmagal Božo Mijajlovič, drugi je bil Ivan Turk, četrti Franci Zrimšek (vsi Novoteks Novo mesto). Tudi
ekipno so Novomeščani osvojili pokal.
Pri članih je zmagal Mirko Kraker iz Save Kranj.
V nedeljo, 15. februarja 1976, je bilo v Ljubljani pod pokroviteljstvom kolesarskega kluba Astra slovensko prvenstvo v ciklokrosu.
Novomeščan Srečko Vehar je postal slovenski prvak v ciklokrosu pri mlajših mladincih na 1900 m dolgi progi. Božo Mijajlovič je pri starejših mladincih osvojil drugo mesto, Ivan Turk pa četrto. Proga je bila močno zasnežena, ves čas tekmovanja je močno snežilo in bil je hud mraz.
22. februarja 1976 je bilo v Poreču prvenstvo SFRJ v ciklokrosu.
Tekmovanja se je udeležilo 120 kolesarjev iz vse Jugoslavije. Vreme i proga sta bila tekmovalcem naklonjena. Za mlajše mladince je bila proga dolga 7900 m. Zmagal je Aleš Kregar iz Roga, drugi pa je bil Novomeščan Srečko Vehar, letošnji slovenski prvak.
Pri starejših mladincih je bil prvi Bulič iz Siporeksa Pula, od Novo-meščanov je bil Božo Mijajlovič četrti, Franci Zrimšek pa peti.
Pri članih je zmagal Drago Frelih iz Roga.
S tem se je v letošnjem letu zaključilo tekmovanje v ciklokrosu, sedaj imajo tekmovalci nekaj časa zatišje in se pripravljajo na začetek cestnih tekmovanj v mesecu marcu.
ZDENKA LUZAR
Novoteksovi kolesarji - od leve proti desni: Božo Mijajlovič, Zdenko Antončič, Ivan Turk, Franci Zrimšek in Stane Mijajlovič.
Mladinsko prvenstvo	Legan odličen na DŠI
Dolenjske
Konec januarja so se za naslove najboljših pomerili na kegljišču Loka v Novem mestu najboljši mladi dolenjski kegljači.
V ekipni konkurenci mladincev 4 x 100 lučajev, je bila prva ekipa Novega mesta, ki je podrla 1702 keglja (Berlan 434, DoUnar 432, Progar 413, vsi člani Novoteksa, in Jntez iz Pionirja 420). Med posamezniki je bil Berlan tretji (865) ter DoUnar peti (857). M. Konda (375) je zasedla peto mesto med mladinkami.
Iz tega je razvidno, da imamo že sedaj dobre mlade kegljače ter da se nam za bodočnost kegljanja v Novo-teksu ni treba bati.
V soboto, 14. februarja, so bile
12.	zimske delavske igre. V Črmo-Šnjicah se je 160 tekmovalcev pomerilo v veleslalomu. Proga je imela 20 vratič in je bila dokaj zahtevna.
Iz našega podjetja se je tega tekmovanja udeležilo 6 delavcev: pri mlajših članih Boris Ilovar in Miha Legan; pri starejših članih Bruno Koprivnik, Slavko Pavlin ter Riko Resnik ter pri seniorjih Viktor Cujnik. Legan je zasedel 3. mesto in v skupnem seštevku odhčno 4. mesto. Ilovar je izpustil vratca in je bil brez uvrstitve. Pri starejših članih je Koprivnik zasedel 6. mesto, Resnik in Pavlin pa sta odstopila. Cujnik je bil v svoji kategoriji soliden, saj je zasedel 6. mesto.
Naša ekipa se je tako uvrstila med 12 ekipami na 6. mesto.
številki tovarniškega glasila.
Za letošnjo 18. zimsko teks-tiliado se je prijavilo 45 sindikalnih podružnic tekstilnih tovarn iz vse Slovenije. V zanimivih bojih so se pomerili 603 tekmovalci, ki so bili razvrščeni v razrede. Največ prijav je bilo iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ki je bila leta 1955 prvi organizator zimske teksti-liade.
Prijavljeni tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v naslednjih starostnih skupinah: mlajše članice, članice, mladinci, mlajši člani, starejši člani in seniorji, in to med posamezniki in v ekipni konkurenci. Za ekipno uvrstitev se štejejo samo tisti najboljši rezultati, ki so jih dosegli naslednji člani neke delovne organizacije: članica, 2 mlajša mladinca, starejši član ter senior. V tej konkurenci je prijavljenih 27 ekip.
Za našo tovarno bodo tekmovali: mlajši člani: Miha Legan, Boris Ilovar in Tine Brudar; starejši člani: Bruno Koprivnik, Jadran Novak, Riko Resnik, Andrej Uhan in Slavko Pavlin; za seniorje ga bo nastopal Viktor Cujnik. Skoda je, da se ne bomo mogli udeležiti ekipnega tekmovanja, ker nimamo predstavnic, ki bi lahko nastopale v konkurenci žensk.
V okviru 18. zimske tekstilia-de smo pripravili tudi posvetovanje o rekreaciji v združenem delu. S tem posvetom želimo spremeniti dosedanji način tekmovanja v delavskih športnih igrah, ker smatramo, da bi se moralo precej več delavcev ukvarjati s športno rekreacijo kot nam to omogoča dosedanji način dela.

NOVOTEKS j« glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo vedo v mesecu v nakladi 2900 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Mira Kovačič, Konrad Mehle, Marinka	Miklič,
Franc Pavlin, Slavko Polak, Anica Resnik in Miran Simič. Predsednik izdajateljskega sveta je Franc Pavlin. Odgovorni urednik Miha Goinik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10.	Stavek,
filmi in prelom: ČZP Do-