Število samomorov. Človek ni sam svoj stvarnik, torej tudi sebe uničiti ne sme. Iz božjih rok je prejel dušo, ki jo mora zopet izročiti Bogu, kadar je to volja Boga-stvarnika in sodnika. To je stališče zdravega razuma, ki je popolnoma skladno z naukom katoliške cerkve. Kakor uči katekizem, samomorilec greši zoper Boga, ki je gospodar življenja in smrW; zoper svojo dušo, ki jo pahne v pogubo; zoper dfuge ljudi, ki jim napravlja žalost in škodo. V vsakem posameznem slučaju samomora preceniti tkrivdo, je težko in nemogoče človeku. Je samo eden, ki ve in sodi, to je Bog. Zatemnenje razuma je okolnost, ki zmanjša in olajša odgovornost ter omili ali cclo ukinc kj-ivdo. Res pa je tudi, da bi življenje po krščanskih' načelih in s pomočjo božje milosti, ki jo katoliška cerkev deli s svojimi zakramenti, jako zmanjšalo število samo morov. Če nastopijo težke življenjske prilike, mnogoteri kar obupa in si konča življenje. Ni tiste srčnosti, ki je krščanska l.repost, ki jo Bog s svojo milostjo podeli vsakomur, kdor to hoče ter je na to pripraven. Ako kdo ne doseže tega, kar je predmct njegovih želja in kar si je titepel v glavo kot smoter življenja (n. pr. zaljubljenec, zaljubljenka), si dostikrat požene proglo v glavo, skoči v vodo ali si s sU-upom konča življenje. Manjka mu onega samopi-emagovaaja, ki je potrebno vsako _nur, kdor smatra življenje za resno in hoče biti kos življenjskim nalogam. Ni treba, da bi nadalje naštevali slučajei Poudariti pa je treba, da je veliko in rastoče število samomorov slabo spričevanje za sedanje človcštvo. In to štc- vilo je v resnici veliko. Socialno-politiCnl odsek Zveze narodov je objavil statistiko samomorov v treh desetletjih sedanjega stoletja. Po tej objavi znaša število samomorov od 1. januarja 1901 do 31. decembra 1931 deset milijonov. To ogromno število je vprav tako veliko, kakor število žrtev svetovne vojne. Protestantovski misijoni. ProtestantJe, bodisi evropski bodisi ameriški, zlasti poslednji, se mnogo trudijo, da bi poživili svoje misijonstvo. Ni toliko merodajen samoverski nagib, kaikor ozir na tkatolicizem, kateremu bi radi delali konkurenco. Svojim misijonom dajej. pr.testantje prav velifca gmotna sredstva na razpolago. Ako bi katoličani mogli razpolagati s tolikimi sredstvi, bi se katoliško misijonstvo še bolj razmahnilo kot sedaj, ko se mora boriti s pomanjkanjem gmotnih sredstev. Kljub temu, da so pr.testantovski misijoni v gmotnem oziru dobro preskrblj&ni, ne uspevajo tako, fcakor je želja vodilnih protestantovskih krogov. Ne eamo da ni uspeha, v nekaterib pokrajinah se kaže dnevno rastoče nazadovanje. Tako se godi protestantovskim misijonom v Indiji. V okrožjih Lyalpur In Tangia, ki spadata Ik škofiji Laho re, so morali protestantje zapreti 12 misijonskih ljudskib šol radi pomanjkanja učencev. Vzporedno s propadom pr.testantovskega misijonstva se dviga katoliško, iki ga tamkaj vodijo belgijski kapucini. Ti vrli katoliški misijonarji bo sprejeli v katoliško cerkev že celo vrsto protestantov. Tudi protestantoveki pastorji, onosno njihovi otroci, prestopajo v ikatoliško cerkev. Leta 1932 so se pokatoli.ili 4 sinovi in hčere protestantovskih. pastorjev, leta 1933 pa 5. V teb krajih trpij. ikatoliški misijoni na nedostatku, da pripadajo njihovi katehlsti in laični apostoli izključno najnižji indijsiki kasti (parias) ter da so za delovanje med inteligenco premalo izobraženi. Sveti mandarin ali iz budizma v katolicizem. Tako so na Kitajskem imenovali gospoda Ju-nai-jena. Pred nekaj leti je bil v vojaški misiji na Francoskem. Potem se je vrnil na Kitajsko, kjer je dosegel visoke časti in službe. Vse to je izvrševal tako, da so ga splojino nazivali »sveti mandarin«. Pripadal je budistični veri, za katero je bil tako vnet, da so ga imenovali kras in podporo budizma, kakor so ga tudi častno nazivali »steber domovine«. Star Je bil že 30 let, pa še neoženjen, kar je &a te kraje redkost. Prigovarjali so mu, naj se oženi, ter mu ponujali lepe in bogate neveste. Pa ni hotel. V njegovi duži se je vršil čuden proces. Razmere ,v (kitajski domovini so ga ne samo raz- očarale, marveč globoko užalostile. Nekaj časa ga je spremljala in mučila misel, da bi izvršil samomor, kakor storijo sedaj mnogi kitajski rodoljubi. Pa se je premislil. Odločil se je postati budistični menih ter zapustiti svet in ljudi. Prej pa je sklenil iti na potovanje, da prou.i razmere budistične religije po Kitajskem, Japonskem in v Indiji, kjer je domovina te religije. Hotel je spisati zgodovino budizma. Strogo zaupno se je posvetoval s svojim prijateljem iz mladih let, polkovnikom Vincencem Čang-Ven-om, ki sedaj zastopa Kitajsko pri Zvezi narod-ov. Polkovnik Čang-Ven je svojo vojaško izobrazbo dobil v francoski vojaški akademiji Saint Cyr pri Parizu ter je postal na Francoskem katoličan. Čang je svojemu prijatelju nasvetoval, naj najprej .fcrbno preuči ikatolicizem, preden postane apostol budizma. Ju-nai-jen je nasvet svojega prijatelja izvršil. Vestno je preučeval ikatolicizem, in posledlca je bila, da ni postal budisti.ni menih, marve. je potrfkal na vrata katol, samostana »Malih bratov sv. Ivana«. Tam se je pripravil na ikrst in se sedaj pripravlja na to, da postane katolišld redovnik. Taikšna je po opisu vatikan-1 sikega lista »Osservatore R.mano« živ4 ljenjska pot »svetega mandarina«. V Domn dnhovnih vaj prl Sv. Jožofu nad Celjem se prično tpidnevne oddeljene duhov-> ne vaje za žene v so-boto dne 18. novembra, ob 6. uri zvečer. Ravno tako za žene v sobo-* to dne 16 .decembra, ob 6. uri zvečer. Za de-i kleta bodo zaprte duhovne vaje v Domu oo_ sobote dne 2. decembra, ob 6. uri zvečer da* Ije. (Duhovne vaje trajajo vselej ob 6. uto: zvečer prvega dne, nato polni drugi, tretji iii četrti dan ,ter se zaklju&ijo petega dne zgodaj zjutraj. V oznanilu se bo vselej imenoval le prvi, začetnii dan. s pričetkom ob 6. uri zvečer.) Pridite v obilnem številu, da se odpoči-: jete v samoti in se ohrabrite za nadaljno živ.-= ljensko pot!