■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Soba s čudežnimi recepti v Mestni hiši
O Stran 3
Po naših občinah
Markovci • Bodo vohali gnojnico ali orhideje
Z> Stran 4
Po naših občinah Haloze • Haloški dedki bi lahko štrikali tangice
Z> Stran 21
Ptuj, petek, 13. marca 2009
letnik LXII • št. 20 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Šport
Nogomet • Proti Kopru z novim kapetanom ...
O Stran 15
Stoperce • Izjemno arheološko odkritje na trasi plinovoda
Haložani so stari najmanj 6000 let
Na trasi izgradnje plinovoda v Stopercah so ptujski arheologi odkrili okoli 6000 let staro kladivasto kamnito sekiro ter nekaj drugih najdb, ki pričajo o naselbini iz časa starejše bakrene dobe. Gre za sedaj najstarejšo naselbino na območju Haloz.
Kot je včeraj pojasnila višja konzervatorka Marija Lubši-na Tušek z Zavoda kulturno dediščino, so na trasi izgradnje plinovoda Cirkovce-Rogatec, okoli 50 m od gostilne Lituž v Stopercah, prejšnji teden pričeli arheološka izkopavanja na območju 15-metrskega pasu arheološke točke, ki je bila registrirana pri pregledu leta 2006. Kmalu so naleteli na arheološke ostanke. Do sedaj so odkrili ostanke šestih lesenih objektov in delov ruševin, ki kažejo, da so bile hiše že ometane z glino, ostanke nekaj ognjišč ter drobno gradivo, predvsem kose lončenega po-sodja, odlomkov kladivastih kamnitih sekir in odbite delce iz kremena, ki datirajo v starejše obdobje bakrene dobe - eneo-litika. Pri tem najpomembnejše, da gre za do sedaj najstarejšo odkrito naselbino na območju jugozahodnega dela Haloz. V Stopercah so sicer že našli odlomke sekir, vendar so brez najdiščnih podatkov.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Videm • Občinski svet
Čolnicek za svetniški zbor
Potopis • Do Nurn-berga in Stuttgarta O Stran 19
Ena zanimivejših novic na zadnji seji videmskega občinskega sveta, kjer se tokrat ni zgodilo ali izreklo nič posebno pomembnega, je bila ta, da si je občina omislila nakup svojega čolna, kljub temu ali pa morda ravno zato, ker jim v načrtih ureditve Ptujskega jezera ne pripada niti en sam samcat privez. Ampak čoln pa imajo in v prihodnje bo tako treba držati pesti, da se med njimi in sosednjo občino ne bodo vnele še pomorske bitke za mejo, ne le ozemeljske kot doslej.
Bodo pa svoj čoln, ki so ga že pripeljali, menda privezali nekje pod občinsko stavbo, na redno poplavljajoči Dravinji, in ga uporabljali,
vsaj tako je bilo slišati, za reševanje v primerih naravnih katastrof; verjetno so bile res mišljene poplave. Občinski svetniki in svetnice z upravo vred se bodo torej v primerih nevarnih dvigov voda lahko rešili s čolnom, čeprav, glede na to, kako plovejo in veslajo na sejah, še zdaleč ni rečeno, da se ne bodo z rešilnim čolnom vred na hitro prevrnili.
O Stran 9
Sp. Podravje • Primerjava cene vrtcev
Zakaj je ptujski najdražji
Dejavnikov, ki vplivajo na to, kakšna bo cena vrtca za posameznega otroka, je več. Med najpomembnejšimi je starost otroka, saj je za mlajšo skupino cena višja kot za otroke, ki so v drugem starostnem obdobju (torej so starejši od treh let). Razlika v ceni pa ni odvisna zgolj od starosti otroka, temveč tudi od tega, v kateri občini otrok obiskuje vrtec.
Za primerjavo smo vzeli nekaj vrtcev našega območja ter primerjali, kakšne cene so imeli v začetku letošnjega leta.
Zraven Gorišnice je bil doslej med najcenejšimi de-strniški vrtec, a se je z marcem tudi pri njih cena, ki je v povprečju znašala 324 evrov, nekoliko povišala, in sicer za 5 odstotkov. Tudi v letu 2009 je ostal najdražji vrtec na Ptuju, kjer za mlajšo skupino otrok cena znaša 483 evrov, kar je 123 evrov več kot v najcenejšem vrtcu v naši okolici, v Gorišnici. Razlika pa je velika tudi pri starejši skupini otrok: na Ptuju tako cena programa znaša 387 evrov, v Gorišnici pa le 288 evrov.
O Stran 2
offsettisk, sitotisk in vezenje TISKAJ POCENI!!! GSM.:041/635-260
Foto: SM
Sp. Podravje • Primerjava cene predšolske vzgoje
Zakaj je ptujski vrtec najdražji
Dejavnikov, ki vplivaj na to, kakšna bo cena vrtca za posameznega otroka, je več. Med najpomembnejšimi je starost otroka, saj je za mlajšo skupino cena višja kot za otroke, ki so v drugem starostnem obdobju - torej so starejši od treh let. Razlika v ceni pa ni odvisna zgolj od starosti otroka, temveč tudi od tega, v kateri občini otrok obiskuje vrtec. Tako je med primerjanimi cenami v naši okolici na primer najcenejši vrtec v Gorišnici, kjer je povprečna cena programa 324 evrov na otroka, najdražji pa na Ptuju, kjer za prvo starostno obdobje znaša 483, za drugo pa 387 evrov.
v Trnovski vasi, Benediktu in Majšperku. Med najcenejšimi vrtci sta tudi dornavski in de-strniški, kjer povprečna cena znaša 329 evrov, 314 evrov pa je najnižja cena vrtca, in sicer v Gorišnici.
Cene se bodo zmeraj razlikovale
Kaj je razlog za takšne enor-mne razlike v cenah vrtca po občinah, smo vprašali vodja oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke na Mestni občini Ptuj Ivana Vidoviča in Lidijo Radek, svetovalko za področje predšolske vzgojno-varstvene dejavnosti na MO Ptuj.
»Cene programov v Vrtcu Ptuj so izračunane v skladu z izhodišči za vrednotenje, ki veljajo za vse proračunske porabnike v letu 2009 - posredovalo jih je Ministrstvo za finance, potrdila pa Vlada RS - in Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v javnih vrtcih. Cene v ptujskem Vrtcu so realne, saj so zajeti vsi
Za primerjavo smo vzeli nekaj vrtcev našega območja ter primerjali, kakšne cene so imeli v začetku letošnjega leta.
Zraven Gorišnice je bil doslej med najcenejšimi destrni-ški vrtec, a se je z marcem tudi pri njih cena, ki je v povprečju znašala 324 evrov, nekoliko povišala, in sicer za 5 odstotkov.
Tudi v letu 2009 je ostal najdražji vrtec na Ptuju, kjer za mlajšo skupino otrok cena znaša 483 evrov, kar je 123 evrov več kot v najcenejšem vrtcu v naši okolici, v Gorišnici. Razlika pa je velika tudi pri starejši skupini otrok: na Ptuju tako cena programa znaša 387 evrov, v Gorišnici pa le 288 evrov.
Razlike pa niso velikanske samo med najdražjim in najcenejšim vrtcem v naši okolici, ampak med domala vsemi občinami na našem območju.
Med dražjimi vrtci so tisti v občinah Cerkvenjak, Zavrč in Ormož, z nekoliko nižjimi cenami pa sledijo vrtec pri Svetem Andražu, v Cirkulanah, pri Sveti Trojici in v Markovcih. 341 evrov je povprečje v Jur-šincih, le nekaj evrov manj pa
Uvodnik
Ormož si zasluži županjo
Ormožani pa res n imamo sreče. Še pred dobrim mesecem dni je kazalo, da smo najbolj zafurana občina v Sloveniji (in danes je še huje). Bili smo brez občinskega sveta, ki bi bil sposoben konstruktivno delovati, brez proračuna, brez lokacijskega načrta za center mesta, brez redarske službe, z županom, ki je bil to le za hobi. In zdelo se nam je, da huje ne more biti.
A čas prinaša spremembe. Občinski svet je z novo svetnico spet dobil šibko večino in je bil sposoben sprejeti vse, kar se je vladajoči večini zdelo primerno. Tako smo prišli do lokacijskega načrta, ki je bil tako pomemben zaradi nesrečne grajske pristave, kjer naj bi v naslednjem letu z obsežnimi gradbenimi posegi nastala sodobna glasbena šola. S sprejemom proračuna naj bi bil zagotovljen tudi denar. Načrti so narejeni, glasbeniki se veselijo, ormoški Zares pa vlaga pobudo za razpis referenduma. Na njem naj bi občani občine Ormož odločali o odgovornem in bolj dolgoročno zasnovanem upravljanju prostorskih zadev v mestu Ormož in ohranitvi vrednot grajske pristave, je prepričan poslanec Vili Trofenik. To najbrž pomeni, da pade načrtovani projekt glasbene šole v vodo in da ormoški pihalni orkester na novoletnem koncertu ne bo igral pesmi slovenskih skladateljev, ampak izbrane žalostinke.
Medtem je župan Alojz Sok svojo funkcijoprofesionaliziral, a to mu ne koristi prav veliko. Skupaj s sosednjima županoma mu namreč še vedno ni uspelo najti vodje skupne medobčinske uprave. Pri tem zavlačevanju pa se izjemno nespretno izgovarjajo na vse možne in nemožne reči. Skoraj tako daleč smo že, da bi za svoje zavlačevanje s povsem resnim obrazom okrivili podnebne spremembe ali morda Marsovce, ki so jih motili pri odločanju.
In Ormožanke smo za 8. marec dobile namesto cvetlice in poljubčka hladen tuš v obliki predavanja Romana Vodeba, ki trdi, da smo ženske izgubile svojo feminilnost in postale moškinje, samo vprašanje časa je še, kdaj nam bo med nogami zrasel tudi dokaz za to. Morda pa je v ormoški politiki res prišel čas, da našim vase zagledanim moškim kakšna ženska pokaže, kako se dela razvojna politika.
Viki Klemenčič Ivanuša
Lidija Radek, svetovalka za področje predšolske vzgojno-varstve-ne dejavnosti na MO Ptuj.
stroški za življenje in delo v vrtcu, upoštevajoč normative, standarde in kadrovske pogoje za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje.
Vrtec Ptuj nima povprečne cene programov, ker oblikovanje ni v skladu z zakonom. Pravilnik o metodologiji namreč jasno določa, da vrtci oblikujejo cene za otroke prvega starostnega obdobja (1-3 let), drugega starostnega obdobja (4-6 let), v razvojnem oddelku, kombiniranem oddelku in oddelku 3-4 let. Kljub poenotenim kalkulativnim elementom za izračun cen programov, ki jih določa pravilnik, je v vrtcih v posameznih občinah
med cenami istovrstnih programov še vedno veliko odstopanje. Cene nikoli ne bodo enake, vzroki za odstopanje pa so različni. Pomemben je čas odprtja vrtcev, saj je temu prilagojeno tudi zagotavljanje kadra in zagotavljanje sočasnosti v oddelku. Cena je odvisna tudi od statusa vrtca, lahko gre za samostojni ali vrtec v sklopu šole, pa tudi od porazdelitve oziroma prelivanja stroškov, različne izobrazbene strukture zaposlenih in delovne doba kadra v vrtcih, kar vpliva na razlike v stroških dela zaposlenih in posledično na višino cene. Pomemben dejavnik so tudi različni normativi pri oblikovanju
Sedem (ne)pomembnih dni
Zlorabe preteklosti
É*¡é
Zal se moramo spet ukvarjati s preteklostjo. Pravkaršnje "odkritje" okostij v Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem, ki verjetno pripadajo žrtvam zunaj sodnih pobojev maja in junija 1945 na Slovenskem, znova aktualizira in problematizira naš celoten odnos do novejše zgodovine in še posebej do posameznih ključnih dogodkov v njej. Pravzaprav smo soočeni s čedalje bolj resno nevarnostjo, da se prav po "zaslugi" odstiranja kakršnih koli tabujev in iskanja "novih resnic" ponuja nekakšna resnica, resda z nekaterimi novimi dejstvi, a tudi s pačenjem in prikrivanjem (pre)šte-vilnih starih. Tako dobivamo nove problematične zvarke za vsakdanjo uporabo, enostranske in pristranske "zgodovinske" prikaze, v katerih se posamezni dogodki potencirajo, dramatizirajo, drugi pa minimizirajo in podcenjujejo. To očitno še posebej zavaja in bega premalo poučeno mlajšo generacijo.
oddelkov, ki vplivajo na ceno vrtca za posameznega otroka. Razen zakonskega normativa se lahko upošteva tudi povišan normativ za 2 otroka na oddelek - t. i. fleksibilni normativ, kar znižuje ceno programov. Pokrivanje stroškov dejavnosti vrtcu namensko (izven cene) ni v skladu z metodologijo, čeprav je praksa mnogih občin, kar prikriva realno sliko cen programov in stroškov vzgoj-no-varstvene dejavnosti,« je o dejavnikih, ki vplivajo na višino cene vrtca, povedala Lidija Radek.
Koliko plačajo starši
Čeprav je od cene vrtca v veliki meri odvisno, koliko starši tudi dejansko odštejejo zanj, pa je najpomembnejši dejavnik njihov socialni položaj. Starši so lahko v celoti oproščeni plačila vrtca, takih je v Vrtcu Ptuj 52 primerov, ali plačujejo od 10 do 80 odstotkov osnovne cene.
»Naša cena je res višja, a zato starši ne plačajo nič več kot drugje, v veliko primerih celo manj,« je poskušal pojasniti Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti na MO Ptuj. Po podatkih Rade-
kove in Vidoviča namreč kar 75 odstotkov staršev, ki imajo otroke v ptujskih vrtcih, plača manj kot 160 evrov, največ pa jih je v prvem in drugem razredu, kjer starši mesečno odštejejo od 35 do 84 evrov.
Seveda pa tudi to pojasnjevanje ne vzdrži primerjave z drugimi vrtci, saj tudi drugod starši ne plačajo polne cene. Za primerjavo smo vzeli vrtec v Gorišnici, ki ima trenutno najnižjo ceno. Tam kar tretjina staršev plača samo 32 evrov, 20 odstotkov 64 evrov in 13 odstotkov 96 evrov. In medtem ko je najvišji možni znesek, ki ga starši plačajo v Gorišnici, 280 evrov, je na Ptuju 336 evrov.
Radekova je prepričana, da si lahko vrtci, ki delujejo v sklopu šol, privoščijo nižje cene tudi zato, ker v vrtec prelivajo stroške iz šolske dejavnosti, med pomembnejšimi dejavniki pa naj bi bila tudi izobrazba in delovna doba vzgojiteljic.
Čeprav se cene med občinami torej bistveno razlikujejo, pa je za starše najpomembneje, koliko morajo za vrtec odšteti sami. To pa je odvisno tudi od deleža, ki ga prispeva občina, in ugodnosti, ki jih ta nudi svojim občanom.
Dženana Bečirovič
V	dnevni in kvazi zgodovinski predstavitvi in razlagi se Huda Jama ni vse, kar je povezano z njo, prikazuje kot nekaj, kar naj bi edino zares zaznamovalo čas druge svetovne vojne in leta po njej v Sloveniji. V takšnih razlagah se spet in spet poantira "zločinskost". Tedanji slovenski režim naj bi bil "zločinski", "zločinsko" naj bi bilo tako rekoč bistvo tedanje Slovenije. Prav tako pa nam kar naprej dopovedujejo tudi ostanki različnih fašističnih in nacističnih združb, ki so sicer že zdavnaj doživeli splošno obsodbo in diskvalifikacijo demokratične Evrope, v Sloveniji pa še kar naprej iščejo nekakšnega "krivca" za vse, kar se jim je zgodilo predvsem zaradi njihovega problematičnega ravnanja.
V	Sloveniji ta čas mešamo kar nekaj pomembnih zadev. Predvsem ni jasnega razločka med tistim, kar je bil (in kar ostaja) naš prispevek evropskemu boju proti nacizmu in fašizmu, kaj pa so bile zlorabe oblasti v obračunu s sovražniki, potem ko so bili ti že premagani. Eno ne more biti opravičilo za drugo. Ali še določneje: tragične žr-
tve zunaj sodnih povojnih pobojev na Slovenskem so grozljiv moralni in pravni madež, če hočete tudi zločin tedanje oblasti. Zaslužijo si vso dolžno pieteto. Kadarkoli. Za to ni nikoli prepozno. Hkrati pa zaradi tega ne morejo biti bolj "naše" in bolj tragične žrtve od drugih žrtev druge svetovne vojne, ki so se bojevale na drugi strani - na strani zmagovalcev. Kljub vsemu (in ob upoštevanju vseh, tudi objektivnih razlogov) vendarle ne gre in ni treba pozabiti, kje je kdo bil in kaj je počel. Še zlasti, če upoštevamo, da se prav po vojni usmrčeni še zdaj na veliko uporabljajo predvsem tudi v aktualnih političnih ocenah (in obračunih) med posameznimi političnimi opcijami.
Zal nekateri kar naprej pozabljajo, da smo se v Sloveniji že pred leti načelno poenotili v skupni obsodbi povojnih zunaj sodnih pobojev. Upal bi si trditi, da v Sloveniji tako rekoč ni nikogar, ki tega ne bi obžaloval. Še posebej pomembno se mi zdi glede tega jasno stališče in obžalovanje borčevske organizacije. S tega vidika se lahko samo čudim vsem tistim zgodovinarjem-politikantom, ki nam te dni (spet) tako zagnano (in natančno) strežejo s kostmi in svojimi samovoljnimi razlagami najnovejših odkritij. Če prav razumem, gre za odkrivanje
nečesa, kar smo že dolgo slutili, da obstaja in je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo razkrito. Vse to smo že zdavnaj javno obsodili in načelno okvalificirali. Zakaj je potem potrebno na nacionalni televiziji temu namenjati najbolj udarne programske termine in najpomembnejša mesta v najbolj gledanih informativnih oddajah, kot da bi šlo za neko povsem nepričakovano odkritje in nepričakovano identificiranje krivcev? Zgodovinarji so pohiteli z izjavami (in obtožilnimi ocenami), še preden so opravili kakšno resnejšo znanstveno raziskavo odkritega najdišča. Za kaj so plačani? Nekateri neposredno prizadeti državljani so na televiziji izrekali emotivne obtožnice, ki jih je sicer mogoče razumeti, očitno pa ne tudi dokazati. Vsekakor to ne sodi na televizijo, če zares želimo imeti družbo, ki bo prijazna do vseh ljudi in ki bo čuvala (pravno) integriteto slehernika. Mislim skratka, da ni nikakršne potrebe, da si po več kot šestdesetih letih s pomočjo zares tragičnih žrtev poskušamo lajšati svoje (posamične ali kolektivne) frustracije ali travme, pa tudi želje po takšni ali drugačni informaciji. To so neokusne zlorabe, ne glede na to, ali gre za politike ali za zgodovinarje.
Jak Koprive
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Zaradi novega pravilnika bo še bolela glava
Soba s čudežnimi recepti v Mestni hiši
Ptujski mestni svetniki so se 9. marca sestali na 26. seji. Razpravljali so o šestnajstih točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Iz razprave so umaknili predlog odloka o ustanovitvi JZ ZRS Bistra Ptuj, prestavili pa so tudi imenovanje predstavnika MO Ptuj v svet Šolskega centra Ptuj in dveh predstavnikov MO Ptuj v svet Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Brez velikih razprav pa so imenovali Petra Srpčiča za novega direktorja MG Ptuj.
V imenu poslanske skupine SD, ki se je glasovanja vzdržala, je Miran Meško povedal, da je že prva uporaba pravilnika o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj - direktorja Mestnega gledališča Ptuj - pustila slab občutek. Mestni svetniki so pravilnik sprejeli, ker naj bi z njegovo uporabo prišli do najboljših prvih mož v javnih zavodih. Novemu direktorju, ki so ga podprli tudi na svetu javnega zavoda MG Ptuj, začne mandat teči 1. aprila letos.
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je predlagal tudi umik točke o dopolnjenem predlogu proračuna MO Ptuj za leto 2010, ker ne vsebuje nekaterih rešitev za zdravje občank in občanov ter njihovih življenjskih potreb in ne odgovarja na strateška razvojna vprašanja. Znova je opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja 80 km azbestnih cevi, starih preko 45 let, in na 25-odsto-tne izgube vode v omrežju, ki jih morajo plačevati porabniki, prav tako pa tudi na to, da še vedno ni prejel nekaterih odgovorov, ki jih je postavil v zvezi s proračunoma 2009 in 2010.
MO Ptuj je odgovore poslala, zato bi jih v poslanski skupini morali imeti, je prepričan ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je svetnika znova napotil v eno od sob II. nadstropja Mestne hiše, kjer so na voljo vsi dokumenti, ki ga zanimajo, med njimi tudi projekt podtalnice, ki v II. fazi prinaša tudi rešitev za zamenjavo azbestnih cevi. Vlado Čuš pa se kljub temu iz sobe s čudežnimi recepti vedno vrača z novimi vprašanji. Sicer pa Vlado Čuš tudi ugotavlja, da ptujsko mestno jedro predstavlja razvojni adut, ki pa, razen nekaj novih fasad, nima vsebine. Svetni-kovi razlogi za umik točke o
proračunu za 2010 niso argumentirani, razprava o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2010 je trajala preko zakonskega roka, do seje pa v Mestno hišo tudi niso prejeli nobenih dopolnil, do katerih bi se opredeljevali, je bil županov odgovor. Dopolnjen predlog proračuna je ostal v razpravi, dobil je podporo 19 svetnikov, 5 jih je bilo proti. S sprejemom si je MO Ptuj odprla tudi možnosti za kandidaturo za evropska sredstva, v tej finančni perspektivi je na voljo 4,5 milijarde evrov. V dopolnjenem proračunu za leto 2010 je veliko majhnih postavk, ki ji bodo to tudi omogočale. Zagotovo pa se bodo tudi v javnih financah odrazile posledice finančne in gospodarske krize tudi še v letih 2011 in 2012, ne samo v letu 2010. Proračun MO Ptuj za leto 2010 je določen v višini 46 milijonov 177 tisoč evrov, pri čemer znaša zadolževanje na račun investicij v tem letu dva milijona evrov.
Dobrih 60 odstotkov za investicije
Delež investicijskih odhodkov znaša 61 odstotkov. Prednost imajo projekti oziroma investicije s čim višjim deležem pridobljenih državnih, evropskih in zasebnih sredstev in tisti, ki zagotavljajo načelo uravnoteženega razvoja. To načelo pa po prepričanju Marjana Kolariča (SDS) v prejšnjem obdobju ni bilo upoštevano. Za sofinanciranje programov je namenjenih 100 tisoč evrov, predvideva se ureditev Minoritskega trga, sofinanciranje gradnje gasilskega doma, rekonstrukcija Slovenjegoriške ceste, izdelava projektne dokumentacije za podvoz v CMD, gradnja pločnika v Orešju, infrastrukture na pokopališču, uredi-
tev mestnega jedra, izdelava investicijske dokumentacije za depo Mali grad, nadaljevanje del pri večnamenski športni dvorani, rekonstrukcije in dozidave OŠ ljudski vrt - faza II, rekonstrukcije in dozidave OŠ Mladika ter še nekatere druge investicije. Za transparentno financiranje in tudi financiranje po efektivnosti se je zavzel svetnik SD Miran Meško, na ta način bi morali ravnati tudi pri projektu Evropske prestolnice kulture 2012. V tem trenutku so po njegovem v proračunu na transparenten način prikazana le sredstva za šport, kjer so investicije ločene od programskih postavk. Na podoben način bi morali ravnati tudi pri sredstvih za kulturo. Marjan Ko-larič (SDS) je vprašal, komu služi večnamenska dvorana v Spuhlji, na drugi strani pa imamo OŠ Ljudski vrt, kjer je 650 otrok brez telovadnice. Ker se eni deli MO Ptuj bolj razvijajo, drugi manj, ČS Spu-hlja na račun Gajk, edina ČS, kjer se skorajda nič ne dogaja, je ČS Ljudski vrt, ki je tudi največja, naj bi bilo zgrajenih tudi nekaj političnih spomenikov, na nekatere pa je večina svetnikov celo ponosna, vštevši Mestno gledališče z veliko pomanjkljivosti. Dodatek pri Marjanu Kolariču -mestni svet. Kolarič je lokalni politiki tudi očital, da je odgovorna za izgubo mesta postajnega načelnika na ptujski železniški postaji; zdaj Ptujča-nom komandirajo z ormoške postaje. Mariji Magdalenc (LDS) se to, da se problematika »njene« ČS Ljudski vrt skozi njeno delo v mestnem svetu ne izpostavlja, celo zdi prednost, ker je potrebno videti celoto, ne njene posamezne dele. Vprašanje pa je, kako takšno delo nagrajujejo volivci. Janez Rožmarin (N.Si) je
povedal, da se želijo občani v ČS Breg-Turnišče čim prej srečati s ptujskim županom, ker njemu kot svetniku ne verjamejo, da je kaj zahteval za četrtno skupnost. Vsem svetnikom, ki so se spotikali nad postavko za Ptujsko jezero, je Emil Mesarič (LDS) odgovoril, da bi morali biti ponosni na to vodno bogastvo, ki ga imamo, ki nam ga zavida marsikateri Primorec, in na to, kar se zadnja leta dogaja na njem in ob njem, 35 let so ga imeli v posesti samo komarji. Ptujski svetniki imajo vedno tudi deljena mnenja o Mestnem stadionu, zdaj so na udaru reflektorji, potrebujejo jih športniki, ne nogomet, saj ga v 80 odstotkih uporabljajo mladi oziroma atleti. Peter Pribožič (N.Si) je nezadovoljen, ker se je pustil pretentati, da je pri proračunu za 2009 odstopil od dopolnila o ureditvi Ormoške od krožišča do Spuhlje, saj postavke tudi ni v letu 2010. 150 tisoč evrov, kolikor jih je v proračunu za to leto za projekt Evropske kulturne prestolnice 2012, je po njegovem dokaz več, da za ta projekt nimamo pripravljenih stvari. Nujna bi bila tudi posebna razprava o tem projektu na mestnem svetu, pobuda je bila dana, realizacije pa še ni, tudi projektni vodja še ni imenovan. Tudi najemnina za MG bi morala biti nižja glede na ugotovljene napake in stroške odpravljanja napak, je prepričan Pribožič. V proračunu za 2009 in 2010 pa bi moralo biti tudi več sredstev za dejavnost Rdečega križa in Karitasa glede na zaostrovanje socialnih problemov.
Iniciative se ne dajo
Naelektrene tone pa je bilo
zaznati tudi v točki Pobude in vprašanja, v kateri so tokrat kar deževala ustna vprašanja, čeprav bi jih svetniki morali praviloma podati pisno. Marjan Kolarič še vedno ne ve, koliko Ptujčani plačujemo za vodo, koliko na Ptuju znaša okoljevarstvena dajatev, eno navajajo v Komunalnem podjetju, drugo pa je zapisano na mesečnih položnicah. Govoril pa je tudi o iniciativnem odboru Podvinci, ki pričakuje, da se bo župan z njimi dobil. Če se že ne želi sestati s predsednikom Aleksandrom Vodo, naj se vsaj sestane s tremi izobraženci, ki so se vključili v delo odbora. Počakali bodo do 20. marca, če odziva ne bo, bodo začeli stvari zaostrovati. Silva Fartek (SDS) je ponovno govorila o najemninah za grob na haj-dinskem pokopališču, ki so za občane ČS Breg-Turnišče višje, ker MO Ptuj ne plačuje investicij na tem pokopališču. Zdaj bodo zadeve preučili, če je to po zakonu sploh mogoče, je povedal ptujski župan. V Spuhlji pa je ponovno vroče zaradi Gajk, odlagalno polje je polno preko mere, kam z odpadki v bodoče, je vprašal Konrad Rižner (LDS). Govori se tudi, da bo v posel z odpadki skozi stranska vrata, brez nadzora krajanov Spuhlje in MO Ptuj, vstopila Surovina, ki je od Bolcarja kupila sporni zemljišči, ki jih MO Ptuj potrebuje za širitev odlagalnih polj in za kateri je predlagala razlastitev. Na ta zelo kočljiva vprašanja želijo imeti čim prej odgovore. Če jih ne bo, se lahko kaj hitro zgodi zapora odlagališča.
Pri osnutku obravnave odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v MO Ptuj se je svetnica LDS Lidija Majnik
zavzela za to, da se v ta odlok zapišejo standardi, ki jih pričakujemo, ne pa posnetek stanja. Potrebno bi bilo urediti žarni zid, raztros pepela, skupinske grobove, kapelo, sodoben poslovilni prostor, sanitarije in ne samo to, da bo upravljavec kosil skupne površine. Tudi glede dreves bo potrebno že nekaj reči, ali bo listje nekdo čistil ali pa se bo končno ugotovilo, da za to območje listnata drevesa niso primerna. Verjetno pa tudi razvrstitev v pogrebnem sprevodu ni zapisana pravilno, ugotavlja Peter Pribožič, če gre za verski pogreb, je na čelu pogrebnega sprevoda versko znamenje.
Čeprav mestne svetnike občasno zelo skrbi za usodo mestnega jedra in njegov utrip, se pri osnutku odloka o rabi javnih površin in občinskih taksah v MO Ptuj, po katerem se bodo takse za gostinske vrtove, kioske, cvetje, gradbene odre in podrejeno rabo javnih površin, to se dogaja ob zabavnih prireditvah in shodih, povečale, tokrat niso oglasili. Za stalni kiosk v Volk-merjevi ulici je doslej letna najemnina znašala nekaj več kot 777 evrov, po novem skoraj 929, za gostinski vrt pod gradom v I. coni je v eni sezoni (183 dni) občinska taksa znašala slabih 286 evrov, po novem bo skoraj 403, na Mestnem trgu pa je za gostinski vrt na površini 120 m2 doslej taksa znašala za eno sezono slabih 1600 evrov, po novem pa bo kar 2196 evrov. Morda pa so na svetniški molk vplivale primerjave z nekaterimi drugimi mestnimi občinami, na primer v MO Maribor znaša letna taksa za 120 m2 gostinskega vrta v prvi coni kar dobrih 4488 evrov.
MG
Markovci • Na izredni seji spet vroče zaradi Sobetincev
Bodo vohali gnojnico ali orhideje?
Po pričakovanju je bilo na torkovi izredni seji sveta občine Markovci spet vroče zaradi nameravane gradnje bioplinske naprave v Sobetin-cih. Sedanji lastnik propadajoče farme, Korent, naj bi že sklenil posel z avstrijskim vlagateljem, ki načrtuje bioplinsko napravo zmogljivosti 2,3 MW; največja Korentova upnika, Prekmurca Marjan Kolar in Miran Vargazon, pa se potegujeta za prevzem farme, v kateri naj bi število živine zmanjšala za polovico in zgradila napravo zmogljivosti 1 MW, s katero naj bi ogrevali rastlinjake za vzgojo orhidej. Do sedaj opeharjeni Sobetinčani pa so očitno proti obema in vsakemu napredku, saj gradnje bioplinske naprave enostavno ne dovolijo.
Ker se župan občine Markovci Franc Kekec še ni vrnil s sestanka v Ljubljani, je po njegovem pooblastilu prvi del pete izredne seje v torek, 10. marca, vodil podžupan Jože Bezjak. Brez posebne razprave so soglasno in dokončno potrdili predlagane spremembe odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave, kar je bil po besedah direktorice občinske uprave
Marinke Bezjak Kolenko
glavni vzrok za sklic izredne seje, saj mora biti do 31. marca sklep o sprejemu že v Ljubljani, če si želijo zagotovili 50-odstotno sofinanciranje iz državnih virov. Sicer pa je bistvo predlaganih sprememb, ki so v glavnem posledica usklajevanja z zakonodajo in novimi razmerami, na prejšnji seji podrobneje predstavila direktorica skupne občinske uprave Alenka Korpar.
Na predlog Slavka Rožmarina, predsednika odbora za negospodarske dejavnosti, so po skrajšanem postopku sprejeli predlagane spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, saj gre le za spremembe v sestavi sveta zavoda, v katerem bo odslej tudi predstavnik zaposlenih. Po predhodni uskladitvi so soglasno sprejeli tudi predlog novih kriterijev za sprejem otrok v markovski vrtec. Za novega člana sveta javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pa so soglasno potrdila Branka Širca.
So Prekmurca prehiteli Avstrijci?
Po krajšem premoru se jim je v osrednji točki ob obravnavi trenutno najbolj pereče problematike, umestitve bio-plinske naprave v Sobetincih, že pridružil tudi župan Franc Kekec. Ta je v kratkem predstavil dosedanji potek dogodkov ter pri tem pojasnil, da se je dopoldne na Občini oglasil Marjan Kolar, eden od potencialnih investitorjev nameravane izgradnje bio-plinske naprave v Sobetincih, ter jih seznanil z nekaj novimi dejstvi. V dopisu, ki so ga prejeli tudi vsi svetniki, Kolar ugotavlja, da je sedanji lastnik farme Korent posameznikom in vasi Sobetinci storil že precej finančne škode ter slabe volje med krajani in da naj bi se prav Korent že pred časom dogovoril za sodelovanje z avstrijsko firmo Agrintz, ki se ukvarja z bioplinskimi napravami. Zaradi poslovnega sodelovanja s Korentom in njegovega dolga do Marjana Kolarja in Mirana Vargazona
slednja vidita edino možnost povrnitve dolga v prevzemu firme, ki je trenutno še v lasti Korenta, in v poplačilu neporavnane obveznosti tudi do povrtninske zadruge, ki naj bi imela posredno okoliškim kmetom - dobaviteljem sila-žne krme - za okoli 270.0000 evrov dolga. S prevzemom naj bi poplačali tudi vse upnike Korenta, za kar naj bi imeli tudi notarski zapis s predkupno pogodbo, vknjiženo v zemljiški knjigi.
Koren pa med drugim pojasnjuje tudi, da je med krajani Sobetincev očitno prišlo do zamenjave, saj naj bi Mirana Vargazona zamenjali z Avstrijci iz firme Agrintz, ki je povezana s Korentom in želi nadaljevati proizvodnjo govejih pitancev z avstrijskim kapitalom ter dobavljati gnojevko 1400 govedi, ki naj bi jih uslužnostno pitali z avstrijsko skupino iz Gradca. Za gradnjo bioplinske naprave zmogljivosti 2,3 MW naj bi že ustanovili podjetje Biogas Sobetinci, d. o. o., s sedežem v Mariboru, ki naj bi po pravni poti in brez sodelovanja z občino in lokalno skupnostjo začela delovati na farmskem prostoru, saj jim to zakonodaja dopušča. Koren in Vargazon trdita, da je njun pristop drugačen, saj sta se najprej obrnila na župana, ki predstavlja vse krajane, in mu podrobneje predstavila svoje načrte za prevzem farme in pozneje način obratovanja ter posodobitev celotne proizvodnje s poznejšo izgradnjo bioplinske naprave zmogljivosti 1 MW, v kateri bi uporabljali samo organske substrate iz zaprtega kroga delovanja v farmi. Število govejih pitancev v njej naj bi zmanjšali za polovico, to je na samo 750 glav živine.
Gnojnica ali orhideje, to je zdaj vprašanje
Prekmurca sta svetnikom v omenjenem dopisu celotno tehnologijo podrobneje predstavila. Med drugim pojasnjujeta, da naj bi poleg bioelektrarne v Sobetincih postavila še dva večja rastlinjaka, v katerih naj bi v sodelovanju s podjetjem Ocean Orchids vzgajali orhideje, kar omenjeno podjetje v Dobrov-niku v Prekmurju že počne. Rastlinjake naj bi v hladnejših dneh ogrevali z energijo, ki bi jo pridobili z bioplinsko napravo, ob tem pa bi domačinom lahko ponudili tudi nova delovna mesta, odprte pa naj bi bile tudi številne druge možnosti; od turističnih ogledov vzgoje orhidej do prodajaln s spominki ipd. Domačinom bi lahko ponudili tudi ogrevanje njihovih
domov, in to po proizvodni ceni, ki predstavlja le 25 odstotkov tržne cene električne energije.
Bistvo vsega, kar se bo zgodilo v Sobetincih, pa je po mnenju župana Franca Kekca v odločitvi vaščanov samih. Sicer jim je priporočil, da se o nadaljnjem poteku dogovarjajo predvsem s Ko-larjem in Vargazonom, sam pa se zaradi hudih žalitev, ki jih je kot župan doživel na zadnjem zboru krajanov v Sobetincih, za sedaj umika. Župana je menda posebej prizadela trditev enega od krajanov, da prinaša Sobetin-čanom samo zlo in naj bi bil s strani Kolarja celo podkupljen.
Tudi trem, štirim krajanom Sobetincev, ki so na seji sodelovali kot gostje, je župan priporočal, da resno razmislijo o predlogu Kolarja in njegovega partnerja Vargazona, saj se njemu zdi ta rešitev še najpri-
mernejša, ob tem pa je izrazil bojazen, da lahko omenjena potencialna investitorja zaradi svojega ravnanja še odže-nejo. In potem jim ostane le še sodelovanje z dosedanjim lastnikom farme Korentom in avstrijskimi vlagatelji, ki pa očitno ubirajo drugo pot.
V zvezi z zahtevami So-betinčanov po spremembi prostorskega plana je Kekec poudaril, da za občino ni sprejemljivo, da bi že sprejeti prostorski plan zaradi njihovih zahtev spreminjali, ter dodal, da bi bila najboljša varianta, če bi občina vse skupaj odkupila, vendar za to nimajo potrebnih sredstev.
Sobetinčani se Kekcu opravičujejo
Svetnik Stanislav Toplak se je županu Kekcu v imenu vseh Sobetinčanov opravičil za vse morebitne žalitve, ki jih je doživel na zboru vašča-nov, ter ga obenem prosil, da še naprej sodeluje pri reševanju te problematike, saj mora kot župan ščititi interese svojih vaščanov, zato ga prosijo za pomoč. Kar se tiče pisma in neke vrste grožnje z avstrijskimi investitorji, pa je Toplak menil, da to vendarle ne gre kar tako; znano je, da mora vsak, ki želi nekje nekaj graditi, to početi tako, da ne bo dodatno obremenjeval tega okolja. Stališče Sobetin-čanov glede nameravane izgradnje bioplinske naprave pa je jasno, saj so odločno rekli NE, ker ne potrebujejo ne farme in ne naprave.
Župan Kekec je ponovno opozoril na dejstvo, da je po sprejetem prostorskem planu občine Markovci v Sobetin-cih dovoljena farma govejih pitancev, ob tem pa spomnil tudi na obljubo Korena, da
namerava število govejih pitancev zmanjšati za polovico, kar bo zagotovo vplivalo tudi na zmanjšanje ekološke obremenitve te vasi. Ob tem je izpostavil, da je njegova glavna želja samo izboljšati sedanje stanje v Sobetincih, ki je zelo obremenjujoče, gradnja bio-plinske naprave pa bi lahko to samo izboljšala, medtem ko bo v nasprotnem primeru po vasi še naprej smrdelo po gnojevki. Ni mu bilo povsem jasno, kako se lahko Sobetin-čani s farmo govejih pitancev strinjajo, z gradnjo bioplin-ske naprave pa ne, čeprav vsi vedo, da bi to dejansko pomenilo samo izboljšanje razmer. Po njegovem bi bilo smotrno pristaviti lonček in energijo, ki bi jo pridobili iz bioplinske naprave, izkoristiti za ogrevanje rastlinjaka za vzgojo orhidej, kjer bi se vaščanom obetala še kakšna dodatna zaposlitev.
Očitno to Toplaka še vedno ni zadovoljilo, saj je župana Kekca vprašal, zakaj se prav on tako vneto postavlja v vlogo investitorja, in ga spomnil, da je naloga investitorjev, da jih prepričajo o umestnosti izgradnje bioplinske naprave. Glede zahteve krajanov po spremembi prostorskega plana pa je pojasnil, da želijo Sobetinčani s tem doseči le to, da se lahko v farmo vhlevi le toliko govejih pitancev, kot jih to okolje prenese. Ker se je razprava očitno že preveč razgrela, je župan spomnil, da je ta točka na dnevnem redu samo kot informacija ter da ni njihov namen, da bi o tem sprejemali kakršno koli odločitev, čeprav je dosedanji lastnik Korent že zaprosil za soglasje.
S tem je soglašal tudi Milan Gabrovec, ki je ugotovil, da so sicer dobili že bistveno več informacij kot zadnjič, a očitno še vedno premalo. Menil pa je tudi, da bi bilo treba možnost izgradnje bio-plinske naprave, ki je očitno vse bolj realna, sprejeti kot veliko priložnost za to vas in bližnjo okolico, ne pa kot grožnjo. Takega mnenja je bilo še nekaj svetnikov, podžupan Črešnik je celo pojasnil, da naj bi kmet v Jablanah na območju občine Kidričevo prav v teh dneh dobil energetsko soglasje za izgradnjo podobne bioplinske naprave, kot jo načrtuje Koren v Sobetincih. Sicer pa je župan razpravo o tej problematiki zaključil z ugotovitvijo, da so sedaj na potezi Sobetinčani, in obljubil, da bo njihovo odločitev podprl, saj je sedanje stanje zaradi propadajoče farme nevzdržno.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Med najbolj vnetimi Sobetinčani, ki so proti gradnji bioplinske naprave, je tudi svetnik Stanislav Toplak.
Ivanjkovci • Društvo kot kulturno-turistično gibalo kraja
Jeruzalemska turistična cesta prepoznavna
Minuli petek so na občnem zboru povzeli delovanje Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci. Napovedanih in izvedenih je bilo precej novosti, uradnemu delu pa je sledilo veselo druženje.
Predsednik društva Franc Polič se je na zboru poslovil od te funkcije in je povzel svoje delovanje: »S temi štirimi leti sem zadovoljen, narejen je bil velik korak naprej. Kraj je postal prepoznaven, Jeruzalemska turistična cesta je veliko bolj znana, ponudniki bolj organizirani, prijele so se nekatere prireditve in preko spleta smo postali iskani. Vinogradniki, turistične kmetije, gostinci dajejo skupno ponudbo in ob prireditvah imajo tudi skupni dan odprtih vrat. Sami poskrbijo za različne vsebine in ponudbo, poenotijo pa se tudi glede cene. Za najavljene skupine lahko ponudijo marsikaj - od kulinarike, kulturnega programa in tudi prenočitve. Naša usmeritev ni množični, sindikalni turizem, ampak turizem srednjega razreda. Z masovnim turizmom bi uničili našo prekrasno pokrajino in potem nismo naredili nič. Želimo si zadovoljne goste,
s katerimi tudi mi uživamo in se imamo drug z drugim lepo.«
V Ivanjkovcih beležijo goste iz vse Evrope, največ pa je Nemcev, Avstrijcev, Angležev in Hrvatov. Med Slovenci so gostje doma predvsem iz Ljubljane z okolico ter Velenja.
