Razbojnik in njegov krenec.
(Bretonska legenda.) (Poslooenil F. J.)
Na robu nekega velikega gozda je v davnih asih ivel uboen roko-delec. Bil je siromak, zato je teko prehranjeval svojo druino. Imel je e enajstero otrok, ki so bili e vsi majhni, pa je e priakoval tudi dvanajstega sina. Skoro vsi prijatelji so e drali katerega od njegovih otrok pri krstu. Tako sedaj mo ni ve vedel, kam bi se obrnil, da bi dobil dvanajstega botra.
Ko se mu je dvanajsti otrok rodil, se je siromani rokodelec oblekel v pranjo obleko, vzel v roko palico, se prekrial in krenil na pot. Na-potil se je v mesto, da bi kakega meana prosil za botra. Poasi in bo-jazljivo je koracal, ker si je mislil, da mu bodo meani povsod pred nosom zaprli vrata.
Ko je tako hodil, je nenadoma sreal lepo obleenega loveka, ka-kor ga e nikoli ni videl. Mislil je, ta mora biti pa od dale.
Kam, kam ? ga povpraa tujec.
Grem, da poiem za svojega najmlajega sina krstnega botra, od-govori rokodelec.
Ali e imate kakega botra ?
Da, e prevee jih imam, zato bom pa teko nael e koga za svo-jega dvanajstega sina.
Dobro je. e vam je prav, bom pa jaz vaemu sinu krstni boter.
Veje dobrote si niti ne elim, dobri gospod, odgovori rokodelec ves sreen.
Vrnite se domov. Zjutraj navsezgodaj pa pridite s svojim detetorn pred vao cerkev, tam vas bom poakal.
Bog naj vam povrne vao dobroto in naj vas blagoslovi, dobri gospod !
Rokodelec se zadovoljen vrne domov. Ta gospod pa je bil poglavar razbojnikov, ki so se skrivali v tistem gozdu in prizadejali vsej okolici mnogo zla. Toda ubogi mo ga ni poznal.
No, ali si nael krstnega botra ? ga vpraa doma ena.
Kako ne,< odgovori mo, na potu sem sreal nekega lepo oblee-nega loveka, ki se mi je sain ponudil za botra.
Ali ga pozna ?
Ne, ne poznaca ga.
Pa si sprejel njegovo ponudbo? zastoka ena. Morda je to fau-doben lovek ali pa celo kak razbojnik ?
Tega ne verjamem. Prej bi veroval, da mi ga je sam Bog poslal.
Bog daj, da bi bilo tako! vzdihne ena.
Drugi dan se je mo? odpravil z detetom v cerkev. Boter je e akal ua pokopaliu blizu cerkvenih vrat. Dete so krstili in vse se je zgodilo v najlepem redu. Ko so stopili iz cerkve, je dal boter rokodelcu polno pest zlalnikov. Rekel je, da bo ez mesec dni obiskal svojega krenca. Nato je odel po svojih potih.
Rokodelec je kupil v vasi belega kruha, mesa in vina. Tisti dan so pri rokodelcu napravili tako gostijo, kakrne e dolgo niso imeli.
Dete pa je ez osem dni uijirlo in njegova duica je zletela pred nebeka vrata. Le stopi noter, mali angelek, ree duici sveti Peter.
Neem vstopiti,< odvrne duica, ako tudi moj krstni boter ne stopi z menoj v nebesa.
Kdo pa je tvoj krstni boter, mali angelek ?
Dete mu pove, kdo je boter.
O, mali angelek, ree sveti Peter, tvoj boter je hudoben lovek, poglavar razbojnikov, ki ne bo nikoli videl nebekega kraljestva. Ti pa le stopi noter in nikar se nie ne boj !
Ne, brez botra neem noter, ponavlja duica.
Sveti Peter je poklical ljubega Boga, da pride in vidi, kaj se godi pred nebekimi vrati. Ljubi Bogec stopi tja in ree detetu:
Le vstopi, moj mali angelek, le stopi v nebeko kraljestvo !
Ne bom vstopila, ree duica, ako tudi moj boter ne gre z meno.j.
Drago moje detece, ree ljubi Bog, saj ti ne ve, kdo je tvoj boter. Tvoj boter je zloinec, poglavar razbojnikov, ki je napravil na zemlji ?e mnogo zla. Za take Ijudi je nebeko kraljestvo zaprto.
Jaz res ne vem, kaj je zagreil moj boter. Toda dral rne je pri krstu, da sem postalo kristjan in zato brez njega neem v nebesa.
Dobro clete si, ree Bog, in zaradi tebe bom napravil nekaj, esar nisem e nikoli napravil. Vzeini tole kanglico, odnesi jo svojemu botru in mu reci, da bo priel v nebesa, ako jo napolni z grenkimi solzami pokore. Nalo ga bo v gozdu speega pod velikim drevesom.
Dete je vzelo kanglico in se odpravilo k svojemu botru. Nalo ga . je, kot je Bog povedal, speega pod velikim drevesoin v gozdu. Zbudi ga, pokae mu kanglico in mu pove bojo zapoved.
Ko je razbojnik slial, da mu bo vsemogoni in dobri Bog na kren-evo pronjo izkazal usmiljenje, so mu v potoku zaele tei grenke solze pokore, da je bila kanglica v kratkem asu polna. Od pokore in alosti pa mu poi srce in razbojnik izdihne svojo duo.
Njegova dua pa je z duico njegovega krenca zletela naravnost v nebesa. Tain ju je e akal dobri Bog in ju sprejel v svoj raj.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si