Mala društva nimajo prihodnosti
Na občnem zboru je bila ena pomembnejših točk pripojitev Pevskega društva Ivanjkovci k TKD. Franc Polič je pojasnil: »To je naša strategija. Spoznali smo, da mala društva nimajo prihodnosti, ker je poslovanje društev izenačeno z gospodarskimi družbami. To pomeni, da društvo postane oseba zasebnega prava, nosilec pravic in obveznosti do davčne uprave in države, enako kot gospodarske družbe, to pa zahteva precej znanja, poznavanja
Predsedniško funkcijo je Franc dal nasledniku Samu Simoniču.
Foto: vki
Polič (levo) na občnem zboru pre-
V Ivanjkovcih želijo združiti čimveč društev pod eno streho. Tako se jim je pred dvema letoma pridružilo kulturno društvo, letos mešani pevski zbor, pred kratkim pa so ustanovili tudi ljudsko godbo, ki se je na občnem zboru prvič predstavila javnosti.
predpisov, ekonomije, poslovanja. Če je društvo malo, ni verjetnosti, da bi ga lahko zakonito vodil.
Pred dvema letoma se nam je pridružilo kulturno društvo, letos je prišla pobuda s strani Pevskega društva Ivanjkovci. Sicer pa pod našim okriljem deluje folklorna skupina, ki jo bomo razširili še s skupino starejših plesalcev. Zelo aktivna in uspešna je skupina za ohranjanje običajev, ki bi ji radi dodali še malo strokovnega vodenja. Aktivirati nameravamo tudi dramsko skupino, ustanovljena pa je bila ljudska godba.«
Novo ljudsko godbo vodita Branko Fifnja in Vinko Tušek. Nastal je iz večnega prizadevanja za to, da bi se nekaj dogajalo. Zato so ustanovili godbo, kjer bodo člani igrali kar tako, za dušo, da bi se lepo imeli, kot je povedal Branko Fifnja. Od skupno 11 članov je nekaj aktivnih muzikantov, nekaj pa se jih je priučilo. Še vedno pa k sodelovanju
Ptuj • O usodi javnega WC še nič določenega
Diksiji za turiste?
Ptujsko javno stranišče, ki je bilo dolgo kamen spotike zaradi neurejenosti, je že nekaj časa zaprto. Obnove zaradi visokih stroškov ne bo.
Zdaj v MO Ptuj iščejo začasno rešitev. Pričeli so iskati predračune za obnovo stranišča v Slomškovi ulici na ho-
dniku, ki povezuje dva lokala, pivnico Zlatorog in bar Napoleon. Ko bodo znani stroški obnove, naj bi sofinanci-
Foto: Črtomir Goznik
ranje iskali tudi pri obeh gostincih, saj lokala ne moreta obratovati brez stranišč. Še vedno pa razmišljajo o di-ksijih, a se ne ve, kje bi bile lokacije zanje, saj v mesto, kulturni spomenik, zagotovo ne sodijo. Najbolje bi bilo, če bi javna stranišča uredili v katerem od manjših lokalov v mestu, ki niso primerni za druge dejavnosti. Po najbolj optimistični napovedi naj bi stranišče v Slomškovi uredili v drugi polovici leta. To, da najstarejše slovensko mesto ne premore javnega stranišča, pa mu zagotovo ne more biti v ponos.
MG
vabijo vse, ki bi jih to veselilo. Začeli so s skladbami, ki gredo najbolj v uho publiki in godbenikom. Za svoj prvi nastop so zaigrali Avsenikove Na Golici, Kam le čas beži in Na Robleku.
In ker je društvo registrirano tudi za šport, bodo prihodnje leto pričeli trenirati z ekipami malega nogometa. Precej članov pa že tudi tekmuje v različnih športih, zato se jim zdi škoda, da ne bi imeli matične podpore, ki jim jo lahko nudi domače društvo.
In kaj pravi Franc Polič o svojem nasledniku in novi pomlajeni ekipi, ki bo začela opravljati svoje delo in je prišla na lepo postlano, saj društvo dobro deluje in ima urejene vse formalnosti? »Ocenjujem, da gre za dobro generacijo, razlika med mano in temi, ki prihajajo, je v tem, da jaz za to delovanje nisem imel nobenega osebnega interesa, ker nisem ponudnik storitev. Ti mladi pa imajo poleg želje narediti kaj pozitivnega za kraj še osebni interes, saj se ukvarjajo s turizmom. Zdi se mi dobro, da tisti, ki potrebuje dejavnost, naj iz poslovnih razlogov vloži tudi svoj trud. To gotovo prinaša uspeh,« je optimističen Franc Polič, ki bo poslej samo še eden od 240 članov društva.
Novi predsednik društva je postal Samo Simonič, ki je prav tako ocenil, da je bilo društvo v preteklih letih zelo uspešno in da bo že zato treba nadaljevati v istem tempu. »Z novimi ljudmi pridejo nove ideje. Lažje jih bo izvajati, usklajevati in organizirati turistično in kulturno življenje, če bo več ponudnikov združenih pod eno streho,« je povedal Simonič, ki je bil o načrtih še bolj skrivnosten. Gotovo pa bo prioritetna naloga ureditev sprehajalne poti Ivanjkovci-Jeruzalem, o kateri razmišljajo že dalj časa. Veliko turistov uživa v sprehodih med vinogradi, v društvu pa bi radi, da to postane bolj organizirano, označeno in urejeno.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Cirkovce • Gledališčniki vabijo na Kurbe
Dramska sekcija Prosvetnega društva Cirkovce pripravlja v soboto, 14. marca, premiero predstave Kurbe (ali politika je kurba), ki jo bodo odigrali za abonente, v nedeljo, 15. marca, ob 19.00 pa bo prva ponovitev. Dogajanje komedije je umeščeno v čas pred koncem prve svetovne vojne na dalmatinski otok pod avstrijskim nadzorom. Na otoku so ostala dekleta, članice tako imenovane baletne skupine, ter poročnik avstro-ogr-ske vojske. Odrezani so od sveta, sredi slabega vremena, s puškami in nekaj hrane... Radoživa in živopisnapredstava ponuja jedko nasmejano metaforo, pravzaprav krilatico za vse čase, da je politika to, kar je naslov te predstave.
TB
Ljutomer • Gledališčniki z novo komedijo
Ljutomerska gledališka skupina je pred premier-nim nastopom letošnje odrske sezone. To soboto zvečer se bo predstavila z delom režiserja Srečka Centriha, s komedijo Šah mat avtorja Vinka Moderndorferja To bo Centrihova že štirinajsta režija, ki jo je pripravil za ljutomerske gledališčnike. V odrski predstavi številnih komičnih dogodkov, kjer se med prikrivanjem in razkrivanjem ljubezenskih prevar prepleta tudi politična satira, bodo ob Srečku Centrihu nastopili še Jožef Laba, Fanika Zo-rec, Mira Rebernik Žižek, Sonja Kolbl, Ljuba Erhatič, Petra Šilec in Albin Rožman. Po sobotni premieri bodo komedijo ponovili v Domu kulture še naslednji četrtek in petek, potem pa gostovali po mnogih slovenskih krajih.
NŠ
Kicar • Občni zbor gasilcev tUHllT
V soboto, 28. februarja, je bil 36. redni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Kicar, ki je minil v znamenju velikih sprememb za društvo. Med drugim so izvolili novega predsednika PGD Kicar (Stanka Vojska, kije vodil PGD Kicar zadnjih deset let, je zamenjal Srečko Herga), gospodarja (Vlado Tili) ter podpoveljnika (Benjamin Anžel). Društvo je končalo leto 2008 v pozitivnih številkah, uspeli so se udeležiti številnih tekmovanj in srečanj ter se izkazali ob trenutkih, ko je bila njihova pomoč potrebna, predvsem ob lanskoletnem požaru v Kidričevem ter neurju v avgustu. Da društvo opravlja svoje delo kvalitetno ter skrbi za dobre medsebojne odnose, je kazalo tudi dejstvo, da se je občnega zbora udeležil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in mnogi drugi. Občni zbor je odprla skupina Stari prijatelji iz Kicarja. PGD Kicar, ki šteje 117 članov, je pridobilo še dva nova člana in ima v svojih vrstah tudi najstarejšega člana PGD Kicar Antona Horvata, ki je slavil 35 let delovanja in so se mu poklonili tako, da so mu čestitali na domu pred občnim zborom.
PK
Foto: TB
Foto: NS
Foto: vki
Foto: PK
6 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 13. marca 2009
Ptuj • Obiskali smo Poslovno enoto TPV, d. d., Novo mesto
Agis plus odšel v zgodovino
Družba TPV - trženje in proizvodnja opreme vozil, d. d., Novo mesto, je v letu 2008 iz poslovnih in strateških razlogov kupilo podjetje Agis plus Ptuj, ki se je po lanskoletni pripojitvi v začetku januarja letos preimenovalo v TPV, d. d., PE Ptuj. Sicer pa sta družbi že v preteklosti
Ime Agis plus odhaja v zgodovino, poskušali pa ga bodo zadržati na vseh tistih izdelkih, ki jih je kot edini uspešno proizvajal. Podjetje je tudi lastnik certifikata kakovosti ISO/TS 16949:2002 za proizvodnjo štancanih in varjenih delov za sedeže in ojačitve karoserij, ključavnic ter nosilcev pogonov. Specializiralo pa se je za izsekava-nje, strojno obdelavo in sestavo (varjenje in montažo).
Ivan Erenda, direktor podjetja, je svojo poslovno pot pričel v Preventu, nadaljeval v Industriji usnja Vrhnika, po zaposlitvi v TPV pa je najprej opravljal funkcijo direktorja kakovosti, zatem je bil direktor PE Velika Loka, direktor PE Suhor, zdaj pa je direktor PE TPV na Ptuju. Zaradi prevzema direktorskega mesta se je z družino preselil na Ptuj, kjer se dobro počuti.
V tem trenutku v proizvodnji nekdanjega Agisa plus še ni prišlo do večjih pretresov, ohranjajo njegovo dosedanjo proizvodnjo, vezano na avtomobilsko industrijo, industrijo tovornjakov in prehramb-no industrijo. Nekaj izdelkov
so prevzeli iz drugih poslovnih enot, nekaj jih bodo uvedli na novo. Naslednji koraki, ki jih bodo naredili v proizvodnji, pa bodo že skladni s sprejeto strategijo in racionalizacijo, pravi Erenda.
Poslovno enoto na Ptuju so organizirali skladno z organiziranostjo vseh ostalih poslovnih enot v sistemu TPV. Nekatere službe, ki so se podvajale, na primer računovodska in prodajna, so ukinjene, ker jih bodo opravljali iz centrale. V proizvodnji se s številom
zaposlenih prilagajajo številu naročil. Posledice recesije so vidne, izvajajo prerazporeditev delovnega časa v okviru t. i. banke ur, delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas, so prekinili delovno razmerje, nekaj prekinitev dela pa je bilo pogojeno že s samo postavitvijo nove organizacije. V tem trenutku zaposlujejo okrog 80 delavcev. Pri izboru dobaviteljev dajejo prednost utečenim podjetjem, podjetjem, ki so dobra, ki se lahko hitro odzovejo. Možno pa da
skozi proces ocenitve, kdo ni bil izbran, pove Ivan Erenda, ko odgovarja na vprašanje, zakaj so nekaterim ptujskim prevoznikom prekinili pogodbe.
V letu 2009 je njihov prednostni cilj stabilizacija vseh procesov dela in njihova optimizacija s ciljem, da se čim
bolj poistovetijo z ostalimi enotami znotraj skupine TPV. V začetku januarja so pričeli vpeljevati tudi novi informacijski sistem. Hudih pretresov ne pričakujejo, verjetno pa bodo potrebne še kakšne korekcije v delovnem času, sicer pa so se bolj ali manj že prilagodili razmeram. Na
investicijskem področju pa je vse odvisno od tega, v katero smer bo šla strategija. Ta naj bi bila izdelana še letos. TPV je tudi podjetje, ki veliko da na izobraževanje in usposabljanje delavcev, eksterno in interno. Obstaja pa tudi Akademija TPV.
MG
Ptuj • Avtoprevozniki in kriza
Naročila manjša že za 40 odstotkov
Med tistimi, ki so prvi občutili krizo, so bili avtoprevozniki, saj se je z upadom proizvodnje zmanjšalo število prevozov. Že novembra lani so zabeležili 20-odstotni upad naročil, januarja letos pa so se po anketi, ki so jo izvedli v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, naročila zmanjšala že do 40 odstotkov, prevozniki pa so ob tem poročali tudi o pet odstotkov nižjih cenah svojih storitev znotraj države. Podobno stanje opažajo tudi v drugih območnih obrtno-podjetniških zbornicah.
■ V
Partnerji v tujini od slovenskih prevoznikov pričakujejo, da bodo za 20 odstotkov znižali cene prevozniških storitev, saj je nafta cenejša kot v letu 2005. Kriza je povzročila tudi močan upad registracije novih vozil. Pri tovornih vozilih nad 16 ton so že novembra lani na območju celotne EU registrirali kar 28,1-odstotni padec registracij. Ker želijo biti slovenski prevozniki konkurenčni, zahtevajo pomoč od države. Januarja letos so protestirali proti odločitvi vlade RS za povišanje cene pogonskega goriva zaradi dviga trošarin. Strošek goriva je v strukturi prevozne cene zelo visok, tudi do 40 odstotkov. Povišanje cene pogonskega goriva dodatno zmanjšuje njihovo konkurenčnost na domačem in mednarodnem trgu. Januarja je bilo brez dela že 2000 vozil, prodaja tovornih vozil pa je popolnoma zastala.
Slovenski prevozniki, člani OZS, so že pred leti med svoje zahteve vključili zahtevo po vračilu dela trošarine,
kar je že dolgo uveljavljeno v nekaterih evropskih državah. To je eden od ukrepov, s katerimi države lajšajo preživetje svojim prevoznikom. Cene pogonskih goriv so v tem trenutku že na evropski ravni, tako da prevozniki že preračunavajo, kje bodo točili gorivo. Nafta je cenejša na Madžarskem in Hrvaškem, enako ceno kot v Sloveniji ima v sosednji Avstriji, kjer pa je gorivo boljše kakovosti. Kot pojasnjujejo v OZS oziroma v OOZ Ptuj, je Slovenija imela do konca leta 2008 najnižjo trošarino, dovoljeno po evropski zakonodaji, znašala je 302 evra na tisoč litrov, zdaj pa znaša že 402 evra na tisoč litrov. Na celotno ceno prevoza vpliva trošarina v višini od 5 do 10 odstotkov. Kot pravijo prevozniki, gre za alarmanten podatek, saj ob pocenitvi nafte od prevoznikov vsi zahtevajo tudi znižanje cen prevozov.
Za svoje preživetje se slovenski prevozniki borijo na tisoč in en način. Naročniki jim že tako dolge plačilne
roke še dodatno podaljšujejo, dodatno pa jih stiskajo še z novimi zahtevami. Preživeli bodo lahko le najboljši in na-jiznajdljivejši, pri čemer pa ni zanemarljiv podatek, da cestni promet v Sloveniji neposredno zaposluje okrog 40 tisoč ljudi in ustvari okoli pet odstotkov BDP. Že tako težak
položaj slovenskih avtopre-voznikov bo dodatno otežil tudi napovedani dvig cene cestnin.
Država nagrajuje neredne plačnike
V tem trenutku že nastajajo nove zahteve slovenske obrti,
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Sega, predsednik sekcije za promet pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj: »Avtoprevozniki smo med prvimi občutili vse posledice gospodarske krize.«
zbirajo jih na regijskih posvetih, ki bodo potekali do srede aprila. Med njimi bodo zagotovo tudi prevozniške. Predstavili jih bodo na Forumu, ki bo 14. maja v Portorožu.
»Dodaten problem v tej krizi je plačilo DDV. Država nagrajuje neredne plačnike, še bolj pa tiste, ki nikoli ne plačajo računa z vračilom ali poračunom 20-odstotnega davka. Prevozniki moramo plačati DDV v 30 dneh, ne glede na to, če je račun s strani kupca poravnan. Kupec si vhodni davek poračuna v 30 dneh ali pa ga dobi vrnjenega v 60 dneh. Glede na to, da kupci podaljšujejo roke plačil do 150 dni, pomeni, da jih država dodatno nagradi s povračilom davka. Dvajsetodstotni davek od računa tako rekoč obračajo celo do 120 dni, kar pomeni brezobrestni kredit od prevoznika. Država omogoča tistim, ki nikoli ne plačajo računa, da dobijo še 20 odstotkov nagrade na neplačan račun od izvršitelja usluge. Po mojem mnenju je nujno potrebno, da bi se
DDV plačeval po plačani realizaciji, vračilo davka pa prav tako šele po plačilu opravljene storitve. Vračilo davka s 60 na 21 dni, kar je sedaj predlog, je še dodatna nagrada nerednim plačnikom, ki posledično še poveča krizo tistim, ki se trudijo biti redni plačniki in imajo kratek rok plačila. Nujno potrebno pa je urediti tudi vračilo trošarine, saj zaradi razlike v ceni goriva slovenski prevozniki že polnijo rezervoarje v tujini, kjer je gorivo cenejše. Subvencije nakupa novih vozil so prav tako več kot nujne, povečati je potrebno kontrolo nad nelojalno konkurenco,« še dodaja Slavko Šega, predsednik sekcije za promet pri OOZ Ptuj.
Ker se kriza v cestnem prevozništvu le še poglablja, so slovenski avtoprevozniki vlado že pozvali, da razglasi krizo v cestnem prevozništvu. Če jim vlada do 20. aprila ne bo prisluhnila,se bodo poslu-žili državljanske nepokorščine.
Radijsko novinarstvo je kot magnet
Po več desetletjih vodenja Radia Ptuj je dolgoletni odgovorni urednik Ludvik Kotar, ki je izjemno vplival na razvoj in umeščenost omenjene radijske postaje na slovenski radijski zemljevid, svoje mesto iz zdravstvenih razlogov prepustil novi urednici Anemariji Kekec. Ambiciozna Ptujčanka, ki je vodenje Radia Ptuj prevzela konec novembra lani, namerava nadaljevati hvalevredno tradicijo, dopolnila pa jo bo s svežimi in inovativnimi spremembami, s katerimi bodo ptujski radijci razveseljevali svoje zveste poslušalce.
Ptuj • Pogovor z odgovorno urednico Radia Ptuj Anemarijo Kekec
Anemarija Kekec, nova odgovorna urednica Radia Ptuj
Foto: DB
Radio Ptuj, ki ima naziv radijske postaje posebnega pomena, se že vrsto let uvršča med najbolj poslušane postaje v Podravju. Lansko leto je bilo zanj pomembna prelomnica z več vidikov. Zraven praznovanja častitljivega jubileja, 45 let oddajanja radijskega programa, je Radio-Ptuj dobil tudi novo vodstvo. Funkcijo odgovorne urednice je nadzorni odbor družbe Radio-Tednik Ptuj zaupal ambiciozni novinarki Anemariji Kekec.
Nova urednica je na Radiu Ptuj zaposlena natanko 10 let. Po izobrazbi je diplomirana novinarka, že v času študija pa je veliko delala in raziskovala različna medijska področja. Začela je kot časopisna poročevalka, nadaljevala na RTV Slovenija, nato pa se kljub drugačnim načrtom zaposlila na Ptuju pri reviji Veritas. Splet okoliščin jo je po štirih letih dela na omenjeni reviji pripeljal do družbe Radio-Tednik Ptuj, kjer se je preizkusila tako v časopisnem kot radijskem novinarstvu. »Po letih pisanja se mi je zazdelo, da sem se enostavno izpisala. Radio me je začel privlačiti kot magnet in tako sem dejansko začela pri njem. Odločila sem se, da je dovolj pisanja in da je čas, da začnem govoriti,« se svojih radijskih začetkov spominja simpatična urednica.
Poskusili ste se v vseh treh medijih, od časopisa do televizije in radia. Kaj je po vašem mnenju bistvena razlika dela pri
O poteku in izvedbi so se pogovarjali predstavniki MO Ptuj, Skupne občinske uprave, komunalni inšpektorici, predsedniki oziroma predstavniki če-trtnih skupnosti in podjetja Čisto mesto Ptuj. Kot je povedala
omenjenih treh medijih?
»Pri radiu je potrebna izredna fleksibilnost, takojšnja reakcija na dogodek in pozitivni adrenalin, ki ga radijsko novinarstvo prinaša: imam informacijo in želim jo takoj posredovati poslušalcem. Tudi televizija ima to možnost, a je novinar velikokrat odvisen od slike. Radio pa -tehnično gledano - potrebuje edino dobrega novinarja in oddajnik.«
Za vami je precej dolga doba dela na radijski postaji. Katere so bistvene spremembe, ki ste jih opazili v času svojega novinarskega dela? V kateri smeri je šel razvoj?
»V tem času je Radio Ptuj podaljšal program, začeli smo sodelovati v skupnem nočnem programu slovenskih lokalnih in regionalnih radijskih postaj, pričeli smo tudi pripravo in izvedbo več informativnih oddaj. Nekatere rubrike, kot je na primer Sredi dneva, so se bolj dodelale. Pred leti smo uvedli tudi rubriko Danes v Podravju, predvsem pa smo dali poudarek kritičnemu pristopu pokrivanja dogodkov v našem okolju in lokalnim temam. Nekoč smo oddajali tudi radijske dnevnike Radia Slovenije, a kasneje smo to opustili. Delati smo začeli tudi s pomočjo STA. Najpomembnejše pa je to, da smo se v tem času uspeli specializirati in postati osrednji lokalni medij. Naša prednost je tradicija in dejstvo, da smo med najbolj poslušanimi v Podrav-
predstojnica Skupne občinske uprave Alenka Korpar, želijo s to akcijo opozoriti na stanje nepravilnega ravnanja z odpadki, ki se zaradi tega znajdejo v okolju, ne pa na deponiji, prav tako pa tudi na preventivni pomen
ju. Lani smo uspeli število poslušalcev izredno povečati, posluša nas namreč 46 tisoč poslušalcev, torej 7 tisoč več kot v letu prej. Po mojem so k temu porastu prispevale tudi nekatere spremembe, ki so se dogajale v lanskem letu.«
Med temi je najbrž tudi nova konkurenca, nova ptujska radijska postaja. Je njena uvedba kaj vplivala na vaše delo?
»Vsaka konkurenca je dobrodošla in prepričana sem, da nam je to dalo nov zalet in nove izzive. S tem se je pokazalo, da Ptuj postaja pravo mesto. Če se pojavita dva radia, pomeni, da se razvijamo tudi na tem področju. Pogrešam
zaradi varovanja okolja in vpliva na zdravje ljudi.
V letošnji akciji bodo poskušali najti vse črne packe v naravi, divja odlagališča, ki jih je vedno več. Med samo akcijo naj bi manjše tudi očistili. Udeležencem akcije so tudi priporočili, da v evidentiranju teh odlagališč skušajo pridobiti tudi podatke, ki bodo inšpektorjem pomagali pri odkrivanju onesnaževalcev okolja. Območij, ki jih bodo letos čistili, ne bodo bistveno spreminjali, prav tako tudi ne mest, na katera bodo odlagali nabrane odpadke. Znova se bodo lotili tudi čiščenja obrežja Drave, ki sploh ne bi smelo biti onesnaženo vsaj v tistem delu, kjer lovijo ribiči, saj se sicer izpričujejo za varuhe narave, za seboj pa na mestih, kjer lovijo, puščajo veliko odpadkov.
še ta pristop in večjo raznolikost tudi pri televizijskem novinarstvu. Dejstvo sicer je, da smo morda z uvedbo nove radijske postaje kaj potencialnih poslušalcev izgubili, a to večinoma sploh niso bili naši poslušalci, temveč poslušalci mariborskih komercialnih postaj. Naši zvesti poslušalci pa so ostali z Radiem Ptuj, saj jim je naša vsebina ostala blizu.«
Pred vami je Radio Ptuj več kot 20 let vodil Ludvik Kotar. V tem času je ptujski radio praktično postal to, kar danes je: ena najbolj poslušanih postaj v Podravju. Kako gledate na njegovo zapuščino?
To bi morali imeti v mislih tudi ribiški nadzorniki, ki nadzirajo ribiče zaradi ribiških izkaznic. V šolah pa naj bi čistilne akcije opravili kar v okviru naravoslovnih dni. Za seboj naj bi v letošnji akciji bolj kot v prejšnjih počistili tudi ptujski srednješolci, ki s svojim početjem onesnažujejo zlasti okolico doma krajanov Ljudski vrt in trgovine Rimska peč, Volkmerjevo in Peršonovo ulico, okolico garaž pri Rimski peči, pešpot ob Grajeni, okolico trgovine Panorama, športno igrišče v ČS Panorama in še nekatera druga območja.
O poteku in izvedbi letošnjega spomladanskega čiščenja okolja bodo govorili tudi na sejah svetov četrtnih skupnosti, ki se bodo zvrstile do konca marca.
MG
»Vsi doseženi rezultati našega Radia so plod izjemnega timskega del. To je dediščina, ki sta mi jo zapustila dolgoletni odgovorni urednik Ludvik Kotar in Marija Slodnjak, ki je nadomeščala Ludvika Kotar-ja v času njegove odsotnosti. Takrat smo bili tudi na udaru prihajajoče nove konkurence in oba sta mi pustila odlično popotnico. Rezultati, ki sta jih dosegla, so bili izjemno visoki in moja naloga je, da jih ohranim takšne, kot so, in po-slušanost obdržim ali še povečam, program pa ohranim zanimiv za vse poslušalce. Vesela sem, da imam v svoji ekipi tim mladih, ambicioznih ljudi in da je interes za delo pri nas precejšen. Radijski medij je enostavno magnet, ki te pritegne.«
Kakšna je vaša vizija Radia Ptuj?
»Moja vizija je izredno ambiciozna. Želim, da Radio Ptuj v času digitalizacije, ki prihaja, postane sodoben slovenski radio, ki bo oddajal iz našega lepega mesta in bo pokrival dogodke tudi širše, ne le v ptujski javnosti. Sodobna slovenska radijska postaja je moj glavni cilj in mislim, da smo tej viziji že izjemno blizu. Smo v vrhu najbolj poslušanih radijskih postaj, kar kaže, da delamo dobro. Zagotovo nam še kaj manjka, a bomo svoj program še izboljševali. Pred kratkim smo začeli uvajati ponovno tudi otroško oddajo in odziv je odličen. Ugotavljamo, da je Radio Ptuj pravi družinski radio.«
Največkrat pa letijo kritike s strani mlajše populacije poslušalcev. Ali nameravate kaj postoriti tudi na tem področju in morda uvajati kakšne dodatne vsebine, ki bodo blizu tudi mladim poslušalcem?
»Trudimo se to spremeniti
in delamo na tem, da bodo večerni programi bolj namenjeni mladostnikom. Letos smo imeli tudi javljanja iz karnevalske dvorane, ki so bila namenjena vsem mladim po srcu, in odziv je bil izjemen. Sobotni večeri in popoldnevi ter nedeljski večeri kažejo, da nas poslušajo tudi mladostniki, sicer v manjšem obsegu kot starejši, a vendar smo zadovoljni. V vsakem primeru pa vem, da bo na tem področju treba narediti kaj več, moj načrt je dati poudarek mladostniškim vsebinam predvsem ob vikendih.«
Nekatere programske spremembe v teh štirih mesecih vašega vodenja smo že spoznali. Se obetajo še kakšne bistvene novosti?
»Res je, nekaj stvari smo že spremenili. V načrtu imam še veliko sprememb, a jih bomo uvajali postopno, ker menim, da je to najboljši pristop. V vsakem primeru pa načrtujemo spremembe v dopoldanskem programu. Naš jutranji program je izredno poslušan in to število poslušalcev želimo ohraniti skozi ves dan. Problem izgube poslušalcev po jutranjih programih ugotavljajo domala vse radijske postaje. Na tem področju bomo nekaj vsekakor ukrenili, najbrž bomo nekaj oddaj ukinili in uvedli nove atraktivne oddaje. Pogovarjam se tudi z novimi morebitnimi sodelavci, ki imajo sveže ideje. Upam, da se bodo naši ekipi osmih stalno zaposlenih in zunanjih sodelavcev pridružili še kakšni novi.«
Načrtov je najbrž veliko, a kot zmeraj je za realizacijo treba zagotoviti sredstva. Glede na to, da je svetovno gospodarstvo prizadela recesija, me zanima, ali menite, da se bo ta poznala tudi v kakovosti radijskih programov in vsebin?
»Recesija se zagotovo že čuti povsod, a kolikor sem seznanjena, kakšnih bistvenih vplivov na naš program še nima. Imamo pripravljenih nekaj preventivnih ukrepov, ki bodo izpeljani v skrajni situaciji. V tem letu pa kljub recesiji upamo na nekaj investicij na oddajnikih, da se izognemo morebitnim izpadom, in investicije posodobitve v studiu. Drugih večjih projektov pa zaenkrat ne načrtujemo. Kar pa se tiče vpliva recesije na oglaševanje, pa mislim, da je pri nas še ni tako čutiti. Morda le pri oglaševanju avtomobilske industrije, ki jo je svetovna gospodarska kriza najbolj prizadela. Meni je recesija izziv, saj vem, da za dežjem zmeraj posije sonce.«
Dženana Becirovic
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Spomladansko urejanje okolja
Poiskali bodo črne packe v okolju
V MO Ptuj je 11. marca potekal sestanek o veliki spomladanski akciji urejanja in vzdrževanja čistega okolja na območju MO Ptuj, ki bo potekala 4. aprila. Občanke in občane pozivajo, da se akcije množično udeležijo. S podatki o akciji naj bi prišli do slehernega občana in občanke, saj se v zadnjih letih kot posamezniki slabo odzivajo, levji delež v vsakoletnih akcijah nosijo najrazličnejša društva.
Dornava • S seje občinskega sveta
V nižini zamenjave, na hribu pozidave
Dornavski svetniki na svoji zadnji seji minuli teden niso sprejemali ravno tektonskih odločitev, ki bi bistveno posegale v življenje občanov. Ne glede na to pa je bilo slišati kar nekaj zanimivih informacij o projektih, ki se jih bodo lotevali ali bi se jih vsaj želeli lotiti.
Med takšnimi »želenimi« zadevami je gotovo predlog župana Rajka Janžekoviča, da bi stavbo župnišča ob cerkvi sv. Doroteje zamenjali z učiteljskim blokom tik ob cerkvi, s čimer naj bi pridobili obe strani, tako župnišče kot občina. Če bi zamenjava uspela, bi občina pridobila zaokrožen kompleks zemljišča, na katerem bi bilo po mnenju Janžekoviča smiselno postaviti še kakšen več-stanovanjski objekt (podoben, kot se zdaj gradi na lokaciji stare šole), cerkvena srenja pa bi se rešila prevelikega župnišča, nekoč grajenega za potrebe samostana in prav tako zaokrožila svoje parcelno imetje ter tako pridobila dodaten prostor za parkirišča in morebitne druge prireditve.
Občini župnišče, župniji pa blok
O nameri oz. želji zamenjave je župan že pisno obvestil cerkveni svet, župnika in provin-ciala, občinskim možem pa je na seji pojasnil, da zamenjava sicer ni finančno najugodnejša varianta za občino, je pa najprimernejša rešitev za prihodnost občanov in faranov: »Najmanj dela bi bilo, če bi stanovanja v starem bloku lepo odprodali in dobili v občinsko blagajno, po uradni cenitvi, okoli 125.000 evrov, s parcelo vred največ 150.000 evrov. Vendar bi se potem kaj hitro pojavil problem izgleda in vzdrževanja propadajočega bloka. Druga možnost
Polenški svetnik Franc Kukovec je jezno zavrnil podžupana Šila-ka, da so govorice o še eni dvorani na Polenšaku neresnične; uredili naj bi namreč le večnamenski prostor, predvsem za potrebe etnografske zbirke.
bi bila, da se ohrani sedanje stanje v naravi, stari blok zrušimo in se zgradi nov na osnovi jav-no-zasebnega partnerstva, vendar s tem preprečimo možnost zaokrožitve parcele župniji. Z zamenjavo oboji pridobimo največ, res pa je, da je to tudi največji strošek za občino, saj bi bilo potrebno v župnišče vložiti okoli 200.000 evrov za preureditev bodisi v klasična ali varovana stanovanja. Zraven pa bi bilo nujno dokupiti še zemljišče za parkirišča.« Janže-kovič je ob tem še pojasnil, da so se z odgovornimi v župni-šču dogovorili o cenitvi vseh predmetnih nepremičnin, ki mora biti opravljena do začetka maja, nato pa se bodo sredi maja ponovno srečali na pogovorih, kako naprej.
Občinski svetniki proti ideji
načelno niso imeli pripomb, slišati je bilo le, da je med ljudmi precej neodobravanja, saj naj bi večji del župnijske stavbe farani zgradili sami in jim očitno ne odgovarja, da bi zdaj z njihovim premoženjem samovoljno upravljala občinska oblast. Proti zamenjavi je bil odločno le svetnik Janez Lah, ki se mu je zdelo bolje, če se stanovanja odprodajo, kot pa da »občina spet daje parcelo nekomu zastonj, da bo na njej gradil«. Takšno razmišljanje je za nekaj trenutkov dvignilo pritisk županu: »Kaj smo mi dali zastonj? Nič! Zdaj se oglašajo tisti, ki so nekoč največ dajali zastonj, in to se ve! O javno-za-sebnem partnerstvu ne bom več razlagal; vsakemu je lahko jasno, da smo na ta način pri nas prodali zemljišče za dva- do
Tokrat je »pasjo bombico« na seji vrgel podžupan Milan šilak (na sredini), ki ga je zanimalo, kakšna kulturna dvorana naj bi se ob kulturno-gasilskem domu še gradila na Polenšaku, kdo bo to financiral in kako to, da se bo urejanje še enega večnamenskega prostora dogajalo prav v času gradnje vaškega doma ...
trikratno ceno, saj smo dobili stanovanja z mnogo višjo vrednostjo, kot je cena parcele!«
Figa polenškemu župniku
Cerkvena problematika pa se je na dnevnem redu zadnje seje znašla še enkrat; polenški župnik je namreč »po večletni tradiciji« na občinski svet naslovil prošnjo za plačilo kurilnega olja. Toda s prošnjo je letos mahnil krepko v prazno; približno tako, kot so njegovi farani mahnili v prazno s prošnjo po namestitvi antene za mobilno telefonijo na cerkve-
Jeruzalem • Volilna skupščina Vinisa
Šosterja nasledil Roman Štabuc
Pred 12 leti je bila ustanovljena Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije - Vinis z namenom, da spremlja in sproti opozarja na problematiko s področja vinogradništva in vinarstva. Njen predsednik je bil vse od ustanovitve do razrešitve na nedavni volilni skupščini v prostorih vinskega hrama Brenholc na Jeruzalemu Ljutomerčan Stanko Šoster.
V obsežnem poročilu o delu Zveze v lanskem letu je Šoster izpostavil splošno ugotovitev, da novoustanovljena vinorodna dežela Štajerska Slovenija zaostaja v obsegu obnove vi-
nogradov. Prav tako je ugotovljeno, da so odkupne cene grozdja nižje kot v vinorodnih deželah Posavje in Primorska. Enako velja za odkupne cene v sosednji Avstriji in na Hrva-
škem. »Tudi s prodajnimi cenami ne moremo biti zadovoljni. So nižje kot drugod v naših in tudi tujih vinorodnih deželah. Smo razdrobljeni in nepovezani. Izgubili smo sloves šta-
Dobitniki priznanj v družbi župana občine Ormož Alojza Soka
jerskih vin,« je z veliko mere kritičnosti ocenjeval sedanji položaj na štajerskem vinogradniškem območju. Odhajajoči predsednik je še poudaril, da bi morali biti uspešnejši, saj imajo vinogradi odlično lego, pridelava vina pa je ob zagotovljeni ustrezni količini na konkurenčni kakovosti.
Za aktivno delovanje v vinogradniških društvih so bila podeljena priznanja. Prejeli so jih: Jurij Malovrh (Šentjur), Franci Marko (Škocjan), Jurij Cvitanič (Haloze), Jani Gašparič (Pre-kmurja), Amalija Lukner (NO Vinis), Pino Jože Klabjan (UO Vinis), Franc Škrobar (Radgon-sko-Kapelske gorice), Mirko Kraševec (Vojnik) in Mojca Druzovič (Vitomarci). Za uspešno promoviranje slovenskih vin pa je bilo priznanje podeljeno vinskima kraljicama Slovenije Maji Benčina (2007) in Svetlani Širec (2008).^
Niko Šoštarič
nem zvoniku. Razprave okoli te točke tako na seji sploh ni bilo; enoten odgovor prav vseh svetnikov (no, morda jih je nekaj s polenškega konca modro obmolčalo) je bil, da bi si kurilno olje lahko gladko plačeval s ponujeno najemnino za postavitev antene in da (zato) občina te prošnje ne bo odobrila.
Z župniščem in anteno pa se polenška problematika še zdaleč ni zaključila. Župan je namreč povedal, da so po javnem razpisu za izbiro izvajalca gradnje gasilsko-kulturnega doma na Polenšaku izbrali Gra-dis, d. d., Ptuj kot najcenejšega izmed kar 14 ponudnikov! Višina ponudbe za izgradnjo doma pa kljub temu znaša nekaj čez 500.000 evrov brez DDV (najdražji ponudnik je navedel skoraj 800.000 evrov).Član komisije za odpiranje ponudb Jožef Hojnik je ob tem povedal, da je vse potekalo po pravilih in pritožb na izbiro ni bilo, padla pa je pripomba, da si takšno ceno lahko privošči le Gradis in to verjetno na račun izgradnje Vile pri lipi ...
Podžupan dvomi v čiste finančne posle
gradenj
Na morebitno prikrito meše-tarjenje z občinskim denarjem je kasneje še enkrat nakazal podžupan Milan Šilak: »Slišati je, da bo polenško Turistično društvo v času izgradnje novega gasilsko-kulturnega doma gradilo svojo kulturno dvorano. Zanima me, koliko je resnična ta informacija, ki se širi med ljudmi, obenem pa bi rad izvedel, kako bo zdaj s sofinanciranjem tega doma. Rečeno je namreč bilo, da bodo finančno in drugače pomagala vsa polen-ška društva, da naj projekt ne bi stal več kot 350.000 evrov, pri čemer naj bi občina sofinancirala 200.000 evrov, iz razpisa pa smo pridobili 140.000 evrov. Skupaj z DDV pa bo zdaj dom stal kar 600.000 evrov. Kdo bo plačal razliko in zakaj je potrebna še ena velika dvorana na lokaciji nekaj metrov
vstran?!«
Najprej se je oglasil župan Janžekovič s pojasnilom, da za gradnjo druge kulturne dvorane občina ni obljubila niti evra in jo bo gradilo Turistično društvo izključno s svojim denarjem ter da dogovor o tem, da bodo polenška društva sofinancirala gradnjo doma, še vedno velja.
Srborito pa se je za svoje potegnil polenški svetnik in predsednik TD Polenšak Franc Ku-kovec: »Žalosti me, podžupan, da nasedate govoricam! Res je, da bomo člani našega TD uredili nov prostor, vendar za namene etnografskega muzeja. Zato se bomo tudi prijavili na razpis kulturnega ministrstva, in če bomo uspešni, bo gradnja stekla toliko hitreje, v nasprotnem primeru pa pač počasneje. Vsekakor pa bomo etnografski muzej urejali s svojim denarjem! Nič nismo prosili nikogar za denar, res pa tudi ne govorili o tem, ker ne vemo, kako bo z razpisom!«
Šilak pa se ni dal kar takoj ugnati: »Torej so govorice popolnoma neresnične? Ne gre za dvorano, ampak konkretno samo za etnografski muzej in nič drugega ?!« Pri tej »puščici« je Kukovec za sekundo ostal v zagati, pomagati mu je hotel župan z besedami, da je po Dornavi vedno slišati veliko neresničnih ali prenapihnje-nih govoric, vendar čisto tako v tem primeru ni bilo. Kukovec je namreč na zadnje Šilakovo vprašanje povedal: »Trenutno smo v fazi idejnih zasnov, po katerih se bo urejal manjši prostor, ki bo lahko tudi večnamenski, ne le za potrebe etnografskega muzeja. Delali pa ga bomo z lastnim denarjem društva za dobro vseh Polen-šanov!«
Podžupan Šilak je bil s tem odgovorom očitno zadovoljen; nekoliko tišje, med zobmi, mu je padla le še pripomba, da je zanimivo, kako se večnamenski prostor za potrebe etnografskega muzeja gradi ravno v času, ko se bo gradil tudi vaški dom.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Videm • Z zadnje seje občinskega sveta
Colnicek za svetniski zbor
Ena zanimivejših novic na zadnji seji videmskega občinskega sveta, kjer se tokrat ni zgodilo ali izreklo nič posebno pomembnega, je bila ta, da si je občina omislila nakup svojega čolna, kljub temu ali pa morda ravno zato, ker jim v načrtih ureditve Ptujskega jezera ne pripada niti en sam samcat privez. Ampak čoln pa imajo in v prihodnje bo tako treba držati pesti, da se med njimi in sosednjo občino ne bodo vnele še pomorske bitke za mejo, ne le ozemeljske kot doslej.
Bodo pa svoj čoln, ki so ga že pripeljali, menda privezali nekje pod občinsko stavbo, na redno poplavljajoči Dravinji, in ga uporabljali, vsaj tako je bilo slišati, za reševanje v primerih naravnih katastrof; verjetno so bile res mišljene poplave.
Občinski svetniki in svetnice z upravo vred se bodo torej v primerih nevarnih dvigov voda lahko rešili s čolnom, čeprav, glede na to, kako plovejo in veslajo na sejah, še zdaleč ni rečeno, da se ne bodo z rešilnim čolnom vred na hitro
prevrnili.
Čeprav bi se nekako pričakovalo, da bo čoln upravljalo gasilsko društvo, v Vidmu ne bo tako; glede na število gasilskih društev in pomembnost vsakega zase bi se v tem primeru namreč gotovo zahteval nakup
Med naložbami občine Videm je letos ob manjšem bagru tudi (menda) manjši čolniček, ki zaenkrat še ni na vpogled širši javnosti, zato lahko priložimo le simbolično fotografijo.
Podlehnik • Še zmeraj jih tepejo dolgovi
več čolnov, saj vendar ne gre, da bi čoln imeli le pri enem gasilskem društvu. V tem kontekstu je odločitev župana, da čoln »parkira« pri občini, zanj pa bo skrbel domači režijski obrat, čisto razumljiva. Seveda bodo Videmčani izobrazili tudi voznika čolna, kupili primerno prikolico, ponjavo in celo avtomobil z ustrezno vlečno kljuko, da si ga bodo lahko tudi odpeljali tja, kjer bo potreben.
13.000 evrov za enoletni najem
■ ■«W	H |VV
zemljišča za igrišče
Svetniški zbor nad nakupom čolna ni imel nobene pripombe, prav tako so na tokratni seji brez večje kritike sprejeli odlok o Skupni občinski upravi, nad katerim so na zadnji seji letele sekire; Alenka Korpar pa je vseeno morala še enkrat pogoltniti nekaj grenkih na račun nesprejetja prostorskega plana.
Pri potrditvi prvega rebalansa je bilo slišati le Francija Kirbiša mlajšega, ki se nikakor ni strinjal z nakupom manj-
»Letos bomo največ investicijskega denarja namenili za ureditev cest. Za cesto Ložina smo uspeli pridobiti 500.000 evrov iz razpisa za južno mejo, dobrih 120.000 evrov pa bo sofinancirala občina iz proračuna. S tem bomo rešili dostop do domačije Ferčec, saj so doslej morali prečkati hrvaško ozemlje, da so lahko prišli domov. Druga večja naložba je nadaljevanje ureditve ceste Loži-na-Zgornje Gruškovje v dolžni 2,8 kilometra. Dela smo začeli že lani, letos pa nameravamo asfaltirati, za kar je predvideno 155.000 evrov,« je glavne naložbe na kratko povzel Maučič.
Med večjimi finančnimi postavkami je še modernizacija ceste Strajna, za katero si v občini obetajo približno 134.000 evrov iz naslova regionalnih razvojnih spodbud (RRP), 50.000 evrov pa bi primaknili še sami. Omenjena cesta se navezuje na zaselke v občini Žetale, modernizacija pa je razdeljena v tri faze v treh letih. S finančno in delovno pomočjo občanov so lani uspeli asfaltirati dva krajša odseka cest v skupni dolžini 1,8 kilometra, podoben načrt pa imajo v Podlehniku tudi letos, saj so občani že začeli
pripravljalna dela za asfaltiranje dveh kratkih odsekov v Jablovcu in enega v Zgornjem Podlehniku; skupaj bodo tako z lastnimi sredstvi in sredstvi občine pridobili še 1,5 kilometra asfaltiranih cest.
Občino ob slabi cestni mreži pestijo tudi veliki socialni transferji; samo za prevoze šolskih otrok predvidevajo odšteti malenkost manj kot 100.000 evrov, visoki so tudi stroški, povezani s plačilom predšolskega varstva, zavarovanja brezposelnim osebam ter ogrevanja in vzdrževanja drugih objektov v občinski lasti, kot sta npr. šola in večnamenska dvorana. Na lepše čase bo morala počakati dotrajana mrliška vežica na Gorci, za katero je letos spet zmanjkalo denarja,upati pa je, da bo narejen vsaj ustrezen projekt obnove (če se ne bo že prej podrla in bo tako ali tako nujna novogradnja).
Še vedno pa se vodstvo občine daje z odplačilom velikega kredita za večnamensko dvorano: »Kljub številnim sestankom in dogovorom nam do letos še ni uspelo velikega dolga za dvorano reprogramirati v dolgoročni kredit, vendar menim, da bomo letos končno
uspešni. Lani smo odplačali 40.000 evrov, ostaja pa nam še 526.000 evrov dolga. Še vedno odplačujemo tudi dolgoročni kredit za vodovod Eko skladu; za dokončno izplačilo nam ostaja še 600.000 evrov,« je še povedal Maučič.
Svetniki so nato v nadaljevanju seje brez posebne razprave potrdili manjši popravek odloka o komunalnem prispevku, ki se je nanašal na olajšave za družine s šoloobveznimi otroki; slednje imajo namreč pravico
Foto: SM
Svetnica Dušica Avguštin
Zakaj je Dušica Avguštin izstopila iz SLS
»Javno želim povedati, da danes izstopam iz stranke SLS, in tukaj predajam svojo odstopno izjavo. Razlog za moj izstop iz stranke je županovo obnašanje. Javno mi je rekel, da bi me najrajši 'zagrabil za vrat in zadrgnil'! To je obnašanje, ki se lahko pripiše pijančku za šankom,« je svoj odstop pojasnila zdaj že bivša članica videmske SLS, katere član je tudi videmski župan Friderik Bračič.
Župan proti odstopu ni imel nič, povedal pa je, da je Avgu-štinovi res rekel, da laže. Jabolko spora med omenjenima so bile ceste oz. vlaganje občine v razvoj KS Dolena, od koder prihaja Avguštinova. Ta naj bi županu očitala, da je KS Dole-na zapostavljena in da v desetih letih niso dobili nič, kar je očitno razjezilo župana, ki ji je očital, da so dobili asfalt na cesto v vildonski klanec, Avguštinova pa mu je vrnila nazaj, da je ena cesta v desetih letih enako kot nič. In spor je dobil epilog, kot je napisan v uvodu.
Še sreča, da se je to zgodilo v videmski občini; če bi se v Ormožu, bi nadaljevanje zgodbe gotovo brali na ptujskem sodišču ...
Največ denarja (spet) v ceste
Župan Podlehnika Marko Maučič je na minuli seji občinski svet seznanil z osnutkom proračuna za letošnje leto, ki na odhodkovni in prihodkovni strani znaša slaba 2,4 milijona evrov. O proračunu bodo ponovno razpravljali in ga sprejemali konec marca; do takrat imajo člani občinskega sveta, pa tudi občani, ki si proračunske postavke lahko pogledajo na občinski spletni strani, možnost podati pripombe in amandmaje.
uveljavljati 25-odstotni popust pri plačilu sicer že itak znižanega polovičnega prispevka, vendar se ta popust ne obračunava na polno ceno, ampak na cifro že znižanega prispevka. Potrdili so tudi brezplačni najem manjšega zemljišča za dobo 30 let za postavitev zunanjega etnografskega muzeja, ki ga ima v načrtu postaviti turistično društvo ob viničarskem muzeju.
SM
Med drugimi naj bi letos asfaltno prevleko dobila tudi cesta v Lo-žinah (na sliki), ki so jo začeli urejati že lani.
šega bagra za cestna dela, češ da bi občina raje več denarja namenila za posamezne KS, obregnil pa se je tudi ob visoko najemnino za potrebe igrišča v centru Vidma: »Kako je možno, da bomo v enem letu dali za najemnino kar 13.000 evrov?! To je nezaslišano veliko denarja za najemnino igrišča, tudi če bo kdaj kasneje odkupljeno. Kaj pa če ne bo prišlo do odkupa? Ali pa bo odkup izveden šele čez več let?!« Župan je pojasnil, da pač drugače ni šlo in da je lastnik pristal na najem 37 arov zemljišča, vrednost pa se je določala na osnovi cenitve uradnega cenilca. To pa Kirbiša ni zadovoljilo in je pripomnil, da je že morala biti občina slab pogajalec, če je bil že za najem potreben cenilec. Res je, da je najemnina v precej podobnem primeru v občini Gorišnica, kjer je občina prisiljena najemati od župnišča del površin v športnem parku, precej nižja, saj znaša okoli 180 evrov mesečno. Potem so rebalans soglasno potrdili, prav tako soglasno pa so se svetniki strinjali tudi s tem, da bodo straši otrok v vrtcu od 1. septembra letos oproščeni plačila mesečne oskrbnine, če bo otrok zaradi bolezni odsoten dva meseca ali več, za prvi mesec odsotnosti pa naj bi plačali četrtino siceršnje vrednosti.
Župan Bračič : svetnik Novak (0:1)
Nekaj več razprave sta bili deležni predlagani spremembi pravilnikov o vrednotenju programov kulture in športa; na prvi bojni črti sta se udarila svetnik Boris Novak ter župan Friderik Bračič. Novak je županu in kolegom v široki razlagi dokazoval, da domača društva točkujejo in dobivajo občinski denar mimo veljavnih kriterijev, pač po sistemu, kdo je komu bližje in kdo je kje predsednik (župan je predsednik dveh kulturnih društev), in da je v osnovi sporna sestava komisij, ki deli denar med društva, ko se prijavijo na razpis. Komisija, ki jo sicer po zakonu določa župan, naj bi bila namreč sestavljena tako, da bi na razdelitev denarja, po trditvah Novaka, vplival župan, zato je predlagal, da naj bodo v prihodnje v obeh spornih komisijah po trije člani iz odbora za družbene dejavnosti in samo dva iz občinske uprave. Svoj predlog
je utemeljeval s tem, da je tako tudi po drugih občinah.
Župan se je sicer nekaj časa predlogu spremembe na vse kriplje upiral, pojasnjeval, da nima prav nobenega vpliva na nič, da se komisija vedno odloča avtonomno in da ne vidi razloga za takšno spremembo; konec koncev mora tudi sam odgovarjati za morebitne nepravilnosti. Na koncu pa je vendarle moral popustiti in svetniki so soglasno sprejeli sklep, da bosta po novem komisiji za področje športa in kulture sestavljeni iz treh članov odbora ter dveh iz občinske uprave.
Haloške ceste - poligon za policiste?!
Na tokratni seji naj bi svetniki razpravljali tudi o poročilu policije, vendar pristojnega policista ni bilo, zato so točko premaknili na naslednjo sejo. Slišati pa je bilo hudo krepko na račun obnašanja podlehniških policistov, ki jo je obelodanil Brane Orlač: »To, kar počnejo policisti po naših haloških cestah, je pa res že višek! Očitno jih imajo za poligon za preizkušanje hitrosti in moči svojih avtomobilov! Speljujejo z največjo močjo in delajo luknje na cestah, tudi zasebnih. Za njimi pa ljudje potem s samokolni-cami vozijo gramoz in te iste luknje zasipavajo. Obvestite že vodstvo policijske postaje, kaj počnejo!«
Problematika cest je bila nato na sporedu še nekaj časa; svetniki so se pač pritoževali in spraševali, kdaj bo spet kje kaj novega asfalta, pa kje je kaj narobe in da bo potrebno urediti tudi bankine, pa pregledati javno razsvetljavo, ki malo dela in veliko ne dela.
Nato je bilo slišati spet nekaj kritičnih čez prevoze šolskih otrok, češ da podizvajalec, sicer domači videmski podjetnik, še vedno ne dela tako, kot bi moral, da so še slišali pritožbe s terena in da če se stanje ne bo popravilo, naj bi Veolia kot glavni izvajalec prekinila pogodbo z njim.
Ponovno se je odprlo tudi vprašanje hmelja, saj se bodo čez dva meseca spet začela škropljenja in ljudje bodo spet zrevoltirani, od lani pa se ni zgodilo nič, niti napovedana okrogla miza, ki pa naj bi se zdaj vendarle pripravila.
Foto: SM
Foto: SM
Sv. Tomaž • 20. redna seja občinskega sveta
Od obilice kopališč jih boli glava
Na 20. redni seji so svetniki Občinskega sveta Sv. Tomaž predelali 13 točk dnevnega reda in v pičlih dveh urah sprejeli nekaj pomembnih odločitev.
Najprej so sprejeli Skupni občinski program varnosti občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Takšen je uradni naziv, pod katerim se skriva med drugim tudi toliko kritizirana organizacija redarske službe po občinah. Vsi so si bili bolj ali manj edini, da je takšen prenos pristojnosti precejšnja neumnost, a dokler ne bo spremembe zakona, o kateri ministrica Kresalova sedaj molči, bodo pač poskušali stvari urediti v skladu z zakonom. Vsi so se strinjali, da so kakšni radarji in podobna »oprema«, ki je v velikih občinah gotovo zelo dobičkonosna, saj gre ves denar od pobranih glob občini, v primeru majhnih občin zguba denarja. V občinski redarski službi naj bi bil sprva zaposlen le en redar, ki bo pokrival tri občine na Ormoškem, glede urnika pa se bodo dogovarjale na letni ravni v okviru načrtovanih prireditev in po potrebi.
Nočejo se kopati v Ormožu
Bogdana Kolbl, ki je v Komunalnem podjetju Ormož
zadolžena za oskrbo z vodo in kopališča, in vodja sektorja ekonomike istega podjetja Renata Čuček sta svetnikom predstavili poročilo o upravljanju letnega kopališča Ormož. In to, tako kot že leta poprej, ni bilo nič kaj razveseljivo.
Letno kopališče je bilo lansko poletje odprto vedno, ko so vremenske razmere to dopuščale. Kopalna sezona je imela 72 kopalnih dni, kopalci pa so bili na kopališču 60 dni. Dva dni v sezoni je bilo več kot 400 kopalcev. Maksimalen obisk je bil dosežen 6. 7. 2008 s 439 kopalci. V celotni sezoni so zabeležili 11.227 kopalcev, to je 17 % manj kot leto poprej. V povprečju so junija zabeležili 236 kopalcev na dan, v juliju 137 in v avgustu 122. V sezoni so zabeležili tudi obisk 840 kopalcev, mlajših od 6 let (9 % manj kot leto prej), oziroma tistih, ki imajo vstop prost. Za varnost kopalcev so skrbeli štirje reševalci.
V celotni kopalni sezoni je bilo porabljenih 3.787 kubi-kov pitne vode za polnjenje bazenov in za vzdrževanje kvalitetne kopalne vode. Pred pričetkom sezone so poleg generalnega čiščenja izve-
dli popravilo in zamenjavo keramičnih ploščic na robu športnega bazena in v higienskih bazenčkih, zamenjali so zasun za športni bazen, popravili solarni sistem za ogrevanje vode in zamenjali podvodne reflektorje.
Prihodki od prodaje vstopnic so bili lani 20.106 evrov, kar je za 15 % več kot 2007 in jih gre pripisati dvigu cen. Med kopalci na ormoškem bazenu je najbolj priljubljena vstopnica za dve uri, saj je bilo teh kar 60 % od vseh prodanih. Zanimivo je, da je bolj malo povpraševanje po celodnevnih vstopnicah (7 %) in vstopnicah za nočno kopanje (2 %). Skupni stroški so se v primerjavi z letom 2007 povečali za 21 %, oziroma za 6.740 evrov. Največji delež povečanja stroškov (53 %) je posledica povečanja stroškov vode in čistilnih sredstev za pripravo vode. Bogdana Kolbl je pojasnila razloge: prišlo je do okvare na dovodnem cevovodu na merilno-regu-lacijski napravi za dovajanje klora, kar je imelo za posledico motnjo v delovanju klori-ranja, posledično se je znižal pH, zato je bilo potrebno dodajati sredstva za dvig pH,
Zupan Mirko Cvetko
Bogdano Kolbl in Renato Cuček je doletela nič kaj zavidljiva naloga, da sta predstavili poročilo o upravljanju letnega kopališča Ormož.
dodatno je bilo potrebno dodajati svežo vodo. Po tem so prišla neurja, ki so v bazene prinesla fine delce in jih je bilo težko odstraniti. Bilo je potrebno pranje filtrov. Imeli pa so tudi težave z nočnimi obiskovalci, po enem takšnih dogodkov je bilo v vodi prisotno človeško blato, kar je pomenilo praznjenje bazena. Povedati pa je treba tudi to, da se je dvignila cena za klor za 8 %, cena sredstvu za dvig pH pa celo za 42 %.
Na Roberta Korada to ni naredilo vtisa in bi kopališče kar zaprl ter vsakemu od 2000 kopalcev dal po 5 evrov in jih preusmeril drugam. Je namreč mnenja, da če nekaj dela slabo, je bolje, da ne dela. Podvomil je v potrebnost vzdrževanja letnega kopališča v Ormožu, ko pa se večina Tomaževčanov itak hodi kopat v Male Moravce. V nadaljevanju razprave so opozorili, da bi bilo potrebno združiti gostinstvo in kopališče na ormoškem bazenu, saj sedaj eden kuje dobiček, drugi pa prideluje izgubo. V razpravi smo izvedeli tudi, da
Lenart • S koncesionarjem podpisali pogodbo
Gradili bodo daljinsko ogrevanje
V septembru 2007 sta župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in direktor podjetja Eko toplota, d. o. o., Günter Zweiner podpisala koncesijsko pogodbo. Koncesija zajema proizvodnjo toplotne energije in distribucijo toplote in se podeljuje za dobo 30 let.
Koncesionar Eko toplota se je zavezal zgraditi objekte in distribucijsko omrežje v dveh letih. Investicijska vrednost je ocenjena na 2,8 milijona evrov.
Koncesija zajema gradnjo vseh elementov toplovodnega omrežja, ki so potrebni za distribucijo toplote do uporabnikov, za proizvodnjo toplotne energije in distribucijo toplote po toplovodnem omrežju do uporabnikov,
prodajo uporabnikom skladno s tarifnim sistemom, ki ga mora koncesionar predložiti v soglasje Občini Lenart, razvoj in načrtovanje ter pospeševanje javne službe, investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti ter napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe, in redno vzdrževanje objektov in naprav. Koncesionar, podjetje Eko toplota iz Ljubljane, ki je v lasti avstrijskega podje-
tja Warmebetriebe, se je tudi obvezal zagotavljati ekološko sprejemljivost pri proizvodnji toplotne energije, tako da uporablja obnovljive vire energije v minimalnem obsegu 70 odstotkov.
Konec februarja so predstavniki podjetja Eko toplota, d. o. o., predstavili projekt ogrevanja in vse zainteresirane povabili k podpisu pogodbe za priključitev. Občina Lenart je že podpisala pogod-
bo za priključitev vseh svojih objektov, prav tako Lesnina LGM za svoje stanovanjske objekte, priključili se bodo še vrtci, šole, dom starejših občanov in drugi javni objekti. Kot je povedal župan občine Lenart mag. Janez Kramber-ger, pozivajo še vse druge potencialne uporabnike, da čim prej podpišejo pogodbe za priključitev na sistem daljinskega ogrevanja.
Zmago Šalamun
je voda za tomaževske šolarje v ormoškem zimskem kopališču prehladna, zato imajo šolarji tečaje plavanja v ptujskih termah in ne v ormoškem bazenu, kljub temu da se iz tomaževskega proračuna sofinancira tudi zimski bazen.
Župan je poskušal svetnike pomiriti, da takšno kopališče težko deluje s pozitivnim rezultatom in da bi bilo odlično že, če bi bila pozitivna nula. Poslovni izidi pa niso spodbudni, saj stroški presegajo prihodke za 17.878 evrov in so tako za skoraj 30 % slabši kot leto prej.
Renata Čuček je povedala, da kopališče, takšno kot je, ne more poslovati pozitivno: »Fiksni stroški so vedno, ne glede na to, ali je kakšen kopalec ali ne, in seveda tiščijo rezultate navzdol. Kopališče ne dosega ekonomije obsega, kar je njegova velika slabost.«
Maše za umrle še naprej v cerkvi
Svetniki so odločali tudi o sprejemu projekta modernizacije javne poti Rakovski Vrh. Gre za cesto v dolžini 78,4 metra, ki je skupaj z dokumentacijo vredna 120.000 evrov. Za cesto nameravajo pridobiti 83.500 evrov sredstev iz 21. člena Zakona o financiranju občin. Na ta način bi vložili le 37.000 evrov lastnih sredstev. Cesta je še vedno v makadamski izvedbi in v dokaj slabem stanju.
Kar precej so se pri Sv. Tomažu ukvarjali tudi z vprašanjem, kako naj uredijo pokopališko in pogrebno dejavnost. Večina stvari je bila jasnih, edina dilema je bila, ali naj cerkveni del pogreba - maše za umrle - izvajajo v cerkvi ali v mrliški vežici ob pokopališču. Težava je namreč v tem, da kadar je maša v cerkvi, pogrebni sprevod popolnoma zaustavi promet na relaciji do pokopališča. Da bi izvedeli, kaj menijo kraja-
ni, so na občini izvedli celo anketo, in kot je povedal župan Mirko Cvetko, so od 300 izpolnjenih in vrnjenih anketnih lističev dobili kar 81 % odgovorov, da naj se maša opravi v mrliški vežici. S tem sta se strinjala tudi domači župnik Stanko Matjašec in župnijski svet. Ker pa vežica zaenkrat še nima primerno urejenega (zastekljenega) prostora, kjer bi bilo to mogoče, se maše še naprej izvajajo v cerkvi, dokler se to ne zagotovi.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, s katerim so določili prostore, na katerih se lahko izvaja prodaja blaga zunaj prodajaln po občini Sv. Tomaž. Na stojnicah, s prodajnimi avtomobili in potujočimi prodajalnami je tako mogoče prodajati pred trgovino in pred Občino, pred vhodom v pokopališče, pred kulturnim domom in pred vsemi gasilskimi domovi v času prireditev. Za prodajo si mora trgovec v navedenih primerih pridobiti soglasje lastnika zemljišča, na katerem prodaja blago, to pa je po večini Občina. O uvedbi kakšnega plačila zaenkrat ne razmišljajo, saj želijo, da bi imeli občani na volj čim večjo ponudbo.
Svetniki so potrdili tudi letni program športa, s katerim klubom in društvom namenjajo v tem letu 25.000 evrov. V izhodiščih in usmeritvah pa so poudarili, da bo njihova pozornost namenjena predvsem tekmovalnim in interesnim programom za otroke in mladino, z namenom spodbujati kakovosten način preživljanja prostega časa. Kulturniki bodo dobili nekoliko več, saj občina kot soustanoviteljica sofinancira delovanje profesionalne ustanove - Knjižnice Frana Ksavra Meška - s 33.503 evri. Kulturna društva pa si bodo na podlagi razpisa razdelila 7.260 evrov. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Sp. Podravje • Krizno leto tudi za mlekarje
Odkupne cene mleka nižje za četrtino
Že v začetku tega leta je direktor Mlekarske zadruge Ptuj (MPZ) Drago Zupanič napovedal padanje odkupnih cen mleka, ki so lani za člane omenjene zadruge v povprečju dosegale 33,5 centa, decembra celo 35,5 centa po litru mleka. Kako globoko se bodo cene dejansko spustile, seveda ne zna in ne upa napovedati nihče, znano pa je že, kakšne bodo za člane MPZ do aprila letos.
Februarja letos je povprečna odkupna cena litra mleka že zdrsnila na 31,99 centa; za nekatere člane je bila nižja, za druge nekaj višja, saj na ceno vpliva kvaliteta oddanega mleka. »V marcu se cene še znižujejo, pri Ljubljanskih mlekarnah za 1,25 centa, pri Pomurskih pa za 2,40 centa. V aprilu bo sledilo znižanje za še 2,50 centa po litru in maja za dodatnih 2,20 centa po litru. Do poletja bo cena tako pristala na približno 26 centih,« je člane MPZ na minulem občnem zboru seznanil Zupanič in še dodal, da za naprej dogovorov še ni.
Na sicer napovedano in pričakovano nižanje odkupne cene vpliva tako svetovna kriza z očitnim padanjem kupne moči kot vedno večji pritiski tujih pridelovalcev mleka, saj je mleka na evropskem trgu že preveč: »Povedati moram, da so slovenske mlekarne pod velikim pritiskom tujih ponudnikov z že bistveno nižjimi cenami, kot so naše. Odkupna cena mleka v Nemčiji se, recimo, giblje okoli 20
centov po litru, iz Madžarske pa je do naših mlekarn že prišla ponudba po ceni komaj 16 centov za liter, in to z dostavo v mlekarno!«
Po besedah Zupaniča je v krizi tudi Govedorejsko poslovno združenje (GPZ), ki se je v minulih letih odločilo za izvoz slovenskega mleka v Italijo, odkar pa ga imajo tam dovolj (z letošnjim letom bodo Italijani s strani EU dobili celo dovoljenje za povečanje mlečnih kvot za 5 %), pa slovenski rejci v združenju pritiskajo nazaj na slovenske mlekarne: »Ljubljanske mlekarne zaenkrat še ne odkupujejo tega mleka, v Pomurskih pa že manjše količine.«
Člane MPZ zaenkrat rešuje kvaliteta oddanega mleka, ki je nad povprečjem in ki bo v prihodnje tudi v največji meri krojila ceno in usodo podra-vskih mlekarjev. Kvaliteta mleka, zlasti višja vsebnost beljakovin, lahko korigira ceno pri litru tudi do 4 cente, kar je ogromno. Zupanič je člane opozoril na dejstvo, da nižanja cen ne bodo mogli
Letošnji nagrajenci v kategoriji za kmetijo z največ oddanega mleka so kmetije Šmigoc, Pintarič in Skledar (z zvonci), v kategoriji najčistejših zbiralnic pa so prva tri mesta prejele zbiralnice v Korači-cah, Doklecah in Pleterjah.
preprečiti, lahko pa ga omilijo s pridelavo mleka, kjer ne bodo problematične bakterije in vsebnost somatskih celic, s čimer se rejci kljub nadpovprečni kvaliteti mle-
ka še vedno srečujejo; eno je namreč povprečje, ki ga dosega zadruga tako v kvaliteti mleka kot v ceni, drugo pa so posamične mlekarske kmetije, med katerimi so lahko ve-
like razlike.
Sicer pa, kot je še povedal Zupanič, MPZ v letu 2009 ne načrtuje nobenih investicij, pač pa nižanje stroškov, predvsem v smislu ukinjanja
majhnih zbiralnic, ki se finančno ne pokrivajo: »Zadruga bo letos vse moči usmerila v zmanjševanje negativnih učinkov recesije. Doslej se je že pokazalo, da skupno sodelovanje prinaša pozitivne rezultate in le skupaj, enotni, bomo lahko preživeli.«
Lansko leto je MPZ zaključila z dobrimi 50.000 evri dobička, ki po sklepu članstva ostaja nerazporejen; večina prihodka pa seveda izvira iz prodaje 31 milijonov litrov mleka.
Občnega zbora se je udeležilo preko 160 članov MPZ, kot vedno pa so tudi letos nagradili najboljše tri mlekarje in zbiralnice. V letu 2008 so si naslov najboljšega mlekarja z največ oddanega mleka zaslužile kmetija Šmigoc z Repišč (626.873 litrov), kmetija Pintarič iz Zamušanov (562.522 litrov) in kmetija Skledar iz Apač (524.592 litrov). Za najbolj čiste zbiralnice mleka pa so bile razglašene zbiralnice v Koračicah, Doklecah in Ple-terjah.
SM
Cirkulane • Druga rez žametne črnine
Kako so jemali nedolžnost žametni ljubici
»Letos pa naši trti ne bomo več jemali njene deviškosti, zato jo lahko malo bolj obrežemo,« je ob drugi rezi potomke slovite mariborske žametne črnine, na osmomarčevsko nedeljo, napovedal cirkulanski župan Janez Jurgec, ki se je druge rezi lotil skupaj s Tonetom Zafošnikom, sicer dolgoletnim mariborskim mestnim viničarjem, ki skrbi za staro trto na mariborskem Lentu.
In res sta jo oba moža temeljito obrezala, da je od prej razvejane trte ostalo bore malo. Vse skupaj je potekalo pod budnim očesom skrbnika Zvonka Arnejčiča, tako da strahu, da bi rezača naredila kakšno škodo, vseeno ni bilo.
Potomko žametne črnine so na cirkulanskem hribčku, na katerem ob njej kraljuje znana romarska cerkvica sv. Ane, slavnostno zasadili maja 2007. Kot je povedal Arnejčič, trta raste zelo lepo; dobro je preživela prvo rez februarja
lani, prav tako je ni hudo poškodovalo avgustovsko neurje: »Res pa jo je močan veter na vrhu odlomil, zato sem se odločil, da njene rozge upo-gnem vodoravno. Redno je bila škropljena in lani jeseni so na njej dozoreli prvi štirje grozdi; njihove jagode smo skupaj poskusili ob lanskem martinovanju. Tudi naprej sem bom trudil, da bo trta lepo uspevala v ponos vsem nam,« je o svoji »ljubici«, ki jo lepo neguje in obiskuje najmanj na vsakih deset dni, povedal Arnejčič in s tem
Rez in okopavanje trte je zelo resno spremljal njen skrbnik Zvonko Arnejčič
nakazal, da se dosledno drži reka Lopeza de Vege, ki so si ga v društvu vinogradnikov dali zapisati tudi na letni koledarček: »Samo dve reči pomagata starosti: dobro vino in dobra ljubica!«
Toda samo rez za lepo rast in dober pridelek trte ni dovolj, zato so zbrani po tem
dejanju morali priklicati še kopače. Pri tem pa jih je sreča nekoliko zapustila; prišla sta namreč dva možakarja, Edi in Miro. In če se je Edi takoj pridno lotil okopavanja, se Miru ni prav nič mudilo, ampak je motiko uporabil bolj za podporo lastnemu komolcu, medtem ko je glasno razlagal od smeha valjajoči se publiki, kako je treba opraviti okopavanje: »V modernih časih, dnes, je to tak, ka morš met zelene črevle gor obute, da je to potem bio. Ker po zelenem bole dračje rase. V recesiji pač nega penez za trs-je gnojiti, pa se to z zelenimi črevli da rešiti. Pa nož je treba poleg meti za koreje obrezati. Jaz ga mam, krošec, samo sn ga za klobase narezati prneso. Pa nisen san kriv, ka ne delan rad. Vete, negda sn bio rojeni
doma, mati me neje v mesti rodila, soseda ji je pomagala, saj je že pokojna, vse dobro ji, pa mi je namesto popka roke zavezala ... « Miru še lep čas ni zmanjkalo besed, in če ne bi na kraj dogodka prišli ženki z malico, mu jih verjetno še dolgo ne bi. Slišati je bilo še, da je vprašanje, kako bo trta vnaprej uspevala, pa kako bo s trgatvijo, če bo sploh kaj zraslo, saj so dandanes tudi škropiva tako draga: »Letos pa je poleg peronospore še tota recesija prišla, da je že bojše namesto škropiva vino kupiti; ga za iste dnare tejko
dobiš, ka ga spiti ne ladaš!«
Cirkulanska trta je bila ob tako gostem besedičenju kar mimogrede okopana, res izključno po zaslugi Edija Hoj-nika (pod ponovno budnim očesom gospodarja Jurgca ter skrbnika Arnejčiča), toda menda dandanes tudi besede veliko odtehtajo. Tako je dogodek z recitacijo Aškerčeve balade popestril še Ludvik Maučič, z glasovi niso varčevali cirkulanski ljudski pevci, za konec pa, ko je bilo za trto dobro poskrbljeno, so malico dobili še vsi navzoči.
SM
Drugo častno rez potomke najstarejše trte na svetu sta na hribčku sv. Ane opravila župan in gospodar Janez Jurgec ter mariborski mestni viničar Tone Zafošnik.
Verodostojnost starosti mariborske stare trte so poleg natančnih strokovnih meritev slovenskih strokovnjakov potrdili tudi izvedenci za trtno genetiko v Parizu. Trto so posadili pred najmanj 400 leti, verjetno pa še prej. Njeno metuzalemsko starost potrjujeta tudi sliki Maribora iz let 1657 in 1681, ki ju hrani Štajerski deželni muzej v Gradcu. S starostjo preko 400 let je žametna črnina ali modra kav-čina vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu.
Medtem ko je Edi (Hojnik) temeljito okopaval z motiko, je Miro (Lesjak) okopaval z jezikom ...
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Zakaj reflektorji na stadionu še ležijo
Bo nova rešitev zadovoljila stroko?
Svetilni stebri na robu mestnega jedra, ki naj bi jih postavili na Mestnem stadionu, naj bi segali kar 40 metrov visoko. Nogometni klub Drava je MO Ptuj obvestil, da bo po letu 2010 v prvi nogometni ligi lahko igralo zgolj tisto moštvo, ki bo imelo ustrezno razsvetljavo za nočne tekme. Da je najbolje trenirati v nočnih urah, so opozarjali tudi številni uporabniki atletskega dela stadiona. Zato se je MO Ptuj prijavila na razpis UEFA in Fundacije za šport in bila uspešna.
Zataknilo pa se je pri mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območne enote Maribor, ki je na projekt podal negativno mnenje zaradi negativnega vizualnega vpliva na spomenik državnega pomena in preostalih spomenikov v neposredni okolici. Zato bi morala biti tudi konstrukcija stebrov zložljiva, pravi stroka.
»Fiksni del z zgornjo točko ne bi smel presegati višine slemen individualnih hiš na vzhodni strani stadiona, ker le tako ne bo dodatnih vplivov na značilne vedute na zaščiteno mestno jedro z gradom in na značilne poglede na mestno jedro s parkom, na jezero in ravnico, ki preide v haloško gričevje,« je stroka med drugim zapisala v negativno mnenje. Ker pa zložljivih konstrukcij svetilnih stolpov nikjer ne poznajo, so se v MO Ptuj lotili iskanja nove tehnične rešitve, ki bo zadovoljila potrebe športa in stroke oziroma ohranjanja kulturne krajine. O problematiki postavljanja svetilnih stolpov z reflektorji smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Za projekt postavitve reflektorjev na Mestnem stadionu na Ptuju je bilo podano negativno mnenje. Lahko to podrobneje predstavite? V čem je problem?
»S strani Nogometnega kluba Drava Ptuj smo bilo obveščeni, da bo po letu 2010 lahko v prvi ligi igralo zgolj tisto moštvo, ki bo imelo ustrezno razsvetljavo za nočne tekme.
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj v tem trenutku iščejo novo tehnično rešitev za postavitev reflektorjev, ki bo zadovoljjla tako potrebe športa kot ohranjanja kulturne krajine, je te dni povedal ptujski župan dr. Štefan Celan.
Prav tako so nas številni uporabniki atletskega dela stadiona opozarjali, da je v poletnih mesecih najbolje trenirati v nočnih urah. To nas je vodilo, da smo se prijavili na razpis UEFA in Fundacije za šport, ki sofinancirata izgradnjo tovrstnih objektov. Ker smo bili na razpisu uspešni, smo pričeli investicijo, ki pa se je zataknila ob pridobivanju ustreznih soglasij. Tehnična rešitev, ki jo je pripravila projektantska hiša, namreč ni sprejemljiva z vidika kultur-novarstvenih pogojev. Višina reflektorjev bi po mnenju kulturnovarstvene stroke močno popačila historični
Ptuj • Podatki o vpisu v prvi razred
Jeseni 197 prvošolcev
Na sedežih osnovnih šol je v drugi polovici februarja potekal vpis v prvi razred za šolsko leto 2009/2010. Informativni podatek o številu bodočih prvošolcev je že znan, skupaj je namreč na petih osnovnih šolah v mestni občini Ptuj v prvi razred doslej vpisanih 197 otrok.
Od srede, 18., do petka, 20. februarja, je na sedežih osnovnih šol potekal vpis v prvi razred za šolsko leto 2009/2010. Po do sedaj zbranih podatkih, s katerimi razpolagajo na Mestni občini Ptuj, je skupaj vpisanih 197 otrok. Od tega največ, 62 otrok, na Osnovno šolo Ljudski vrt. S samo 8 otroki manj ji sledi Osnovna šola Mladika, na Osnovno šolo Olge Meglič pa se je zaenkrat vpisalo 39 otrok, ki bodo septembra prvič sedli v šolske klopi. Po dosedanjih podatkih bodo imeli na Osnovni šoli Breg 31 prvošolcev, na Osnovni šoli Grajena pa 11.
Vsekakor pa je skupno predvideno število prvošolcev spodbudno, saj je doslej vpisan en otrok več kot je v MO Ptuj v tekočem šolskem letu prvošolcev.
Dženana Bečirovič
pogled na staro mestno jedro.«
V zvezi s tem ste se tudi že sestali s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije -Območne enote Maribor. Ste se sploh kaj dogovorili?
»Pogovori s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine niso bili uspešni, ker so predlagane rešitve s strani zavoda tehnološko in ekonomsko tako zahtevne, da jih prostorsko in finančno ni mogoče izvesti. S strani zavoda so bili predlagani tako imenovani teleskopski reflektorji, ki bi jih za potrebe tekem dvigovali na ustrezno višino, po uporabi pa bi jih spuščali na nižji nivo. Osebno sem mnenja, da ima ta predlog ob prostorski in finančni pomanjkljivosti še vsebinsko napako. S to rešitvijo bi namreč le delno rešili problem popačenega historičnega pogleda na staro mestno jedro. Reflektorji bi bili v glavnem dvignjeni v večernih urah in bi na ta način s svetlobo in višino najbolj kazili pogled na naše starodavno mesto.«
Kaj sedaj? Kakšne bodo posledice, če reflektorjev ne bo mogoče postaviti?
»V tem trenutku poskušamo iskati novo tehnično rešitev, ki bo zadovoljila tako potrebe športa kot ohranjanja kulturne krajine. S strani pro-
jektantov smo že dobili nekaj rešitev, ki zadovoljujejo oba kriterija. Trenutno so v izdelavi vizualni pogledi in ocena stroškov za te rešitve. Če tudi ti predlogi ne bodo sprejeti, bodo posledice čutili predvsem tisti športniki, ki bodo izgubili pogoje za nastopanje v ligaških tekmovanjih.«
Koliko je v tem trenutku realen projekt selitve Mestnega stadiona na desni breg Drave, na območje blizu Term Ptuj, kjer je načrtovana ureditev novega ptujskega športnega parka? Javnost tudi zanima, kdo ga bo uredil.
»V prostorskih aktih, ki jih trenutno sprejemamo v Mestni občini Ptuj, smo na območju ptujskih Term predvideli umeščanje športnega parka. Gre za večji kompleks zemljišč, ki bo namenjen različnim športnim dejavnostim. Pobudo za spremembo namembnosti teh zemljišč iz kmetijskih v športne smo prejeli s strani zasebnega lastnika, ki želi v prihodnje investirati v športno infrastrukturo. Mestna občina Ptuj bo v teh projektih sodelovala z izgradnjo ustrezne cestne, kanalizacijske in ostale infrastrukture, ob pogoju, da bomo uspešni pri kandidaturi za državna in evropska sredstva, ki so na voljo za te namene.«
MG
Tednikova knjigarnica
Pozdrav pomladi in svetovnemu dnevu poezije
Prvi pomladni dan je svetovni dan poezije - vsa lepota letnega časa, ko znova vzbrsti narava in je ljubezen v zraku (na vsakem koraku), vsa ta lepota je lastna poeziji.
Pesnice in pesniki pletejo najbolj žlahtno prejo, tkejo neulovljive pejsaže narave, srca, duše in uma. V ptujski knjižnici navedenemu tradicionalno namenjamo literarni večer najbližji četrtek svetovnemu dnevu poezije. In tokrat petič začenjamo novo sezono bralne značke za odrasle. Vabimo vas torej v četrtek, 19. marca, ob 19. uri v leposlovno dvorano Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer bodo gostovali pesnica in prevajalka, dobitnica najvišjih nagrad za poezijo (Jenkove in Veronikine) Erika Vouk, vrhunski slovenski kantavtor Peter Andrej in literarna poznavalka, urednica revije Otrok in knjiga, Darka Tancer Kajnih. Literarno-glas-beni večer soorganizira založniška hiša Pivec, ki je minulo leto izdala knjižno dragotino, pesniško zbirko Erike Vouk Rubin.
Izdajanje knjig pesmi je poseben založniški izziv. Ni redkost, da postanejo knjižne oblike pesniških zbirk izdaje manj srečnega imena. Avtorji ob tako težko pričakovani natisnjeni poeziji pogosto ne morejo skriti razočaranja nad izdajo: menijo, da veličina vezane besede presega skromno knjigo. In založniki vračajo z razlago, da dober oblikovalec, ilustrator in avtor spremne besede pač ne zagotavljajo še tako vrhunski poeziji, da bo našla pot med številne bralce. Tako se bolj redko izidejo vrednostni računi v vsesplošno zadovoljstvo med avtorji, založniki, kritiki, knjigotržci, knjižničarji. A ko uspe lepota pesmi zažareti in temneti med platnicami sveže potiskanega papirja, je to avtorski in založniški praznik. Še posebej v deželi, ki je pregovorno dežela pesnikov. Še posebej v državi, ki nikakor ne more iz meja majhnosti. Še posebej zaradi filigranskega jezika dvojine.
Knjiga Erike Vouk Rubin je tak knjižni biser, četudi se ob branju prednja platnica preveč nalomi zaradi vezave ... Vsa tista zamolka rdeča, ki prehaja v lahnem rastru od osvetljenega stebra z obokom, le-ta pa se boči nad knjižnim naslovom in pod njim napisanim imenom pesnice, vsa rdeča, ki celostransko levo v smeri bralca razmejuje pesmi, ta rdeča teče kot temno vino, ki pušča hudo sled na belem, na svetlem. In obok, ki je edina ilustracija zbirke, ni ne gotski, ne romanski. In je šila-sto suhljat in oblo zajeten hkrati - tak je, kot so pesmi Erike Vouk v pričujoči zbirki: hkrati nežne in bežne, skoraj mozaične v silnih in blagih čustvih. Občutek polnosti in hkrati pozitivni dih praznote, ki ju žlahtno ubeseduje pesnica, dajeta bralcu izredno doživetje tistega, kar je težko izrekati, celo težko razumeti, če ne bi bilo umetnosti, ki raziskuje in oblikuje vse kotičke stvarstva. Hkrati pomeni mir in nemir občutij, avtorica niza lirične koralde na nit življenja, ki mu daje navdih sol, kamen, lovor, škržat, boja, veter z morja, oljka . Prisluhnite verzu Erike Vouk s strani 57 hvaljene pesniške zbirke Rubin, spoštovani bralci:
Ritem neurij in harmonijo, hladne žile rek, ptice nad vodo, ki srepo prežijo, leno vztrajnost osek, gosto črnino južnega vina, sveta imena bližine; zavetje ognja v kristalni krvi rubina darujem si to poletje.
Knjiga Rubin Erike Vouk (Oprema in prelom Andreja Lajh. Uredila Milena Pivec in Nino Flisar. Maribor: Založba Pivec, 2008. 109 str.) je presežna tudi s spremno besedo, ki jo je njen avtor, pesnik Milan Vincetič, naslovil Noblesa zamolklega leska rubina (str. 99 do 109) in je izšla s pomočjo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Maribor.
Liljana Klemenčič
Božena Krivec • Petdeset let plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj
Družabni ples na Ptuju
4. nadaljevanje
Plesna dejavnost se je razširila na vse družbene strukture. Od leta 1980 so plesne vaje potekale tudi v novem Dijaškem domu na Ptuju. Gojenci Dijaškega doma so bili iz okoliških krajev in so plesne vaje obiskovali zelo vestno, saj je bilo to za njih posebno doživetje. Od leta 1983 dalje so bile na Ptuju in v okolici organizirane delovne brigade, leta 1984 v Dornavi in od leta 1986 do 1988 na Ptuju. Brigadirji in brigadirke so kopali jarke za vodovod v Halozah in Slovenskih goricah. Da so jim kulturno popestrili bivanje v Dijaškem domu, so jim organizirali tudi večerni plesni tečaj. Kljub utrujenosti so se prav živahno dve uri vrteli po parketu.
Vsako leto je v Ljubljani
Plesni par Pečnik-Vobner, 1968
Maturantski tečaj na Kidričevem 1968
Foto: osebni arhiv Anjete Kralj
Foto: osebni arhiv Anjete Kralj
potekalo plesno tekmovanje osnovnošolskih parov, želela sem, da se tudi moji pari preizkusijo. Leta 1982 so ptujski osnovnošolski plesni pari dosegli najvidnejše rezultate. Na tekmovanju je bilo 200 plesnih parov iz vse Slovenije. Trije ptujski plesni pari so se uspeli uvrstiti v finale: 6. mesto sta dosegla Mojca Prelesnik in Zlatko Kosi, 4. mesto Božena Krivec in Metod Peklar ter 3-mesto Tatjana Kralj in Andrej Mesaric.
Ob trdem delu in pestrem plesnem življenju leta prehitro minejo in kar naenkrat ugotoviš, da si star. Plodna in srečna leta plesnega poučevanja so minila zelo hitro in tako je prišel tudi čas, da sem odstopila mesto mlajšim kolegom in kolegicam. Ker je ples živ organizem in se spreminja ter razvija, je odšel svojo pot. Športni ples je bil nekoč vrhunec lepote in estetike, od gibanja do obleke. Dandanes pa je komercialna plat postala preveč pomembna. Želela bi si, da bi Ptuj dobil veliko plesno dvorano in tudi plesni orkester, ki bi poskrbel za pravo plesno vzdušje. To bi
Plesni par Glatz - Kralj
Foto: osebni arhiv Anjete Kralj
bili osnovni pogoji za to, da bi lahko plesna umetnost živela naprej s svojo sporočilnostjo, zabavnostjo, estetiko in bon-tonom, to pa bi bila tudi kulturna popotnica prihodnjim rodovom,« zaključuje Anjeta Kralj (ustni vir, 2008).
Poleg Kraljeve in Glatza je plesni sekciji veliko pripomogel Franjo Kozar , najstarejši slovenski plesni učitelj, trener in plesni sodnik. Franjo Kozar pravi, da je ples zanj umetnost in šport hkrati. S tekmovalnim plesom je začel leta 1952, državni prvak v standardnih plesih je postal leta 1953 s sople-salko Irmo Kirbus. Leta 1955 je naredil sodniški izpit in sodil na mnogih mednarodnih plesnih tekmovanjih. Vrhunec sodniške kariere je dosegel leta 1979, ko je bil kot prvi Jugoslovan povabljen v London na sojenje mednarodnega prvenstva. Na plesnem področju je aktivno deloval do leta 2000. Vzgojil je več kot 250 športnih plesalcev vseh kategorij, med katerimi so nekateri dosegali velike uspehe tudi v tujini. Že od vsega začetka je na Ptuju sodeloval kot trener in plesni sodnik na tekmovanjih ob zaključku plesnih tečajev, kasneje pa na plesnih turnirjih in kot stalni gostujoči klubski trener ptujskih plesnih parov.
V letih, ki so sledila, je plesna sekcija nadaljevala aktivnosti na področju družabnega plesa, v začetku devetdesetih je nastala plesna šola Fredi, ki se je ukvarjala s plesnim izobraževanjem šolskih otrok.
Na pobudo Izidorja Gnilška, ki je želel obuditi tekmovalni ples, se je Franjo Kozar leta 1987 znova vrnil na Ptuj. Ponovni vzpon tekmovalnega plesa se je začel v letu 1991 s plesnim parom Jernej Slejko -Hermina Žuran v pionirski kategoriji, pod taktirko izkušene naveze Kozar-Glatz-Gnilšek. Uspehi plesnega para so vodili k popularizaciji družabnega in tekmovalnega plesa, saj je bilo zanimanje za to plesno zvrst v porastu.
Nadaljevanje prihodnjič
Samo M. Strelec • Dvomim...
Dragi Vojko in/ali dragi Peter!
Danes, v ponedeljek, ko tole pišem, bo mestni svet menda enega od vaju imenoval za novega direktorja ptujskega gledališča. V petek, ko bo članek objavljen, bo lahko eden od vaju že dal za pijačo! Danes bom izkoristil zadnjo priložnost, da vama kot »frendoma« napišem eno tako na pol osebno »odprtopismo«.
So trenutki, ko je v življenju enostavno treba kaj reči in zdaj se mi zdi en tak trenutek.
Zakaj? Najprej bo po osmih letih krmilo vodenja gledališča prevzel znova kak Ptujčan. Nekdo, kije »od malega gor rasel« s ptujskim gledališčem. Saj ne mislim, da je to nujno nekaj samo po sebi dobrega, bistvenega, pomembnega ali takega, da bi moralo pretehtati pri izbiri. V vajinem primeru se mi zdi pačfino: vem, da sta na ptujsko gledališče vezana s posebnimi, drobnimi, nevidnimi vezmi. Poznata zgodovino tega gledališča, vsa leta sta intenzivno sodelovala pri profesionalizaciji in prepričan sem, da ima vsak od vaju zamisli, kako bi se moralo gledališče razvijati naprej. Vojko, zmeraj mejefasciniralo tvoje debatiranje o teatru. Zmeraj si od nekod privlekel stvari, za katere se mi niti sanjalo ni, da imajo kaj skupnega, da bi lahko »pasale« skupaj. Iz majhne replike si znal narediti velik traktat v obliki duhovitega monologa. Ja, včasih si se skregal kar sam s seboj, če ti nismo znali dovolj dobro ugovarjati. Da o tvojih retoričnih sposobnostih, Peter, sploh ne govorim. Ko sva premlevala o tekstih, idejah in »filozofiji gledališča«, sem se velikokrat počutil »začetnik«, res, še dolgo in včasih še zdaj.
Danes vama, draga kolega, od srca privoščim sreče. Spominjam se, kako smo se skupaj »borili«, se »fajtali«, zbirali argumente, dneve in noči sanjarili in se kregali, kakšne poteze bi bilo treba narediti, da bi... Da bi dobili denar za novi projekt, da bi gospoda Brumen in Rajher sprejela naš predlog profesionalizacije, da bi pritegnili strokovno javnost, ki bi pisala o našem delu, da bi igrali igre z žanrom s pravim žarom, ki bi polnil dvorane... Vojko, ne bom pozabil tvojega udarca po kozarcu v MGL v predstavi Plešasta pevka in curka krvi, kije nato brizgnil visoko v zrak. V dvorani so mislili, da gre za kak prefinjen gledališki efekt. A je šlo za defekt, ki so ti ga morali zakrpati po predstavi na urgenci v KC. Peter, tvojega veslanja, ko si nas prevažal z obrežja ribnika v Ljudskem vrtu na otoček z vrbo, ki je bil začasno naša od narave podarjena scenografija . Vojko, ti si hitro zaslovel po tem, da si na odru, če nisi imel dlje časa kakšne replike, rad zaspal! Kakšni heci so se dogajali... in iz heca se rodijo deca, rečejo. V našem primeru se je rodilo gledališče! Zdaj, ko sem starejši, mislim: zrelejši (upam, da ne tudigni-lejši), vem, da je bilo prav tisto veselje in »hecanje« bistveno. Zato ga znova počasi in včasih mukoma odkrivam pri sebi in drugih v svojih aktualnih predstavah. Zato vama želim reči: ja, dajta, nepopustljivo in trmastopočnita, kar mislita, da je prav in da je dobro. Ptujska publika je zmeraj znala imeti rada svoje gledališče. Zmeraj. Do 1958 izrazito, po ukinitvi nič manj.
Drugi razlog za tole pismo: prav v vajinem mandatu bo Ptuj del evropske kulturne prestolnic«. Takšne »uradne« priložnosti to mesto morda ni imelo še nikoli v vsej svoji častitljivi zgodovini, si mislim. Gledališče je iz živih ljudi. Veliko bolj kot iz zidov, strojev in naprav. Zato se bi mi zdelo tako pomembno, če bi vama ga uspelo nabiti s publiko, domačo, tujo, z domačimi in tujimi ustvarjalci, ga povezati s sosednjimi gledališči v regiji. Mislim na Varaždin, Gradec, Zagreb, Budimpešto, Trst. Saj vesta: gledališčniki zaživimo ob »norih zamislih«. Drznih, takih, ki ti poženejo kri po žilah. Ni glavni poganjalec krvi denar. Včasih ta nasprotno prav zamasti žile . Vem, da vesta, kaj hočem reči: Le drzno, pogumno, na veliko! Svet je poln dolgočasnih in poprečnih stvari. Sivega betona, sijočega rostfraja, hitre hrane . Ni treba imeti vsega, kar imajo veliki. Sploh ne. Naše mesto je, kar je, zaradi svoje duše. Duša pa ni dana enkrat in za vse večne čase. Zmeraj znova je v nastajanju in ugašanju. In prav v »vajinem« času bodo verjetno oči »publike« še bolj zagledane v naše mesto. Gledališče ima čudovito priložnost, da združuje ljudi - na odru in v dvorani. Nadvse vama privoščim, da bi znala pritegniti čim boljše, najboljše, kar se le da: pisatelje, igralce .
Nek vajin bodoči kolega direktor v nekem drugem mestu rad za »svoje« gledališče reče, da je nekaj posebnega in neprimerljivega. Rad bi mu verjel. Pa ne morem, da si ne bi mislil: primerjava je pač vedno možna in preprosta - gledališče je dobro, če je čim bolj polno in to čim več večerov v mesecu, čim več mesecev v letu.
Nekateri se »bojijo« polnih dvoran, smeha, razprodanih vstopnic, češ daje »umetniško« samo tisto, kar je resno(bno). Sam menim, da smo še vedno tam nekje, pri starem dobrem Heglu: šele ko je kvantiteta velika, lahko preskoči v novo kvaliteto. Gledališki pljunek, »tuj, tuj«, in odmevno »vajino« premiero vama želim!
Ormož • Tiskovna konferenca z dodano giasbeno vrednostjo
Večni podnajemniki čakajo svoje prostore
Tiskovne konference v Ormožu so postale prava nočna mora vseh novinarjev. Praviloma namreč služijo prikazovanju zoženega pogleda na resnico tistega, ki je tiskovno konferenco sklical. Zato je bila tiskovna konferenca, ki so je sklical Slavko Petek, ravnatelj Glasbene šole Ormož, prava osvežitev vsakdana.
Že sam ambient je bil zanimiv. Zbrali smo se namreč v pritličnih prostorih ormoškega gradu, kjer običajno vadi godba na pihala in kjer poteka pouk tolkal. Slavko Petek je sklic tiskovne konference utemeljil s tem, da že nekaj mesecev v Ormožu vsi govorijo o glasbeni šoli, oni pa so bili ves čas tiho, zato je čas, da povedo, kaj mislijo. A preden smo začeli, so nas presenetili še z eno izvirno idejo. Prisluhnili smo kratkemu glasbenemu uvodu učencev Sandre Pokrivač - Til-nu Pavloviču in Lari Bezjak, ki sta nastopila v spremljavi Gora-zda Premoša.
Koga bo v parku motila glasba
Slavko Petek je najprej podal kratek oris zgodovine glasbene šole v Ormožu: »Pred petimi desetletji so napredni Ormoža-ni spoznali, da ni možen napredek mesta in okolice brez vsestranske kulturne osveščenosti prebivalstva, zato je Občinski ljudski odbor 24. decembra 1959 ustanovil Glasbeno šolo Ormož. Prvi prostori so bili v prostorih osnovne šole na Har-deku v nekdanjem učiteljskem stanovanju. Začetni problemi so bili veliki. Usposobljenega kadra ni bilo. Prvih šest let je šolo vodil Avgust Loparnik kot honorarni ravnatelj, redni ravnatelj je bil v Glasbeni šoli
Ravnatelj Slavko Petek je predstavil vse načrte o novih prostorih, o katerih so v zadnjih dvajsetih letih sanjali na glasbeni šoli.
Ljutomer. Ker ni bilo tradicije, se je vpisalo tudi premalo učencev.« Pa so bili v Ormožu vedno iznajdljivi, ko je šlo za glasbo. Menda je takratni direktor trgovskega podjetja Zarja Alojz Holc, ki je bil tudi eden od pobudnikov ustanovitve glasbene šole, od trgovskih vajencev zahteval, da se vpišejo tudi v glasbeno šolo in se učijo instrumentov, ki so jih rabili v pihalnem orkestru. Vajenci so baje morali v trgovini pokazati izpolnjeno kontrolno knjižico, da šolo redno obiskujejo. Prvo leto je bilo vpisanih 56 učencev, 1965/66 pa že 92.
Leta 1966 so šolo preselili v sicer urejene prostore pritličja ormoškega gradu. Prostori
Po podatkih iz leta 2005 (novejših ni) imamo v Sloveniji 53 javnih glasbenih šol s 16 podružnicami in 61 dislociranimi oddelki po manjših krajih. Njihove ustanoviteljice so občine. Javni program osnovnega glasbenega izobraževanje pa izvaja tudi 7 zasebnih glasbenih šol.
Slovensko glasbeno šolstvo spada med bolj razvite v Evropi. Povprečna glasbena šola ima skupaj z malo glasbeno šolo in pripravnico 390 učencev. V glasbeno izobraževanje je vključenih okrog 21.000 učencev, kar je več kot 10 % šoloobveznih otrok. V glasbenih šolah otroci muzicirajo v 107 različnih orkestrih. Skupaj s pogodbeno zaposlenimi jih poučuje 1500 učiteljev. Najbolj popularen instrument je klavir, ki se ga uči slaba tretjina vseh učencev, sledita pa kitara in harmonika.
pa za pouk niso bili primerni, ker niso imeli urejene skupne kurjave in si je vsak učitelj kuril in prinašal premog sam. Šola je imela štiri prostore in je v teh razmerah delovala vse do leta 1991, ko so se preselili v neprimerno boljše prostore OŠ Stanka Vraza. Kljub temu da so prišli v veliko boljše razmere in so imeli sedem učilnic, je bilo prostorov premalo, zato so zadržali tudi en prostor v gradu. V šoli sedaj zasedajo 23 % šolskih površin.
»Jaz sem na šoli od leta 1973. Ves čas smo bili prisotni tukaj v gradu. Poleti imamo vaje tudi zunaj na dvorišču in pred gradom, pa še nikoli nisem slišal, da bi koga motilo. Seveda, če je prireditev v Grajski dvorani, smo se zaprli v ta prostor, ki ima okna v park, in nismo bili več moteči,« je prepričan Slavko Petek, ki ne more razumeti, da se sprehajalcem nekoč ni zdelo moteče varjenje in rezanje cevi v podjetju Ograd, ki je bil v grajski pristavi, sedaj pa se pritožujejo, da jih bo motila glasbena šola. Kritike, da glasbena šola ne sodi v park in grad, so očitno zelo razjezile ravnatelja, še posebej zato, ker prihajajo od ljudi, ki so ume-
Nekaj novega - tiskovna konferenca z glasbenim programom. Zaigrala sta učenca Sandre Pokrivač Tilen Pavlovič in Lara Bezjak ob spremljavi Gorazda Premoša.
stili nogometno igrišče poleg pokopališča in se jim to očitno zdi primerno.
Zato je tudi poskušal napraviti pregled lokacij glasbenih šol po Sloveniji in odkril, da imajo v gradovih glasbene šole vsaj v štirih krajih - v Slovenski Bistrici, Škofji Loki, Idriji in Brežicah. Vsaj štiri slovenske glasbene šole so v starih šolah, tudi njim bi ustrezala kakšna stara šola, recimo tista na Humu ali Runču, a seveda, če bi bila v Ormožu. Čudovite palače so na Primorskem dale dom glasbenim šolam in dokazujejo, da so ljudje drugod mnenja, da takšne institucije sodijo na bolj reprezentativna mesta. Zelo veliko pa je tudi novogradenj.
Tare jih prostorska
stiska
Sedaj ima Glasbena šola Ormož 7 učilnic, kar je dvakrat
manj kot učiteljev. Pri tem je treba upoštevati, da pouk poteka individualno in predvsem popoldan. Pouk izvajajo tudi v OŠ Središče ob Dravi, OŠ Sv. Tomaž in OŠ Velika Nedelja, saj so mnenja, da če je s kakšnega okolja več učencev, je bolje, da se vozi učitelj. Žal pa ti prostori pogosto niso akustični oziroma se uporabljajo za različne druge namene.
Največji problem pa imajo z dvorano. V glasbeni šoli je namreč skoraj vsak teden nastop učencev, ki morajo večkrat letno nastopiti pred publiko. Sedaj nastopajo v jedilnici OŠ Stanka Vraza, ki jo malo za šalo, malo za res imenujejo Zelena dvorana. Ta Zelena dvorana seveda nima nobene primerne akustike, ampak to poslušalci, večinoma starši in sorodniki malih muzikantov, navajeni vsega hudega, še prenesejo. Večja težava je v tem, da je prostor preprosto premajhen in pri najboljši volji je tja nemogoče stlačiti 100 ljudi (da bi stali, ne sedeli), kot se jih zna zbrati na takšnih koncertih.
Glasbeno šolo Ormož obiskuje 210 učencev. Pet jih imajo že leta »na črno«, ker ministrstvo financira le 205 učencev. V glasbeno izobraževanje je zajetih 14 % šoloobveznih otrok, kar je lepo nad povprečjem.
Načrtov veliko, narejenega nič!
Dosedanji načrti so dokazovali, da se je vedno nekaj delalo na tem, da bi se uredili prostori glasbene šole, pa nekako nikoli ni prišlo do realizacije.
Prvi načrt je predvideval, da bi bila glasbena šola ob Osnovni šoli Ormož v tretjem traktu, ki ga kasneje niso zgradili. Naslednji načrt je predvideval glasbeno šolo v prostorih sedanje upravne enote in je načrtoval lepo dvorano in zunanji prireditveni prostor med bloki. Nato so predvidevali ureditev Glasbene šole v OŠ Stanka Vraza. Načrtovale so se številne ureditve, kar pa je odpadlo, ker je bilo potem rečeno, da so tam le začasno. Narejeni so bili tudi načrti za ureditev prostorov glasbene šole na Ptujski cesti v prostorih Kmetijske zadruge. Sedaj je aktualen načrt v grajski pristavi, ki zajema pritličje in nadstropje. V pritličju je načrtovana avla, upravni prostori z zbornico, dogradil naj bi se vadbeni prostor za godbo, na drugi strani pa bi se uredila dvorana, ki je lahko hkrati tudi razstavni prostor muzeja, saj dejavnosti ena druge ne motita in se lahko gotovo lepo dopolnjujeta. V nadstropju bodo učilnice, pri načrtovanju katerih so zelo pazili na akustiko, zato noben prostor ni povsem raven. Glasbena šola bo imela 13 učilnic za individualni pouk in učilnico za nauk o glasbi. Slavko Petek je navdušen nad sedanjim načrtom, čeprav so mu bile všeč vse možnosti, ker je vsaka imela svoje prednosti. Na Glasbeni šoli Ormož si želijo le, da se končno, prvič v svojih 50 letih obstoja, preselijo na svoje.
Viki Klemenčič Ivanuša
V prvem nadstropju so načrtovane učilnice za individualni pouk, hodnik in prostori pa bodo zaradi zagotavljanja primernih razmer prav zanimivo neravni.
Glasbena šola Ormož v letošnjem letu slavi 50-letnico obstoja. Upali so, da bodo lahko ta jubilej proslavljali v novih prostorih, a očitno ne bo šlo. Nekaj aktivnosti bo že letos, večino pa jih bodo prenesli v prihodnje leto, sicer bi morali prirediti kakšno žalno slovesnost in ne veselo praznovanje jubileja, se je malo pošalil ravnatelj Petek. Že 19. marca bo v famozni Zeleni dvorani nastop skladatelja in pianista Igorja Dekleva, z njim pa bo zaigral tudi študent glasbe, nekdanji učenec Glasbene šole Ormož Tomaž Zamuda. Naslov koncerta bo Slovenski nokturno.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Rokomet
Jeruzalemčki v ligi za obstanek
Stran 16
Atletika
Po EP v Italiji: četrta, a zadovoljna
Stran 16
Strelstvo
Ptujčanom tretja zmaga s pištolo
Stran 17
Košarka
Tri ekipe v igri za vrh PARKL
Stran 17
Potopis
»Old Firm? Ni problema ...«
Stran 19
NK Lovrenc
Priložnost za mlade nogometaše
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Proti Kopru z novim kapetanom ...
Prost vstop na tekmo Labod Drava - Koper!
Zaradi pomembnosti dvoboja so se pri ptujskem prvoligašu odločili za brezplačen vstop na nedeljsko tekmo, saj si želijo čim večjo podporo s tribun.
Labod Drava - Koper, nedelja, 15. 3., ob 14.00 na Ptuju
... in brez dveh suspendiranih igralcev.
V	1. SNL se bodo nogometaši ta konec tedna pomerili na tekmah 24. kroga. Le-ta prinaša zanimive obračune, ki bodo pomembno krojili razplet v nadaljevanju prvenstva. Posebej veseli dejstvo, da bodo srečanja odigrana v pozitivnem vzdušju, ki ga s sabo prinaša v rekordnem času razprodana reprezentančna tekma med Slovenijo in Češko (28. 3.).
V	prvi vrsti to velja za derbi kroga v Celju (40), kjer bodo gostovali Mariborčani (47). Gre za obračun prvouvrščenih moštev lige, v katerem bodo domačini poskušali zmanjšati zaostanek za vijolicami. Go-ričani (30) se bodo na težko gostovanje v Lendavo (37) odpravili brez dosedanjega trenerja Primoža Glihe, ki je po treh krogih prvi odpuščeni trener spomladanskega dela. So na to vplivali dogodki okrog anonimnega klica pred tekmo na Ptuju? Morda, čeprav je bil Gliha zaradi svojega specifičnega razmišljanja doslej že večkrat na udaru kritik. Začasno ga bo zamenjal njegov dosedanji pomočnik Milan Sre-brnič. Derbi osrednjega dela
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Andelkovič (Labod Drava, modri dres) in Juan Sebastiano Cruz Vitagliano (Luka Koper) se bosta v nedeljo trudila za uspeh svojih moštev. Kdo bo uspešnejši?
Trener Zildžovič je po posvetu s strokovnim vodstvom in igralci za kapetana določil Aleša Čeha, za njegovega namestnika pa Marka Drevenška. "To novico sem normalno sprejel in bom nalogo poskušal opravljati kar najbolje. Sem že toliko izkušen, da vem, kakšne obveznosti prinaša," je povedal novi vodja ekipe na igrišču Aleš Čeh.
Drugi izredni dogodek je suspenz Miljenka Bošnjaka in Boruta Semlerja. "Zaradi nešportnega obnašanja oba igralca do nadaljnjega trenirata ločeno od ostale ekipe, pod vodstvom Milenka Potočnika. Disciplinska komisija kluba se bo sestala 19. 3. in odločila o njuni kazni. Nikakor ne bomo pustili, da kdorkoli ruši vzdušje v ekipi, ki je sicer na zelo visokem nivoju," je o tem podal izjavo Michael Krenn, generalni direktor Drave.
bo v Domžalah (33), kjer se bodo domačini merili z Inter-blockom (31). Več možnosti pripisujem prvim, saj je trenerju Badžimu nivo igre že uspelo dvigniti.
Zanimivo bo tudi na tekmah ekip spodnjega dela lestvice, saj bodo Ajdovci (19) gostili najuspešnejšo ekipo tega dela prvenstva - Rudar (34). Prav
lahko se zgodi, da bodo imeli Velenjčani tudi po tej tekmi stoodstotni izkupiček, saj imajo pri Primorju težave s sestavo najboljše enajsterice. Tudi tekma Labod Drava (20) - Luka Koper (20) nosi oznako derbi-ja, a začelja. To je za obe moštvi ena od kvalifikacijskih tekem za obstanek, čeprav je do konca prvenstva še 13 krogov.
Ptujčani so se med tednom poleg rednega dela ukvarjali še z dvema izrednima dogodkoma. Prvega je sprožil dosedanji ka-petan Sead Zilic, ki je izrazil željo, da ga v tej funkciji zamenja drugi igralec. "Želim se posvetiti samo igranju na igrišču in odmisliti vse ostalo. Računam, da bo to zame in za ekipo dobra poteza," je povedal Sead.
Sezona 2008/09
6. krog: Labod Drava -Luka Koper 2:1 (0:0); strelci: Ogu John (78), Semler (82); Vitagliano (48)
15. krog: Luka Koper - Labod Drava 3:1 (2:0); strelci: Kreft (2), Mertelj (31), Amu-san (82); Kronaveter (77)
Pričakovanja pred tekmo s Koprčani je strnil trener Ad-nan Zildžovič: "Z dosedanjim točkovnim izkupičkom nisem zadovoljen, saj sem pričakoval kakšno točko več. Glede na igre bi si to tudi zaslužili, a nas sreča doslej še ni obiskala. Vse tri tekme smo slabo začeli, večina prejetih golov pa je bila plod individualni napak v obrambi, kar moramo nujno odpraviti. Veseli pa me dejstvo, da nikoli nismo bili v podrejenem položaju in da smo si tudi po zaostanku vedno priigrali priložnosti za preobrat. V Ljubljani smo npr. nekaj minut do konca pri zaostanku 1:3 dosegli gol in imeli še dve izredni priložnosti vsaj za izenačenje. To je pokazatelj dobre morale ekipe. Pred tekmo tokrat ne bomo odšli v karanteno, saj zaupam igralcem. Doslej smo to prakticirali zaradi boljše povezanosti ekipe. Proti Kopru gremo absolutno na zmago, tokrat nas zanimajo izključno točke, umetniški vtis ni pomemben. Vesel bi bil tudi zmage 1:0."
Kaj bi zmaga pomenila za ekipo Drave, ni treba posebej poudarjati. Dovolj pove že podatek, da nanjo (skupaj z navijači) čakajo že od "davnega" 24. septembra 2008 - torej krepko več kot 5 mesecev!
Jože Mohorič
Atletika • Po evropskem prvenstvu v Italiji
»
Nihče ni verjel v moj uspeh
«
Nekaj dni po odličnem četrtem mestu na dvoranskem atletskem evropskem prvenstvu v Torinu je Nina Kolarič za Štajerski tednik spregovorila o tem, kako je dosegla in kako doživlja največji uspeh v svoji dosedanji, resda kratki karieri. »Moja skrita motivacija je bila v dejstvu, da skoraj nihče ni verjel v moj uspeh, mnogi so pričakovali, da bom končala v kvalifikacijah, kar je bilo nekako pričakovano, glede na moje letošnje dosežke pred prvenstvom. Zato je bil moj cilj dokazati vsem, ki niso verjeli vame, da si zaslužim tudi njihovo podporo in spodbudo«. Svojo odlično pripravljenost ji je uspelo pokazati že v kvalifikacijah. »Rezultat 667 centimetrov me je nekoliko presenetil, skok se mi je zdel lahkoten in ni se mi zdelo, da je to moj maksimum.«
Protibolečinska tableta in adrenalin
Kljub temu da je Nina v soboto skakala psihološko neobremenjeno, saj je cilje dosegla že z uvrstitvijo v finale, pa jo je skrbela poškodba gležnja, ki ga je staknila pri rekordnem skoku dan prej. »Čeprav sama na odrivu, kjer je največja možnost, da si poškoduješ gleženj, nisem čutila, da bi se mi karkoli zgodilo, sem začutila bolečino v gležnju, takoj ko sem vstala iz peskovnika. Proti večeru mi je še dodatno otekel, v boju s to težavo pa mi je na prvenstvu pomagal reprezentančni fizio-terapevt Khalid Nasif, ki mi je poskušal sprostiti gleženj. Oteklina je čez noč skoraj izginila, a ostala je bolečina in občutek nestabilnega gležnja. Na ogrevanju pred finalom sem imela še vedno negativen občutek,
saj me je pri vajah za odriv gle-ženj precej bolel. S pomočjo protibolečinske tablete in verjetno velike mere adrenalina me med samim finalnim nastopom gleženj na srečo ni bolel, malo me je motila le bandaža na nogi, brez katere ne bi bila sposobna tako skakati.« Kljub omenjenim težavam je Nina stisnila zobe, izpeljala nekaj odličnih skokov in s 662 centimetri končala na odličnem četrtem mestu.
Ključen je bil zalet
Nina se je na letošnje evropsko prvenstvo začela pripravljati en mesec po nastopu na olimpijskih igrah v Pekingu. »Po neuspeli lanski zimski sezoni je letos šlo vse po načrtu. Izpolnila sva skoraj vse začrtane zahteve trenažnega procesa in pokazatelji so bili, da je Nina zelo dobro pripravljena in na
nivoju lanske sezone. Testiranja hitrosti, moči in ostalih parametrov so napovedovala dobro zimsko sezono. Vendar včasih ne gre vse po načrtih in v tekmovalnem delu pred prvenstvom Nina ni našla tistega pravega občutka v teku do odrivne deske. Zato sva zaletu in predvsem pristopu do odrivne deske v zadnjih dneh
pred odhodom v Torino posvetila veliko pozornosti in obrestovalo se je. Nina je na zadnjih treningih občutno popravila tekaški del pristopa do odriv-ne deske,« je povedal trener Gorazd Rajher, ki pa tokrat ni spremljal svoje varovanke na evropskem prvenstvu, ker mu tega ni omogočila Atletska zveza Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič: »S pomočjo protibolečinske tablete in verjetno velike mere adrenalina me med samim finalnim nastopom gleženj na srečo ni bolel.«
Za nagrado v športno enoto SV
Na poti iz Torina se je Nina ustavila v Ljubljani, kjer se je kot vrhunska športnica zaposlila v Slovenski vojski, natančneje v njeni športni enoti. »Zelo sem vesela in hvaležna vsem, ki so mi pomagali pri tem. To mi veliko pomeni, glede na to, da so moji dosedanji dohodki namenjeni izključno pripravam in potrebam za doseganje rezultatov. Ker nimam nobenega osebnega sponzorja, ki bi me financiral, bo sedaj veliko lažje in ne bom več odvisna od podpore staršev, ki so mi do sedaj res veliko pomagali. Po drugi strani pa zaposlitev pomeni tudi to, da se bom z lažjim srcem posvetila atletiki in ne bom imela tako slabe vesti, če bom kdaj naredila kakšen trening več ali pa bom počivala po napornem treningu in ne bom opravila katere od študijskih obveznosti.« Naslednje veliko tekmovanje, na katerem bo Nina nastopila, so sredozemske igre junija prav tako v Italiji.
Uroš Esih
Rokomet • 1. A SRL (m)
Jeruzalemčki v ligi za obstanek
Jeruzalem - Slovan 27:32 (11:16)
Jeruzalem Ormož: G. Čudič (7 obramb), Klemenčič, Korpar 2, Kra-bonja 2, Melnjak 2, Rajšp, Kovačič, Bezjak 1, Radujkovic 2, B. Čudič 8 (4), Ivanuša 1, Sok, Belec (2 obrambi), Žuran 8, Jovanovič 1. Trener: Saša Prapotnik.
Slovan: Karpan, Bečirovič 1, Kovač 4, Ristic, Vujic 2, Kastelic, Kle-va, Vran (13 obramb), Skušek 9 (6), Bučuk, Hrvatin 2, Šmejc 3, Žvižej 5, Teržan 6. Trener: Boris Denič.
Sedemmetrovke: J. Ormož 4 (4), Slovan 6 (6).
Izključitve: J. Ormož 14, Slovan 8 minut.
Rdeči karton: Iva n uša (56., 3 x 2). Igralec tekme: Janez Skušek (Slovan).
Po presenetljivi zmagi Vinarjev v Trebnjem so ljubitelji rokometa v Ormožu pričakovali novo zmago proti ekipi Slovana, ki jim doslej še nikoli ni uspelo zmagati na Hardeku. Vsake tradicije je enkrat konec in tokrat so gostje iz prestolnice zasluženo osvojili dve točki. Jeruzalem je skozi celotno
1. A SRL - moški
REZULTATI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovan 27:32 (11:16), Celje Pivovarna Laško - Krka 36:23 (19:13), Rudar - Cimos Koper 24:26 (9:12), Gorenje - Ribnica Riko Hiše 28:28 (16:11), Prevent - Trimo Trebnje 28:30 (6:19)
1.	CIMOS KOPER 18 14 3 1 31
2.	GORENJE 18 14 2 2 30
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 18 12 1 5 25
4.	PREVENT 17 9 2 6 20
5.	TRIMO TREBNJE 18 9 3 7 20
6.	SLOVAN	18 8 3 7 19
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 18 7 3 8 17
8.	JERUZALEM ORMOŽ19 6 4 9 16
9.	MERKUR 18 4 3 11 11
10.	RUDAR EVJ 19 4 0 15 8
11.	KRKA	18 1 1 16 3
Foto:: Črtomir Goznik
Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) je vseh osem golov dosegel v drugem polčasu.
tekmo vodil le trikrat, nazadnje pri rezultatu 3:2 v 5. minuti. Dobrih pet minut kasneje je Slovan že vodil za tri, 6:3. V golu Ljubljančanov je blestel Jure Vran, sicer Koprčan na začasnem delu v Ljubljani. Vratar Slovana je že do odmora zbral 9 obramb in Ormožanom pognal strah v kosti. Igra Jeruzalema v 1. polčasu je bila slaba. Napad je bil neorganiziran, obramba je pokala po šivih.
V nadaljevanju so jeruzalem-čki začeli lov za zaostankom in po desetih minutah igre jim je uspelo zaostanek zmanjšati na 2 zadetka, 20:22. V teh trenutkih je v dresu Jeruzalema blestel Rok Žuran, ki je vseh osem zadetkov dosegel v 2. polčasu. V 52. minuti je bil rezultat 23 :26, nakar je Slovan odgovoril z vodstvom 30:24. Med boljšimi pri gostih je bil poleg nezgreš-
ljivega izvajalca sedemmetrovk Skuška tudi Teržan v zunanji liniji in reprezentant Miha Žvi-žej na črti. Slovan je tako zdržal vse pritiske gostiteljev in je na koncu mirno pripeljal tekmo k prvi zgodovinski zmagi nasploh v Ormožu.
Na koncu ne moremo mimo sodniškega para Požežnik in Repenšek, ki se je ponorčeval iz obeh ekip in gledalcev ter delil pravico na svoj način. Sploh
ni čudno, da naši sodniki vse manj sodijo po Evropi. Resnici na ljubo pa lahko imajo tudi sodniki slab dan. Jeruzalemčki so s tem porazom zapravili tudi teoretične možnosti za uvrstitev med najboljših šest, a tudi gostje se glede na zanimiv razplet 20. kroga še niso uvrstili v končnico za prvaka. V soboto ob 1930 Jeruzalem gostuje v Kopru pri vodilnem Cimosu.
Uroš Krstič
Boris Bečirovič (Slovan): »Po mojem mnenju smo odigrali eno boljših tekem v tem prvenstvu. Še vedno nismo udeleženci Lige za prvaka, a upam, da bomo uvrstitev med najboljše potrdili že v naslednjem krogu proti Preventu. Sojenje? Nehvaležno je komentirati sojenje, a zame sta Požežnik in Repenšek najboljši sodniški par v Sloveniji.«
Grega Čudič (Jeruzalem): »Gostom čestitam za zmago. Žal nam ni uspelo ostati v boju za uvrstitev med šest najboljših. Vseeno menim, da je letošnja uvrstitev Jeruzalema zelo visoka in nad pričakovanji. V Ligi za obstanek se bomo potrudili osvojiti končno 7. mesto. Sojenje? Že dolgo časa na Hardeku ni bilo tako slabega sojenja in tako razburjenih navijačev. Slabo sojenje ni vzrok našemu porazu.«
Kikboks • Državno prvenstvo v Zagorju
Odlični Ptujčani - 10 prvih mest
V soboto, 7. marca, je v Zagorju potekal 1. turnir DP v kikboksu v disciplini semi in light kontakt za vse starostne kategorije in glasbenih formah. Zbralo se je več kot 250 tekmovalcev iz 20 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja so odlično nastopali, saj so Ptujčani osvojili 10 prvih mest, čeprav so nastopali brez treh najboljših tekmovalcev, Adriane Korez, Matica Bede-nika in Izidorja Janžekoviča, ki so imeli šolske obveznosti (poskusna matura).
Ormožani so prav tako dobro nastopali, saj so osvojili 2 prvi, 2 drugi in 3 tretja mesta.
Rezultati:
1. mesto: Timi Sitar (dečki do 135 cm do 10 let), Jakob Štrucl (dečki do 145 cm do 10 let), Luka Vindiš (dečki do 165 cm), Filip Janžekovič (mladinci do 63 kg in do 69 kg), Anej Štrafela (mladinci do 79 kg), Sabina Kolednik (članice do 50 kg in do 55 kg), Nadja Šibila (članice nad 70 kg) in Aleksander Kolednik (člani do 79 kg) - vsi Ptuj;
Dejan Kociper (dečki do 145 cm), Nuša Štefančič (mladinke do 50 kg) - oba Ormož.
Ekipa Ptuja v Zagorju
Foto: Franc Slodnjak
2.	mesto: Nejc Popošek (dečki do 145 cm), Tilen Abraham (mladinci do 69 kg in do 74 kg), Mihael Bezjak (člani do 74 kg) - vsi Ptuj;
Rok Tomažič (dečki do 145 cm), Lucija Kovačič (mladinke do 50 kg) - obe Ormož.
3.	mesto: Patrik Šulek (dečki do 145 cm), Sandra Anžič (mladinke do 50 kg), Branko Smeh (člani do 75 kg) - vsi Ptuj;
Matjaž Pleh (dečki do 155 cm), Žan Tomažič (dečki do 155 cm) in
Dejan Govedič (mladinci do 63 kg) - vsi Ormož.
Na turnirju je bila velika konkurenca, saj je večina tekmovalcev morala za osvojitev 1. mesta premagati vsaj tri nasprotnike. Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerja Dušan Pavlica in Vladimir Sitar, pri borbah pa sta pomagala z nasveti tekmovalcem Aleksander in Sabina Kolednik. Sodili so tudi sodniki iz Ptuja Marjan
Šibila, Matej Šibila, Franc Vr-bančič, Edvard Štegar, Mateja Erlač in Milan Breg ter sodnica in sodnik iz Ormoža Tončka Kaluža in Nikola Premuž. Naslednje domače tekmovanje bo 4. aprila v Kranju, kjer bo potekal 2. turnir državnega prvenstva, 27. aprila pa gredo boljši tekmovalci na mednarodni turnir v Kufstein v Avstrijo.
Franc Slodnjak
Piše: Uroš Esih
Po EP v atletiki: četrta, a zadovoljna
Če so se lani pri nekaterih, predvsem je šlo za nevoščljive, po olimpijskih igrah v Pekingu pojavljali dvomi, jih sedaj ni več - Nina Kolarič je vrhunska atletinja. To je dokazala s četrtim mestom v skoku v daljino na evropskem prvenstvu v Torinu. Za razliko od olimpijskega nastopa, na katerega je bila odlično pripravljena, saj je takrat skočila 678 centimetrov in dosegla državni rekord na prostem, neposredno pred odločilnim nastopom pa jo je v veliki želji onemogočila viroza, je bila situacija v Torinu obratna. Skozi celotno letošnjo sezono je sestavljala mozaik idealnega skoka, največ težav je imela z zaletom. Z najboljšim rezultatom sezone, 637 centimetri, ni sodila v širši krog favoritinj za kolajno, vseeno pa je končala na odličnem četrtem mestu tik pod zmagovalnim odrom. Za nameček je postavila nov državni rekord v dvoranah, ki sedaj znaša 667 centimetrov. Že pred odhodom je bila prepričana, da je sposobna skočiti dlje, kot so kazali dotedanji rezultati. Še več, svoja, trenerjeva in pričakovanja Atletske zveze Slovenije je krepko presegla.
Iz slovenske reprezentance sta bili od Nine uspešnejši le nosilki kolajn, srebrna Marija Šestak v troskoku in bronasta Sonja Roman v teku na 1500 metrov. Obe omenjeni, zraven pa še zlati olimpijec Primož Kozmus in najhitrejši belopolti sprinter Matic Osovnikar, paradni »konji« slovenske atletike, so vsi izkušeni atleti v svojih najboljših letih. Kot je pokazalo evropsko prvenstvo, pa za njimi prihaja nov uspešen rod slovenske atletike, na čelu katerega stopa dvaindvajsetletna ptujska atletinja. Pred sabo ima še celotno člansko kariero in s tem še številna velika tekmovanja. Že v letošnji poletni sezoni jo čakajo sredozemske igre junija v Pescari, univerzijada julija v Beogradu in svetovno prvenstvo avgusta v Berlinu. Odličen rezultat v Torinu pa ji bo odprl tudi vrata na nekatere največje atletske mitinge.
Ptuj je lahko na svojo športnico brez zadržkov ponosen. Gre za čisti domači »produkt«, kije, če si privoščimo nekoliko okorno prispodobo, bolj ptujski od perutninske poli salame. Nadarjeno in marljivo Ptujčanko trenira predani ptujski strokovnjak, oba pa delujeta pod okriljem ptujskega atletskega kluba, ki ga sponzorira ptujsko podjetje in delno ptujska Mestna občina. K temu je potrebno prišteti še ptujsko športno infrastrukturo, ki seveda ni idealna, a zadošča osnovnim potrebam procesa treninga. A ptujska enačba zgodbe o uspehu ima en šibki člen. Gre za podporo Mestne občine Ptuj!
Plavanje • PK Terme Ptuj
Izboljšali osebne rekorde
Plavalni klub Terme Ptuj ima nekaj nadarjenih mladih plavalcev, ki so na državnih prvenstvih v glavnem izpolnili osnovni cilj, ki je bil izboljšanje osebnih rekordov. V Celju je potekalo državno zimsko prvenstvo v plavanju za kadetske, mladinske in članske kategorije. Med najboljšimi slovenskimi plavalci sta bila iz ptujskega kluba Gregor Šer-bec in Blaž Kekec. Pri Šerbcu se je vsekakor poznal prestop iz mladinske v člansko kategorijo, vendar je osemnajstletni plavalec v večini izmed sedmih odplavanih disciplin izboljšal svoje najboljše čase. Najvišje je bil uvrščen v disciplini 200 metrov mešano, kjer je zasedel 13. mesto, a je najboljši rezultat glede na madžarske plavalne lestvice dosegel s časom 2:01:03 minute na 200 metrov prosto. Šele štirinajstletni Blaž Kekec napreduje iz tekmovanja v tekmovanje in je z dvema desetima mestoma na državnem prvenstvu za kadete dosegel za-
črtane cilje. Najboljši rezultat je dosegel na 50 metrov prosto s časom 34:24 sekunde. Počasi, a zanesljivo napreduje tudi šele enajstletna Lora Grobelšek, ki je na državnem prvenstvu presenetila na 100 metrov prosto, saj je svoj osebni rekord popravila za več kot pet sekund in je s časom 1.11:79 minute zasedla dobro štirinajsto mesto.
Poleg tekmovalnega plavanja v ptujskem plavalnem klubu zelo podpirajo tudi rekreativno plavanje. V klubu imajo okrog 120 otrok, ki trenirajo v desetih terminih. Že petnajst let klub vodi Franjo Rozman, ki je bil na skupščini Plavalne zveze Slovenije izvoljen za predsednika nadzornega odbora PZS, medtem ko je predsednik postal legendarni slovenski plavalec Darjan Petrič. Franjo Rozman se s sodelavci že pripravlja na veliki plavalni miting na Ptuju - Terme Ptuj 2009 -, ki bo 16. in 17. maja.
UR
Gregor Serbec, PK Terme Ptuj
Košarka • PARKL
Tri ekipe v igri za vrh
Strelstvo • 5. turnir regijske lige v Rušah
Ptujčanom tretja zmaga s pištolo
Foto: Simeon Gönc
Mladi ptujski strelci, z leve Blaž Topolovec, Sašo Stojak in Jan Tovornik, so se v Rušah s 494 krogi in 2. mestom prebili še na skupno 2. mesto v seštevku ekip, Sašo Stojak pa je s 3 krogi prednosti prevzel vodstvo v skupnem seštevku posameznikov.
Dva kroga pred koncem rednega dela tekmovanja v ligi Parkl se položaj na vrhu in v za-čelju lestvice vse bolj zapleta. Ko je že kazalo, da si bosta prvi mesti razdelili ekipi KK Starše in KK Pragersko, je pretekli krog prinesel dva presenetljiva poraza favoritov na domačem terenu in tako Cirkovcam omogočil, da se enakopravno vključijo v boj za sam vrh. Vse tri ekipe imajo trenutno enako razmerje zmag in porazov, o vrstnem redu tako odloča razlika le za koš.
1. liga
Rezultati 11. kroga: ŠD Kidričevo - ŠD Cirkovce 89:96 * (18:24, 16 :27, 22:16, 27:16, 6:13 - po podaljšku), KK Pragersko - KK KPŠ Ptuj 75:76 (15:27, 19:14, 19:15, 12:20), KK Starše - Good Guys 71:75 (8:21, 27:23, 16:15, 20:16).
1.	TED ŠD CIRKOVCE 12 9 3 21
2.	KK STARŠE	12 9 3 21
3.	KK PRAGERSKO 12 9 3 21
Šumari novi prvoligaši
Krog pred koncem tekmovanja v 2. zimski teniški ligi 2008/2009 so si igralci TK Šumari z zmago proti TK Skorba gad priigrali prvo mesto in bodo tako v naslednji sezoni zaigrali v 1. ligi.
REZULTATI 9. KROGA: TK SKORBA GAD - TK ŠUMARI 1:2 (Šlam-berger - Gulin 9:6, Ules - Sternad 3:9, Dobnik/Šlamberger - Premu-
Bowling
Državna liga:
Ptuj 1 tik pod vrhom skupine B
Ptujski ekipi sta v 5. krogu gostovali v Mariboru, kjer sta osvojili polovični izkupiček. Spet je bila uspešna ekipa Ptuj 1, v kateri je blestel Bojan Klarič (1314, povprečje 219 na igro). Ekipa Ptuj 2 je bila blizu točke, a je imela v skupnem številu podrtih kegljev slabši izkupiček. Najboljši član ekipe je bil Silvo Strauss (1176).
Skupina A: Piramida 1 - Ptuj 2 2:0 (9:5), BK 300 - Mulda 2:0 (14:0), Xtreme 1 - Epic 3 1:1 (7:7).
Vrstni red: Piramida 1 (9 točk), Xtreme 1 (8), BK 300 (6), Epic 3 (5), Ptuj 2 (2), Mulda (0).
Skupina B: Piramida 2 - Ptuj 1 0:2 (4:10), Ericsson - Meteoriti 2:0 (13:1), Epic 1 - Triglav 2 2:0 (11:3).
Vrstni red: Epic 1 (10), Ptuj 1 (8), Triglav 2 (6), Ericsson (4), Piramida 2 (2), Meteoriti (0).
Podjetniška liga:
ekipa VGP Drava podrla rekord letošnje lige
Za nami je že dobra polovica prvega dela tekmovanja, vse bolj pa se formirajo skupine ekip, ki se bodo borile za prva štiri mesta v vsaki skupini. Derbiji se vrstijo iz tedna v teden, tokrat pa so krajšo potegnili DaMoSS v prvi in BC Ptuj in db Transport. Najboljši ekipni rezultat v tem krogu je dosegla ekipa VGP Drava (2883), kar je obenem letošnji najboljši dosežek. Kar 15 igralcev je tokrat preseglo mejo 700 podrtih kegljev.
Med poamezniki se je v skupni razvrstitvi Dušan Kostanjevec zelo približal Sebastjanu Kotniku.
4.	KK RAČE
5.	GOOD GUYS
6.	KK KPŠ PTUJ
7.	ŠD KIDRIČEVO
8.	ŠD SLAM AVTOEFEKT
2. liga
Rezultati 11. kroga: ŠD Ptujska Gora - ŠD Nova vas MB 49:66 (14 :16, 15:15, 10:13, 10:22), ŠD Maj-šperk - KK Starše mladi 108:47 (28 :11, 21:14, 27:8, 32:14), ŠD Podlože - Pragersko veterani 50:59 (11:11, 11:20, 13:12, 15:16).
1. ŠD MAJŠPERK	11	9	2	20
2. ŠD NOVA VAS MB	11	9	2	20
3. PRAGERSKO VETERANI	10	5	5	15
4. KMO DORNAVA	10	5	5	15
5. ŠD PODLOŽE	10	3	7	13
6. KK STARŠE MLADI(-1)	10	4	6	13
7. ŠD PTUJSKA GORA	10	1	9	11
Najboljši strelci: 1. Sebastjan Holc (TED ŠD Cirkovce) 284 točk (povprečje 23,7 na tekmo), 2. Dean Gomboc (KK Starše) 251 (25,1), 3. Leon Jazbec (ŠD Majšperk) 221 (24,5).
BM
žič/Sternad 7:9), ENIGMA - TK GO-RIŠNICA 0:3 (Cunk - Žnidarič 0:9, A. Korošec - Ljubec 4:9, Cunk/A. Korošec - Žnidarič/Ljubec 5:9), TK ŠTRAF - KOVINARSTVO ŠPUREJ 3:0 (Cajnkar - Kolarič 9:6, B. Korošec - Iljevec 9:6, Cajnkar/Janžeko-vič - Ilijevec/Šardoner 9:2)
VRSTNI RED: TK Šumari 22, TK Štraf 19, TK Skorba gad 17, TK Gorišnica 14, Kovinarstvo Špurej 6, Enigma 3 točke.
Danilo Klajnšek
Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 800, 2. Tadej Vreže (MO Ptuj) 773, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 760, 4. Jani Kramar (DaMoSS) 752, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 736,
6.	Marko Drobnič (Talum) 733,
7.	Andreja Pihler (BC Ptuj) 729,
8.	Romana Čuček (Avto. Novak) 728, 9. Silvester Strauss (DaMoSS) 727, 10. Sebastijan Kotnik (Projektis) 724.
Skupina A
Rezultati 4. kroga: Talum - DaMoSS 5:3, Projektis - Projekta ing. 7:1, Radio-Tednik Ptuj - PSS 6:2, MO Ptuj - Garant zavarovanje 7:1.
Vrstni red: 1. Talum (25), 2. Projektis (24), 3. Radio-Tednik Ptuj (22), 4. Mestna občina Ptuj (20), 5. DaMoSS (18), 6. PSS (9), 7. Garant zavarovanje (6), 8. Projekta ing. (4).
Skupina B
Rezultati 4. kroga: Avtoprevoz-ništvo Novak - Bowling center Ptuj 5:3, Tames - MP Ptuj 6:2, Boxmark - Ilkos 6.2, VGP Drava - db Transport 5:3.
Vrstni red: 1. Avtoprevozništvo Novak (24), 2. Bowling center Ptuj (22), 3. Tames (21), 4. VGP Drava (17), 5. db Transport (17), 6. Boxmark (15), 7. Ilkos (6), 8. MP Ptuj (6).
Najboljših 10 v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis) povprečje 187,8, 2. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 187,4, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,7, 4. Marko Drobnič (Talum) 182, 5. Romana Čuček (Avto. Novak) 179,3, 6. Silvester Strauss (DaMoSS) 178,8, 7. Bojan Klarič (Avto. Novak) 178,5, 8. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 177,3, 9. Jani Kramar (DaMoSS) 177,1, 10. Bojan Kocjan (Projektis) 175,5.
JM
V predzadnjem, petem krogu vseobsežne regijske lige, preimenovane Severna regija (včasih Podravska regija), ki je potekala v februarju v organizaciji SD I. pohorski bataljon iz Ruš, v skupnem točkovnem razmerju med klubi ni prinesla bistvenih sprememb, pred zadnjim turnirjem so si edino boljše izhodišče pristreljali ki-dričevski strelci, ki so prehiteli SD Svečina in sedaj zasedajo 3. mesto, Ptujčani so na šestem, Juršinčani pa na 12. mestu. V najmlajši kategoriji cicibanov in mlajših pionirjev so tokrat Ptujčani zelo uspešno nastopali s svojo najštevilčnejšo zasedbo 5 strelcev in v ekipnem delu s 452 krogi dosegli tretji rezultat ter obenem svoje prve letošnje stopničke.
Cicibani: 1. Staš Baumhakl (Impola) 167 ..., 9. Aljaž Volkner (153), 10. Vito Petkovič (152), 12. Neja Gril (147), 18. Uroš Kosajnč, 19. Marcel Klaneček (128, vsi SK Ptuj).
Pri pionirjih je Ptujčan Sašo Stojak s 171 krogi osvojil 3. mesto ter prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku, kjer ima sedaj 3 kroge prednosti pred kidričevskim strelcem Alešem Pernatom, ki je v Rušah s 164 krogi osvojil šele 6. mesto. Ostala člana ptujske ekipe, ki je v ekipnem seštevku s 494 krogi osvojila 2. mesto, Jan Tovornik in Blaž Topolovec, sta s 164 in 159 krogi osvojila 7. in 8. mesto, za ekipo iz Kidričevega, ki je s 468 krogi osvojila 4. mesto, pa sta streljala še Niko Visočnik in Rok Ciglar, ki sta bila med posamezniki uvrščena na 9. in 10. mesto. V skupnem seštevku ekip so se tako Ptujčani s tretjimi stop-
Rokomet
Mlajši dečki B, polfinale skupina D, 1. krog:
Jeruzalem - Atom Krško 30:19 (14:8)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf; Kavčič, V. Lukman 3, Kolmančič 6 (1), Ozmec 4, Kosi 5, Zidarič, Horvat 6, Plavec, Ulaga 2, Grabovac, Žga-nec 3, Štumberger 1, M. Hebar, Nie-dorfer. Trener: Mladen Grabovac.
Gibanje rezultata: 0:1, 5:1, 6:4, 11:4, 11:6, 14:6, 14:8, 17:8, 21:11, 25:13, 30:18, 30:19.
V 1. krogu polfinala skupine D za mlajše dečke B (letniki 1997 in mlajši) so pri Ormožanih gostovali mladi rokometaši Atoma iz Krškega. Slednji so v predtekmovanju skupine Jug z le enim porazom osvojili 2. mesto (izgubili so le z ekipo trboveljskega Rudarja). Jeruzalemčki so se izkazali s čvrsto igro v obrambi, v napadu pa kljub doseženim 30 golom niso blesteli. Izjemno je v golu Krčanov branil vratar Kozole. Pri Jeruzalemu se je med strelce vpisalo osem ro-kometašev. Kar 17 zadetkov pa so zatresli igralci letnika 1998 (Ozmec, Kosi, Horvat, Ulaga). Ormožane v soboto, 21. marca, čaka domača tekma proti Dravi in nato v sredo, 25. marca, gostovanje v Celju pri Zlatorogu.
UK
Starejši dečki B:
Drava - Zlatorog Celje 24:26 (13:13)
DRAVA: Zupanič (5 obramb, 1 sedemmetrovka), Reisman 7, Mori 1, Žuran 1, Vrbančič 3 (2), Ovčar (3 obrambe), Korošec 1, Kenda, Leva-nič 11 (1), Kuhar, Jerenec, Šalamun, Prapotnik. Trener: Ladislav Sabo.
Tokrat se domačim dravašem ni
ničkami povzpeli na visoko 2. mesto, kjer zaostajajo le še za ekipo Impola iz Slovenske Bistrice. Med pionirkami je s 180 krogi zmagala Tina Weingerl iz Ruš.
V disciplini z zračno pištolo so tokrat Ptujčani s 1076 krogi dosegli še tretjo zmago v tej sezoni in še naprej neulovljivo vodijo tudi v skupnem seštevku, kjer pa jim z enakim rezultatom (5394:5312 krogov) sledita obe mariborski ekipi, SD Elektro in VK GM. V Rušah so dobro nastopali tudi strelci SD Kidričevo, ki so malo nepričakovano s 1070 krogi osvojili visoko 2. mesto in prehiteli favorizirani ekipi VK GM in SD Elektro, ki sta s 1062 in 1055 krogi osvojili šele 3. in 4. mesto, strelci SD Juršinci so s 1051 krogi osvojili 5. mesto. Med posamezniki je tretjo zmago s 373 krogi dosegel Sašo Porok, VK GM, ki ima pred zadnjim turnirjem s kalkulacijo
uspelo oddolžiti Celjanom za poraz iz Celja. Tekma je bila povsem enakovredna; na igrišču je bila prisotna borbenost ter želja po zmagi pri obeh nasprotnikih. Pri igralcih obeh ekip je bilo tudi opaziti določeno mero spoštovanja in zavedanja, da bodo o tekmi odločale posamezne »malenkosti«. Izenačenja so se vrstila do rezultata 19:20, ko so Celjani pobegnili na 3 gole prednosti (21:24). Domači so uspeli rezultat zmanjšati na gol razlike (23:24, 24 :25), zato smo bili priča napetemu zaključku, ki se je dokaj srečno končal v korist gostov. Kljub temu smo s predstavo domačih igralcev lahko zadovoljni, saj so prikazali srčno igro in v obrambi niso popuščali vse do konca.
Mlajši dečki A:
Ribnica Riko Hiše - Velika Nedelja 17:17
VELIKA NEDELJA: Kukovec, Še-rod, Bombek, Kumer, Hojžar, Cvetko, Šoštarič 5, Bokša 6, Preac, Čuš 3, Slavinec, Ozmec, T. Cvetko, Marin 3. Trener: Bojan Munda.
Nadaljevanje prvenstva v polfi-nalni skupini C so začeli tudi mlajši dečki A. Fantje iz Velike Nedelje so se podali na neznano pot v Ribnico, saj o kvaliteti mladih igralcev Ribnice niso imeli nobenih informacij. V izenačeni tekmi sta se ekipi menjavali v vodstvu: domačini so pred koncem povedli, Velikonedeljčani pa so jih vedno ujeli. Zanimivost tekme je podatek, da so pri obeh ekipah zadeli samo po štirje igralci.
Mladi Velikonedeljčani igrajo naslednjo tekmo v petek ob 17.00 proti prvemu favoritu skupine C - ekipi Trima iz Trebnjega.
Danilo Klajnšek
odbitka najslabšega rezultata sezone (manjkal na 1. turnirju) daleč najboljše karte za skupno zmago, saj ima prednost velikih 19 krogov pred Ptujča-nom Robertom Šimenkom, ki pa ni streljal na turnirju v Rušah. Tretje mesto v skupnem seštevku pa se nasmiha Mariborčanu Nikolu Ranilo-viču, ki je v Rušah s 367 krogi osvojil 2. mesto, saj ima 9 krogov prednosti pred Ptujčanom Simeonom Goncem (363) na 4. mestu. Zelo pozitivno pa je v Rušah presenetil juršinski mladinec Ivan Druzovič, ki je s 364 krogi osvojil 3. mesto in z enakim rezultatom prehitel Ptujčana Boruta Sagadina na 4. mestu. Med kidričevskimi strelci je najbolje streljal Jur-ček Lamot, ki je s 362 krogi osvojil 6. mesto.
S standardno puško je med posamezniki slavila strelka Impola Klavdija Pufič s 388 krogi, kidričevski strelci Uroš Mohorko, Gorazd Maloič in Aleš Pernat pa so s 377, 375 in 360 krogi zasedli 9., 10. in
19. mesto, v skupnem seštevku pa med njimi najboljše kaže Urošu Mohorku, ki je med 38 tekmovalci uvrščen na visoko 4. mesto. V ekipnem delu so Kidričani s 1112 krogi v Rušah osvojili 5. mesto, v skupnem seštevku pa zasedajo 4. mesto.
V kategoriji veteranov s serijsko zračno puško so znova dobro nastopali strelci SD Kidričevo, ki so s 518 krogi osvojili 2. mesto, ki ga zasedajo tudi v skupnem seštevku. Kidričev-ski strelec Zvonko Mlakar je s 178 krogi in 3. mestom dosegel svoje tretje letošnje stopničke, v skupnem seštevku pa zaseda 4. mesto. Ostala člana ekipe iz Kidričevega Ludvik Pšajd in Marjan Gajzer sta z enakim rezultatom 170 krogov osvojila 10. in 12. mesto, v skupnem seštevku pa zasedata 5. in 9. mesto.
Strelci Severne regije se bodo v marcu pomerili na zadnjem turnirju RL v Slovenski Bistrici, kjer bodo poskušali primerno tempirati formo pred regijskim prvenstvom, ki se bo odvijalo 21. marca v Športni dvorani Mladika na Ptuju, saj se bodo tam dosegale norme za vrhunec sezone z zračnim orožjem, aprilski državni prvenstvi v Ljubljani in Železnikih.
Skupna razvrstitev v vseh disciplinah po 5. turnirju:
1.	SD IMPOL	161 točk
2.	SD ELEKTRO MB	139
3.	SD KIDRIČEVO	91
4.	SD SVEČINA	82
5.	SD I. PB RUŠE	75
6.	SK PTUJ	62
7.	SD FLV HOTINJA VAS	45
8.	VK GENERALA MAISTRA	27
9.	SD ŽELEZNIČAR MB	14
10.	SD MARLES MB	11
11.	SD P. B. OPLOTNICA	8
12.	SD JURŠINCI	8
13.	SD POLICIST MB	5
14.	SD TELEKOM MB	5
15.	SD DORNAVA	0
16.	SD TRNOVSKA VAS	0
17.	SD JESEN-SP. PREBUKOVJE	0
Simeon Gönc
Planinski kotiček
Pohod v Bistriški vintgar-Urh-Ančnikovo
Planinsko društvo Slovenska Bistrica prireja v soboto, 14. 3., pohod v Bistriški vintgar-Urh-Ančnikovo. Udeležili se ga bomo tudi ptujski planinci. Pohod organizira in vodi Poldka Lorenci, vodnica PD Slovenska Bistrica.
Zbor udeležencev bo v soboto ob 7.30 pred Impolom, zbor ptujskih planincev pa ob 6.45 pred železniško postajo na Ptuju, od koder se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Slovensko Bistrico pred Impol. Pot bo potekala ob Bistriškem Vintgarju do Maroltove jelke na Urh ter po gozdu do Ančnikovega gradišča, skozi Turiško vas in Visol do izhodišča. V Turiški vasi bo krajši postanek. Pot je markirana in lahka. Dolžina hoje bo 6 ur.
Potrebna je planinska oprema, primerna vremenu. Planinska obutev. Priporočljive so pohodniške palice. Cena izleta po dogovoru z vozniki, hrana in pijača iz nahrbtnika.
Prijave sprejemamo v društveni pisarni ob uradnih urah do petka, 13. 3. Udeležbo na pohodu ptujskih planincev organizira in vodi Tone Purg. Vabljeni!
Po Pomurski poti od Zavrha do Negove
Zbor udeležencev bo v soboto, 21. marca, ob 7. uri pred železniško postajo na Ptuju. Odhod bo s posebnim avtobusom. Naša tokratna etapa Pomurske planinske poti se bo pričela pri Maistrovem stolpu v Zavrhu. Z vrha stolpa si bomo lahko ogledali prebujajočo se pomlad v bližnji in daljni okolici, saj je razgled z vrha stolpa res zelo lep. Iz Zavrha se bomo nato odpravili proti Gočovskemu vrhu ter nato do Gočove, kjer bomo prišli do glavne ceste Ptuj-Lenart. Po njej bomo nato hodili vse do nadvoza preko nove avtoceste Maribor-Lendava. Kmalu zatem se pot obrne levo proti akumulacijskemu jezeru pri Sv. Trojici. Tu bo malo daljši postanek v gostišču Žaba, kjer je tudi žig Pomurske poti. Pot bomo nato nadaljevali mimo cerkve pri Sv. Trojici do zaselka Obrat. Tu se bomo spustili v dolino in nato povzpeli do cerkvice sv. Treh kraljev. Cerkev spada med najlepše slovenske po-znogotske spomenike. Pot bomo nadaljevali proti Ločkemu Vrhu, nato pa med sadovnjaki in gozdovi do asfaltne ceste mimo pokopališča v Negovi do njenega središča, kjer bo zaključek pohoda.
Prijave so možne v pisarni PD Ptuj do petka, 20. marca 2009. Cena izleta je 15 EUR. Izlet bo v vsakem vremenu, zato je potrebna planinska oprema glede na vremenske razmere. Skupne hoje bo cca. 5 ur, hrana in pijača iz nahrbtnika in v gostiščih ob poti. Izlet vodi Vlado Fridl, informacije na št. 040 699 252. Vabljeni!
T. Radek
Tenis • Zimska liga
11	6	5	17
12	5	7	17
12	4	8	16
12	3	9	15
11	CM	9	13
Nogomet • NK Lovrenc
Športni napovednik
Priložnost za mlade nogometaše
Športno društvo Lovrenc je bilo ustanovljeno leta 1966. Od ustanovitve dalje tekmuje v tekmovalnih sistemih MNZ Ptuj. Tako je NK Lovrenc v letu 2008, ob praznovanju 30-letni-ce MNZ Ptuj, prejel priznanje (plaketo) za uspešno in neprekinjeno sodelovanje v tekmovanjih MNZ Ptuj. V tekmovalni sezoni 2008 so sodelovali s tremi selekcijami: člani, cicibani U-10 in veterani - skupaj imajo več kot 60 registriranih igralcev.
Športno društvo Lovrenc deluje v športnem parku Lovrenc, kjer je bil zgrajen nov objekt, v katerem se nahajajo slačilnice s tuši za igralce in sodnike, sanitarije, večnamenski prostor ter klubski prostori, ki pa si prizadevajo dokončno urediti in opremiti. Pred leti so veliko travnato igrišče razširili (odkupili so njivo zraven igrišča) in tako omogočili boljše pogoje za treniranje in igranje. S pomočjo občine Kidričevo so v letu 2008 izvedli investicijo razširitve asfaltnega igrišča za mali nogomet, tako se je igrišče
Ekipa dečkov s trenerjem Boštjanom Petrovičem
preplastilo in na novo uredilo.
Športno društvo Lovrenc si prizadeva za postavitev ograje okrog športnega parka, saj je NK Lovrenc edino društvo v MNZ Ptuj brez ograje in je slednja nujno potrebna za izpolnitev zahtevanih predpisov MNZ. Prav tako pa bi še bilo potrebno obnoviti razsvetljavo, dodatno urediti okolico Športnega parka z dodatnimi otroškimi igrali ter obnoviti za-
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
4 točke za Dravo in Aluminij
Mladinci Aluminija so slavili še drugič zapored, na Ptuju pa so mladinci NŠ Poli Drava po zaostanku z dvema zadetkoma v zadnjih petnajstih minutah le prišli do pomembne točke. V kadetski konkurenci so Ptujčani slavili zmago, medtem ko Kidričani niso uspeli streti odpora žilavega Dravograda.
1. SML
REZULTATI 19. KROGA: NS Poli Drava - Bilje-Primorje 2:2, Aluminij - NŠ Dravograd 6:1, Krka - Interblock 0:2, Mura 05 - Hit Gorica 0:3, Domžale - ND Slovan 2:0, NOGA Triglav - FC Luka Koper 1:3, MIK CM Celje - Simer šampion 4:1, Rudar Velenje - NŠ NK Maribor 0:0.
1.	INTERBLOCK	19 14	5	0	43:13	47
2.	ALUMINIJ	19 14	1	4	54:28	43
3.	DOMŽALE	19 13	3	3	56:22	42
4.	HIT GORICA	19 10	6	3	56:22	36
5.	NŠ MARIBOR	19 10	5	4	33:18	35
6.	LUKA KOPER	19 9	7	3	43:24	34
7.	MURA 05	19 9	4	6	34:35	31
8.	NOGA TRIGLAV	19 8	3	8	38:29	27
9.	MIK CM CELJE	19 7	4	8	42:36	25
10.	SIMER ŠAMP. 19	6	5 8	34:34	23
11.	DRAVOGRAD 19	5	5 9	24:37	20
12.	BILJE-PRIMOR. 19	5	4 10	36:42	19
13.	POLI DRAVA 19	4	3 12	24:43	15
14.	ND SLOVAN 18	4	2 12	14:32	14
15.	KRKA 19	1	3 15	17:67	6
16.	RUDAR (V) 18	0	4 14	10:58	4 NŠ POLI DRAVA - PRIMORJE 2:2
(0:1)
1. SKL
REZULTATI 19. KROGA: NŠ Poli Drava - Bilje-Primorje 2:0, Aluminij - NŠ Dravograd 0:0, Mura 05 - Hit Gorica 2:0, Domžale - ND Slovan 4:0, NOGA Triglav - FC Luka Koper 2:0, MIK CM Celje - Simer šampion 2:2, Rudar Velenje - NŠ NK Maribor 1:1, Krka - Interblock 0:3.
1.	NŠ MARIBOR
2.	SIMER ŠAMP.
3.	DOMŽALE
4.	LUKA KOPER
5.	INTERBLOCK
6.	HIT GORICA
7.	ALUMINIJ
8.	MURA 05
9.	MIK CM CELJE 19
10.	POLI DRAVA 19
11.	RUDAR (V) 19
12.	ND SLOVAN 19
13.	KRKA 19
14.	NOGA TRIGLAV 19
15.	DRAVOGRAD 19
16.	BILJE-PRIMOR. 19
15	3	1	52:9	48
11	3	5	41:22	36
11	2	6	32:21	35
10	3	6	31:19	33
9	6	4	37:26	33
10	3	6	25:19	33
9	3	7	33:18	30
9	3	7	26:25	30
8	4	7	29:21	28
8	4	7	27:19	28
6	5	7	26:30	23
5	5	8	19:27	20
5	3	11	17:42	18
4	3	12	20:43	15
1	6 12		13:39	9
1	2	16	10:58	5
puščeno teniško igrišče.
Športni park Lovrenc želijo preurediti v prostor, kjer se bodo lahko družili tako najmlajši, mladi in starejši kot najstarejši, športni park želijo približati vsem generacijam v Lovrencu in okolici. Samo tako bo Športni park Lovrenc zaživel čez celo leto.
V ŠD Lovrenc so si zadali nove izzive in nove cilje, zato društvo vabi vse mlade ljubi-
telje nogometa, rojene med letoma 1998 in 2000, da se jim pridružite pri spoznavanju najbolj popularne igre z žogo na svetu. Pri nogometu prihaja do druženja, prijateljstva, navajanja na delo v skupini, sodelovanja med enako mislečimi navdušenci za šport in hkrati razvija motoriko gibanja brez žoge in z njo.
Nudijo strokovno vodeno nogometno vadbo (trener s pridobljeno licenco oz. mentor s predpisano izobrazbo), opremo in rekvizite, spoznavanje nogometnega tekmovanja, navajanje na zdravo tekmovalnost v skladu s pravili fair playa in predvsem veliko zabave. Za šolanje in tekmovanja mladi nogometni navdušenci potrebujejo samo nekaj prostega časa, dobre volje, željo po žogo-brcu ter športno opremo. Vsi, ki si želijo pobližje spoznati nogomet in pridobiti osnovno nogometno znanje, se naj obrnejo na ŠD Lovrenc in vpišejo svoje fante željne nogometa.
Danilo Klajnšek
STRELCI: 0:1 Živec (10. z 11 m), 0:2 Kravanja (51), 1:2 Vidovič (76), 2:2 D. Krajnc (86)
ALUMINIJ - NŠ DRAVOGRAD 6:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 1:0 Krajnc (11), 2:0 Jeromel (23. avtogol), Medved (30), 4:0 Krajnc (33), 5:0 Rešek (52), 5:1 Pečnik (71. z 11 m), 6:1 Gašperšič (81)
NS POLI DRAVA - PRIMORJE 2:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 Perger (7), 2:0 Mat-jašič (37)
ALUMINIJ - NŠ DRAVOGRAD 0:0
Liga U 14 - vzhod
REZULTATI 17. KROGA: NŠ Poli Drava - Tehnostroj Veržej 2:4, AHA EMMI Bistrica - Aluminij 0:2, NŠ NK Maribor - Simer šampion 3:1, Rudar Velenje - Brežice 2:0, MIK CM Celje - Nafta 4:0, Mura 05 - Ljutomer 8:0, ŠNK Radgona - Železničar 0:7, Nissan Ferk Jarenina - NŠ Dravograd 0:3.
1.	MURA 05 17 14 2 1 74:10 44
2.	DRAVOGRAD 17 14 0 3 39:16 42
3.	NŠ MARIBOR 17 13 2 2 70:10 41
4.	RUDAR (V) 17 12 3 2 53:14 39
5.	MIK CM CELJE 17 11 2 4 40:11 35
6.	ŽELEZNIČAR 17 10 3 4
7.	TEHNO. VERŽEJ 17 10 2 5
8.	SIMER ŠAMP. 17 9 1 7
17 17 17 17
4	6 0 10 1 10 0 13 0 14
2 2	13 2 1 14 0 1 16
15 18 24 18 40 45 71 17:80
23
43 61 122
10.	POLI DRAVA
11.	NAFTA
12.	BREŽICE
13.	A. E. BISTRICA 17
14.	F. JARENINA 17
15.	LJUTOMER 17
16.	RADGONA 17
NŠ POLI DRAVA - TEHNOSTROJ VERŽEJ 2:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Hari (26), 1:1 Pivko (37), 1:2 Žigert (48), 2:2 Čeh (50), 2:3 Rožman (67), 2:4 Škodnik (70)
AHA EMMI BISTRICA - ALUMINIJ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Šešo (20), 0:2 Pod-brežnik (37)
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti NS Poli Drava so z zmago ostali v sredini lestvice: v belem dresu strelec drugega zadetka Jure Matjašič.
Nogomet • Turnir U-12
Ormožani najuspešnejši
NK Holermuos Ormož je prejšnji teden v športni dvorani na Hardeku izpeljal turnir za selekcije U-12. V zelo izenačeni konkurenci je bilo po sistemu vsak z vsakim odigranih petnajst tekem, največ točk in zmago pa so si priigrali gostitelji turnirja.
Holermuos Ormož: Tilen Kosi, Aleks Vizjak, Domen Školiber, Mitja Gašparič, Jan Vočanec, Miha Pod-platnik, Jan Vrbnjak, Rok Raušl, Žiga Rajh, Klemen Zlatnik in trener Zvon-ko Gašparič.
Presenetila je tudi ekipa Golge-ter Hajdina, ki je zasedla 3. mesto. Golgeter Hajdina: Erik Nahberger, Simon Kaisersberger, Jan Zupanič, Tadej Bauman, Tilen Jankovič, Alen Markovič Ogrizek, Marcel Kaisers-
berger, Žan Sitar, Boštjan Nahberger. Trenerja: Boštjan Kurež in Sandi Mertelj.
Rezultati: Ljutomer 1 - Ljutomer 2 0:1, Poli Drava - Bistrica 1:1, Ormož
-	Hajdina 1:2, Ljutomer 1 - Bistrica 0:0, Poli Drava - Hajdina 2:1, Ormož
-	Ljutomer 2 1:0, Ljutomer 1 - Hajdina 0:0, Poli Drava - Ljutomer 2 0:4, Ormož - Bistrica 1:0, Ljutomer 1 -Poli Drava 1:0, Ljutomer 2 - Bistrica 1:1, Ormož - Poli Drava 3:0, Hajdina
-	Bistrica 1:1, Ljutomer 1 - Ormož 1:1, Ljutomer 2 - Hajdina 0:0.
Končni vrstni red: 1. Ormož 10 (na sliki), 2. Ljutomer 2 8, 3. Hajdina 6, 4. Ljutomer 1 6, 5. Bistrica 4, 6. Poli Drava 4 točke.
UK
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Nafta - HIT Gorica, Domžale
-	Interblock; SOBOTA ob 20.05: MIK CM Celje - Maribor: NEDELJA ob 14.00: Labod Drava - Luka Koper; NEDELJA ob 15.00: Primorje - Rudar Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Krško - Mura 05; NEDELJA ob 15.00: Livar - Aluminij, Triglav Gorenjska - Bonifika, Olimpija - Zagorje, Bela krajina - MU Šentjur.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Trgovine Jager - Paloma, Tehnostroj Veržej - Dravinja Kostroj, Malečnik - Črenšovci; NEDELJA ob 15.00: Stojnci - Mons Claudius, Odranci - Koroška Dravograd, Šmartno - Simer šampion, Čarda - Kovinar Štore.
LIGA U 14 - VZHOD
18. KROG: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (sobota ob 11.00), Aluminij - Ljutomer (nedelja ob 11.00).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: ŽNK Ptuj - Senožeti (nedelja ob 11.00), Slovenj Gradec - Dornava (nedelja ob 15.00), Krka - Rudar Škale, Pomurje
-	Maribor.
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Brežice - Mercator Tenzor Ptuj (petek ob 20.00), Sava Kranj - Celeia Žalec, Zagorje Istrabenz Gorenje - Škofja Loka KSI, Velenje - Celjske mesnine, Kočevje Evro Casino - Piran vrtovi Istre.
1. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož, Merkur - Celje Pivovarna Laško, Slovan - Prevent, Ribnica Riko hiše - Krka.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA: Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica (sobota ob 19.00), Istrabenz plini Izola - Sviš Pekarna Grosuplje, Mitol Sežana
-	Grosuplje, Krško - Alples Železniki, Grča Kočevje - Šmartno 99.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 6. KROGA: Drava - Dol TKI Hrastnik (sobota ob 19.00 v športni dvorani Center), Kranj - Zlatorog Celje, Sevnica - Cerklje.
Odbojka
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA ŽENSKA LIGA
PARI 20. KROGA: AC Prstec Ptuj - TPV Novo mesto (sobota ob 17.30 v gimnazijski telovadnici), Aliansa - Calcit Kamnik, Sloving Vital - MZG Grosuplje, Luka Koper - Benedikt.
Boks
ZLATI GRB SLOVENSKE BISTRICE
V soboto v Slovenski Bistrici domači boksarski klub pripravlja tradicionalno boksarsko revijo - 16. zlati grb Slovenske Bistrice. Tekmovanje bo potekalo z mednarodno udeležbo, prisotni pa bodo vsi najboljši slovenski amaterski boksarji.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
PD Naveza: Resno zastavljeni cilji
Prvi občni zbor planinskega društva Naveza Videm je potekal 14. 2. 2009 v prostorih gostišča Pal Pri treh lipah v Vidmu. Občnega zbora so se udeležila sosednja planinska društva, župan občine Videm Friderik Bračič, podpredsednik PZS Uroš Vidovič in predsednik MDO PD Podrav-ja (meddruštveni odbor planinskih društev) Tone Purg. Člani društva so se občnega zbora udeležili v velikem številu, kar je znak, da imamo dober program, da je vzdušje prijateljsko in da smo si naše cilje zastavili resno, kar je vidno že z dosedanjim delom.
Programske usmeritve za leto 2009 so: organiziranje in vodenje pohodov in izletov, organiziranje strokovnega usposabljanja (predavanja in praktični prikazi iz tem o planinstvu), organiziranje letnega tabora za mlade (mladinski odsek), sodelovanje s PD Ptuj - označevanje in markiranje vezne planinske poti Ptuj-Videm, sodelovanje s sorodnimi organizaciji pri varstvu gorske narave, izobraževanje in izpopolnjevanje mentorjev vodnikov, markacistov, varuhov gorske narave ...
Predsednik PD Naveza: Danilo Milošič
Foto: DK
Potopis • Do Nürnbergs in Stuttgarts
»
Old Firm? Ni problema ...
«
Štajerski tednik je bil med prvimi (ali celo prvi) mediji v Sloveniji, ki je v javnost podal novico, da se selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek zanima za igralca Nürnberga, Dominica Maroha. Gre za sina našega izseljenca, katerega korenine izvirajo iz Dornave, mama pa je Nemka. Dominic je medtem že sprejel prvo povabilo v našo izbrano vrsto (bil je vpoklican na tekmo z Belgijo, a zaradi poškodbe ni nastopil). Kakšen fant je to, kje igra, kako je organiziran njegov klub, s čim se ukvarjajo njegovi starši - vse to smo želeli preveriti v živo, obenem pa smo si "za posladek" omislili še ogled tekme Bundeslige med Stuttgartom in Borussio Dortmund.
»Komaj jih še dohajam ...«
Naša pot, na katero smo se podali Matija, Niko in moja malenkost, pridružila pa se nam je še gospa Ana, se je začela v petek zgoooodaj zjutraj izpred hotela Primus. Kdo je gospa Ana? Zgovorna in vitalna gospa Štuhec je že skoraj 30 let predsednica društva Triglav, ki združuje slovenske izseljence v Stuttgartu in okolici. Gre za najstarejše takšno društvo v Nemčiji, saj bo naslednje leto praznovalo že 40-letnico delovanja. "Včasih grem na kakšne izlete z mladimi, pa jih še komaj dohajam. Veseli pa me, da me še vedno sprejemajo za sebi enako," se nasmeji. Obenem izrazi skrb za prihodnost takšnih društev, saj je vedno težje pridobiti mlade člane. Le-ti so se že asimilirali v nemško družbo ali pa so obremenjeni v službah, imajo družine, za društveno delovanje pa jim zmanjka časa. Starejši se na drugi strani vračajo v Slovenijo, kjer so si v letih dela v Nemčiji postavili hiše za mirno starost.
»Še poraz bi bil boljši kot remi ...«
Zaradi klepeta je pot kljub stalnemu pršenju dežja in občasnim snežnim metežem (v Avstriji) potekala hitro, ob tem pa ni manjkalo navijaških vložkov dveh zelo strastnih navijačev dortmundskih rumeno-čr-nih. "Tokrat bomo zmagali, saj je bilo neodločenih rezultatov v letošnji sezoni že preveč - 12 na 23 tekmah! Še poraz bi bil boljši kot remi," sta modrovala Matija in Niko, čeprav jima ob tej misli ni bilo najlažje pri srcu. Približno 600 km oddaljen Nürnberg je bil tako vedno bližje, 11. ura pa tudi - takrat
Pred upravno stavbo 1. FC Nürnberg: Niko, Joži, Dominic in Boris Z.
Foto: Matija Brodnjak
smo bili namreč dogovorjeni z Dominicom. Garminova "Luj-za" nas je pripeljala točno pred hotel Hilton, ki spada v kompleks uprave kluba in pripravljalnega centra 1. FC Nürnberg. Gre za enega največjih centrov v Nemčiji, čeprav se na njem trenutno pripravlja drugoligaš. A ne gre za kateregakoli drugo-ligaša, ampak za enega od klubov z dolgo in bogato zgodovino (ustanovljen leta 1900), v kateri je osvojil kar devet naslovov nemškega državnega prvaka (nazadnje leta 1968)!
»Pred letom sem igral še v 3. ligi«
Točno ob 11.00 je pred hotel pripeljal črni športni mercedes, iz njega pa je izstopil Dominic. "Zdravo. Upam, da ste dobro potovali in da niste imeli težav z iskanjem," je bil vljuden in nas takoj povabil v hotel, kjer se nam je pridružil še Boris Zajko, ki je Terme Ptuj in hotel Primus predstavljal na turističnem sejmu v Nürn-bergu. "Prav tukaj sem se pred dobrim mesecem prvič srečal z Matjažem Kekom. Bil je zelo korekten in konstruktiven dogovor, po katerem nisem dosti pomišljal: odločil sem se za slovensko reprezentanco," je dodal mladenič, ki je v začetku marca (4. 3 ) dopolnil 22 let in se še enkrat vrnil na svoj klub: "Imamo odlične pogoje za treninge, tukaj v bližini je priznan medicinski center, ki ga uporabljamo za rehabilitacijo, v kratkem bodo začeli obsežno prenovo slačilnic v tem centru ... Vse je usmerjeno v to, da se čim prej uvrstimo v 1. ligo. Že letos imamo možnosti, a bo težko, saj za 3.
Matija na easy Credit Stadionu v Nurnbergu
mestom trenutno zaostajamo 7 točk, predvsem zaradi slabega starta. Z mojega vidika je 2. liga zaenkrat idealna priložnost za uveljavljanje, saj nisem pozabil, da sem še pred slabim letom igral v 3. ligi." Vidi se, da Dominic še vedno trdno stoji na realnih tleh, čeprav mu precej nogometnih strokovnjakov glede na prikazano na igrišču napoveduje hiter prehod stopničko višje. (Daljši pogovor z njim bomo objavili v torkovi številki Štajerskega tednika.)
Metzingen?
Urica ob kavici in klepetu je hitro minila in mladega nogometaša so čakale nove obveznosti. "Pred kosilom me čaka še masaža, ne smem zamuditi," je povedal in privolil še v fotografiranje. On na masažo,
mi pa na stadion Nürnberga (easy Credit Stadion - sprejme 45 tisoč gledalcev), od tam pa k njegovemu očetu Borisu Ma-rohu. Čakalo nas je nekaj manj kot 200 km vožnje do Stuttgar-ta, v katerih pa smo spremenili načrt: ker je bil Boris zadržan v teniškem centru, smo se odločili za obisk Metzingena. Če vam to ime ne pove nič, ste v večini. A je vendarle zanimiv, saj je to rojstni kraj Huga Bossa in mesto z največ outlet prodajalnami (moj šef, slavist, bi jim rekel industrijske prodajalne) na svetu. Tukaj ne manjka nihče, ki v svetu bolj ali manj prestižnih blagovnih znamk kaj pomeni: Nike, Adidas, S.Oliver, Miss Sixty, Joop!, Helly Hansen, Gerry Weber, Escada ... in seveda Hugo Boss. Zagotovo bi imele ženske v takšnem mestu opravka vsaj za tri dni, trije moški (vmes smo gospo Ano odložili v Stuttgartu) pa smo zdržali le slabi dve uri in čao. Boris nas je z ženo zelo toplo sprejel v teniškem centru, ki ga vodita skupaj z Guidom Buchwaldom. Ljubiteljem nogometa imena slednjega ni treba posebej predstavljati, saj gre za svetovnega prvaka iz leta 1990 v Italiji (Matthaus, Klinsmann, Littbarski, Reuter, Brehme, Kohler . .. - trener Franz Beckenbauer). Prav zato so stene restavracije v tem centru polne fotografij znanih nogometašev, ki so že bili tukaj. "Vsi so že bili tukaj, od Klinsija, Mol-lerja, Kahna, tudi Peleja smo že
Boris Maroh: »Halo Andy (Möller)! Kako si?«
Foto: Matija Brodnjak
gostili, pa smučarja Leonhar-da Stocka. Lahko vam povem zgodbo o vsaki od teh slik, pa še milijon drugih," se je takoj razgovoril naš gostitelj in nam postregel z obilno večerjo. Ko je zaprl restavracijo, so zgodbe kar vrele iz njegovih ust, zato ni nihče pomislil na spanje. Dan smo zaključili v grškem bifeju, kjer so nas za konec domačini počastili z ouzijem ...
Eden izmed 55 tisoč gledalcev
Drugi dan je bil dan D za navijače Stuttgarta in Borussie: kdo bo boljši v derbiju Bundes-lige? Mercedes Benz Arena je bila razprodana že pred soboto, mi pa smo imeli po zaslugi Borisa Maroha v rokah karte tik nad častnimi ložami . Ko smo prišli na Mercedesstrasse, kjer po vrsti stojijo stadion, Carl Benz center (spet s Hilton hotelom!), dvorani Porsche arena (7500 gledalcev) in Hans Martin Schleyer Halle (12000), smo bili zares impresionirani! Tukaj domači Mercedes, Porsche, Karcher, Bosch in EnBW investirajo takšne milijone, da ob številkah zaboli glava. Trume navijačev v rdečih in rumeno-črnih barvah so se valile proti stadionu, gostinci pa so prijazno gostili oboje, velikokrat v mešanih skupinah. Opaziti ni bilo nobene sovražnosti, saj so Stuttgartovi navijači znani po svoji miroljubnosti. Prav zato ni naša skupina z "rumenima" Matijem in Nikom ter "rdečima" Borisom Z. in Borisom M. (sicer navijač ekipe Schalke) v ničemer izstopala. Pred stadi-
Foto: Matija Brodnjak
Ena od številnih slik v Borisovi restavraciji: Jürgen Klinsmann, Boris Maroh in Guido Buchwald.
Porshe Arena, pred njo pa paleta navijačev v rdeče-belih in rumeno-črnih oblačilih.
Foto: Matija Brodnjak
on nas je prišel pozdravit Borisov prijatelj Peter Reichert, nekdanji odličen nogometaš, danes pa v vlogi odgovornega za stike z navijači. Nenavadna vloga? "Nikakor," nam pojasni Boris, "to imajo vsi klubi." Pred vhodom na velikih kupih zagledamo bogato opremljene debele brezplačne barvne brošure z napovedmi in intervjuji
-	samo za to tekmo! Vzamemo si vsak svojo in na stadion. Prvič sem na tako velikem objektu, zato me kar malo stisne, ko postanem del več kot 55 tisoč glave množice!
»Vsaj pred Schalke-jem moramo biti ...«
Tekma? Nič posebnega, čeprav je bilo v igri precej tempa in dinamike. Tudi navijači niso bili pretirano glasni, čeprav sta tisti najbolj vneti navijaški skupini navijali celo tekmo. Še največ vzklikov so zaradi novice na dveh ogromnih ekranih namenili ekipi Hannovra 96, ki je v Munchnu povedla proti ekipi Bayerna (slednji je ob Schalkeju najmanj priljubljena ekipa v Stuttgartu). Končni izid naše tekme je bil pravičen
-	2:1. Domačini, ki pod vodstvom Markusa Babbla letos še niso izgubili, so bili za en gol boljši. "Če smo že tukaj izgubili, moramo biti na koncu vsaj pred Schalkejem," so se tolažili navijači Borussie. "Samo za to tekmo ste prišli iz Slovenije? Nemogoče," se je čudil fant v rumeno-črni opravi, ki je gladko naštel vse republike bivše Jugoslavije. Res, čudna so pota nogometnih navdušencev in raziskovalcev ... Dan nam je vzel toliko moči, da smo spet pristali pri Borisu in njegovih številnih zgodbah. "Enkrat me je nekdo prosil, da bi mu uredil 4 karte za tekmo Inter - Milan, ki jih sploh ni bilo mogoče več kupiti. Boris, res jih rabim,' mi je rekel. Dva dni sem klical prijatelje po Nemčiji in Italiji in na koncu sem jih res dobil," je razlagal Boris Maroh, ki je prišel v Nemčijo po četrtem razredu OŠ. "Potem pa zrihtaj' karte za Old Firm (zloglasni derbi škotskega prvenstva med Cel-ticom in Rangersi, op. p.), to si že dolgo želim," je trnek vrgel Niko. "To bo pa težko, a že vem. Poklical bom . ," je ugriznil Boris, mi pa v smeh. "Ne, to si pustimo za kakšno drugo priložnost," smo mu odvzeli skrbi. Najprej Slovenija - Češka, nato pa vse ostalo!
Jože Mohorič
Ptujsko • Stisko ljudi čutijo tudi na Rdečem križu
Vse več ljudi išče hrano
Pomoč pri prvi delitvi prehrambnih paketov je letos iskalo že 578 oseb, decembra lani jih je bilo 400, je povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta.
Podatki veljajo na območje šestnajstih občin na Ptujskem, ker ko poteka delitev, prihajajo ljudje s celega območja nekdanje velike občine Ptuj. Najbolj pa je zaskrbljujoče, da je kar dvajset odstotkov tistih, ki so februarja letos iskali pomoč na Rdečem križu, novih, torej ljudi, ki doslej takšne pomoči niso iskali. Iz tega je že mogoče sklepati, da se bo število iskalcev pomoči z vsemi nadaljnjimi odpuščanji le še povečevalo. Njihovemu klicu na pomoč pa se za zdaj odziva le MO Ptuj, je povedala Marjana Cafuta. Mesečne dvanajstine plačuje še šest drugih občin, devet občin pa se samostojno odloča, ali bodo pomagale ali ne ali pa razpisujejo razpise, na katerih je potrebno dokazovati, da je pomoč ljudem v stiski nujno potrebna. Pa tudi v teh primerih je tako, da sredstva milostno odobrijo ali pa tudi ne. Sofinanciranje dejavnosti Rdečega križa na žalost še vedno ni uzakonjeno, zakon ga za zdaj le priporoča, zakon je
tudi že star, priporočeno še veljavno sofinanciranje znaša bivših deset tolarjev po prebivalcu. Nekaj bo le potrebno narediti. Rdeči križ in Karitas sta strnila vrste in skupaj nastopila do Vlade RS s konkretnimi pokazatelji. Vlada bo morala povedati, kako naprej v humanitarni dejavnosti teh dveh organizacij, ker iz loterijskih sredstev te dejavnosti več ne bodo mogli opravljati, če ne bo pravih rešitev. Za leto 2008 so iz tega naslova prejeli 4500 evrov. Iz lastnih virov so lani za nabave pre-hrambnih paketov in vrečk pralnega praška porabili nekaj manj kot enajst tisoč evrov.
Marjana Cafuta je povedala, da so na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Ptuj lani razdelili 670 prehramb-nih paketov in vrečk pralnega praška pomoči potrebnim iz vseh 16 občin na Ptujskem, v krajevnih organizacijah Rdečega križa pa so dodatno razdelili še 667 prehrambnih paketov in vrečk pralnega
Foto: Črtomir Goznik
Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj: »Stiska ljudi je iz dneva v dan večja.«
praška. Po 10 prehrambnih paketov so zagotovili tudi za potrebe Društva invalidov Ptuj in Društva multiple skleroze. Lani so na sedežu združenja izvedli deset delitev prehrane. Maja, julija in novembra pa so hrano pomagali razdeljevati tudi v KORK in OORK. V treh delitvah hrane iz pomoči EU so razdelili 2140 kg moke, 1390 kg riža, 2620 kg testenin, 8340 kg sladkorja in 33120
litrov mleka. V letu 2007 so razdelili tudi 5415 litrov čokoladnega mleka in 576 kg keksov, tega pa v letu 2008 EU ni več zagotovila. Pomoč v obliki hrane je v letu 2008 prejelo 7061 oseb, leta 2007 jih je bilo 3997, v letu 2006 pa 3601, vključno s prejemniki v KORK in OORK. Posebej pa so avgusta lani pomoč v hrani namenili prizadetim območjem po toči v Grajeni, na Destrniku, v Trnovski
vasi, Juršincih, Polenšaku in Rogoznici. Kot pravi Marjana Cafuta bi bilo število prejemnikov pomoči še večje, vendar so v dogovoru s Centrom za socialno delo Ptuj opravili selekcijo prejemnikov na najnujnejše primere. Pomoči potrebnim nudijo tudi pomoč v oblačilih in pohištvu. Ljudje v zadnjem času najpogosteje potrebujejo otroška oblačila in postelje oziroma spalnice.
Januarja so za prehrano pomoči potrebnim porabili 2500 evrov, za marčevsko delitev, ki bo predvidoma potekala od 16. do 19. marca, so pripravili pomoč so za 600 oseb v skupnem znesku blizu 2700 evrov. Vse nadaljnje delitve pa so že vprašljive, če ne bo več denarja in če se bo število prosilcev še povečevalo. Pomoč delijo na podlagi odločbe Centra za socialno delo Ptuj, da so prejemniki denarne socialne pomoči, pomoč pa si s posebnim potrdilom lahko pri Rdečem križu poiščejo tudi upokojenci s pokojnino v višini zneska
denarne socialne pomoči ali pa mlade družine, prav tako s potrdilom Centra za socialno delo, ker Rdeči križ socialnega stanja ljudi ne pozna in tudi ni pooblaščen, da ga preverja. Kot poudarja Marjana Cafuta, morajo zaupati podatkom Centra za socialno delo Ptuj.
V osnovnem paketu pomoči so olje, sladkor, moka, malo več testenin, riž in 3 kg pralnega praška. V Območnem združenju RK Ptuj ljudem v stiski lahko pomagajo s hrano, oblačili in tudi pohištvom, ki jih prinesejo ljudje, ne morejo pa jim pomagati z denarjem pri plačilih položnic. Žalostno pa je, da ljudje na Rdeči križ ne tako redko prinašajo tudi oblačila, ki niso uporabna. S tem pa jim samo povzročajo dodatne stroške, ker je za odvoz odpadkov potrebno plačati. V Območnem združenju RK Ptuj so veseli vsakega, ki želi pomagati, vendar mora biti pomoč uporabna.
MG
Ptuj • Donacija društvu Sožitje
Podlehnik • Citrarka Petra Grabrovec
Pomembna prelomnica Zmagovalka v dobri družbi
Ptujsko Sožitje, društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, je pred dnevi izpeljalo občni zbor, na katerem so predstavili delo društva v preteklem letu ter programske smernice za tekoče leto, prejeli pa so tudi donacijo Rotary cluba Ptuj v višini dva tisoč evrov.
Petra Grabrovec je dijakinja 1. letnika Ekonomske gimnazije SC na Ptuju. Je odlična in nadarjena citrarka, saj jo je poučevala zelo znana in uspešna citrarka Cita Galič.
Prvega letošnjega srečanja društva Sožitje Ptuj se je udeležilo okrog 50 članov, med katerimi so bili varovanci, njihovi starši, vodstvo društva, predsednica zveze Sožitje Katja Vadnal, prostovoljci ter ostali prijatelji omenjene ustanove.
Predsednik Sožitja Ptuj Janko Šuman je uvodoma predstavil poročilo o delu društva v preteklem letu. »V lanskem letu je bil potrjen obširen program dela, zato smo se z vso zagnanostjo in složnostjo lotevali začrtane poti in tudi prišli do želenega cilja. V mislili je bilo zmeraj načelo pravično-
sti do članov, ki so zaposleni v Varstveno-delovnem centru Sožitje Ptuj in tistih, ki živijo doma in niso vključeni nikamor,« je pojasnil Šuman.
Kot je dodal, je bilo aktivnosti v preteklem letu izjemno veliko, posebej ponosen pa je tudi na dejstvo, da sta folklorna in glasbena skupina začeli intenzivno delati in svoje delo predstavljati širši javnosti.
Med projekti, ki so se v zgodovino društva zapisali z velikimi črkami, pa so tudi Tek dobre volje na Mestnem stadionu Ptuj, razstava v Talu-mu, sodelovanje na Specialni olimpijadi Slovenije, letovanje
Donacijo v vrednosti dva tisoč evrov je predsedniku društva Sožitje Janku Šumanu (desno) podelil Štefan Petek, predsednik Rotary cluba Ptuj.
v Moravskih Toplicah ter pohodi članov društva. Čeprav je bilo lansko leto po eni strani izjemno pozitivno za Sožitje Ptuj, saj so dobili vso potrebno dokumentacijo za ureditev bivalne enote, pa je Šuman predstavil tudi nekatere projekte, ki jih niso uspeli realizirati. »V centru Ptuja smo imeli obljubljen prostor za storitev varstveno-delovnega centra.
V	njem smo se želeli še bolje predstaviti javnosti. A žal nam je Mestna občina v zadnjem trenutku prostor odpovedala,« je še pojasnil predsednik ptujskega Sožitja.
Tudi v tekočem letu bodo aktivnosti tekle z normalnim tokom. Največja prelomnica, ki se obeta v prihodnjih mesecih, je otvoritev dolgo pričakovane bivalne enote nad varstveno-delovnim centrom.
V	ta namen so sredstva zbirali tudi na dobrodelnem valentinovem plesu člani Rotary cluba Ptuj. Ravno na občnem zboru jim je donacijo v vrednosti dva tisoč evrov podelil predsednik ptujskih rotarijcev Štefan Petek. Z omejenim klubom pa bo ptujsko društvo Sožitje sodelovalo še naprej, saj načrtujejo še en projekt, s katerim bi za ureditev prostorov zagotovili dodatna sredstva.
Dženana Bečirovič
Marsikdo je podedoval ci-tre, pa nanje ne zna igrati. Petro je za citre navdušila pokojna babica, ki je tudi lepo prepevala ljudske pesmi. Petra je lani pripravila prvi samostojni koncert in nanj povabila svoje prijatelje glasbenike. V prepolni domači dvorani so ji od srca čestitali in ji zaželeli uspešno glasbeno pot. Nastopa na najrazličnejših prireditvah, koncertih, spremlja folkloriste, re-citatorje, v domačem kraju pa
ni prireditve brez nje. Večkrat se je že predstavila na televiziji in radiu. Lani v novembru se je prijavila na tekmovanje v oddaji TV Maribor V dobri družbi, ki jo vodita Smiljan Greif in Blaž Švab. V oddaji se je pomerila z več citrarkami. Finalna oddaja je bila 19. februarja, v njej pa se je pomerila s citrarkama Tanjo Lančar in Kristino Podgrajšek - in zmagala. Za nagrado bo posnela CD z desetimi skladbami
in posnela dva videospota. V oddaji sta nastopila tudi Cita in Jože Galič. Zmage je Petra zelo vesela in tako ima poplačan sedemletni trud, saj mora veliko vaditi in tudi starši so jo vozili na vaje zelo daleč. Petra je hvaležna svoji zvesti publiki, mami in očetu, učiteljem OŠ Podlehnik, učiteljem in razredničarki ter sošolcem Ekonomske gimnazije in svoji učiteljici Citi Galič.
Zdenka Golub
Utrinek iz oddaje V dobri družbi z voditeljem Blažem Svabom; na levi zmagovalka med citrarji Petra Grabrovec
Foto: DB
1
Haloze • Zavod za razvoj Haloz se predstavlja
Haloški dedki bi lahko štrikali tangice ...
»Ne vem, zakaj v nekaterih okoljih oz. državah drzne ideje uspejo, pri nas pa ne. Primer takšne odpuljene, a uspešne ideje tujega investitorja je kvačkanje tangic, ki so se ga lotile poljske babice,« je med predstavitvijo dela in ciljev Zavoda za razvoj Haloz (ZrH) povedal njegov idejni ata Albert Korošec. In kot je bilo razumeti Korošca, bi znala kakšna takšna ideja »vžgati« tudi v Halozah, morda le z manjšo modifikacijo in pa, seveda, z mecenom, ki bi na široko odprl debelo mošnjo ...
ZrH je bil sicer uradno ustanovljen februarja lani s temeljnim ciljem sonaravnega razvoja Haloz, ki naj bi z boljšo samopodobo in pozitivno promocijo bolje napredovale, a ne na račun izgube naravnih lepot. Zato naj bi se spodbujalo predvsem ekološko podjetništvo (nikakor ne gradnja velikih umazanih tovarn), pa ekološko in energetsko varčna gradnja hiš po morebitnem skupnem konceptu tipskega načrta tradicionalne haloške krajinske arhitekture, ki naj bi ohranjala podobo in značilnosti haloških avtohtonih zidanic, spodbujalo naj bi se izkoriščanje obnovljivih virov energije, poseben poudarek pa bi bil namenjen turizmu.
Vse povedano ni nič novega; ampak le ponovitev že slišanega ob prvi predstavitvi ciljev zavoda lani, od takrat je ZrH uspelo urediti svojo spletno stran, s katero je uspešno kandidiral za sredstva iz Leader programa na zadnjem razpisu LAS ter prejel dobrih 2000 evrov. Zasluga za pridobitev denarja gre tako Ivanu Božičku, ki si je dal največ opraviti z izdelavo aktivne spletne strani, kot predsedniku Stanku Skledarju, ki je predsednik ZrH in hkrati član organa odločanja v LAS, kjer se odloča o tem, kateri od prijavljenih projektov bo dobil denar.
Kakorkoli že, spletna stran ZrH je po besedah Korošca že kar dobro obiskana, pa tudi nujna za dandanašnji način promocije, čeprav je treba priznati, da vsebinsko, deloma pa tudi oblikovno, kar precej spominja na spletno stran Poslovnega centra Halo iz Cirkulan.
Panhalozenizem s prazno denarnico
Ideja o t. i. »panhalozenizmu« v tem okolju že dolgo ni več novost; o tem, da se morajo Haloze povezovati in povezati ter najti skupno strategijo nadaljnjega razvoja, se namreč govori že leta povsod, kjer je prilika in možnost za to, le naredilo se je doslej bolj malo. Do bolj konkretnih prijemov in akcij v to smer tudi predstavniki ZrH še niso prišli; Korošec je tako lahko le pojasnjeval, da si želijo doseči bolj pozitivno podobo Haloz, ne pa da so te že vseslovenska prispodoba za blatne in nerazvite zaostale kraje, da bi bilo treba ponovno obuditi stare obrti, seveda s pozitivnim finančnim učinkom za podjetnike, pri tem pa je bil slišati (idealistično) prepričan, da bi se marsikaj dalo premakniti že s kakšno res dobro idejo, ki bi jo pač nekdo spravil v življenje oziroma v profit.
Žal pa še ni najdena fizična ali pravna oseba, ki bi bila pripravljena finančno podpreti dobre ideje. In tudi ZrH, kljub nekaj izjemno finančno močnim ustanoviteljem, finančne injekcije niti približno ne ponuja. Gotovo bi bila gneča na vratih sedeža zavoda v Podlehniku precejšnja, če bi zavod imel svoj finančni sklad za (so)financiranje in s tem tudi uresničevanje idej Haloža-nov, bodisi bi denar v takšen sklad prispevali ustanovni družbeniki in
ga le brezobrestno posojali ali pa bi bili pogodbeno soudeleženi pri dobičku novonastalega podjetnika, ki bi mu pomagali »na noge«, bodisi bi do denarja prišli s kakšnim svojim dobrim projektom preko razpisov direktno iz skladov EU. Obe varianti sta res hudo idealistični, upoštevajoč dejansko stanje, ampak možnosti menda vedno obstajajo.
Vsaj tako je bilo rečeno že ob ustanovitvi zavoda, ki bi se v primeru dobičkonosnega poslovanja lahko preoblikoval v podjetje, Haloze pa v slovensko Toskano, kot se je slikovito izrazil Albert Korošec.
Zaenkrat pa je smisel obstoja in ponudba ZrH le v tem, da so pripravljeni in sposobni oblikovati ideologijo razvoja Haloz, opraviti razi-
skave, zbirati dobre ideje s terena, z nasveti in informacijami pa pomagati ljudem, kako priti do začetnega kapitala, kako ustanoviti podjetje ipd. (o čemer se sicer zainteresirani lahko že poučijo tudi na točki VEM v Cirkulanah), ali pa jim tudi pomagati pri pripravi projektov za državne in evropske razpise.
»Nikar ne odkrivajte tople vode ...«
Da bi Haloze napredovale po neki enotni strategiji vseh občin, so vodilni v ZrH svoje poslanstvo natančno in zelo podrobno razložili trem prisotnim županom. Videmski župan Friderik Bračič je ideje ZrH pozdravil in se strinjal, da je Haloze treba povezati, a opozoril na velike finančne omejitve občin ter na številne probleme, ki jih morajo reševati same, podobno je povedal tudi podlehniški župan Marko Maučič.
Bolj direkten pa je bil cirkulanski župan Janez Jurgec: »Sicer ne vem, kaj točno pričakujete od nas, ampak s financami bo zelo težka, saj se občine izogibajo že sofinanciranju medobčinskih društev in pri tovrstnem zavodu, kot je vaš, bo to še večji problem. Iz vsega danes slišanega pa moram reči, da niste ravno odkrili tople vode; vse to je že znano, kje so problemi in kakšne bi lahko bile rešitve. Neki bum to ravno ni, presenetili me niste. Upam tudi, da vam je jasno, da se volonterstva danes nihče več ne gre. Če boste hoteli kot zavod uspeti in res kaj narediti, boste morali zaposliti kakšnega strokovnjaka, to pa ne bo zastonj. Glede na vaš program pa verjetno veste, da je tehnologija izrabe alternativnih oz. obnovljivih virov energije danes zelo, zelo draga, finančne podpore za te namene pa občine nimajo. Glede turizma pa me zanima, na katero ciljno skupino turistov sploh ciljate, koga želite pripeljati v Haloze? Če bodo to slovenski gostje, ne bo kaj prida več učinka.«
Na takšno mnenje Jurgca se je takoj odzval Albert Korošec z besedami, da niti slučajno ne prosijo ali pričakujejo finančne pomoči občin, pač pa jih pozivajo le k uskladitvi skupne strategije razvoja, ki bi jo začeli s spletno raziskavo oz. skeni-ranjem sedanjega stanja in potencialov Haloz, pri čemer bi bila pomoč občin zelo dobrodošla, tudi v smeri, da bi svoje občane pozvali, naj sodelujejo pri izpopolnitvi že narejene spletne strani zavoda. Lahko pa bi se vključili tudi v skupni projekt uvedbe širokopasovnega brezžičnega interneta, ki bi bil za haloško območje odlična rešitev.
Odzval se je žetalski župan Anton Butolen, ki je sicer večino srečanja zamudil, a mu je bilo hitro jasno, o čem je tekla debata in je povedal naslednje: »Dobro, da se zavedate, da se morate financirati sami, ker če še tega ne bi bili sposobni, potem bi težko pridobili zaupanje okolja ali mu celo kakorkoli pomagali. Opozoril pa bi vas, tako kot kolega Jurgec, da se ne lotevajte odkrivanja tople vode, ki je že odkrita in že teče iz pipe!«
Butolen je s tem povedal, da je raziskav stanja in (skritih) potencialov Haloz narejenih že kar nekaj, tudi glede možnosti izrab alternativnih virov energije, in da še ena nova raziskava ne bo povedala ali pokazala nič več, kot so že vse doslej.
Srečanje se je tako izteklo, predstavniki Zavoda za razvoj Haloz so od županov iztržili obljubo o moralni podpori delovanju zavoda, kaj več pa ne. Takšno obljubo oz. podporo ideologiji »panhalozenizma«, na kateri stoji ZrH, bi sicer župani gotovo dali tudi desetim drugim zavodom, če bi se slučajno še ustanavljali, saj to nikogar ne stane nič; pove le, da polen pod noge delu zavoda ne bodo metali ... Če bi bilo tovrstnih organizacij v Halozah v prihodnje še več, bi si jih itak že sami med seboj. To pa je že druga zgodba haloškega življenja.
SM
Idejni oče Zavoda za razvoj Haloz, podjetnik Albert Korošec, je povedal, da finančne pomoči občin ne pričakujejo, da pa bi radi z občinami uskladili skupno strategijo nadaljnjega razvoja Haloz, dodal pa je še, da se jim pravzaprav nič ne mudi, saj so še dovolj mladi in da Haloze tudi ne bodo izginile.
Podrobno predstavitev, kako bi lahko energetsko bolje »izrabili« Haloze z obnovljivimi viri energije, je predstavil Ivan Božičko; o tem, kdo bi to financiral, pa ni bilo slišati nič.
Zupan Janez Jurgec je vodstvu ZrH odkrito povedal, da ni slišal nič novega, v mnenju pa se mu je pridružil tudi žetalski župan Anton Butolen z besedami, da naj nikakor ne odkrivajo tople vode, saj ta že teče.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Rukola
Rukola je vrsta listnate zelenjave, ki smo jo pri nas intenzivneje začeli uporabljati zadnjih dvajset let. Zelenjava, ki jo lahko uporabljamo kot zelenjavo ali začimbo.
Seme rukole lahko poseje-mo kadar koli v intenzivnosti dela na vrtu. Glede na njeno hitro rast je priporočljivo, da jo sejemo v malih količinah in tedenskih zamikih, saj vam v nasprotnem primeru preraste, še preden jo lahko vso poberemo in uporabimo v kuhinji. Mladi listi rukole, ki spominjajo po okusu na ci-korijo, vsebujejo več nežnih grenkih snovi, ki dajejo ru-koli značilen pikantni okus in ravno ta sestavina je tista, ki jo pri uživanju cenimo. Najboljši so nežni mladi listi rukole, ki po svoji obliki niso tako tipični kot tisti, ki jih kupimo v trgovinah. Značilni rebrasti videz dobijo, ko ru-
kola doseže višino 15 do 20 centimetrov. Okus listov v tej stopnji rasti pa je veliko bolj izrazit oziroma grenak. Če niste velik ljubitelj te vrste zelenjave, ki jo uporabljamo kot solato, jo na začetku vedno kombiniramo kot dodatek k drugim vrstam solate.
Rukolo uporabljamo kot solato ali kot začimbo. Kot začimbo uporabljamo dorasle liste, ki jih operemo pod tekočo vodo, osušimo in drobno narežemo ali sesekljamo. Pri sekljanju odrežemo nastavek listnega peclja, lahko pa tudi glavno listno žilo in pri tem pazimo, da ne sekljamo tako intenzivno, da listi spustijo sok. S tem namreč izgubimo del začimbnega okusa listov rukole.
Rukolo sejemo večkrat s tedenskimi zamiki.
Po rukoli posegajo tisti, ki imajo radi pikantno zelenjavo.
Tačke in repki
Mačji aids
V prejšnjem prispevku sem obdelal nevarno in neozdravljivo mačjo bolezen, imenovano mačja levkoza. Omenil sem, da se je nekoč mačja levkoza imenovala mačji aids, šele kasneje so ugotovili, da gre za dve različni bolezni z različnima povzročiteljema, vendar s podobnimi kliničnimi znaki in podobno prognozo bolezni, ki je v obeh primerih zelo slaba, saj sta obe bolezni neozdravljivi.
Mačji aids je nalezljiva virusna bolezen mačk, ki jo povzroča virus FIV (feline immunodeficiency virus). Že ime pove, da virus živali uniči imunski sistem in tako na široko odpre vrata najrazličnejšim infekcijam, ki so usodne za žival. Muce se okužijo predvsem
Če še nikoli niste poskusili rukole, jo za začetek uporabite kot dodatek k poljubni zeleni solati, tako da del zelene solate nadomestite z mladimi listi rukole. Pri tako uporabljeni rukoli je priporočljivo, da za solatni preliv uporabite le osnovne sestavine solatnega preliva, oziroma olje, kis in sol. Od olja uporabite kvalitetno sončnično olje ali nearomatično olivno olje, vsekakor pa ne bučnega olja. Bučno olje nam bo prekrilo izrazitost okusa in pri malem dodatku rukole pri zeleni solate ne boste odkrili značilne spremembe pri okusu solate. Veliki ljubitelju rukole pa si pripravijo samostojno solato iz rukole, v tem primeru nam dodatek bučnega olja vpliva na boljši okus, celo bučno olje pri čisti solati blaži tipično grenčico listov rukole.
Pri nas in tudi drugod v svetu rukolo najpogosteje uporabljajo pri pripravi številnih samostojnih solat ali solat, ki jih ponudimo kot predjedi. Če jo ponudimo kot hladno uvodno jed, jo kombiniramo z dodatki, ki blažijo grenčico in vplivajo na zani-
miv videz solate. Tako rukolo pogosto kombiniramo s paradižnikom, mozzarelo, svežo skuto, listi mlade solate, s svežimi mesnimi izdelki ali mariniranimi vrstami mesa, ki so kuhane in ohlajene. Za rukolo tako kot ostale solate velja, da je ne pripravljamo vnaprej, da preliv prelijemo vedno čez rukolo, tik preden jo ponudimo in pazimo, da količina izbranega olja ni prevelika. Tudi kadar pripravljamo samostojno solato iz rukole, lahko videz popestrimo tako, da po vrhu fino naribamo trdo kuhano jajce, ali trdo kuhano jajce sesekljamo. Jajca lahko nadomestimo tudi s sesekljano pečeno rdečo papriko, vsekakor pa ne zamenjamo pečene paprike s svežo papriko, pri čemer bi lahko bila stopnja grenkobe previsoka.
Po rukoli radi posegajo ljudje, ki imajo radi bolj intenzivne okuse pri hrani, imajo radi pikantno zelenjavo in radi spoznavajo nove jedi in okuse. Uživanje rukole ugodno vpliva na prebavo in vzbuja tek.
Vlado Pignar
preko ugriznih ran, ki jih dobijo med parjenjem, pretepi in ostalimi mačjimi borbami, okužijo se lahko tudi intrauterino, kar pomeni, da mladički dobijo virus že v maternici.
Bolezen lahko nastopa v pritajeni subklinični obliki, ko prizadete živali ne kažejo znakov bolezni. V nekem trenutku, ki vpliva na padec odpornosti pri živali, denimo pri močni parazitozi, driski, pljučnici ali kateri drugi bolezni, lahko aids izbruhne v klinično zaznavni obliki. Od takrat dalje se začnejo hudi zdravstveni problemi v obliki ponavljajočih se bolezenskih stanj. V začetku zdravljenja take živali odreagirajo pozitivno na terapijo z antibiotiki in ostalimi zdravili. Problem je v tem, da se bolezen po prenehanju te-
Foto: Emil Senear
rapije lahko zelo hitro ponovi in to vse do takrat, ko muc več ne odreagira na zdravljenje zaradi uničenega in neaktivnega imunskega sistema. Tako kot pri človeku je tudi pri živali zelo pomemben močan imunski sistem, saj le v sodelovanju med terapijo in imunskim sistemom lahko pričakujemo rezultate v smislu ozdravitve. Ko pa imunski sistem več ne sodeluje pri zdravljenju in obrambi organizma, je pro-gnoza nezanesljiva. In prav to se pri mačjem aidsu zgodi. Diagnoza bolezni je v današnjem času zelo enostavna. Obstajajo hitri testi, za katere potrebujemo nekaj kapljic krvi. Rezultati so v povezavi s kliničnimi znaki zelo zanesljivi in pokažejo tudi stopnjo okuženosti živali. Močno pozitivne muce je na žalost treba evtanazirati, saj ozdravitev ni možna in tudi s terapijo ne morejo kvalitetno živeti. Podobno je pri srednje pozitivnih živalih, tam presojamo prognozo glede na klinični stadij bolezni. Rahlo pozitivne živali pa po navadi na željo lastnika zdravimo in jim tako podaljšamo življenje lahko tudi za nekaj let. Potrebno je udarno dajanje vitaminov, predvsem vitamina C in osta-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
lih kvalitetnih preparatov, ki so namenjeni dvigu odpornosti živali. Teh preparatov je na srečo tudi v veterinarski medicini kar nekaj, dajati pa jih je potrebno v skladu z navodilom veterinarja. Bolne muce, ki so na terapiji, je potrebno osamiti in vsekakor kastrirati ali sterilizirati, tako da preprečimo, da bi okužili zdrave živali. Zoper mačji aids cepivo ne obstaja.
Pri obeh nevarnih mačjih boleznih levkozi in mačjemu aidsu je najboljša preventiva, da preprečimo, da do bolezni ne pride. Učinkovita je kastracija in sterilizacija živali, saj tako preprečimo najpogostejše okužbe zaradi parjenja in pretepov, ki spremljajo uveljavljanje mačkov pri izbiranju samičk. Istočasno preprečimo marsikatero smrt na asfaltu, ko hormonalno moteni mački bezljajo preko cest naravnost pod kolesa avtomobila. Proti levkozi obstaja cepivo in cepljenje vsekakor priporočam. V preprečevanju izbruha obeh bolezni je pomemben močan imunski sistem, za katerega poskrbijo lastniki sami v sodelovanju z veterinarjem. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Pomladno odevanje vrtne narave
Toplejši sončni žarki in pomladni ve-triči v tem poznem zimskem času občutneje ogrevajo ozračje ter odganjajo še poslednje hladne sapice v zamenjavo s prijetnejšimi, toplimi, pomladanskimi. Narava se prebuja iz zimskega sna, ob gregorjevem se ptički ženijo, vrtna narava pa se ob spomladanskem enakonočju iz zimske sivine pomladno odene.
Pred vstopom pomladi počedimo zeleno bivalno okolje, opravimo predpomladansko nego trajnega vrtnega rastja, vrtne trate ter pričnemo pripravljati gredice za pomladanske setve in posaditve.
V	SADNEM VRTU je v mesecu marcu, preden sadno drevje vzbrsti, zadnji čas za predpomladansko gnojenje z organskimi gnojili, hlevskim gnojem, kompostom ali zelenim po-dorom. Rudninskih gnojil ne mešamo z organskimi, marveč organska zakopljemo, rudninska pa pred površinskim poravnavanjem zemlje potrosimo ter plitvo zagrebemo. Tudi za apnenje, kjer se na senčnih legah pojavlja mah, je zadnji čas za uporabo kalcijevih pripravkov proti zakisanosti zemlje.
V	mirnem, toplem in suhem vremenu poškropimo breskve in druge koščičarje, da jih zavarujemo pred okužbami breskove kodravosti ter drugih glivičnih bolezni. Škropimo z bakrenimi pripravki v koncentraciji, kot to priporoča proizvajalec pripravka. Škropljenje naj bo temeljito opravljeno, da se škropivo zalije v zabrstje ter obda vso drevesno lubje. Po dežju takoj škropljenje ponovimo, ker se ob ugodni toploti in vlagi že prično kaliti zimski trosi glivičnih bolezni.
V	jagodnjaku odstranimo vse suhe in poškodovane liste iz jagodne rozete, izpulimo ter odstranimo plevele s korenino vred, nasad pa pognojimo z gnojilom za vrtne jagode ter ga okopljemo. Pripravimo si tudi zastirko, ki pa jo je priporočljivo uporabiti šele po predspomladanski obdelavi ali drugem dognojevanju pred začetkom cvetenja. V mesecu marcu je primeren čas za spomladansko sajenje jagodnih sadik, vzgojenih v vsebniku s koreninsko grudo.
V	OKRASNEM VRTU je meseca marca, ko se zemlja že nekoliko ogreje in primerno odcedi, najprimernejši čas za sajenje okrasnih drevnin, grmovnic in živih mej. Sadimo jih podobno kot sadno drevje v naprej izkopano jamo v obliki stožca, katere zemlja se je dobro prezračila. Enakomerno razporedimo korenine ter jamozasipljemo. Zemlji pred zasipom primešamo rudninska gnojila ter jo tesno stisnemo h koreninam, v obod sadilne jame pa vložimo organska gnojila. Večjim sadikam naredimo drevesni kolobar v obliki sko-dele, kamor se bo zbrisala deževnica za vlaženje korenin. Pri sajenju smo pozorni na globino sajenja, ki ne sme biti globlja, kot je koreninski vrat vzgojene sadike, pri cepljenih sadikah pa cepilno mesto ne sme imeti stika z zemljo, da preprečimo neposredno ukorenitev žlahtnega dela rastline.
Za spomladansko gnojenje z rudninskimi gnojili v okrasnem vrtu uporabljamo specialna gnojila za posamezne botanične skupine rastlin v količini, kot to priporočajo proizvajalci gnojil glede na vsebnost hranilnih snovi v gnojilu. Pri gnojenju oziroma uporabi gnojil smo pozorni na njihovo kemično sestavo, da ne bi na primer iglavcev ter slečev gnojili z drugačnimi gnojili, kot so zanje pripravljena na kisli kemični osnovi.
Zelene liste zvončkov, spomladanskih žafranov, trobentic in drugega spomladanskega cvetja, ki bo kmalu odcvetelo, skrbno negujemo, vse dokler ne prične naravno dozorevati in se sušiti. Da se dobro prehranijo čebulice in korenine za prihodnje cvetenje, jih ne pokosimo.
V	ZELENJAVNEM VRTU pričnemo pripravljati zemljo za setve in posaditve na gredicah, ko bo zemlja primerna za obdelavo. Lahke, prodnate, zračne in humozne zemlje so prej primerne za obdelavo kot težke ilovnate. Zemlja je primerna za obdelavo, če zgnetena gruda v kepo pri prostem padcu z višine enega metra pade na trda tla in se dobro zdrobi. Pri spomladanski obdelavi vrtno zemljo le zrahljamo in je ne obračamo.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 13. marca -1% marca
13 -petek 4P	14-sobota 48?	15-nedelja	16-ponedeljek
17-torek	18-sreda #	19 -četrtek ÍM*	
Foto: OM
Foto: OM
■s-.'.Á'ov
Recesija ali depresija? (I. del)
j^k Najprej raz-| čistimo pojma
J " J recesije in depresije. Recesija uradno nastopi po dveh zaporednih tromesečjih upadanja gospodarstva oz. BDP-ja države; o depresiji pa govorimo, kadar BDP upade za 10 % ali več.
Podatki so za zadnje trome-sečje v nekaterih državah pokazali, da je upad BDP samo v zadnjem tromesečju lanskega leta že skoraj dosegel 10 %, kar je sprožilo nov val panike. Na udaru so seveda najbolj majhne države, v katere je v času konjunkture pritekalo precej tujega kapitala, s krizo pa je leta izpuhtel. V baltskih državah, predvsem v Latviji, je bil upad v zadnjem tromesečju skoraj 10 % in po zadnjih podatkih se npr. ne splača kupiti nepremičnine, temveč jo za manj denarja raje zgraditi na novo. Poleg tega so državne obveznice izgubile boniteto in so trenutno ocenjene z BB oz. so postale »junk bonds«. Da bo torej ta trg še bolj zašel v težave, bi moralo biti jasno vsakomur. Močne upade v gospodarstvu so zabeležile tudi manjše države v Aziji, močno pa je presenetil 3,3 % upad BDP na Japonskem v zadnji četrtini leta 2008. Če se bo takšen upad nadaljeval, se bo druga gospodarsko največja država na svetu dokaj kmalu znašla v depresiji.
Precej slabo se godi tudi celotni regiji vzhodne Evrope, saj v težave zahajajo vse države od Poljske, Romunije, Bolgarije, Madžarske in vse do Rusije. Najhujše pa je to, da so se v te regije pred začetkom krize agresivno širile evropske banke, predvsem Avstrijske. Te sedaj »sedijo« na izredno slabih kreditih in govori se celo o 1,7 trilijona dolarjev premoženja. Če se bo zalomilo tukaj, lahko avstrijske banke »potonejo«, tako kot so ameriške. Če pride do najhujšega in bi Avstrija banke nacionalizirala, bi to že v začetni fazi predstavljajo 70 % avstrijskega BDP, kar lahko izredno hitro pripelje do še ene islandske zgodbe. Nemčija je Avstriji sicer pripravljena pomagati, vprašati pa se je potrebno, če se bo to res zgodilo, saj so tudi nemške banke izpostavljene na poljskem kreditnem trgu. Da se zgodba lahko še bolj zaplete, so poskrbele špekulacije o tem, koliko denarja so si avstrijske banke sposodile v švicarskih bankah. Če se torej sesuje trg vzhodne Evrope in za seboj potegne avstrijski in deloma nemški bančni sistem, bosta ta dva za seboj potegnila še švicarskega. Da to lahko resno ogrozi obstoj samega evra, ni potrebno posebej poudarjati in nič čudnega torej, da se pojavlja vse več govoric o padcu vrednosti evra, ki naj bi v nekaj mesecih padel na pariteto v primerjavi z ameriško valuto.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Razočarana
Vprašanje: S prijateljem (dolgoletnim) sva se razšla. Ali bova spet skupaj in če - kdaj? Kako bo z otroci, saj v odnosu zelo »škripa« predvsem s hčerko? Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste globoko v svoji duši zelo občutljivi in navezani na preteklost. Nikoli niste prerezali nekaj iz lastne preteklosti in še dandanes nosite v sebi globoke spomine na tisto, kar vam pričara grenak priokus ali pa na tiste spomine, ki so kot nektar sladki in prijetni. Zavedati se morate, da ste ljubljeno bitje in imeti morate vero. Ne smete gledati na vse negativno in morate uvideti priložnost. Prijatelja po vsej verjetnosti ne bo nazaj in tako je tudi prav. Ne smete se toliko poniževati in si ustvarjati nekih iluzij in nejasnosti. Včasih se morate aktivno soočiti s tistim, kar vam je dano in vam nekaj pomeni. Vsak dan lahko uvidite toliko lepot in toliko priložnosti. Sami pri sebi boste morali doumeti, da se morate spremeniti in da dopustite, da ljudje živijo svoje življenje. Ni dobro, da se z njimi obremenjujete in morate najti neko vez. Otroke ste rodili, vzgajali in sedaj morajo sami po svoji poti in ne bremenite se s tistim, česar nimate. Hčerka je v veliki meri podobna vam in nosi tudi vaš značaj. V sebi ima neko čarobno moč in energijo. V življenju vam je namenjeno še veliko in popolnoma od vas je odvisno, ali omenjeno sprejmete ali ne. Po razpotjih življenja morate zelo pogumno in vztrajno. Srečno!
Šifra: Beli oleander
Vprašanje: Z možem sva se ločila pred tremi leti. Stike ohranjamo zaradi otroka, ki je zelo navezan na očeta. Bivšega moža še vedno nosim v srcu in ga ljubim, čeprav dvomim, da on kaj čuti do mene. Zanima me, ali obstaja upanje, da zaživimo še enkrat kot srečna družina?
Odgovor: Spoštovana bralka, definicija ločitve je v osnovi zelo težka in zato z lahkoto pričara določene dvome o njeni pravilnosti. Vsaka zadeva, narejena iz jeze, ni dobra in se prej ko slej maščuje. Pri vas je problem drugje in se skriva v bistvu pretirane navezanosti in nočete sprejeti nekih dejstev. Če pogledate naravo, vidite, da po hudi zimi pride topla pomlad in vse se razcveti. Ravno takšno cvetje bi morali vi znati vnesti v življenje. Z bivšim možem imate čudovitega otroka in nanj ste upravičeno ponosni. Glede na to, da je fantek, imate pri vzgoji mnogo več poudarka kot oče. Situacijo mu morate razložiti iz pravega zornega kota in ne bodite preveč dvoumni. Kajti verjeti v neko pravljico, ali da se bo zgodil čudež, je nekoliko nezrelo. Resnica je, da se pravljice lahko dogajajo in prav je, da se, ampak morate vnesti neko zdravo mero razsodnosti. Tako boste našli nekoč svoj navdih in svoj vir
Se zavedamo, kdo smo, kaj počnemo tukaj in kaj vse bi lahko bile???
Osvobodimo se bojazni, da nismo dovolj dobre, lepe, privlačne, izobražene ...
Delavnica Ženska, da te kap je namenjena nam - ženskam, dekletom, mamam - da se spoznamo in uživamo v svoji družbi.
... stojiš pred izložbo in gledaš najdražje čevlje v mestu ... kako si jih želim . ko bi imela dovolj denarja, da jih kupim . pa še položnice moram plačati, pa malemu kupiti prehodno garderobo . pa mama ima rojstni dan . pa mož rabi nekaj novih srajc .
. in tako si odšla po mestu . s sključeno postavo .. nezadovoljna . najprej do banke, da plačaš položnice, potem v trgovino z otroško garderobo, pa kupit srajce ... 52 ... je njegova številka . pa saj tako ali tako ne bo zadovoljen ... pa darilo za mamo .
... s prazno denarnico in karticami v limitu si prišla žalostna
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
spoznanja. Življenje gre svojo pot in vi z njim. Imejte se lepo in predvsem se imejte radi. Naj bo vsak dan vaš dan, poln radosti.
Šifra: Oaza sreče
Vprašanje: Zanima me, ali bom v bližnji prihodnosti našel srečo z žensko, ki je pred časom stopila v moje življenje, ali bom ostal v obstoječi zvezi, ali bom srečen v ljubezni?
Pojem sreče iščete vsepovsod, odgovor, kje ga najdete, je v osnovi tako preprost - v svoji duši. Pravzaprav se ne rabite toliko obremenjevati, ampak je potrebno, da naredite analizo in si odgovorite, kaj je za vas sreča. Ne morem trditi, da boste ravno v ljubezni našli srečo, prav gotovo pa bo to priložnost in odskočna deska, da se spremenite in da določene stvari naredite drugače. Skupno življenje je tudi možnost za osebni razvoj in duhovno rast. Ženska in moški se dopolnjujeta in se morata zliti v eno. Toda preden se zgodi vse napisano, se boste morali odločiti in ne iskati bližnjic ali lažjih poti. Prav gotovo ni dobro, da sedite na dveh stolčkih, ampak najdite v sebi moč. Ženski čari so že v zgodovini privabljali velike umetnine in so bili skrivno-
Poravnava, d.o.o. odgovarja
Vprašanje
Poškodovan sem bil na delovnem mestu, kjer mi je zaradi napake na stroju stisnilo levo roko. Sam sem delo opravljal z vso potrebno previdnostjo in znanjem, nosil sem tudi zaščitne rokavice. Ali sem upravičen do odškodnine in ali bi lahko imel zaradi uveljavljanja odškodnine kakšne težave z delodajalcem? Janez, Podvinci
Odgovor
Glede na zgoraj navedeno ste vsekakor upravičeni do odškodnine iz naslova splošne civilne odgovornosti, saj za nastanek nezgode niste odgovorni vi, ampak delodajalec, ki ni poskrbel za vso potrebno varnost pri delu in tehnično brezhibnost delovnih strojev. Ponavadi ima delodajalec za takšne primere sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, kar pomeni, da nematerialne škode ne bo kril delodajalec sam, ampak jo bo krila zavarovalnica, kjer ima delodajalec sklenjeno zavarovanje. Zaradi tega uveljavljanje odškodnine za vas ne bi smelo imeti neprijetnih posledic.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14.
NAVA
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
stni. Prej ko se boste odločili, prej boste našli svojo muzo brezpogojne ljubezni.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas.
Ženska, da te kap
Marec je mesec žensk, najprej dan žena, kasneje še materinski dan.
domov . zdaj pereš perilo in kuhaš kosilo . razmišljaš, če bo družina zadovoljna s kosilom . misel ti tu in tam uide k čevljem . k najlepšim čevljem v mestu ...
... Mali je prišel iz šole ...
»Mami, kaj je za kosilo?«
»Makaroni ...«
»NE BOM ...«
»Sem ti kupila novo prehodno jaknico . poglej .«
»Ni mi všeč .«
... Mož je prišel iz službe ...
»Si plačala položnice ?«
»Kaj kuhaš, da tako smrdi ...?«
». sem ti kupila nekaj novih srajc . poglej .«
». spet . premajhna številka .«
... žalostna jočeš v kopalnici ... daješ ... pa dobiš takšno povračilo .
Ženska . zbuuuuuuuuudi se!
V mislih se vrni nazaj pred trgovino . gledaš najlepše čevlje v mestu ...vzameš telefon ... pokličeš . »Dragi, a mi prispevaš nekaj za najlepše čeveljčke v mestu?«
»Ja, seveda, kje si, pridem ... pa še položnice moramo plačati, pokliči malega, gremo v mesto ...«
Ženske smo pozabile biti ženske. Ženska energija je širina dojemanja, sprejemanja, je milina, je nežnost, odprtost, intutivnost.
Z emancipacijo smo si ženske izborile pravice, vendar smo prevzele tudi odgovornosti.
Zdaj poskušamo biti ženske in moški istočasno, včasih pa se povsem pomožačimo.
Vrnimo se nazaj k izvornosti, ozavestimo svoj ženski princip .
Kaj je tisto, kar žensko dela žensko na fizičnem in duhovnem nivoju, bo tema našega predavanja .
Ženski aspekt je širina, je zlivanje, je neomejenost ... ženski aspekt je milina v dajanju in sprejemanju ... je vedrina pomladnega jutra in vonj cvetic ... Ženska je tista, ki daje smernice, ki vodijo k odločitvam, je intuitivno bitje, njena zunanja podoba je njen oltar.
Ko ozavestimo svojo ženskost, pritegnemo k sebi kom-patibilno energijo moškega aspekta. Takrat se zgodi preboj - zlitje. Zemlja se je zavedla svoje ženskosti, vloge rojstva nove dimenzije. ZAVEJMO SE SVOJE ŽENSKOSTI TUDI ŽENSKE. Obrnimo se navznoter, da ji damo podporo pri njenem dejanju.
Dobrodošle, pridite . po možnosti v krilih (hlače pustite doma).
DELAVNICA ŽENSKA, DA TE KAP BO V DRUŠTVU FENIKS V
PETEK, 13. 3. 2009, OB 18. URI. Inf: 051 413 354 - Milena
Za DRUŠTVO FENIKS, MARGARETA-ANA BOLE, ki bo delavnico vodila.
Duševno zdravje
Duševno zdravje
Anita je mlada mamica treh mladoletnih otrok. Čeprav jo življenje tepe že od mladih let, ni nikoli klonila. V želji, da bi prišla čim prej do zaposlitve, se je izobrazila za dva poklica, ampak zaposlitve zanjo ni kljub številnim oddanim prošnjam. Doslej se je večkrat zaposlila za določen čas, nikoli pa za daljši čas. Otrokom bi rada zagotovila boljše življenje, a ji ne uspeva. Kaj naj še naredi, sprašuje?
Anita je v situaciji, ki ji ne omogoča, da bi lahko brezskrbno živela in skrbela za svoje otroke in jim omogočila življenje, kjer bi lahko uresničevali svoje sanje in bi bili srečni in zadovoljni. Življenje se je poigralo z njo, saj je očitno mati samohranilka, torej nima ob sebi partnerja, kar bi tudi njenim otrokom verjetno bistveno olepšalo življenje in omogočilo tudi boljšo osebnostno in čustveno rast.
Sama želi nekaj doseči, upanja še ni izgubila, pridobila si je celo izobrazbo za dva poklica, a stalne zaposlitve nikakor ne more dobiti.
Verjetno v teh časih ne bo tako enostavno za njo, saj je tako imenovanih zaposlitev za nedoločen čas vedno manj, pa še te ni nujno, da so stalne. Dobro je, da je upanje ni zapustilo, da verjame vase in v svoje sposobnosti in tudi v to, da bo enkrat boljše tako za njo kot za njene otroke.
Naj razmisli o možnostih samozaposlitve, o delu na domu, ukvarjanju, če ima seveda smisel, z izdelovanjem spominkov ali česa podobnega. Ne vem, naj poišče v sebi vse svoje talente in postane ustvarjalna na tistih področjih, za katera ima občutek, da je dobra in bo res. In seveda, ob tem naj ne pozabi na svoje otroke. _mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Minuli praznični vikend je Jan Plestenjak z bendom in Simfoniki napolnil tri dvorane: v Murski Soboti, Celju in Kranju. Klasika Tour, ki se je začela z razprodano veliko dvorani Tivoli v Ljubljani, se tako uspešno nadaljuje. Številna ekipa v vsakem kraju, kjer so bili koncerti do zdaj, poskrbi za izjemno vzdušje. 25 skladb z albuma Klasika od prve do zadnje minute drži občinstvo pokonci. Več kot dve uri zabave in petja pa ostane v spominu vsakega obiskovalca.
•kifk
Po odlično sprejetem singlu Vlada Kreslina z Neisho To ni političen song, ki je v okviru izjemno uspešnega albuma Cesta izšel kot bonus track, sedaj na radijske valove po Sloveniji prihaja nova skladba Kakor zvezdi na nebu. Za omenjeno skladbo sta Vlado in Neisha pod režisersko taktirko Klemena Dvornika posnela tudi videospot. Izjemno atraktivna lokacija Cankarjevega doma in vizualno minimalističen pristop k snemanju videospota sta ustvarila odlično kuliso za skladbo, kije ena izmed najbolj priljubljenih z zadnjega albuma Cesta.
•kifk
Idrijska pop skupina StereoTipi, ki je na slovensko glasbeno sceno prinesla svež glasbeni veter v spevnih in pozitivno obarvanih skladbah Ljubi me (brez milosti), Naravnost v srce in Pokaži mi jo mal, se predstavlja z novim singlom. Pod naslovom Elektrika so uglasbili svoj pogled na najslajše občutke ljubezni, pravi pevec Janez Rupnik, sicer strasten jadralec oziroma skipper, ki vse v življenju zajema z veliko žlico in na pozitiven način.
Singel Elektrika so fantje posneli v sodelovanju s producen-tom Martinom Štibernikom in soavtorjem Daretom Kauričem, vse skupaj pa je uvod v nadaljevanje snemanja prvega albuma skupine, ki bo na prodajnih policah še v letošnjem letu.
Pripravila: MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ČUKI: MAL ..NAPREJ, PA MAL NAZAJ 9. NE ME JUQA1,SLAVKO. IVANČIČ: KAJ ME BRIGA 8.' SIPDARTHA: VOJNA IDEJ 7. VLADO KRESLIN, NEISHA: KAKOR ZVEZDI NA NEDU 6. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 5. LANGA, MANCA ŠPIK: ZAIGRAJ MUZIKANT 4. ALYA, RUDI: ZADNJI DAN 3. TABU: NAMESTO SRCA 2. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
_
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Elvis Jackson odrinili na turnejo
Turneja Elvis Jackson poteka po Balkanu, na relaciji Hrvaška-Madžarska-Srbi-ja-Romunija-Bolgarija-Makedonija-Bosna in Hercegovina.
Elvis Jackson so se še pred uradnim izidom novega albuma Against The Gravity podali na prvo samostojno koncertno turnejo v letu 2009. Nekajletna ideja, da bi turneja potekala na področju držav nekdanje Jugoslavije, se je zaradi povabila na gostovanje v Bukarešto Madžarsko in Bolgarijo, dejansko razvila v dvotedensko turnejo po državah južne in vzhodne Evrope.
Elvis Jackson so turnejo pričeli 3. marca v Zagrebu (Kset), sklenili pa jo bodo 14. marca v Splitu. Glasbeniki, vajeni koncertiranja na tujem, so imeli na turneji postanke v vseh glavnih mestih
Elvis Jackson
držav Madžarske, Romunije, Srbije, Hrvaške, Bolgarije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Velja poudariti, da so nastopali v zelo uglednih klubih in dvoranah, kot so na primer A38 (Budimpešta), SKC (Beograd), Havana club (Skopje), Trema klub (Novi Sad) ... Nič manj pomembni pa niso Kino Bosna v Sarajevu, The Fire Club v Bukarešti in Stroeja klub v Sofiji. V okviru turneje je tudi gostovanje skupine na nacionalni bosanski televizijski postaji FTV, v oddaji Centralni zatvor.
Zaradi velikih razdalj in številne ekipe so se Elvis Jackson na pot podali v udobnem turnejskem dvonadstropnem avtobusu, ki so ga sami poimenovali kar Jackson's bus. Skupino bomo pri nas ponovno pozdravili na promociji albuma Against The Gravity, ki bo takoj po povrat-ku benda s turneje. Osrednji koncert bo v četrtek, 26. marca, v ljubljanski Cvetličarni Mediapark.
MZ
Filmski kotiček
Operacija Valkira
Vsebina: Nemški vojaški stroj je jeseni leta 1942 pričel pokati po šivih, saj je imel Hitler odprtih preveč front. Čeprav se sprva ni hotel dotakniti držav Sredozemlja, je zaradi prevelikega občudovanja Musolinija priskočil Italiji na pomoč v Grčiji, vse to pa se je nepričakovano razvilo v ogromno fronto, ki je zavzemala celo severno Afriko. Vse to je bilo preveč in že zgodaj leta 1943 se je mnogo nacistov zavedalo, da je vojna izgubljena. To je bilo primerno ozračje, da so dvignili glave tudi tisti oficirji , ki se z vojno in nacizmom niso strinjali, a so jih hitro skrajšali za glavo. Med njimi je bil tudi Stauffenberg, ki je postal vodja skupine, ki je načrtovala atentat na Hitlerja. Na slednjega je bilo izvršenih že ducat atentatov, prvi, še preden je sploh prišel na oblast,
Valkyrie
Igrajo: Tom Cruise, Kenneth Brannagh, Bill Nighy, Terence Stamp, Tom Wilkinson Režija: Bryan Singer Scenarij: Christopher McQuarrie in Nathan Alexander Žanr: vojni film Dolžina: 121 minut Leto: 2008 Država: ZDA
a se je vsem čudežno izognil. Stauffenberg in njegova skupina se zavedajo, da je odstranitev Hitlerja prvi korak, ključni dogodki pa bodo šele sledili, zato skujejo načrt, kako v primeru Hitlerjeve smrti prevzeti oblast, preden se je polasti SS. Te organizacije se je bal tudi Hitler, ki je v primeru prevrata v tajnosti držal rezervno vojsko, ki bi prehitela SS. Tej operaciji je dal ime Valkira. Stauffenberg in somišljeniki se jo odločijo sprožiti, a v svojo korist ...
Operacija Valkira je eden tistih filmov, kjer že vnaprej vemo konec filma, a kljub temu se je režiser Bryan Singer odločil, da bo gradil napetost in suspenz. Tvegana odločitev, a jo je kljub temu mojstrsko izpeljal, saj se je pametno odločil, da bo v napetosti raje držal junake filma kot pa nas, gledalce. Tako je nastal napet vojni film, ki se presenetljivo močno drži zgodovinskih dejstev, morda tudi zaradi tega, ker je veliko dogodkov, vezanih na ta neuspeli atentat, tako tipično filmskih, da holivudizacija sploh ni bila potrebna, ker je bila že prisotna. Pri tem mislimo predvsem na zadnji prizor, ko pri usmrtitvi Stauffenberga v bran skoči njegov zvesti pomočnik, ali na še en neuspeli poskus atentata na začetku filma. Tipični filmski prizori, ki pa so se tudi v resnici zgodili točno tako.
Žal so se avtorji kljub temu odločili holivudizirati nekatere prizore, ki pa jih je zaradi prej omenjenih razlogov težko izluščiti za izmišljene. Tom Cruise, ki je tudi sicer zelo podoben Stauffenbergu, je s pomočjo malo maske postal izrezani on, na srečo pa prevez čez oko prepreči, da bi preveč agresivno igral samega sebe, kot to sicer rad počne. Roko na srce, to mu na žalost občasno tudi uspe, tudi zaradi scenarija, ki je kanček preveč poln tipičnih holiv-
duskih (nepotrebnih) enovr-stičnic: 'Ubogajte me, če želite preživeti noč.' ali pa 'Nemčijo lahko reši le eden.' itd. Če bi avtorji odvrgli še to malo ho-livudskega prahu, bi bili priča popolnemu vojnemu trilerju, kakršnih danes ne snemajo več, tako pa smo dobili 'samo' izvrstnega. Žal je zaradi skaljene medijske podobe glavnega igralca in utrujenost občinstva z njim film ostal malce nezaslu-ženo prezrt.
Matej Frece
laZBPflAl
i leve
Z Tole
O J
ftîgcjn^Ofltç öStor^üpor^fcprn^fcTwifitefcr^
pifos ptKüfltóí RÄttniSHS jei»afcjft3(i po «raku opener}* (Mabvi.SnuU, DctUii), ceiöfwsmegs L883Jfi.I upttbc «xkvt SC flfrçjlp í Spteirtíi na www tmîiÔjnîî.'ttAjn{p iili.irçj (Ç nšrotn^lo SC« ttH Iii iprafcnhotfi pttntid fSjfí S ÎÇfW W JTtfSfí kjwesl^	Ceraspcttiötij! 1,68 Elfi, V va «reje víw QCV CW pogodbe,V
je strnjen» ?u sedstu »tfjeipL p ir-oíno odrcpii tyM^ Odjwa. m «Of u 3030 tekijnwjs 0M64AÍ95. reWamapjeSsrnscityiier,
ftmöi*. ¡l-fWV'i vatar&Ca ¡trm. Ig. psírta ??,73JDSix feara Mtob¿ isrgenp uiüw-a ponev In ne cthe ws pmiiNtgp"
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja lematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon! y
Foto: arhiv
Ugankarski slovarček: ELM = pogorje v Spodnji Saški v osrednji Nemčiji; IRNA = iranska tiskovna agencija v Teheranu; ISANDRA = reka na Madagaskarju; NAJST = knjižna zbirka za odraščajoče pri Cankarjevi založbi; OSS = mesto v nizozemski provinci Noordbrabant; OVERLORD = šifra za izkrcanje zaveznikov v Franciji med 2. svetovno vojno; VER = rimski cesar (Luci Avrelij); VERONEK = slovenski hmeljarski strokovnjak (Emil, 1935-).	-ejpuesi 'opeujv 'W '^ajjuod 'ue>|0|s eu| 'eAopo '>l!J3 'IsieN 'leuoosg 'gjs 'oun 'e>p>| 'ouou 'e>|U9 '9|o 'uj|3 'jege 'o|z 'eo^d 'j|A>|o ¡uisja 'oguswv 'isoui>jes>j9 'issaszsu '^uaojiuj 'jsha 'lips 'uowey '|g9Jd :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 14. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin).
NEDELJA, 15. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Ponovitev lestvice Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 16. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
TOREK, 17. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). SREDA, 18. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
(še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Rado Celje). ČETRTEK, 19. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). PETEK, 20. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
Horoskop
oven
Navidezno se boste morali ustaviti In si odgovoriti na vprašanje, kaj vas veseli. Najti boste morali most med ljubeznijo in romantiko. Sredina meseca marca bo čas in priložnost, da plešete zvezdni ples harmonije. Na delovnem mestu bo pričakovati večji korak naprej.
sn bik
Toplo pomladno sonce se bo še sramežljivo skrivalo, toda pričela se bodo že prva dela na vrtu. Okrepila se vam bo samozavest in končno boste doumeli, da imate v rokah škarje in platno. Uvideti boste morali, da imate tudi srečo v ljubezni. Napredek čaka samske.
dvojčka
Vabili vas bodo prijatelji in življenje bo postalo za vas nekaj nadvse harmoničnega In prijetnega. Če ste rojeni v maju, vas čaka čarobnost in prijetna preizkušnja v ljubezni. Večji napredek vas čaka v izobraževanju in svoje znanje boste dodobra izpilili. V službi bo zatišje.
rak
V tišini mesečine boste dobili navdih in svojo muzo. Zdelo se bo, da obstaja velika verjetnost da boste življenje zajemali z veliko žlico. Točka odločitve bo padla v partnerskem življenju. Uvedli boste spremembe, ki so nujne. Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača.
lev
■Tj Globoko v svoji duši boste kovali načrte In iskali rešitve. Če praznujete rojstni dan v avgustu, vas čaka sreča in obilica priložnosti. Na splošno bo veljalo, da se bo levom okrepila intuicija in da bodo znali prebirati med vrsticami. Na delovnem mestu se boste morali bolj potruditi.
devica
Iskrice sreče se bodo lepo svetile v ljubezni. Končno si boste upali priznati, da ste ljubljeno bitje. Napredek vas bo spremljal v pogledu duhovnih znanj in načel. Čeprav ste znani kot tradicionalisti, boste v tem tednu v svoje življenje vnesli celo paleto novosti in novih znanj.
tehtnica
Partnerjevi namigi vam bodo po eni strani moteči in po drugi priložnost za uspeh. Notranjo razdvojenost boste premagali, ko se boste odločili in uvedli spremembe. Učna ura se bo začela že pri tem, da boste ozavestili pojem poslušanja. Poslovni napredek.
škorpijon
Izkazali se boste kot modri sogovornik in zvesti sodelavec. Pričakovati je poslovne uspehe in motivacijo vam bo dalo delo z ljudmi. Istočasno boste sprejemali izzive - nanje boste pripravljeni tudi počakati. V ljubezni bo vladala komunikacija in intuitivna znanja dojemanja.
strelec
Uvideli boste, da ste na pravi poti. Z vsem optimizmom boste širili svoje znanje in Imeli pri vsem celo paleto dobrih rezultatov. Na delovnem mestu se bo vnel nek požar, a bo na koncu vse dobro. Pravzaprav boste morali pri sebi narediti urnik. Več priložnosti bo v ljubezni.
kozorog
Pred vami je zelo zanimiv teden in postavili se boste na prvo mesto. Do Izraza bo prišel vaš darza organizacijo in sledili bodo poslovni uspehi. Namigi srčnega izvoljenca bodo zelo dobrodošli. Samske predstavnike bo zadela Amorjeva puščica. Vabila vas bo tudi narava.
vodnar
Finančno stanje se vam bo popravilo in bo v ospredju. Imeli boste mnogo idej In zamisli. Pri tem bi se veljalo zamisliti, da se pazite prevelike zaupljivosti. Začnite se uveljavljati v pisanju, komunikaciji in utrdite določene odnose. V ljubezni se bosta cedila med in mleko.
ribi
Verjeli boste vase in v čarobnost življenja. Zadeve se bodo v veliki meri odvijale tako, da se boste lahko dokazali. V ljubezni boste napredovali in uživali boste prijetnosti. Daleč v ospredju bo želja po romantiki in harmoniji. Pravi blagoslov bodo občasna obdobja tišine.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8*98,e»ICH3
www.radio-ptuj.si
Iščete svoj stil	^
Anita v sportno-elegantnih oblačilih
Anita Kokot je 28-letna Ptujčanka, po poklicu kmetovalka - gospodinja, zaposlena kot natakarica. Prosti čas preživlja skupaj z otrokoma, Stiriinpolletnim sinom in osemletno hčerko. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, ker je želela videti, kako jo bodo uredili strokovnjaki.
V	kozmetičnem salonu Neda so ugotovili, da je Anitina koža bolj mastna. Po površinskem čiščenju in pilingu, so ji oblikovali tudi obrvi. Svetovali so ji globinsko čiščenje, ki naj ga opravi večkrat letno, da se bo stanje kože izboljšalo. Veliko lahko naredi tudi sama s pravilno nego doma, pri čemer si lahko pomaga tudi z maskami, ki si jih bo sama pripravila.
V	frizerskem salonu Stanka je za Anitino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Želela si je svetlejšo ni-anso, zato je zmešal peščeno blond pepelnato barvo. S tankimi prameni je celoto še dodatno posvetlil. Pri striženju se je odločil za tanjšanje in resasto obliko. Ker ima Anita rahlo valovite lase, jih je z veliko krtačo posušil gladko, nato pa še z likalnikom zlikal. Pogosta ali pretirana uporaba likalnika sicer povzroča poškodbe las, zato svetuje, da se ga izogibamo, če je le mogoče.
Vizažistka Minka Feguš je
na obraz nanesla kremni puder. Oči je poudarila z nežno roza in rahlo zeleno barvo, zunanje kote pa obrobila s temno sivo. V rožnatem odtenku je poudarila ličnice in ustnice.
»Aniti smo omogočili, da se je vsaj enkrat videla v ogledalu v športno-elegantnih oblačilih. Prepričana je bila, da ni oseba za kaj takega. V Muri sem odkrila krasno belo bluzo, ki je s svojim stoječim ovratnikom in okrasnimi šivi dala tisti del športnosti, ki se še sklada z eleganco. Prav tako so črne hlače ravnega kroja pripomogle k temu, da je Anita vedno bolj spreminjala svoj stari slog oblačenja. Tako hlače kot zanimiv suknjič črne barve in satenastega videza sem prav tako našla na Murinih policah. Obutev je iz Alpine, iz La'Mansa pa torbica v lakastem črnem usnju. S čevlji sem želela dodati noto k eleganci, kar sem dosegla z izbiro lakastih črnih gležnjarjev s kovinskimi detajli na peti in stranskima
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Stanko Kozel
Anita prej ...
. in pozneje
sponkama. Za malce drznejši celostni videz naše današnje kandidatke sem si dovolila v osnovi elegantne hlače drzno zatlačiti v gležnjarje in tako hkrati poudariti hlače in čevlje. Anita se lahko mirno pogleda v ogledalo in ugotovi, da tudi kaj elegantnega in visokih pet ne gre pozabiti,« je novi Anitin novi videz predstavila stilistka Sanja Veličkovič.
KOLEKTIV SALONA
skosko m nensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v marcu *
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Anita deležna klasične masaže telesa, ki nedvomno predstavlja enega
Foto: Stanko Kozel
Anita v oblačilih iz Mure, čevljih iz Alpine in s torbico iz La'Mansa.
najprijetnejših načinov za sprostitev. »Z njo odpravljamo bolečine v mišicah in sklepih, posebno uspešno pa bolečine v hrbtenici, otekline in bolečine po poškodbah. Anita je mamica dveh majh-
nih otrok, ki ji zraven službe ne dopuščata veliko prostega časa. Službo opravlja stoje, zato smo pri masaži dali poudarek na noge in sprostitvi hrbtnih mišic,« je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Slovenija • Policisti za večjo varnost v cestnem prometu
V	teh dneh štiri preventivne akcije
V	teh dneh potekajo v Sloveniji kar štiri osrednje preventivne akcije za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu, ki so namenjene zmanjšanju prekomernega uživanja alkohola, varnosti udeležencev cestnega prometa na železniških prehodih, večji varnosti voznikov ob vožnji skozi predore ter pravilnemu razvrščanju v primeru prometne nesreče.
Od 25. februarja do 11. aprila poteka po vsej državi akcija 40 dni brez alkohola, ki jo že četrto leto organizira Slovenski karitas v sodelovanju z Direkcijo RS za ceste, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Zavodom Med.Over.Net, Zavodom Varna pot in Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.
Glavni namen akcije je opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola in izraziti v obdobju trajanja akcije solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, nesreč v cestnem prometu in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola. Letošnje geslo akcije je »Manj, malo ali nič alkohola je vedno prava odločitev.« Vabimo tudi vas, da se med 25. februarjem in 11. aprilom 2009 v znamenje solidarnosti pridružite akciji 40 dni brez alkohola! Ne pozabite, vsak dan šteje! Poleg osebne odločitve lahko sodelujete tudi kot družina, skupnost, društvo in na prireditvah v tem času ne ponujate alkoholnih pijač. Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola ter na nevarnosti opozorite tudi druge, ki bi morda želeli
alkoholizirani sesti za volan.
Varno na
železniških
prehodih
Sočasno poteka od 9. do 22. marca tudi preventivna akcija za večjo prometno varnost na prehodih ceste čez železniško progo s sloganom Stop! Prednost ima življenje!. Z akcijo, ki poteka v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, koordinira pa jo Ministrstvo za promet ter Direktorat za ceste, želijo opozoriti na varno ravnanje voznikov na prehodih ceste čez železniško progo. Največja je problematika na prehodih, ki so označeni le z Andrejevim križem, na lokalnih cestah, predvsem v jugovzhodni regiji na progah Ljubljana-Novo me-sto-Metlika, Grosuplje-Ko-čevje, Novo mesto-Straža, v Pomurju in Podravju na progah Pragersko-Središče, Or-mož-Murska Sobota-Hodoš, Ljutomer-Gornja Radgona ter v Savinjski regiji na progi Grobelno-Stranje-Rogatec, Celje-Velenje.
Opozorilne plakate s preventivno vsebino so razdelili po vsej državi, na državni
ravni pa poteka medijska kampanja z oglaševanjem na radijskih postajah ter velikih obcestnih plakatih. Več o akciji boste našli tudi na spletnih straneh www.vozimo-pametno.si.
Vožnja skozi predore
V sodelovanju z DARS so v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu po vsej državi razdelili tudi knjižice Varno skozi predor, ki je bila ponovno ponatisnjena. V knjižici so predstavljena osnovna ravnanja voznikov pri vožnji na avtocesti skozi predore ter ustrezna ukrepanja ob kritičnih situacijah, kot so okvara vozila, prometna nesreča ipd. Prav tako so razposlali letake Pravilno razvrščanje v primeru prometne nesreče, ki jih je na novo izdal DARS. Letak tako dopolnjujejo še vedno aktualen TV-izobraževalen kratek film Nesreča na avtocesti, ki so ga pred leti pripravili v sodelovanju z RTV SLO ter DARS.
Knjižice Varno skozi predor in letaki Pravilno razvrščanje na AC v primeru nesreče so namenjene voznikom in aktivnostim na lokalni ravni za
osveščanje voznikov glede pravilnega ravnanja in ustrezne vožnje po avtocesti. Člani občinskih svetov jih bodo delili na akcijah in prireditvah udeležencem - voznikom motornih vozil, tam, kjer se vozniki zadržujejo. To pa so mesta za registracijo vozil, tehnični pregledi, avtošole, po srednjih šolah in fakulte-
tah za voznike začetnike, v okviru programov osveževa-nja znanja za starejše voznike itd.
Ker pa je v teh dneh zaradi otoplitve vremena na naših cestah vse več voznikov motornih koles in koles z motorjem oziroma skuterjev, policisti posebej opozarjajo na dejstvo, da je asfalt po mrzli
zimi še vedno zelo hladen in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, poleg tega pa je v teh dneh na cestah izredno veliko udarnih jam in ostankov posipnega materiala, kar je lahko za obvladovanje motornega kolesa v kočljivih momentih usodno, za motoriste pa smrtno nevarno!
-OM
Foto: M. Ozmec
Vozniki motornih koles morajo upoštevati dejstvo, da je asfalt v teh dneh še vedno hladen in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, poleg tega pa pomenijo pasti tudi udarne jame ter ostanki posipnega materiala.
Ormož • Provokativno ob 8. marcu, dnevu žena ali dnevu moškinj
Kam sta zablodila Adam in Eva?
V Mladinskem centru Ormož so pred 8. marcem pripravili predavanje ob dnevu žena, na katerega so vabili s takšnimi vprašanj: Ali so moškinje preglasile ženstvene ženske? Ali je postfeminizem politični projekt? Ali je možatim ženskam (le) odklenkalo? Kaj se dogaja s seksualnimi odnosi? Od kje ta ženska aseksualnost? Kaj se dogaja z željo po penisu? Zakaj so ženske take papige? Zakaj nihče ne ukrepa? Kje so pravi moški? Odgovor na to naj bi dal mag. Roman Vodeb, mislec, teoretski psihoanalitik in osebni svetovalec. Njegova razmišljanja so freudovsko obarvana, jezik pa trboveljsko provokativen.
Začel je brez dlake na jeziku. Moški in ženske nismo enaki, ne bomo enaki in zato je vsakršno teženje k enakosti zabloda. Tako Vodeb doživlja tudi lansko konferenco na Brdu pri Kranju o enakosti spolov z naslovom Odprava spolnih stereotipov: Misija (Ne)mogoče? Takratna ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman očitno ni poslušala Vodebovih predavanj, ampak se je bolj prepustila vplivu feministk in njihovim idejam.
Ženska postaja iz dneva v dan manj ženstvena in se vedno bolj spreminja v bitje, ki ga Vodeb imenuje moškinja. To je ponazoril z zgovornimi slikami, kjer ženske simbolno želijo spremeniti svoje telo v moško. Vse drugo v svojem življenju sodobne ženske že počno kot moški. Zato se je partnerski odnos ustalil na rivalski distanci in družina postaja ring, kjer se bojujeta petelin in petelinka. »Le kako to prenašajo otroci? Aritmetična sredina družbene sreče se na račun feminizma niža. Sodobna ženska je postala
Ce natančno pogledate, vam bo jasno, kaj se je pletlo po glavi Siegmundu Freudu.
aseksualna - njen ideal je impotenten moški: klon med vibratorjem in bankomatom. Bankomat ji daje falični denar, vibrator pa ima nedotaknjen v predalu, uporablja ga vsake pol leta za 10 minut,« je bil osmomarčevsko navdušen Roman Vodeb.
Predstavljamo • Pesnik in pevec Franc Gorza
Kot dijak soboške gimnazije je Franc Gorza nastopal v gledališki skupini dijaškega doma, pisal pesmi in bil povezovalec na mnogih kulturnih in športnih prireditvah. Odlično mu je uspevalo tudi kot nogometašu pomurskih klubov Mure in Nafte, s preselitvijo v Prlekijo in zaposlitvijo v novomeškem obratu Krka v Ljutomeru pa se je pričela njegova poetska pot bliskovito dvigati.
Pesmi so izpoved malega človeka, objavljene v raznih društvenih glasilih, v publi-
kaciji Glas srca, ki je izšla leta 2001 pod okriljem Zveze kulturnih društev Ljutomer, pa se je predstavil z izborom pesmi avtorjev iz Prlekije. V tem letu se je zapisal tudi zabavni in na-rodno-zabavni glasbi kot avtor besedil. Leta 2001 je sodeloval na festivalu narečne popevke v Ljubljani in na festivalu narečnih viž v Škofji Loki, leta 2005 pa na festivalu narodno-zabav-ne glasbe na Ptuju. Tega leta se je na prigovarjanje prijateljev odločil, da bo svoj talent preizkusil še v pisanju melodij in kot
Roman Vodeb je s svojim predavanjem o moških in ženskah odprl številna vprašanja in prisotnim dal misliti.
Vsega so krive feministke!
Začetek izenačevanje spolov so zakuhale sufražetke v Angliji in Franciji, ki so dosegle volilno pravico, in tudi kasneje so feministke uspele
Prleški poet iz Prekmurja
Pravi, da je bil nemirni duh že v otroštvu. Radoveden, vztrajen, trmast ... Dvojček po horoskopu, rojen leta 1962, je Franc Gorza mladost preživel v prekmurski vasici Čepinci. Prepeval je v šolskem pevskem zboru, bil član dramskega, literarnega in športnega krožka. Že v osnovni šoli je napisal prvo pesem z naslovom Počitnice, ki je izšla celo v lokalnem tedniku.
Franc Gorza kot Lajči
pevec. Še danes njegova najljubša in med občinstvom zmeraj odlično sprejeta Roužica gorička je nastala pred letom 2005, ko jo je posnel v studiu Dejana Boroviča. To je bilo prelomno obdobje v njegovem ustvarjanju. »Dejan je poskrbel za aranžma in pesem se je znašla na lokalni radijski postaji Murski val, kjer je postala murska pesem tedna, potem pa še celo pesem leta,« se spominja takratnih let Franc Gorza. »V studiu mojega producenta, aranžerja in tonskega mojstra Dejana Boroviča so se vedno znova porajale skladbe, ki so se znašle na zgoščenki moje prve uspešnice Roužice goričke,« je povedal Gorza. Lani junija je izdal svojo drugo zgoščenko z naslovom Goričanec san in jo odlično promoviral na številnih koncertnih turnejah. Kot moderator, pevec in humorist je v letu 2008 pričel upodabljati tipičnega prekmurskega malega človeka z imenom Laj-či (Ludvik) ter očaral množice privržencev. Kot zagotavlja 47-letni Franc, pa njegov čas šele prihaja. Pravi, da je v odlični formi in tudi naprednih idej po nastopih v najrazličnejših vlogah še mu ni zmanjkalo.
Niko Soštarič
izboriti številne pridobitve, kot so: varne hiše, nadzor in sankcioniranje spolnega nadlegovanja, plačan porodniški dopust, enakost plače. Za to jim mag. Vodeb izreka vse spoštovanje in priznanje, vendar imajo na vesti še kopico norosti. Najbolj so predavatelja motile spolne kvote v politiki: »Feministke se niso znale ustaviti. Svojo norost ženejo še naprej. Feminilne ženske s svojimi pogledi sploh ne pridejo do izraza, ker niso agresivne. V politiko in na druga pomembna mesta se ne silijo, svoje mnenje izražajo skozi seksualne kontekste. S pomočjo flirta in svojo seksapil-nostjo dosežejo, kar želijo -javno se ne izpostavljajo, pri faličnem izpostavljanju imajo tremo - pri fafanju pa ne.« Vodeb je prepričan, da ženske niso drugorazredne, niti diskriminirane, okrog njih se namreč vrti moški svet.
Močno je kritiziral tudi družinsko politiko, ki jo diktira feminizem. Oče mora biti oče, mati pa mati. Do tretjega leta starosti je otrok stvar matere. Novodobno očetovstvo se mu zdi noro, enako tudi porodniški dopust za očete. Razjasnil nam je tudi, zakaj ženske po 30. letu čedalje pogosteje ne morejo zanositi. Menda zato, ker ima moški-nja pokvarjen simbolni red in ima nezavedni odpor do zanositve. »Zavestna želja po materinstvu je preglasovana z nezavedno željo po biti moški,« je prepričan Vodeb.
Ženske so si povsod izborile primat, imajo vse izobraževalne sisteme, sodstvo, kar 90 % naj bi bilo sodnic, centre za socialno delo, najhuje pa je za moške na zavodih za zaposlovanje, kjer naj bi se ženske sadistično izživljale nad moškimi brezposelnimi. Ti so namreč brez denarja. In denar ni denar, ampak na simbolni ravni pomeni penis. Moški brez službe, brez denarja, je praktično kastriran. Na drugi strani ženske v vlogi direktoric, vodij, tistih, ki dobro zaslužijo, imajo penis, postajajo falične in ogrožajo moško samozavest. Potem pa
ni čudno, če se v zakonski postelji nič ne dogaja in može vse pogosteje boli glava, čeprav nekateri moški menda ta kompleks poskušajo predelati tako, da so pretirano spolno aktivni. »Kdo danes še seksa trikrat na dan? Pravi moški že ne. Mogoče luzerji?« nas je postavil na realna tla Roman Vodeb.
Moški se pač kurčijo
Moški, po mnenju predavatelja, ne morejo biti drugačni kot tekmovalni, kajti: »Zmagovalci imajo privilegij v ženski želji! Tako v športu, politiki, gospodarstvu, poslu. Hudič je, če je zmagovalka ženska. Zmagovalci v poslu in politiki imajo moč, oblast, denar. Ženske, ki imajo moč, oblast in denar, pa simbolno - kastracijsko pretijo moškemu in tega ne vedo. Moški jih v resnici nezavedno ne marajo, ker že imajo vse. In od moških nič ne potrebujejo, še k.... , skozi koitus, ne.«
Zato pa je naravno, da se moški morajo kurčiti. To počno v športu, umetnosti, politiki, gospodarstvu. To pa zato, ker imajo bahava dejanja falično simbolno strukturo. »Ženska se zgolj pokaže s svojim adutom - telesom oz. obrazno lepoto - moški pa se morajo kurčiti z dejanji, če hočejo vstopiti v žensko željo,« nam je stvari pojasnil Roman Vodeb.
Ženskam je v življenju prav-
zaprav preprosto, dovolj je, da so lepe in sanjajo o tem, da bi zapeljale moškega s stripti-zom in pri tem menda skoraj tako uživajo kot moški, ki jih gledajo, je razpredal Vodeb, ki ples sicer vidi kot simulacijo družine. »Ponavadi so v plesu problematični moški, ki ne znajo voditi. V družini pa so včasih problematične tudi rokovnjačke, ki če že ne vzpostavijo tekmovalnega partnerskega odnosa, pa ustvarijo rivalsko distanco. Ne gre za to, da moški ne znajo voditi družine. V družini ne znajo ali pa ne morejo več dajati - varnosti, denarja, zaščite. In ženske ne znajo sprejemati - ker že vse imajo. Sodobna moškinja v seksu hoče biti gospodarica, ki rabi sužnja. Ženska želja po penisu je ostala fiksirana na zavisti,« je predavatelj opisal problem sodobnih družinskih in partnerskih odnosov.
Še veliko provokativnih in zabavnih smo prisotne (velika večina je bilo žensk) lahko slišale na petkovem predavanju, vse smo izvedele o Ojdipovem kompleksu, o zloglasnem ženskem zavidanju penisa, pa vse do klasike: vsega krivih premočnih cankarjanskih mater, ki so zafurale sinove, in moških, ki se na Slovenskem najdejo bolj v Kekcu ali Rožletu kot Bedancu. Izvedele smo tudi, da avstrijski Fritzl nikoli ne bi šel tako daleč in ne bi bilo hiše groze, če ne bi rasel brez očeta, ki bi mu postavil mejo in ga tu in tam malo vzgojno oplazil okoli ušes. Pa še to: ženske tepejo edino le moški, ki jih je v otroštvu pretepala mati, in serijski morilci, vedno znova, z vsako žrtvijo, na simbolni ravni ubijejo svojo mater. Matere fantov imajo zares nehvaležno delo!
Ob dnevu žena pa bi morali uvesti tudi dan moškinj, ki bi se skozi mrak prelevil v noč čarovnic, je zaključil Roman Vodeb, vse prisotne pa hajd domov preverit, kaj imamo v hlačah, ker po uri in pol pranja možganov nismo bile več povsem prepričane. Viki Klemenčič Ivanuša
Predavatelj je poskušal ponazoriti svoje trditve s posebej grotesknimi slikami.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: NS
Lenart • Občni zbor OZVV za Slovenijo
Zgledno sodelovanje z drugimi
Območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Lenart v Slovenskih goricah je bilo ustanovljeno 21. maja 1996. Ob ustanovitvi se je imenovalo Združenje veteranov vojne za Slovenijo - Območni odbor Lenart. Po sprejetju Pravil leta 1998 pa se je preimenovalo v Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lenart. Pod tem imenom deluje še danes in je vključeno v krovno organizacijo - Zvezo veteranov vojne za Slovenijo. Ob ustanovitvi je bilo v združenju 9 članov, danes jih je okoli 290.
V petek, 27. februarja, so se člani in članice združenja zbrali na rednem letnem občnem zboru. O realizaciji programa je spregovoril predsednik združenja dr. Marjan Toš, ki je poudaril, da je bila v ospredju delovanja v združenju skrb za članstvo in za zagotavljanje zakonsko določenih pravic in dodal: »Programske naloge smo uresničevali v skladu s sprejetim delovnim programom na letnem zboru članstva. Udeležili smo se glavnega zbora v Slovenskih Konjicah, sodelovali smo na letnih zborih sosednjih območnih združenj, bili smo na različnih srečanjih, pohodih in športnih igrah; pripravili in izvedli smo tradicionalni pohod po poteh generala Maistra v Benediktu; bili smo na srečanju veteranskih organizacij na Pokljuki; naši člani so se udeležili pohoda na Triglav; bili smo na tradicionalnem pohodu v Gornji Radgoni; na srečanju veteranov v Brinju pri Slovenski Bistrici; na državnem ribiškem tekmovanju na Ptuju; odkrili smo spominsko ploščo na objektu nekdanjega tajnega skladišča orožja in streliva za TO in MSNZ v Hrastovcu; sodelovali smo pri osrednji svečanosti ob 40-letnici TO v Lenartu; bili smo na svečani otvoritvi Kadetnice v Mariboru in na 23. Maistrovih prireditvah v Zavrhu. Začeli smo priprave na ponatis Zbornika, ki ga nameravamo izdati ob 20-letnici začetka priprav na slovensko osamosvajanje in ob obletnici organizacije MSNZ.«
Predsednik je tudi poudaril, da zgledno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, ki so jim pomagale sofinancirati njihovo dejavnost in zagotovile finančna sredstva za nemoteno delovanje. Občina
PETKOV VEČER
Foto: Dušan Komar
O programu dela je spregovoril predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart dr. Marjan Toš.
Lenart je krila tudi stroške društvene pisarne. Posebej je izpostavil dobro sodelovanje s Slovensko vojsko, zlasti s 37. VTP v Mariboru, Vojašnico generala Maistra in z 72. brigado SV v Mariboru. Dr. Toš je prepričan, da je sodelovanje zasnovano zelo dolgoročno in da je SV njihov partner tako na področju krepitve domoljubja, negovanja zgodovinskega spomina na prelomna obdobja slovenskega uporništva in utrjevanja vloge in pomena veteranstva in veteranske organizacije.
V združenju pa tudi dobro sodelujejo s policijskim veteranskim združenjem Sever in z osnovnimi šolami, saj so prepričani, da je mladim treba ponuditi več konkretnih vsebin o dogajanju v času osamosvojitve v Osrednjih Slovenskih goricah. Osnova za tovrstno predstavitev so podatki iz zbornika Čas odločitve 1990-1991. Publika-
cija vsebuje veliko izvirnega gradiva in dokumentov, ki so odraz priprav na osamosvojitveno vojno na lenar-škem območju in verna slika dogajanja iz časov junijske vojne 1991. A manjkajo nekatere kompleksnejše ocene in analize, pa tudi nekateri podatki o dejanskem angažiranju posameznikov in enot. Bilo je storjenih nekaj krivic, ki jih je v tem kontekstu treba popraviti, pravo vlogo in zgodovinsko sodbo pa bo mogoče narediti šele čez čas, ko bodo nasploh zadeve dobile primernejšo zgodovinopisno obravnavo in bodo upoštevane časovne distance. Zato je bila tudi sprejeta odločitev o ponatisu zbornika. V dopolnjeni izdaji bodo dodatno osve-
tlili dokumentarno gradivo o manj znanih dogodkih in vlogi posameznikov v procesih priprav na vojno, o dogodkih med samo osamosvojitveno vojno in o dejanski vlogi ključnih nosilcev takratnih nalog.
Zraven članov in članic ter predstavnikov sosednjih veteranskih organizacij so se občnega zbora udeležili še generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mitja Jankovič, državni poslanec in župan občine Benedikt Milan Gumzar, podžupan občine Lenart Franc Krivec in poveljnik 37. VTP podpolkovnik Miran Fišer. Za kulturni program so poskrbeli člani vokalnega kvinteta Završki fantje.
Zmago Šalamun
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednilui
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSASA PICASSO 1.6 HDI AUDI A41.9 TDIKARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 10 TDCI CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA 0PELVECTRA 1.9 CDTI KARAVAN FORD FOCUS C-MAX PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC1.9DCI RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA ŠKODA 0CTAVIA 1.9 TDI VW P0L01.2 VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DCI VWPASSAT 1.9 TDIKARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN 01.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 925 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VWT0URAN1. AUDI A6 3.0 OPEL ZAFIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VW P0L01.2
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006
f\M
T.
S 2.2 HDI fc . 9TDIAl» IN 1.9 TDI TDICUATRO
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT.KLIMAVSAOPR. AVT. KLIMA AVT.KLIMA^ AVT. KLIMA, AVT. KLIMA KLIMA, VSA OPREMA AVT. KLIMA NOVI MOD. AVT KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT, KLIMA KLIMA KLIMA
AVT. KLIMA HIGHLINE AVT. KLIMA KLIMA, 9 SEDEŽEV KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
KLIMA
KLIMA
VSA OPREMA, AVT. AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT, KLIMA 7 SEDEŽEV KLIMA ,5 VRAT KLIMA
KLIMA, AVTOMATIC AVT. KLIMA KLIMA
KLIMA,5VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV.ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV, SREBRNA KOV, ZELENA KOV, SREBRNA KOV.ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV.ČRNA KOV.ČRNA KOV.ČRNA KOV, SREBRNA SREBRNA KOV.ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
^MOtcMO
DAN
DATUM
sobota 14.3.2009
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
8.00- 11.00 12.00-14.00
Grajena - gasilski dom Cvetkovci - pri Domhkovih
poned. 16.3.2009
BM-NIOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
8.00 -11.00 Juršhci - avtoservis Zajdela
12.30 -14.00 Zagorci - gasilski dom Grabšhski breg
torek
sreda
17.3.2009 8.00 -11.00 Majšperk - gostilna Dolhca 12.00 -14.00 Stoperce - gostilna Lituž 14.30 -16.30 Jablane - kmečki turizem Medved
18.3.2009
8.00- 11.00
12.00-14.00
14.30-16.30
Mihovce - avtoservis Dobič Gerečja vas - gasilski dom Zg. Hajdria - gasilski dom
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA	CENA
P 206 1,4	2002	SIVA	KLIMA	4.390,00
GOLF 1,9 TDI	2002	ČRNA	KLIMA	6.990,00
POLO 1,9 TDI	2004	SREBRNA	KLIMA	7.690,00
GOLF 1,416V	2000	MODRA	KLIMA	4.650,00
FOCUS 1,6 TDCI	2005	SREBRNA	KLIMA	8.500,00
OCTAVIA 1,9 TDI COMBI	2003	MODRA	KLIMA	6.300,00
MEGAN E 1,416V	1999	BELA	KLIMA	3.300,00
COROLLA VERSO 2,0D	2006	SV. MODRA	AVT. KLIMA	16.300,00
CLIO 1,2	2004	SREBRNA	KLIMA	4.950,00
TWINGO 1,2	2002	B. RDEČA	KLIMA	3.500,00
AUDI A3	1998	ZELENA	SERVO VOLAN	2.990,00
C-MAX 1,6 TDCI	2004/05	SREBRNA	AVT. KLIMA	8.950,00
POLO 60	1997	ZELENA	SERVO VOLAN	1.750,00
LAGUNA 1,9 DCI	2005	SV. MODRA	AVT. KLIMA	7.500,00
CLIO 1,5 DCI	2004	T. MODRA	KLIMA	5.250,00
m &§Gfota
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenka, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
čertek 19.3.2009 8.00-11.00 Janežovci - pri Mici
12.00 -14.00 Drstelja - kmečki turizem Lacko
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon: ^
02/ 788 11 68.sepw<*°fc9<n0
Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8,2251 PTUJ, TEL: 02 / 788 11 75
petek 20.3.2009
8.00 -11.00 Vitomarci - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Gabrnik - trgovha Hrga 14.30 -16.30 Polenšak - gostilna Šegula
sobota 21.3.2009
8.00-11.00 12.00-14.00
Crkulane - bar Marhka Stojnci - gasilski dom
poned. 23.3.2009
8.00-11.00 12.00-14.00
Videm - market Žerak Leskovec - pri pokopališču
torek 24.3.2009
8.00 -11.00 Zetale - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič
sreda 25.3.2009
8.00 -11.00 Lovrenc na D.P. - društvo upokojencev
12.00 -14.00 Apače - gasilski dom
14.30 -16.30 Njiverce - kmetija Podgoršek
četrtek 26.3.2009
8.00-11.00 12.00-14.00
Markovci - deponija Zamušani - guma bar
petek 27.3.2009
8.00-11.00 12.00-14.00
Gajevci - trgovha Vrtnica Lasigovci - kmetija Kukovec
sobota 28.3.2009
8.00 -11.00 Dornava - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Moškanjci - bene, servis Žiher
Mali oglasi
STORITVE
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.

m-em
KOS
IZVAJAMO mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter panele. Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, GSM 031 501 550.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
HITRO in zanesljivo izvajamo krovska in kleparska dela na vseh vrstah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij. Ta-sovac Petar, s. p., Župančičeva 4. 2250 Ptuj. Telefon 041 444 801.
"Íasí^
Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave , grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
VINOGRADNIŠKA sidra lahko kupite. Inf. na tel. 040 314 353.
PRODAM bukova ter gabrova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova in druge vrste lesa. Če kupec želi, mu jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM teličko, težko okrog 170 kg. Tel. 031 558 596.
PRODAMO bukova drva, metrska, raz-kalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM trosilnik hlevskega gnoja Sip s 4 pokončnimi valji. Tel. 02 761 93 00.
ZARADI bolezni oddam v najem vinograd, 1500 trsov, v Pristavi. Tel. 761 79 01
UGODNO prodam domačo zaseko, mast in skuto. Tel. 02 796 97 21.
PRODAM telico simentalko v 8. mesecu brejosti. Tel. 031 469 819.
PRODAM kravo. Tel. 757 39 81.
PRODAM dve telici, breji 7 mesecev. Tel. 041 937 557.
PRODAM bikca simentalca, starega 14 dni. Tel. 031 658 661.
SEMENSKI krompir dezire in jedilni prodam. Tel. 790 72 21.
PRODAMO hlevski gnoj, uležan, ročno kidan. Tel. 031 532 785.
PRODAM traktor Štore 404, zelo lepo ohranjen. Tel. 031 532 785.
V NAJEM vzamem njive ali travnike, Ptuj, Hajdina, možen tudi odkup. Tel. 041 521 863.
KRMO v okroglih balah prodam. Tel. 041 521 863.
KUPIM bikce, stare od 10 do 14 dni. Telefon 041 875 779.
KUPIM tri prašiče za nadaljnjo rejo, od 90 do 100 kg, pajka SIP na dve vreteni in tračni obračalnik SIP 220. Telefon 041 261 676.
PRODAM vinogradniško kolje. Telefon 041 378 353.
DOM-STANOVANJE
REZERVIRAJTE si pravočasno oddih na morju v Biogradu. Pokličite na tel. 00 385 91 575 89 26, Lora.
PRODAMO 1,5-sobno stanovanje na Ptuju, Gregorčičev drevored 6, 45 m2, cena 55.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanje je takoj vseljivo. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www.davki-finace.com/nepremicni-ne ali 031 602 396.
VIR, ZADAR, dvosobni apartma za 4 osebe v zasebni hiši, pritličju, terasa, oddam v predsezoni, posezoni in za 1. maj, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
NA PTUJU oddajo opremljeno eno-sobno stanovanje. Informacije na telefon 051 356 346.
NEPREMIČNINE
PRODAM ali oddam v najem hišo z gospodarskim poslopjem in 2,5 ha zemlje med Majšperkom in Makola-mi. Telefon 031 527 786, po 16. uri.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju. Telefon 031 392 514.
PRODAM 15 m2 veliko vrtno hiško na najemniški zemlji, 500 m2, z vrtom, blizu Term Ptuj, cena 1.000,00 €. Tel. 041 983 554.
PTUJ, na obrobju mesta, oddamo v najem 2 ara zemlje, zidan, urejen prostor s shrambo 4 x 4 m, vodo in elektriko za manjši vikend, zaželene so poštene, komunikativne, preproste osebe, Slovenci, nekadilci, srednjih ali starejših let, ljubitelji živali in taki, ki bi v času dopusta nekaj dni popazili in krmili nekaj malih živalih. Tel. 031 424 952.
PRODAM zazidljivo parcelo v izmeri 7 arov v okolici Ptuja. Informacije na telefon 051 241 563 ali 051 382 595.
PRODAM bivalni vikend, 60 m2, v Malem Okiču pri Cirkulanah, voda elektrika in inventar. 600 trsov, cena 30.000 €. Tel. 031 631 327 ali 031 627 580.
PRODAM skoraj ravno sončno parcelo ob asfaltni cesti z lepim razgledom v Krčevini pri Vurbergu. Tel. 031 355 325.
OBVESTILO! Občina Markovci prodaja nepremičnine - parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza. Javni razpis s prodajnimi pogoji je objavljen na spletni strani občine Markovci, www.markovci.org,
in v uradnem listu RS. Občinska uprava.
DELO
REDNO ZAPOSLIMO NATAKAR-JA/-CO z izkušnjami v strežbi. Tajga, d. o. o., Dolge Njive 14, 2232 Voličina, PE pizzerija Beli vitez. Tel. 041 775 893, Branko, ali 720 83 50.
RAZNO
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboriki cedi), tol.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V S DNEH
možnost obročnega odplačila
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Qll^iliMilJiMiWIIliP
ZAPOSLIMO kreativno, dinamično osebo za fotografiranje. Foto Langer-holc, Rado Stropnik, s. p., Prešernova 2, Ptuj.
IŠČEMO mlajšega upokojenca ali osebo, ki ima veselje do urejanje starejše hiše, zaželene so izkušnje. Tel. 041 414 929.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OPOZORILO! Podpisani Alojz Lo-vrenko, Zabovci 96, oče, opozarjam vse, da naj sinu Martinu Lovrenku ne posojajo denarja, ker mu je delno odvzeta opravilna sposobnost.
PRODAM 2 kovinski cisterni, 2500 in 5000 litrov, iz 8-mm pločevine, okrogle oblike, lahko se predela v cisterni za prevoz gnojevke. Tel. 040 428 057.
C 02/22 80110
SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Velimir Trifunac, drdent. med. v Majšperku
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI
T
mnn
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leaslngl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko marca med ostalim preberete o varstvu jablane v letošnjem letu, predstavljena sta škropilna programa za jablano in hruško, nadalje pišemo o gojenju ameriških borovnic in nadaljujemo z rezjo vinske trte; pri vinarstvu pišemo o mikrobiološki stabilnosti vina, v prilogi Vrtnine pa o različnih vrstah prekrivk pri gojenju zelenjave.
Rsvija Sad - 20 lat z vami. NaroČila: 040 710 209 oz. na www.aad.si.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 °ICH3
Prireditvenik
Petek, 13. marec
17.00 Majšperk, v večnamenski dvorani, osrednja občinska prireditev
»Pozdrav pomladi« 17.00 Majšperk, večnamenska šolska dvorana, osrednja občinska prireditev "Pozdrav pomladi", posvečena vsem materam
18.00 Ptuj, na Mariborski cesti - Društvo Feniks, delavnica za ženske "Da te kap"
18.00 Drenovec pri Zavrču, TK Pungračič, spoznajte okus Haloz na
večerji z degustacijo vrhunskih ž vin iz Haloz in s haloškim kulturnim programom, gostje večera bodo Stojan Kerbler - fotograf, Franc Milošič - novinar in Ludvik Maučič - Haložan iz Podlehnika, vinogradnik, pilot ... 18.00 Ptuj, Restavracija Ribič, Dravska ulica 9, 13. redni zbor članic Kluba tajnic
19.00 Ptuj, CID, potopis Avstralija ali najdražji sončni zahod 20.00 Ptuj, Klub ptujskih študentov, Improvizacijski šov: Pitoni z. o. o 20.00 Ptuj, klub Gemina XIII. v grand hotelu Primus, večer z zvezdami,
Večer z Vladom Kreslinom 20.00 Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven
-	Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
-	Ptuj, CID, prijavite se lahko na tečaj lepopisja, prijave na telefon 041 705252
Sobota, 14. marec
8.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica (kletni prostori Zdravstvenega doma Videm), razstava izdelkov ustvarjalne ženske skupine Zankice 10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend za
otroke in starše »V pisane lončke boste sejali dišavnice« 18.00 Podlehnik, krajevna dvorana, občni zbor Turističnega društva Podlehnik
18.00 Ptuj, prostori Pokrajinskega muzeja, Pasijonski koncer - Stabat Mater
19.00 Majšperk, dvorana AP (TVI) na Bregu, premiera komedije "Neskončno", predstava je delo Društva Smoteater 19.00 Ptuj, CID, produkcijski koncert mladih glasbenikov 19.00 Grajena, dvorana, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci 20.00 Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za izven
21.00 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za izven
Nedelja, 15. marec
8.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica (kletni prostori Zdravstvenega doma Videm), razstava izdelkov ustvarjalne ženske skupine Zankice 10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend za
otroke in starše »V pisane lončke boste sejali dišavnice« 17.00 Cirkulane, dvorana, gledališka predstava Čaj za dve, v izvedbi
gledališke skupine KD Videm 19.00 Cirkovce, večnamenska dvorana, komedija Kurbe ali politika je kurba, v izvedbi Dramske sekcije prosvetnega društva Cirkovce 19.30 Maribor, SNG, balet, Vojček, VelDvo, za abonma Opera in Balet sobota in izven
Ponedeljek, 16. marec
Ptuj, v osnovni šoli Mladika, 50. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet 2009
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovenec leta 2008 - 2. del prireditve. Tone Fornezzi Tof Slovenec leta 2008. Dokumentarni film S čebelo do medu. Med je hrana bogov in kraljev. Zgodovina Ptuja v dokumentarnem filmu Ptuj, biser preteklosti.
Kino Ptuj
13., 14. in 15. marec, ob 17.00 Povest o Despereauxu (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Art program: Sirotišnica - grozljivka. Ob 21.00 Oskarjevi nominiranci in nagrajenci: Dvom - drama.
KUPON vfva
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrlnjo ali pedlatra:-
IME:_
PRIIMEK:_
NASLOV:_
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA:_
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:
Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom
o varovanju osebnih podatkov (ZV0P-1). Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične
obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega
gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna
pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in
posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu
namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter
lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov.
Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o.,
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi.
Studio Moderna d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
Izpolnjen kupon pošljite na: Revija Viva, Poljanska 6, 1000 Ljubljana Datum:	Podpis:
AdriaticSlovenica B
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
znamka	letnik	cena«	opr.	barva
ALFA 1471,9 jtd	2005	8.680,00	KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A6 3,2i QUATTRO TIPRON.	2004	19.980,00	XSENON	ČRNA
FORD FOCUS 1,8 TOCI	2006	8.500,00	KLIMA	BELA
FORD MONDEO 2.0 TDCILIMUZ.	2003	6.980,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
FIAT STIL01,9 JTD	2005	6.980,00	KLIMA	KOV. ČRNA
KIA CARNIVAL 2,9 CRDIZX	2002	7.200,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
OPEL AGILA 1,216V	2004	5.800,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL COMB01,6	2003	5.680,00	KLIMA	SREBRNA
OPEL VECTRA 2.0 dt116V KARAVAN	2001	4.980,00	AVT. KUMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 1,9 CDI	2005	12.300.00	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061,41	2001	3.980,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
RENAULT CU01,5 DCI	2006	7.650,00	KLIMA	SREBRNA
Skoda fabia 1,4 tdi	2007	8.490,00	KLIMA	BELA
VWPOL01,4	2005	7.850,00	KLIMAUK	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TOI KARAV.	2001	6.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
CITROEN XSARA 2,0 HDI LIMUZ.	2001	4.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 TDI LIMUZ.	2001	8.900,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW 530DAVT. KARAVAN	2000	7.850,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
CITROEN C5 2,0 HDI SX	2002	6.630,00	PRVI LAST. 2003	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	6.250,00	REDNO SERV.	MODRA
FIAT PUNT01,2	2004	4.900,00	SERV0 VOLAN	RDEČA
PEUGEOT 2061,11	1999	3.500,00	SERV0 VOLAN	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRML. KAR.	2001	6.490,00	XSENON	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616V DYNAMIQUE	2003	6.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 2061,4i	2001	3.490,00	SERV0 VOLAN	KOV. M. SIVA
NISSSAN LIMUZINA PRIMERA 2,0 AVT.	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
AUDI A6 2,4 LIMUZ.	1999	5.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
SKODA OCTAVIA 1,416V AMBIENTE LIM. 2003		5.300,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT TWING01,2	2000	2.790,00	11.000 PREV.	VIOLA
SEAT CORDOBA VARI01,4	2002	4.120,00	KLIMA	RDEČA
BMW 3181 LIMUZ.	2001	9.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CHEVROELT AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2003	7.270,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3	2005	6.220,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	14.890,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
REANULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN.	2002	6.370,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2003	7.290,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
LAND ROVER FREELANDER 1,8	1998	5.990,00	KLIMA	ČRNA
OPEL UM. VECTRA 1,616VIGL PLUS	1997	2.850,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA BARVA				
AUDIALLROAD3.0TDIQ	2007	55.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER V0YAGER 2.5 CRD	2003	8.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41,6 HDI	2006	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
C XSARA PICASSO 2,0 HDIEXC.	2004	8.900,00	AVT. KUMA	KOV.SRERNA
FIAT PUNT01.216V	2003	4.480,00	P0T.RAČ.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCI FUTURA	2006	7.890,00	KUMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1,8 TDCI	2003	6.990,00	2XAIRDAG	KOV. SREBRNA
FOTO PUMA 1.41GV	1999	3.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
LANCIA Y 1,2	2001	2.990,00	KUMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	15.990,00	AVT. KUMA	KOV.SRERRNA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STR. SANI	BELA
RENAULT SCENIC 1.9	1999	3.590,00	KUMA	ZELENA
VW GOLF 1.8 CLVARIANT	1996	1.490,00	KUMA	VIJOLIČNA
VW PASSAT 1.9TDI HIGH.	2005	18.490,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TDI	2006	9.190,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 13.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 14.3.
8.00 Fašenkv Bukovcih In Stojnclh 09 9.00 Pod žldano marelo 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 SUPER Htll odd.
13.00 SIP lestvica-odd.
17.00 Pod žldano marelo
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Kronika Občine Markovci
NEDELJA 15.3.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdlna 10.00 Pod zidano marelo 11.00 Oddaj iz občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL
13.00 V objemu šole - oddaja OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz Občine Destrnik 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 18.3.
8.00 Oddaja Iz občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja iz občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Kronika Občine Markovci
Ponudba rabljenih vozil
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
AUDI A3 2.0 TDI DSG AMBIENTE AVT.+F1,3V	ČRNA	2003/04	13.990,-
AUDI A4AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004(T)	10.190,-
BMW320D	ČRNA	2001	7.790,-
FIAT CROMA 1.9 MULTIJET16V, 5V	T. MODRA	2006(T)	10.990,-
FIAT CROMA 1.9 MULTIJET, 5V	SREBRNA	2006	10.990,-
FIAT PANDA 4X41.2 8V CLIMBING, 5V	SREBRNA	2008(T)	9.990,-
FIAT PUNT01.216V.3V	SREBRNA	2003	4.190,-
FIAT PUNT01.2,3V	RDEČA	2003	3.390,-
FIAT PUNT01.4 8V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,-
FIAT SCUD0 2.0 JTD, 5V	ZLATA	2008(T)	22.500,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC..5V	SIVA	2003(T)	7.990,-1
OPEL CORSA 1.3 DTI.3V	BELA	2006	6.430,- J
PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V	BELA	2005	6.430,-J
RENAULT ESPACE 2.2 DCI.5V	T. MODRA	2003	8.990,-1
SKODA FABIAC0MB11.4 TDI 5V	SREBRNA	2007(T)	9.430,-1
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,-,1
www.avto-prstec.si SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
B6LCONT ...
V pomladnih dneh izberite Belcont, ter si prislužite dodatni gotovinski popust! A to še ni vse, prav vsak kupec bo prejel darilo. Za več informacij pokličite: 02741 13 80ali 041 316505
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
BELCONT d.o.o., Hardek 34/g, 2270 Ormo;
belcontdoo@siol.net, www.belcont.si
/ / , * A'\y\ il \ ijkl
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena .
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
O ¡Ncdožba v vašo prihodnost
REPUBLIKA. SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
--• f 8Ü v i?
r|
Še nikoli tako blizu!
Storitve za podjetja in podjetnike so odslej dostopne na prenovljenem spletnem portalu e-VEM ali na točkah VEM. Portal e-VEM omogoča:
@ brezplačno registracijo samostojnega podjetnika in enostavne d.o.o. ter spremembe teh družb;
@ prijave, odjave in spremembe zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja;
@ številne druge brezplačne
storitve za podjetja in podjetnike.
Storitve preko portala e-VEM je mogoče uporabljati s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Lahko pa obiščete točko VEM, ki nudi vse brezplačne storitve portala e-VEM.

VEMI
Državni portal za podjetja in podjetnike
http://evem.gov.si
www.radio-tednik.si
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57, Ptuj
Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040 84 60 84,041 665 236
Storitve;
-	zemeljska dela
-	izkopi z bagerji, planiranje, rušenje
In buldoierska dela ter
-	prevozi sodra, peska, zemlje
SVET ZAVODA OS VELIKA NEDELJA VELIKA NEDELJA 13 2274 VELIKA NEDELJA
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA (m/ž)
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in 36/08). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo dne 13. 6. 2009. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, o nazivu, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) s kratkim življenjepisom, navedbo delovnih izkušenj in programom vodenja zavoda pošljite v 15 dneh na naslov: SVET ZAVODA OŠ VELIKA NEDELJA, Velika Nedelja 13, 2274 Velika Nedelja, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
SVET ZAVODA OŠ CIRKULANE-ZAVRC CIRKULANE 57 2282 CIRKULANE
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in Ur. l. št. 36/08). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo dne 1. 9. 2009
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda), dosedanjih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ Cirkulane-Zavrč, Cirkulane 57, 2282 Cirkulane, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Svet Ljudske univerze Ormož razpisuje skladno s 16. členom Zakona o izobraževanju odraslih in 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter 18. členom Pravil Ljudske univerze Ormož
DELOVNO MESTO DIREKTORJA
- za mandatno dobo 5 let
Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
-	visokošolska izobrazba;
-	pedagoško-andragoška izobrazba;
-	strokovni izpit;
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v izobraževanju odraslih;
-	kandidati k pisnim dokazilom o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev k prijavi na razpis priložijo: življenjepis, svojo vizijo programa razvoja in dela zavoda, potrdilo o državljanstvu in potrdilo o dejstvih, vpisanih v kazenski evidenci.
Kandidati pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov:
Ljudska univerza Ormož, Vrazova ulica 12, 2270 Ormož, z vidno oznako: NE ODPIRAJ/ZA SVET LU.
Kandidati bodo o imenovanju pisno obveščeni v 30 dneh od izbire kandidata.
Petovi^vtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL
FORD FOCUS C MAX 1.8TDCI GHIA NISSAN MICRA 1.0 WV GOLF 2.0 TDISPORTLINE RE LAGUNA GRANTOUR 1.9 DCIAUTH. RE LAGUNA GRANTOUR 1.9 DCIAUTH. RE LAGUNA GRANTOUR 1.9 DCI AUTH. RECU01.50CIAimi.C0NF. RE MODUS 1.5 DCI DYNAMIC LANCIA LYBRA 1.9 JTDLXSW VOLVO V5D 2.0 KINETIC PEUGEOT 007 2.0 HOI NISSAN PATHFINDER 2.5 dCiFE TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D4D RE KANGOO EXPRESS FURGON OPEL COMB01,7 Dl CARGO PACK
LETNIK
KM BARVA
<lPoítuíajts. nai. na íuetounem íjiístul
RADIOPTUJ
ct&> dfiietu^
www.radio-ptuj.si
Nasmeh in dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Tvoj glas za vedno je onemel, nikoli več za nas ne boš zapel. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
SPOMIN
Danes, 13. marca, mineva tri leta, odkar si nas za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Branko Vidovič
IZ DOLENE 27
Hvala vsem, ki vas spomin nanj vodi k njegovemu grobu.
Žalujoči: žena Marija ter otroci z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
Lojzke Stropnik
IZ PTUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, društvom in govornikom, ki ste izrazili spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Sinova Črto in Darko z družinama
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je...
SPOMIN
12. marca je minilo pet let, odkar nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek
Franc Petrovič
IZ GRADIŠČ 80
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spomnite nanj.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te več med nam ni. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, dragi mož in oče, bo v naših srcih ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
Jožefa Majcenoviča
IZ HRASTOVCA 61 A, ZAVRČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste izrazili spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa ustno izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za sveto mašo.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Marti za ganljive besede slovesa ter ge. Hedi za molitve. Hvala vsem izvajalcem za opravljene storitve in pogrebni obred.
Žalujoči: žena Štefanija, hčerke Jožica, Bojana in Sonja z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Julijane Ivančič
IZ VELIKEGA OKIČA 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, cerkvenemu pevskemu zboru, g. Janku Kozelu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju Mir iz Vidma.
Žalujoči: otroci z družinami
Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in svaka
Antona Sagadina
IZ ŠTUKOV 22, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Posebna zahvala g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in mašo, ge. Mariji za molitve, g. Paternostu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, Komunali Ptuj za opravljen pogreb ter kolektivoma Boxmark in Interspar. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči domači
PP Ptuj • Lani manj prometnih nesreč, a še vedno preveč
Ubijata hitrost in alkohol
Na območju Policijske postaje Ptuj je bilo v lanskem letu število prometnih nesreč sicer nekoliko nižje, je za Štajerski tednik povedal pomočnik komandirja Boris Kozenburger, manj je bilo tudi prometnih nesreč s smrtnim izidom, žal pa je krvni davek na naših cestah še vedno previsok, saj je v 819 prometnih nesrečah umrlo devet udeležencev, od tega trije motoristi.
Da bo trditev jasnejša, naj za primerjavo dodamo, da se je v letu 2007 na območju PP Ptuj pripetilo 1.270, v minulem letu 2008 pa 819 prometnih nesreč, predlani je v teh nesrečah umrlo 12 oseb, lani pa devet. Lani se je torej število prometnih nesreč sicer zmanjšalo za 32 odstotkov, za 31 odstotkov se je zmanjšalo tudi število smrtnih žrtev, vendar je po besedah Borisa Kozenburger-ja tudi to preveč, v porastu pa je predvsem ogroženost motoristov: »Zaskrbljujoč prometnovarnostni problem so bili lani predvsem vozniki enoslednih vozil, oziroma motoristi, saj so na območju policijske postaje Ptuj v letu 2008 umrli kar trije. Med vzroki prometnih nesreč pa ostaja osnovni problem še vedno isti, to je hitrost, saj je zaradi neupoštevanja omejitev hitrosti ali kratkomalo
zaradi prehitre vožnje lani umrlo kar šest udeležencev, kar pomeni dve tretjini od devetih smrtnih žrtev prometa na območju PP Ptuj v lanskem letu.«
Je med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč še vedno tudi vinjenost voznikov?
»Žal še vedno. Nas v policiji skrbi, kajti še kar naprej se povečuje število vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč; lani jih je bilo za dobrih 11 odstotkov, medtem ko je bila povprečna stopnja ugotovljene alkoholizirano-sti 1,5 grama alkohola na kilogram. Zaradi tega smo lani skozi vse leto poostrili kontrolo psihofizičnega stanja voznikov in tako smo zaradi prevelike stopnje vinjenosti, oziroma alkoholiziranosti, ki je bila višja od tiste, ki jo zakon dopušča, lani pridržali kar 206 voznikov.«
Foto: M. Ozmec
Zaradi vse večje ogroženosti motoristov so tudi lani zanje pripravili posebna preventivna predavanja.
Foto: M. Ozmec
Boris Kozenburger: "Lani je v 819 prometnih nesrečah umrlo devet udeležencev, od tega kar trije motoristi."
Foto: M. Ozmec
Krožišče pred vhodom na Puhov most ob Zagrebški cesti, kjer je lansko jesen umrl eden od treh motoristov na območju PP Ptuj
V	celoti gledano pa je prometnovarnostna bilanca lanskega leta vendarle ugodnejša, pa tudi krvni davek je nekoliko nižji.
»Delno bi ta trditev lahko obveljala, saj je na območju Policijske postaje Ptuj v 819 prometnih nesrečah lani življenje izgubilo devet udeležencev, 30 jih je bilo huje, 600 pa lažje telesno poškodovanih. V vseh omenjenih primerih gre za okoli 30-od-stotno zmanjšanje števila v primerjavi s predhodnim letom 2007, a ocenjujem, da je krvni davek v primerjavi s smernicami nacionalnega programa varnosti cestnega prometa še vedno previsok.
Vsekakor je nesporna ugotovitev, da je med najpogostejšimi vzroki prav pri hudih prometnih nesrečah še vedno neprimerna hitrost, poseben problem pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa je problem prisotnosti alkohola, saj je bilo vinjenih kar polovica vseh voznikov, ki so povzročili hude prometne nesreče; povprečna stopnja njihove alkoholizi-ranosti pa je bila 1,13 grama alkohola na kilogram.«
V	policiji opravljate tudi kontrole vožnje pod
Napoved vremena za Slovenijo
Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. Več oblačnosti bo v vzhodni in osrednji Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne danes od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, jutri od 10 do 15 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho.
vplivom droge. Kakšne so ugotovitve?
»Res je in zaskrbljujoče je dejstvo, da se je v lanskem letu povečalo tudi število voznikov, za katere je bilo ugotovljeno, da so vozili pod vplivom prepovedanih drog. In če vas zanima, je bilo med povzročitelji prometnih nesreč kar 14 voznikov drogi-ranih, oziroma pod vplivom prepovedanih drog. In žal je tovrstnih kršiteljev vedno več.«
Lani ste pričeli tudi za-segati vozila preveč vinjenim ali zasvojenim voznikom. Se je ta ukrep že obnesel?
»Maja lani, po sprejemu nove prometne zakonodaje, smo pričeli tudi prakso, da večkratnim ali hujšim kršiteljem cestnoprometnih predpisom po določilih zakona o prekrških in zakona o varnosti cestnega prometa zasežemo njihova prevozna sredstva. To je potrebno zaradi njihove osebne varnosti in tudi zaradi zagotavljanja varnosti drugih udeležencev v prometu. In lani smo tako začasno zasegli sedem vozil.«
Zanima nas, kje so najbolj kritične črne točke, kjer je najpogosteje prihajalo do prometnih nesreč?
»Glede na težo posledic prometnih nesreč, ki so se pripetile zaradi prehitre vožnje, so v lanskem letu izstopali predvsem odseki glavne ceste št. II Hajdina-Prager-sko, regionalna cesta Ljutomer Savci-Ptuj, regionalna cesta proti Lenartu, predvsem odsek Ptuj-Senarska, v samem Ptuju pa predvsem Zagrebška cesta ter odsek regionalne ceste Rogoznica-Žihlava.«
Kakšna pa je bila udeležba otrok in mladoletnikov v prometnih nesrečah?
»V lanskem letu so bili na območju PP Ptuj otroci in mladostniki udeleženi v 99 prometnih nesrečah, od tega so sami povzročili 16 prometnih nesreč, z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da lani v tej kategoriji najbolj ogroženih udeležencev v prometu nismo imeli nobene smrtne žrtve.«
Kateri dan pa je po številu prometnih nesreč najbolj izpostavljen?
»Na območju PP Ptuj se še vedno pripeti največ prometnih nesreč ob koncih tedna, oziroma lani konkretno ob petkih. Zanimivo je, da je med časovnimi termini najbolj problematično obdobje med 13. in 15. uro, ko se je pripetilo največ prometnih nesreč, torej v prometnih konicah, ko se ljudje po napornem delovnem tednu vračajo iz službe in so ob mislih na prost vikend že skoraj preveč sproščeni, oziroma premalo pozorni na dogajanje na cesti.«
V katerem mesecu pa je bilo največ prometnih nesreč?
»Med meseci je bil lani po številu prometnih nesreč na prvem mestu april, po teži posledic pa sta bila lani najhujša meseca januar in marec. Največ prometnih nesreč se je torej pripetilo prav v pomladnih mesecih, oziroma v glavnem tedaj, ko so po zimskem mrtvilu vozne razmere spet ugodnejše in vozniki prepogosto raje pritisnejo na plin kot sicer, očitno pa so tudi slabše zbrani in manj pazljivi.«
M. Ozmec
Črna kronika
Čelno v avtomobil
8. marca ob 15. uri je 29-letni moški iz bližine Slovenske Bistrice vozil motorno kolo znamke Hyosung comet 650 iz smeri Radelj proti Fali. Izven naselja Zgornji Boč, v bližini hiše št. 8 d, poteka vozišče v več zaporednih ovinkih. Ko je voznik pripeljal iz nepreglednega ostrega levega ovinka, je dohitel kolono sedmih voznikov motornih koles in jih začel prehitevati. Ko je dohitel voznika motornega kolesa, ki je vozil prvi v tej koloni voznikov motornih koles, ga je pričel prehitevati po levi strani, tako da je z vozilom zapeljal v levo preko polne vzdolžne črte na levo smerno vozišče. Pred tem pa se ni prepričal, ali je vozišče iz nasprotne smeri prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje. Tako je ob prehitevanju v oster desni pregledni ovinek čelno trčil v sprednji del osebnega avtomobila, ki ga je pravilno po svoji strani iz nasprotne smeri pripeljala 45-letna voznica iz bližine Slovenske Bistrice. Po trčenju je voznika motornega kolesa vrglo preko strehe vozila v levo, kjer je s čelado udaril v skalo ob nasipu vozišča in nato po 14 metrih obležal izven vozišča. V trčenju je osebni avtomobil zagorel in v celoti zgorel, ogenj so pogasili poklicni gasilci iz Maribora ter prostovoljni gasilci iz Selnice ob Dravi. V nesreči sta bili voznica osebnega avtomobila in njena 15-letna sopotnica lažje telesno poškodovani.
Zažgal hišo in hlev
6. marca okoli 12.15 je 47-le-tni moški iz bližine Lenarta zakuril slamo med stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem s hlevom in tako povzročil požar, v katerem je zgorelo ostrešje hiše in gospodarskega poslopja. Nato je moški storil samomor. Požar so pogasili gasilci PGD Sveta Ana.
Večkratnemu kršitelju zasegli motorno kolo
Policisti PP Ptuj so 7. marca ob 18.30 v Hlaponcih ustavili 29-letne-ga voznika motornega kolesa. Vozilo je upravljal pod vplivom alkohola (preizkus je pokazal 1,34 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), zaradi česar je bil pridržan do streznitve. Policisti pa so ugotovili tudi, da je upravljal neregistrirano vozilo in da je večkratni kršitelj cestnopro-metnih predpisov, zato so mu zasegli motorno kolo.
Vlomi, tatvine
Neznani storilec je s 6. na 7. marec vlomil v stanovanjsko hišo na Ptuju, jo preiskal in pri tem razmetal vsebino omar in predalov. Iz hiše je odtujil gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša okrog 2.000 evrov.
Neznani storilec na Ptuju je v noči s 6. na 7. marec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran v garaži, ki pa nima nameščenih vrat. Iz notranjosti je odtujil črno žensko torbico, ki je bila med sedeži. V njej sta bili dve denarnici, v eni je bila gotovina, v drugi pa osebni dokumenti in bančne oz. plačilne kartice. Premoženjska škoda znaša okrog 2.000 evrov.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleska cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832 838!»
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava pe RajSpova uuca l, 2250 pluj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 inr0@zer0x.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE