'da Tomšič je bila rojena v . katero je prestajala v raznih Oborih Italije. **° kapitulaciji Italije se je vr-p*'a v domovino, kjer je oprav-a vrsto odgovornih dolžnosti. VIDA TOMŠIČ predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Na prvi seji novoizvoljenega glavnega odbora SZDL Slovenije. ki je bil izvoljen na V. kongresu SZDL, so izvolil za svojega predsednika tov. Vido Tomšič, dosedanjo podpredsednico SZDL Slovenije. f Že pred osvoboditvijo je 5. maja j ne funkcije v družbenih in po-1945 postala v prvi vladi Slove- litičnih forumih. Tovarišica Vida nije minister za socialno politiko. | Tomšič je nosilka Reda narodne- Vsa povojna leta je opravljala in še opravlja visoke in odgovor- ga heroja, spomenice 1941 in številnih drugih odlikovanj. Občina Ribnica praznuje 0 24. marca — ob 16. uri otvoritev tekstilnega obrata v Jurjeviči; # 25. marca — ob 8. uri ogled podjetij; ob 10. uri odkritje spomenika na trgu v Ribnici; ob 11. uri slavnostna seja ObLO Ribnica; ob 19.30 uri slavnostna akademija — slavnostni govor, koncert simfoničnega orkestra JLA iz Ljubljane. Po akademiji bo prosta zabava. PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE PODPREDSEDNIKU OKRAJNE ZVEZE KMETIJSKIH ZADRUG LJUBLJANA KARLU MIKULlCU SMO POSTAVILI NEKOLIKO VPRAŠANJ V ZVEZI Z BLIŽNJIMI VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE. Kdaj bodo volitve zadružnih svetov v našem okraju? Izvršni svet LRS je že sprejel odlok o razpisu volitev v zadružne svete. Zadruge bodo razpisale volitve do konca marca, izvršile pa najkasneje do zadnjega aprila. OZKZ Ljubljana je priporočila zadrugam, naj izvedejo volitve do 16. aprila. Kako bodo predlagali kandidate? Kmetijske zadruge bodo sklicale sestanke s sodelovanjem organizacij Socialistične zveze, na katerih bodo predlagali kandidate v nov zadružni svet. Sestanki bodo po proizvodnih okoliših. Kandidirajo naj ljudje, ki sodelujejo s KZ v kmetijski proizvodnji. Naj ne pozabijo na žcnc-zadružni-cc. Tretjina kandidatov naj bo iz vrst žena. Tudi mlade zadružnike naj kandidirajo. Pogoj za vsakega kandidata naj bo, da je član SZDL. Kakšno bo razmerje kandidatov za zadružni svet med zadruž- i Družbeno upravljanje niki proizvajalci in kolektivom zadruge? Pol na pol — polovico članov zadružnega sveta bo iz vrst zadružnikov, polovico pa iz delovnega kolektiva zadruge. Doslej je bilo običajno, da so bili vsi člani kolektiva zadruge tudi člani zadružnega sveta, za naprej pa bo-bo izvolili iz svoje srede člane za zadružni svet. Delovni kolektivi zadrug so se precej povečali, število članov ZS pa je omejeno. V našem okraju bodo šteli ti od 30 do 60 članov, upravni odbori pa od 5 do 11 članov. Novost bodo krajevni zadružni sveti. Kako bo izgledal organizacijski ustroj teh zadružnih svetov? V krajevnih zadružnih svetih, le-ti bodo po proizvodnih okoliših, bodo vsi člani centralnega zadružnega sveta, ki živijo na tistem območju. Ostali člani pa bodo izbrani iz vrst najboljših zadružnikov iz tamkajšnjega območja. Šteli bodo od 11 do 13 članov, ponekod pa tudi več. Pomlad Kdaj bodo občni zbori kmetijskih zadrug? Zadruge naj zaključijo občne zbore do zadnjega marca. Kmetijski zadrugi Loški potok in Sodražica sta določili datum občnega zbora na 26. marec. Tudi kmetijska zadruga Kočevje je sprejela sklep, da bo imela občni zbor še ta mesec. Ostale zadruge nas še niso obvestile kdaj bodo imele občni zbor. O čem bodo razpravljali na občnih zborih? Predvsem o dosedanjem delu zadruge, 5-letnem perspektivnem planu, sprejemali bodo nova zadružna pravila itd. Zadruge pri sprejemanju novih pravil ne bi smele pozabiti na določitev proizvodnih okolišev. Še eno vprašanje: Ali bodo imele tudi poslovne enote pri KŽ svoje organe upravljanja? Da, poslovne enote bodo iz svoje srede izvolile delavski svet in upravni odbor, tako na primer gozdarska, kmetijska in druge po-I slovne enote. Poslovne enote bodo imele tudi svoje pravilnike. Vsi ti organi upravljanja bodo v ! sklopu zadruge, katere organ je zadružni svet. najvišji TUDI V ZDRAVSTVU Sliža Zdravstveni dom — nujnost nv Novi predpisi v zdravstvu fcsr Izbira zdravnikov — novost V torek so na seji Občinskega odbora SZDL Kočevje razprav- doma v Kočevju in zdravstvenih ljali o zdravstvemi službi in Uvajanju novih zakonskih predpisov v zdravstvu. Po poročilu, ki ga je prečital predsednik Komisije za delavsko in družbeno upravi jan je pri Obč. odboru SZDL tov. Tone Križ so člani odbora razpravljali o vseh zdravstva v kočevski občini. Predvsem so se upravljanja v zdravstvu. V odborih postaj v vseh'večjih centrih. Trenutno občina štipendira 9 zdravstvenih delavcev, kar bo vsekakor zadostilo potrebam po zdravstvenih storitvah že v bližnji pri-važnejših vprašanjih hodnosti. Tako bo tudi Kolpska dotaknili družbenega! dolina dobila. stalnega zdravnika, kar vsekakor ni zadovoljivo. cialistična zveza posveti temu vprašanju vso pozornost. Tudi v kočevski občini je bil v zdravstvu napravljen velik ko- je samo 14 odstotkov žena, rak naprej, kljub težavam in po-1 ianih vsi člani Obč. odbora SZDL. To je podkrepilo mnenje, da zdravstvo ni samo stvar zdravstvenih delavcev, temveč vseh zainteresi- Že nekaj mesecev nazaj smo Driča zelo živahnih razprav, o .Organizaciji zdravstvene službe ln novostih, ki jih prinaša novi *akon o zdravstvu. Pri tem gre številne nove elemente v ' 'Nravstveni službi, ki neposredno Prizadenejo najširši krog ljudi. moremo govoriti le o strokov-. °sti zdravstvene službe pri nas, erriveč o širšem družbeno politič-em pomenu novih zakonskih odpisov, ki pomenijo višjo stop-jjO v zdravstvu v skladu s sploš- družbenim razvojem v naši žavljani av'- Zato je prav, da tudi So- V manjkljivostim. Novi predpisi pa upoštevajo, in kažejo, da se bo tudi zdravstvena služba v bodoče prilagodila komunalnemu sistemu. Komuna mora v bodoče za- Trenutno je v kočevski občini veliko pomanjkanje zdravstvenega kadra. Vendar predvidevajo, da bosta do konca leta prišla v Kočevje še dva zdravnika. Zdrav- gotovitin ne le osnovno zdrav-1 stveno službo skušajo približati mnogo koristi. je v razpravi poudaril upravnik Zdravstvenega doma Kočevje dr. Cilenšek. Mnogo je bilo govora tudi p upravljanju v zdravstvu. Pri volitvah, ki bodo že ldtos, je treba odpraviti nesorazmerje med delavci in uslužbenci v zdravstvu, upoštevati pa predvsem žene in mladino. Razprava je osvetlila tudi nekatere kritične primere v zvezi s higieno stanovanj. Zdravstvena prosveta lahko v tem pogledu stveno varstvo državljanov, temveč tudi vse ostale zdravstvene pomoči. Poskrbeti mora za vse ukrepe proti nalezljivim boleznim, nadzirati kvaliteto živil, nadzorovati prostore kjer se zbirajo državljani in še mnogo kaj. Novi predpisi predvidevajo tudi svobodno izbiro zdravnika, nov sistem plačevanja zdravstvenih delavcev, način upravljanja, v katerem bodo sodelovali tudi dr-in še marsikaj, razpravi so sodelovali skoraj ljudem na terenu. Prav zato so razširili zdravstveno službo na zdravstvene postaje. Zdravniki v Kočevju ne ostajajo dolgo. Temu so vzrok slabši delovni pogoji v neštetih prostorih, ki ne ustrezajo zdravstvenim potrebam. Zato je nujno, da pričnemo z gradnjo zdravstvenega Zdravstveno socialna vprašanja so še vedno zelo pereča. Socialistična zveza je živo zainteresirana, da se ti problemi hitro in uspešno rešujejo. Na seji so sprejeli ustrezne ukrepe. Plenum Občinskega odbora SZDL, ki bo v mesecu aprilu, bo še posebej razpravljal o teh vprašanjih. Sonce že kar toplo pripeka. Skoraj skrajni čas je že za čiščenje in obrezovanje sadnega drevja. Letos je sadjarjem vreme naklonjeno. Le izkoristiti ga je treba. Delo v sadovnjaku je v toplih marčevih dneh lepo in prijetno. Najprej vstran vse suhe veje, nato tiste, ki so pregoste, pa tudi čiščenje mahu in lišajev drevju zelo koristi. Letos so kmetijske zadruge organizirale ekipe, ki škropijo sadno drevje. Škoda le, da to delo opravljajo škropilci včasih zelo površno. To se pozneje pri mnogo manjšem pridelku zelo maščuje. Letos je drevje dobro nastavilo. Da bi bilo le vreme ugodno. Že štiri leta pri nas ni prave sadne letine. Kako bo letos? Kdo ve. Vremenoslovci se pri napovedih za daljše obdobje navadno zmotijo, zato jim ni preveč verjeti. milili1 Popis prebivalstva v vsem gospodarskim organizacijam, ustano-j IVl- zavodom, uradom, družbenim organizaci- ** IN DRUGIM ORGANIZACIJSKIM ENOTAM! * Komisija za popis prebivalstva za okraj Ljubljana po-NruiK Se gospodarske organizacije, ustanove, zavode, urade in Bosi, • e orSanizaciie »a območju okraja Ljubljana, ki za-obr‘. jo uslužbcncc ali delavce in niso prejeli navodil in trel, 6v fa izpolnjevanje »Pomožnega lista« (PS-1 a) za pola n Pop'sa prebivalstva 31. III. 1961, da se takoj obrnejo bori« S -no občinsko Komisijo za popis prebivalstva, kjer St0r. Prcieli potrebna navodila in obrazce. Enako naj to Bradi ^Sc.tistc gospodarske organizacije, ustanove, zavodi, Vii„ , V1 “ružbene organizacije, ki niso prejeli dovoljno šte-0 ‘eh obrazcev. KOMISIJA ZA POPIS PREBIVALSTVA ZA OKRAJ LJUBLJANA TRINAJST SVETILK JE UGASNILO Tragedijo v Zagorju. Eksplozija metana je ugasnila življenje trinajstim rudarjem. Požrtvovalno delo reševalcev je bilo zamanj. V nedeljo popoldne so na zagorskem pokopališču pokopali trupla ponesrečenih. Nesreča se je zgodila v sobo- se sredi noči prižgale luči. Kot to okrog ene ure po polnoči. Iz blisk se je raznesla novica o nc-jame so sporočili, da so slišali sreči. pridušen pok. Kmalu se je zve- Prispeli so prvi reševalci. Zadelo, da je eksplodiral metan v gorjani so se že v prvih trenut-deveti etaži zagorskega rudnika, kih negotovosti začeli zbirati tam kjer je delala Mlakarjeva pred vhodom v rudnik. Tu so skupina. . vztrajali do osmih zvečer, ko so Z rudniške stavbe je zatulila iz rova prinesli prve krste s še kazal znake življenja je bil sirena. Dolgo in otožno je zavi- trupli ponesrečenih rudarjev. prepeljan v bolnišnico, vendar jala v noč. V zagorskih hišah so Več kot sto rudarjev je v so- je tudi ta umrl. boto vztrajalo v boju s plini, da bi čimprej prišli do ponesrečenih rudarjev in bi čimprej potegnili cevi za zračenje, ki jih je pretrgala eksplozija. Zaradi močnega plina so reševalci lah- Dolina rudarjev je zajokala. §§ Trinajst jamskih svetilk je za = vedno ugasnilo. Več kot 20.000 = ljudi, med njimi tudi predsed- = nik Ljudske skupščine LRS Mi-=| ha Marinko, se je v poznem ne- = deljskem popoldnevu na zagor-gg skem pokopališču poslovilo od =i ponesrečenih rudarjev. Revirji ne bodo pozabili ve- = like tragedije. Od vseh strani = so prihajale sožalne brzojavke. = ko vztrajali na kraju nesreče le Družinam ponesrečenih rudar-[ nekaj minut. Edini rudar, ki je jev so dodelili denarno pomoč. I Srečno, mrtvi tovariši! V teh dneh vlada v sindikalnih podružnicah v Kočevju ži-1 Ob 20 -letnicijMnii zbori sindikalnih podružnic I ^ Ciril Dekval V^IUlC ■ ■ ■ Kako je padel Savinjčan vahna dejavnost. V teku so letni občni zbori, ki bodo prinesli v delo sindikalnih organizacij novih pobud za nadaljnje delo. Po- nekod so že imeli občne zbore v soboto 18. marca, do konca tega meseca pa bodo v vseh sindikalnih podružnicah z zbori zaklju-čili. za uspešno. Nov sistem nagrajevanja bodo še izpopolnjevali. Decentralizacija delavskega upravljanja stremi, da proizvajalci neposredno sodelujejo. Zato naj v ekonomskih enotah razpravljajo o svojih problemih in problemih, ki so skupni vsemu podjetju. Obveščanje članov kolektiva o sprejetih sklepih organov delavskega upravljanja ni bilo doslej zadovoljivo. Vodje ekonomskih enot naj seznanjajo svoje ljudi tudi o izpolnjevanju plana. Na občnem' zboru so razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Po Roški ofenzivi je bil sedež Okrožnega odbora OF za Kočevsko v gozdu med Ferdrengom in Bilpo, en del pa je imel taborišče na hribčku nad Lapinjami. V logorju nad Ferdrengom se je 1. septembra 1942 zglasil Savinjčan, mlad študent, ki je prišel z nekimi naročili glede mladinskih organizacij. Oblečen je bil civilno, le ob pasu je imel pištolo. Ostal je pri nas do večera, ko pa smo ga povabili, da pri nas prenoči, je rekel, da mora biti naslednji dan že v Beli krajini in bi raje prenočil nekje med potjo. Z Ivanom Hrovatom sva ga spremila z namenom, da ga vzameva s seboj v taborišče na Lapinjah. Med potjo sva s Hrovatom zavila še v vas ij Ferdreng, da vidiva, v kakšnem stanju je ostala sadna sušilnica, M katero smo pred ofenzivo zgradili. Savinjčanu sva opisala pot do 1 Lapin j, opozorila pa sva ga, naj nikakor ne ostane v Pokštajnu, ker n utegnejo priti zgodaj zjutraj Italijani. Midva s Hrovatom sva si ogledala položaj v Ferdrengu in se « pozno ponoči vračala skozi Gornji Pokštanj na Lapinje. V Gornjem n Pokštajnu je bila naseljena le mala hiša, kjer je bivala Pirnatova M mati, pri njej pa je bil že nekaj dni župnik Franc Mate iz Mozlja, S, ki je vso ofenzivo prestal z nami. Pri hiši sva s ceste klicala in N žvižgala, ker pa se ni nihče oglasil, sva šla dalje na Lapinje v veri, Q da je Savinjčan že tam. Pa ni bil. ostal je pri Pirnatovih in tam e; prenočil. H Zgodaj zjutraj 2. septembra 1942 so prišli v velikem številu Italijani preko Rajndola, na široko obkolili Gornji in Spodnji Pok-štajn ter pričeli preiskavo. Savinjčana so dobili pred hišo na klopi, U kjer se je razgovarjal. z župnikom Matetom. Pirnatova mama ga |j| je opozorila naj izgine, da ga ne dobe Italijani. Ko je Savinjčan g zagledal nenadoma pred seboj Italijane, je skočil v sobo in ko je uvidel popolnoma brezupni položaj in nemožnost preboja s samo pištolo, se je ustrelil. Pirnatovo mater in Mateta so Italijani ukle- g nili in odgnali, hišo s truplom pa zažgali. Prihodnji dan smo našli H le lobanjo in nekaj ožganih kosti. Vse smo položili v malo otroško zibko, ki je slučajno ostala cela in zakopali v ograjenem vrtiču g pred hišo. Šele pozneje sem ugotovil Savinjčanovo pravo ime. Bil N je Dušan Drolc, doma iz Laškega, predvojni član SKOJ, študent v H Ljubljani in med vojno član Okrožnega komiteta SKOJ ljani. Sindikalna podružnica »Opreme« Kočevje (vseh članov je nad 80) je imela občni zbor 1. marca. Najvažnejši problem ki so obravnavali na zboru so bile investicije, ki so potrebne za ureditev prostorov. Potrebni so jim tudi novi stroji. Delovni kolektiv je živo zainteresiran, da se prične z gradnjo čimprej. Razpravljali so tudi o strokovnem izobraževanju, o letnem dopustu v letoviških krajih, in drugem. Po občnem zboru so imeli volitve novega delavskega sveta (podjetje je začelo z delom letos in doslej niso imeli organov delavskega upravljanja). Delavski svet šteje 19 članov. V Lesnoindustrijskem obratu Kočevje so imeli člani sindikalne podružnice občni, zbor 12. marca. V sindikatu je včlanjeno 383 delavcev in uslužbencev. Poročilo upravnega odbora sindikalne podružnice je zajelo vse delo odbora in sindikalne organizacije. UO se je sestal 15-krat in bil uspešen v delu. Člani sindikata so razpravljali o proizvodnjih rezultatih in drugem. Razpravljali so tudi o uvedbi obrata družbene prehrane na LIO — problem pa predstavljajo prostori, za katere so potrebne investicije. Nagrajevanje po učinku v ekonomskih enotah se je pokazalo * * * Ut ix Xekstilani Preteklo soboto so imeli člani sindikata iz »Tekstilane« svoj redni letni občni zbor. Brez pretiravanja, lahko rečemo, da tako plodnega občnega zbora, ki bi bil tako vsestransko posegel v vse probleme, ki jih ima pri svojem delu in življenju kolektiv, doslej v »Tekstilani« še niso imeli. Najprej si oglejmo uspehe, ki jih je kolektiv dosegel v proizvodnji. Proizvodni plan izdelave preje je bil presežen za 16 odstotkov, plan izdelave tkanin pa za Občinska konferenca RK Med ljudmi vse bolj narašča zanimanje za zdravstveno predavanje in zdravstveno vzgojo vseh v Ljub- S vrst. Na tem področju je dosegel H RK zelo lepe uspehe. Organiziral V Spodnjem Pokštajnu so takrat zajeli tri naše tovariše, ki so je več tečajev za vaško mladino, prišli iz taborišča, da popravijo družinam žlebove pri vodnjakih, S delavsko mladino, tečaje za prvo kjer so stanovale, ker niso imele vode, kazalo pa je na dež. Bili so H pomoč, svetoval ljudem, kako naj to stari Melink, Kljun in bivši orožnik Guzelj. Vse tri so uklenili fl se borijo proti nalezljivim bolez-in z Matetom odpeljali do ceste pri Spodnjem logu, kjer so čakali S nim, tuberkulozi itd. avtomobili. Obe vasi so popolnoma požgali, ujetnike pa odpeljali v F/ Nesreče pri delu zahtevajo še Kočevje. Zenske so pustili, ker zanje niso imeli prostora, edino vedno prevelik davek. Družba štiri šolske sestre, ki so prej delale v Mozlju in bile ves čas z osta- ® daje za nesreče vseh vrst velika limi v gozdu, so šle prostovoljno z njimi v Kočevje. Tri moške so H sredstva — veliko delovnega časa nato poslali v internacijo na Rab, bivšega orožnika Guzelja pa so ll je izgubljenega... Potrebna je postavili pred sodišče, kjer je dobil 30 let ječe. I nenehna vzgoja, da bo nesreč pri Savinjčan je bil mlad, inteligenten aktivist, poln zanosa in ju delu čim manj. Usposobiti pa je volje do dela. Rojen ob Savinji, gotovo ni nikdar mislil na to, da H treba tudi ljudi v podjetjih, ki bo zadnji dom našel v kočevskih gozdih. S bodo nudili prvo pomoč ponesre- |U čencem. Za nudenje prve pomoči bo treba usposobiti več ljudi, saj Sl se nesreče dogajajo tudi pri me-N haniziranem gospodinjstvu, na ce-|j| stah, izletih itd. »j Letos bo Rdeči križ organiziral N več tečajev za nego bolnikov na H domu-. Udeležence tečaja bodo seji znanill, kako ravnati z bolnikom, N urejanjem bolnikove čistoče, prali vilno prehrano, nudenju zdravil ji itd. Ti tečaji bodo velikega pori mena, saj bodo bolniki na domu H ob pravilni negi in skrbi hitreje K okrevali. N Doslej je bilo- premalo storjene-H ga za pravilno prehrano kmetij-X skih in gozdnih delavcev. Le-ti se [l še vedno hranijo v neprimernih » prostorih, hrano pripravljajo E predvsem iz mesa, testenin in [i kruha, vse premalo pa uživajo S zelenjavo in sadje. Zato bo treba E tudi tem ljudem posvetiti večjo M pozornost. S Področje dela na katerem dela V veliki meri pa je kriv tudi alkohol. Alkoholizem ne smemo podcenjevati. V občini je 63 alkohol-manov. Rdeči križ se ukvarja tudi s tem problemom. Med uspehi, ki so jih dosedaj dosegli sodi RK so tudi šolske kuhinje. V ob- tudi široka akcija za domačo pre- Občinska konferenca RK, ki je bila v sredo 15. marca v Kočevju, je pokazala, da je tahumana organizacija dosegla v preteklem letu lepe uspehe. Orientacija dela RK je slonela predvsem na vsklajevanju z delom drugih družbenih organizacij, svetov pri ObLO in Stanovanjske skupnosti. čini je 2173 otrok, ki prejemajo malice. Malice otrokom zelo koristijo pri njihovem zdravju. Delo podmladka RK je bilo lani uspešno. Ni pa prav, da se večina osnovnih organizacij RK premalo zanima za njihovo delo in prepuščajo delo šoli in prosvetnim delavcem. Le-ti vlagajo velik trud za uspešno delo podmladka. Osnovne organizacije RK naj bi jim pomagale. Rdeči križ vsa povojna leta sodeluje pri zatiranju tuberkuloze, in sicer tako, da organizirajo predavanja o tuberkulozi. Na področju občine je bilo lani registriranih 230 tuberkuloznih obolenj. Novo odkrite tuberkuloze je bilo lani 43 primerov, od tega trinajst otrok. Patronažna služba je opravila v minulem letu veliko dela. Vzroki obolenj za tuberkulozo sta predvsem slaba prehrana in nehigiensko urejena stanovanja. delavo sadja v sadne sokove mezge. Organiziranih je bilo vrsto tečajev za predelavo sadja, ki so lepo uspeli. Krvodajalska akcija je tudi lani lepo uspela. Tudi na letošnjo krvodajalsko akcijo se skrbno pripravljajo. Letos naj bi 750 krvodajalcev dalo kri. Odvzem krvi bo v avgustu. Organizacija RK predstavlja s 3178 člani pomembno silo v širokem humanem delu za dobrobit naših ljudi. Na občinski konferenci RK so sprejeli tudi obširni delovni program. Le-ta zajema med drugim zdravstvena predavanja med kmetijskimi delavci, tečaje za delavsko mladino, povečanje članstva RK, tečaje za nego bolnikov na domu itd. Organizirali bodo tudi več proslav in sodelovali v proslavah v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje. Ribniški pionirji tekmujejo Pionirski odred »Anton Majnik« iz Ribnice sodeluje v okviru pionirskih iger. Sedaj imajo veliko dela, ker se bliža občinski praznik — 26. marec. Obiskali bodo praitzanske kraje, pripravili akademijo in izdali obširno številko šolskega lista »Krošnja«. »Ribnica včeraj« — ta del tekmovanja zahteva od njih veliko truda. Zato zbirajo, pišejo in pri likovnem in tehničnem pouku upodabljajo in rišejo dogodke iz ribniške preteklosti. Izvoljen je bil poseben občinski odbor, ki vodi in pomaga pionirskim odredom v občini. Ker je bilo za prvi del tekmovanja precej^ nejasnosti, je priskočil na pomoč član odbora za pionirske igre Janko Trošt. V zanimivem predavanju je pionirjem prikazal 13 odstotkov. Delovna storilnost j se je v primerjavi z letom 1959 dvignila v predilnici za 16 odstotkov, v tkalnici za 4 odstotke in v apreturi za 13 odstotkov. Planska lastna cena izdelkov je bila v preteklem letu znižana za 13 %• Sistem nagrajevanja po enoti izdelka je bil v »Tekstilani« vpeljan v prvi polovici preteklega leta. Na podlagi živahne diskusije o neposrednih prednostih, pa tudi o nekaterih pomanjkljivostih tega sistema nagrajevanja, je bil sprejet sklep, da naj gre izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po enoti izdelka v smeri čim tesnejšega povezovanja enote proizvoda in zni-1 žanje oz. zvišanje lastne cene, ali z drugimi besedami: merilo za nagrajevanje naj ne bo samo enota proizvoda, temveč tudi stroški. Da bi tako sindikalno organizacijo kot delavsko samoupravljanje čimbolj približali neposrednim proizvajalcem, je bil sprejet sklep, naj se prične s pripravam' za decentralizacijo sindikalne organizacije in delavskega samoup; ravljanja. V bližnji prihodnost' naj bi se ustanovili obratni delavski sveti oz. zbori ekonomskih enot in pododbori sindikalne P°' družnice. Pri izobraževanju delavcev J® | bil z ustanovitvijo centra za izobraževanje storjen velik koraK naprej. Lepi uspehi so bili doseženi že v preteklem letu, še več pa jih pričakujemo v tem letu. Na občnem zboru se je razpravljalo še o vrsti drugih uspehov, ki j m je kolektiv dosegel v preteklem letu. Še več pa je bilo govora nalogah, ki čakajo sindikalno organizacijo in celotni kolektiv v lj-J tošnjem letu, saj z uveljavljanjem novega gospodarskega sistema stopajo pred kolektiv nove in odgovorne naloge. V. R- Ribnico in okolico v zgodovinskem razvoju od preseljevanj1 narodov preko fevdalizma NOV (seveda, v kolikor so b‘H dosegljivi zgodovinski viri). Pr* kazal je ttidi razvoj domače obt"'1' Sedaj je delo lažje. Šolski l's j »Krošnja« bo za občinski PraZ nik prinesel sestavke in risbe Ribnici, pa tudi ribniške šal bodo vmes. Glavni del tekmovanja pa b v Tednu mladosti. Da bo njih°v program v čim večji meri uresničen, naj bo skrb tudi odrasl' in ne le vzgojiteljev na 3°, Družba pa naj jim nudi vse A" trebno, da bodo sprejete n®'0” izvršili. KMET - ZADRUGA DOMA 11NIPOI SVETU PREDSEDNIK TITO V LIBERIJI MONROVIA, 15. marca. - Predsednik republike Josip Broz-Tito se mudi na uradnem obisku v Liberiji. Tovariša Tita so tudi v tej afriški deželi zelo lepo sprejeli. Po prvih uradnih razgovorih med jugoslovanskimi državniki je predsednik Tito obiskal liberijsko skupščino. Ob tej priliki je imel v skupščini govor. Predsednik Tubman je odlikoval predsednika Tita z Redom pinirja z lento — najvišjim odlikovanjem Republike Liberije, predsednik Tito pa je odlikoval svojega gostitelja z Veliko jugoslovansko zvezdo. FRANCOZI NAPADLI NAŠO LADJO BEOGRAD, 16. marca. - Francoska vojna mornarica je napadla jugoslovansko trgovsko ladjo »Srbija« v Sredozemskem morju. Na jugoslovansko ladjo so streljali iz topov, ko je plula po-mednarodnih vodah 50 morskih milj severno od alžirske obale. Francoski gusarji so ladjo zaplenili, prevzeli poveljstvo in jo odpeljali proti pristanišču Oran. Naše veleposlaništvo v. Parizu je protestiralo pri francoskem ministrstvu proti temu najnovejšemu napadu. To je že šesti napad, ki so ga storile francoske vojne ladje. BOJI PROTI UPORNIKOM NA KUBI HAVANA, 15. marca. — V očiščevalnih operacijah na planinskem območju Escambremai je padlo doslej 39 upornikov, 381 pa je bilo ujetih. Po izjavi premiera Castra so uporniki imeli v januarju kakih 500 mož. Pri očiščevalnih operacijah je sodelovalo okrog 50.000 oboroženih delavcev in kmetov ter nekaj rednih čet. Vladne sile so imele 6 mrtvih in 11 ranjenih. Operacije se nadaljujejo. TISOČ OSVOBOJENIH ALŽIRCEV TUNIS, 16. marca. — Alžirske enote so osvobodile 1.000 Alžir-cev, ki so jih imeli Francozi zaprte v koncentracijskem taborišču v vzhodnem delu dežele. ZAČETEK DELA GENERALNE SKUPŠČINE OZN NEW YORK, 15. marca. — Generalna skupščina bo začela z delom 16. marca. Uvodoma bo obravnavala osnutek resolucije, ki jo je predložil skrbniški odbor. Osnutek se nanaša na politiko Južnoafriške unije v jugozahodni Afriki ter zahteva naj vlade, ki so z južnoafriško vlado dobro znane, vplivajo nanjo, naj opusti svojo politiko pritiska in diskriminacije ter omogoči, da bodo uveljavljeni sklepi Generalne skupščine o neodvisnostih narodov jugozahodne Afrike. KENNEDY JEV PREDLOG WASHINGTON, 15. marca. — Predsednik ZDA Kennedy je predlagal sovjetskemu ministrskemu predsedniku Hruščevu, naj bi obnovili formalna pogajanja o splošni razorožitvi. Le-ta naj bi se začela 1L septembra letos. GIZENGOVA BRZOJAVKA GENERALNEMU SEKRETARJU KAIRO, 15. marca. — Predsednik kongoške vlade Gizenga je poslal iz Stanleyilla generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldu brzojavko, v kateri pravi, da kongoškega problema ni moč in ga ne smejo reševati v nasprotju z dejanskimi koristmi kongoškega ljudstva. Vprašanje Konga je moč urediti samo na podlagi doslednega spoštovanja pravic kongoškega ljudstva in na podlagi suverenosti in teritorialne nedeljivosti enotnega Konga. To brzojavko je poslal Gizenga generalnemu sekretarju OZN v zvezi s sklepom konference v Tananarivi, da razkosajo Kongo na več marionetnih »držav«. NEUSPELI RAZGOVORI PNOM PENH, 15. marca. — Pogajanja med predstavniki zakonite laoške vlade in delegacijo uporniške vlade Buna Uma so se dokončno razbila zaradi nasprotnih stališč o sklicanju mednarodne konference 14 držav. Na tej konferenci naj bi razpravljali o rešitvi laoškega vprašanja. Predstavniki obeh strani so izjavili, da se bodo stiki nadaljevali. Pomlad je sicer še »neuradno« že prišla v naše kranje. Z njo pa tudi novo delo. Kmalu bo zaživelo delo na polju. V zemljo bo vrženo seme, ki naj bi dalo čim večji sad ... V teh dneh imajo v naših zadrugah veliko dela s sklepanjem pogodb. Sodelovanje med kmeti in zadrugo se vedno bolj uveljavlja, eni in/lrugi so si že nabrali izkušenj iz tega sodelovanja. Marsikateri kmet je spoznal, da brez sodelovanja z zadrugo ni in ne more biti napredka ... Ribniška zadruga se je s priključitvijo zadrug Jurjeviča in Dolenja vas razširila. Povečala se je tudi njena vloga pri uvajanju naprednih oblik kmetovanja. V zadnjem času so prav na tem področju dosegli lepe uspehe. To nam potrjuje tudi že 84 odstotkov izpolnjenega letnega plana v pogodbenem sodelovanju. Pogodbe bodo sklepali še do 1. aprila. Tudi ribniški kooperanti bodo imeli prednosti pri uslugah, ki jih bo nudila zadruga in nižje cene za uslu8e’j Pomanjkanje kmetijskih str^ ko vn jako v je bila precejšnja ovl ra, da kooperacija včasih ni da*" rezultatov, kot bi želeli. V r'"| niški zadrugi imajo sedaj 4 khC; tijske tehnike, ki so absolvir* f srednjo kmetijsko šolo. Prepriča11, smo, da bodo mladi ljudje pridni ljeno'znanje koristno uporabil' | praktičnem delu. »Živinorejski obrat v Ortne*(j uspešno dela. Specializirali ga mo za vzrejo mlade plemenske z! j vine, na obratu Ugar pa kom“.j: nirali vzrejo tako, da bomo in,l molznice in teleta beby-beef-Ugarju bomo zgradili hlev in sv njak. Poleg živine bomo redili r > ,X- Plenum Občinskega komiteja ZK Ribnica Preteklo soboto je bil v Ribnici plenum Obč. komiteja ZK. Org. sekretar Obč. komiteja ZK Alojz Petek je podal poročilo o delu komiteja in komisij, o novih metodah dela, delo in vključevanje komunistov v organizacijah. Govoril je tudi o organziaciji aktivov komunistov pri odborih organizacij in društev. Živahna razprava je dopolnila poročilo. di plemenske svinje švedske P1 me. Na ugarskem obratu im*' sedaj 72 telet in 20 krav-moA nakupili bomo še 20 molznic a) nekaj telet,« je pripoved*« upravnik ribniške zadruge Benčina. » ,g Pripovedoval je tudi, da dai't privatniki zadrugi zemljo v \,-jem. Doslej so prevzeli 10 ha z® 0-lje. To je šele začetek kjer je 1 nudb vedno več ... Na Ugarju primanjkuje stčl ja vanj. Zadruga se je odločila- p bo zgradila stanovanjsko hiš0 delavce. V okviru zadruge deluje gozdarski obrat. Le-ta bo irne*t,K liko dela. Za racionalnejšo ekf^jK tacijo lesa v privatnih 8°zd0ii'c bo imel ta obrat tudi tri sekačev. V gozdarstvu bodo mehanizacijo — nabavili bod° vr torne žage. Vso skrb bodo P0'^)' tili tudi gozdnim cestam. Za f' hovo vzdrževanje bo skrbel sebna gradbena skupina. Kulturno umetniško društvo v Ponikvah je 4. in 5. marca uprizorilo komedijo »Dve nevesti«, 19. marca pa bodo s komedijo gostovali na Turjaku. Številni gledalci, ki so napolnili dvorano so bili s prikazano igro zadovoljni. Posebno so se izkazale nosilke ženskih vlog. Na fotografiji: prizor iz komedije »Dve nevesti«. Foto: ing. Čampa »Včeraj popoldne« v Ribnici Visoka zmaga NK Kočevje Člani NK Kočevje : Sava 6 :0, mladinci Kočevje : Sava 3:1 — Baštar Marjan je dal 4 gole, »Pičo« najboljši na terenu. V počastitev Dneva žena je DPD »Svoboda« v Ribnici uprizorila dramo »Včeraj popoldne«. Snov za dramo je vzeta iz sodobnega življenja. Osrednji dogodek je vzet iz družine, kjer sicer vlada materialno blagostanje, manjka pa topline in družinske sreče. Oče novinar Prelc živi le za svoj časopis in sestanke, mati gospa Prelčeva hodi dopoldne v službo, zvečer pa na sestanke k svojim prijateljicam. Pri vsem tem pa pozabljata na svojo hčerko Alenko, ki ji razen materialnih dobrin ne nudita ničesar. Alenko je odlično odigrala Ema Kumer, kljub temu, da na odrskih deskah še nima veliko izkušenj. Gospo Prelčevo je zelo dobro prikazala Ivanka Šmalc, ki je ribniškemu občinstvu že dolgo znana kot odlična igralka. Vlogo novinarja Prelca je kljub temu, da je bil včasih premalo preprič- (Konec na 4. strani) Zamišljeni in zaskrbljeni so se zbirali v hladnem jutru nogometaši NK Kočevje pri odhodu na prvo preizkušnjo v Ljubljano. Vse in vse večje je bilo razpoloženje nogometašev, ko se je avtobus ob lepem sončnem jutru ustavil ob nogometnem igrišču »Ilirija« v Šiški. Nekaj kratkih navodil trenerja in še so pretekli na igrišče mladinci. Že v 10 minuti je Tomo Behin prvič potresel mrežo nasprotnika, nato je sledilo izenačenje, vendar je »Ginki« povišal na 2:1, nato pa Marjan Kastelec na 3:1. Mladina je z boljšo igro in tehniko nadigrala nasprotnika. Zmaga mladine j Kočevja bi bila lahko še višja, če bi bili napadalci bolj prisebni. Vse bolj je obdajala nervoza gledalce, ki so se v velikem številu zbrali ob igrišču »Ilirija«, predvsem študentje in ostali zaposleni Kočevarji v Ljubljani. Igralci so se ogrevali, trener Glinšek pa jim je dajal zadnja navodila. Igralci so bili razpoloženi, njihov skupen odgovor je bil: »Potrudili se bomo in zmagati moramo.« Sodnikov žvižg je prekinil nadaljni razgovor, igralci so pritekli na igrišče. Za Kočevje so igrali: Brian, Malnar, Svete, Štru-kel, Pičo, Bregar, Adamič, Baštar, Šafec, Komac in Bartolme. Nekaj vzpodbudnih vzklikov in ploskanja za Kočevje in že je ivUtticwalu> Qi&anle prebivalcev Zahvale geodam Jxehlici GIBANJE PREBIVALSTVA Kočevje Poročili so se: Mateljan Janko, delavec iz Kočevja, Tomšičeva 6, star 30 let in Gajzer Ljudmila, delavka iz Senčaka 33 (mariborski okraj) stara 20 let. V Ljubljani pa sta se poročila Benčina Jože, uslužbenec iz Kočevja, star 25 let in Mihovar Marija, učiteljica iz Kočevja, Reška cesta 16 a, stara 20 let. _ Y., novomeški porodnišnici so rodile: Turk Marija iz Rajndola -dečka Zdravka, Žagar Pavla 11 ??ek? \ - deklico Ireno, Tram-te Marija iz Kočevja, Roška c. 2Ž deklico Mojco, Žagar Marija iz Kočevja, Kolodvorska 12 _ de- klico Marijo, Grčman Elza iz Starega loga 6 - dečka Jožeta, Saje Hedvika iz Kočevja, Kolodvorska 12 — deklico Marjeto in Heferle Angela iz Šalke vasi 91 — deklico Jelko. Umrla sta: Ruparčič Marija, učenka iz Kočevja, Trg svobode 20, stara 11 let in Troha Ivan, upokojenec iz Dolge vasi 39, star 69 let. RIBNICA Rodila je Drobnič Angela, gospodinja iz Zadolja 3 - deklico Branko. Umrla sta. Pucelj Janez, osebni upokojenec iz Dan 22, star 61 let in Kersnič Frančiška roj. Šker-bec, preužitkarica iz Nemške vasi 8, stara 78 let. DOLENJA VAS Rodila je Zobec Marija, trg. Pomočnica iz Dolenje vasi 85 — deklico Tatjano. KOSTEL . Rodila je Bojc Frančiška, gospodinja iz Ljubljane, Pod hribom 55 (v Kuži ju 18) - deklico. Umrla je Malnar Helena, roj. Štimec, gospodinja iz Morave (na Brigi 5) stara 78 let. V novomeški bolnici pa je umrl Žagar Anton, upokojenec iz Gorenje Žage 2, star 75 let. zahvala Ob smrti našega ljubega očeta ANTONA ŽAGARJA iz Zg. Žage št. 2 pri Kostelu se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem organizacijam, prijateljem in znancem za darovane vence. Predvsem najlepša zahvala podjetju KGP »NOVICE« glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14/a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje Kočevje za organizacijo pogreba, kakor tudi logarjem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žagarjevi ZAHVALA Ob izgubi naše ljube hčerke in sestrice MARIJE RUPARClC iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Bižalovim in Špi-letičevim, šolski mladini, tovarišici Benčinov! za poslovilne besede, podjetju Instalacija in vsem ki so darovali cvetje in jo spremili v prerani grob. Žalujoči: ata, mama in bratje. ZAHVALA Upravi rudnika Kočevje, sindikalni podružnici ter celotnemu kolektivu se najtopleje zahvaljujem za vso pomoč in požrtvovalnost, ki so mi jo izkazali. Marija Petek z otrokoma, Gorenje 16. PRODAM dobro ohranjen globok otroški športni voziček. Filipič Marija, Kočevje, Trg svobode 41. • Zaradi selitve ugodno prodam dobro ohranjeno: eno kompletno posteljo, dve omari, dva stola, eno posteljno mrežo in eno psiho z ogledalom. Naslov: Kočevje, Šejkova 8. IZGUBLJENO Od Podgorske ulice do Mlake sem izgubil desno usnjeno roka- vico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v Podgorsko ulico št. 3. • Od Žlebiča do Mlake pri Kočevju sem izgubil denarnico z dokumenti (osebno izkaznico, sindikalno člansko jzkaznico in drugo). Pošten najditelj naj vrne proti riagradi na naslov: Mihelič Jože, Trava 5. • Pri cepljenju otrok v otroškem dispanzerju sem izgubila nalivno pero »Pelikan«. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi v dispanzer. Novak Pepca, dispanzer Kočevje. RAZPIS Kmetijska zadruga Sodražica razpisuje delovno mesto ŽIVINOREJCA na pašniku Travna gora. - Plača po dogovoru. Družinsko stanovanje preskrbljeno na delovnem mestu. Nastop službe takoj ali p0 dogovoru. ČESTITKE Uhanovi mami čestitajo za njen praznik družini __ Uhan-Ostir posebno Janez, Jožica in Irena. • Našemu dragemu možu, očetu in staremu očetu Jožetu Adamiču, želimo za njegov praznik mnogo veselja in zdravja in da bi bil še mnogo let v krogu svoje družine: žena Karolina, sin Jože z JADRAN, Kočevje: od 17. do 19. marca ameriški barvni cinema-scopski film »Karneval v New Orleansu«, 20. marca jugoslovanski film »Koncert«, od 21. do 23. marca jugoslov. film »Kota 905«, od 24. do 26. marca ameriškin barvni cinema-scopski film »Ovčar«, 26. marca matineja ameriškega barvnega filma (ob 10. uri dopoldne) — »Afriški lev«. SVOBODA, Rudnik: 18. in 19. III. francoski film »Tatovi draguljev«, 25. in 26. marca ameriški barvni film »Ponos in strast«. RIBNICA: 18. in 19. marca italijanski barvni cinemascopski film »Lepa mlinarica«, 25. in 26. matca ameriški barvni cinemascopski film »Čajnica«. SODRAŽICA: 18. in 19. marca francoski barvni film »Helena in možje«, 25. in 26. marca sovjetski film »Rodil se je človek«. POTOK: 19. marca angleški film »Zgodba o dveh mestih«, 26. marca francoski film »To je čas zločincev«. VELIKE LAŠČE: 18. in 19. marca italijanski film »Kronika revnih ljubimcev«, 25. in 26. marca francoski film »Ulica sanj«. DOBREPOLJE: 18. in 19. marca ameriški barvni cinemascopski film »Tujec je prišel«, 22. marca norveški film »Devet življenj«, 25. in 26. marca ameriški barvni cinemascopski film »Videli se bomo v Las Vegasu«, 26. marca matineja romunskega barvnega filma (ob 10. uri dopoldne) »Mala lažnjivka«. KOČEVSKA REKA: 18. in 19. III. švedski barvni film »Velika avantura«, 25. in 26. marca jugoslovanski film »Kalna voda«. PREDGRAD: 18. in 19. marca ameriški film »Ne kakor tujec«, 25. in 26. marca ameriški barv. film »Pony expres«. OSILNICA: 19. marca francoski film »Kalna voda«, 26. marca italijanski film »Moderna devica«. BROD NA KOLPI: 19. marca francoski film »Moderna devica«, 26. marca francoski film »Vlačuga vredna spoštovanja«. žoga krenila iz sredine igrišča proti vratom nasprotnika. Nasprotnik je bil zmeden, ker ni pričakoval takega napada. Igralci »Save« dalj časa niso prišli do žoge. »Kočevje« je silovito napadlo in uspeh je bil tu. Tako je Marjan Baštar na lepe predložke obrambe in napada dosegel v prvem polčasu tri gole, obrambni igralec Štrukel pa najlepši gol pod prečko. Tako so šli igralci »Kočevja« na odmor s štirimi goli prednosti. Tudi v drugem polčasu so Kočevarji nadaljevali s hitro in učinkovito igro ter dosegli še dva gola, ki sta ga dala Baštar Marjan in Brian Jože iz enajstmetrovke. Tako je bil postavljen končni rezultat 6:0 za »Kočevje«. Ne moremo mimo resnice, da je bila to ena' najbolj učinkovitih nogometnih iger »Kočevja«. Igralci so igrali smiselno in kar je največje priznanje za igralce; igrali so kolektivno in bili disciplinirani brez vsakega prerekanja. Pridobili so si s tem načinom igranja simpatijo vseh navzočih, ki so jih vzpodbudno bodrili bolj kot domača publika v Kočevju. Ta tekma je dokazala prve uspehe rednega in načrtnega dela trenerja, ki je uspel z rednimi treningi, disciplino in ženo Metodo in vnuki: Ciril, Majda in Milka. e Ljubemu očetu Jožetu Cetinski iz Kočevja želijo za dvojno praznovanje še obilo zdravih in srečnih let Tone z ženo Milko in sinčkom Tončkom iz Kočevja. • Dragemu bratu Jožetu Cetinski, ki služi vojaški rok V. p. 9845/2 v Beogradu, želimo za god mnogo sreče in zdravja in kar si sam najbolj želi — hvaležni brat Tone, žena Milka ter mali Tonček iz Kočevja. • Dragemu očetu Jožetu in Jožici Kenda vse najboljše za god žena in Marija. • Ljubljenemu očetu in bratu Jožetu Lovšinu, po domače Županovemu iz Suš j a, iz srca čestitamo k prazniku in želimo obilo zdravja: hvaležni hčerki Ivana in Verica. • Očetu in bratu Jožetu Klunu iz Bukovice iz vsega srca čestitamo k prazniku in želimo obilo zdravja in še na mnoga leta: žena Marija, mati Marjana, hčerke Marica, Milena, Breda, Franci Anica in Ivanka. • Dobremu očetu Jožetu Anzeljcu za dvojno praznovanje, bratu Jožetu in malemu Jožku želijo vse najboljše, ostale domače pa lepo pozdravljajo hvaležne: Marija, Ivanka z možem in Malči iz Ljubljane. Bratu Jožetu Nosetu, ki služi vojaški rok v Užički Požegi, želijo vse najboljše za njegov praznik bratje in sestre, posebno pa mama. • Ljubi mami Henigman iz Lipovca in sinu oz. bratu Jožetu želi vse najboljše za praznovanje hčerka oz. sestra Ivanka. • Jožetu Zupančiču V. p. 2406/6 Vranje-Srbija, želi vse najboljše za praznovanje Ivanka iz Kočevja. • Dragemu očetu, mami in bratu Zidarjevim iz Čolnarjev želi za njihov imendan vse najboljše -hčerka Jožica. • Dragemu bratu Lojzetu Merharju v Clevelandu pošiljajo prisrčne pozdrave brat France z družino, sestra Marija in ostali sorodniki. Veselimo se čimprejšnjega snidenja. • Ljubemu in skrbnemu možu Jožetu Vrščaju iz Rajndola želimo za njegov praznik obilo zdravja in uspehov: žena Anica, družina Kranjc in Kek. • Ljubemu, skrbnemu možu in očku Jožetu Lavriču iz Klinje vasi ter Jožici želijo za god vse najboljše: žena Marija s hčerko Marico, mama, sestra in Ivanka z družino. • Ljubi sestri Pepci in hčerki Križmanovima iz Šalke vasi vse najboljše za god želi sestra Marija z družino. • Jožetu Kotniku iz Ljubljane čestitajo za imendan Klepčeva in Lipovčeva družina iz Kočevja. Ostalim pa lep pozdrav. redom med igralci. To je tudi dokaz, da se sredstva, ki so bila vložena v to športno panogo uspešno obrestujejo. Igralci »Kočevja« so na tej tekmi dokazali, da so za razred boljši od »Save«. Ne mislimo, da so igralci »Save« igrali slabo, saj je bil jeseni v Kočevju proti istemu moštvu komaj dosežen remi, vendar nam nedeljska tekma dokazuje viden napredek nogometa v Kočevju. Vsi igralcin so igrali dobro, posebno pa še obramba z vratarjem Brianom, ki je bila nepremagljiva. V nedeljo čaka nogometaše »Kočevja« največja preizkušnja, saj bo prišlo v Kočevje moštvo »Grafičarja«, ki je že vseskozi na prvem mestu in je resen favorit za osvojitev prvenstva. To bo ena najbolj zanimivih tekem v spomladanskem delu, zato prosimo prijatelje nogometa, da se polnoštevilno udeležijo in športrjo bodrijo domače moštvo k uspehu. -er Fara V Fari imajo letos lepe načrte Graditi nameravajo novo mlekarno, začeti z melioracijo tamkajšnjih zemljišč in drugo. V načrtu imajo ureditev plantažnega sadovnjaka. Delavska univerza Kočevje Študij prosvetnih delavcev be v ponedeljek 20. marca ob 18. uri v šoli M. Bračič: Vzgojno delo v pogojih družbenega upravljanja v naših šolah in delo prosvetnih delavcev v razredni skupnosti. Šola za starše Rudnik v ponedeljek 20. marca ob 18. uri ▼ Domu rudarjev: Popolna in nepopolna družina. Šola za starše v Kočevju v torek 21. marca ob 19.30 uri v šoli Mirko Bračič: dr. Ana Kraker: Zdravnik svetuje zakoncema. Sola ža mlade v Kočevju v torek 21. marca ob 19.30 uri v gimnaziji: dr. Dušan Mis: Ljubezen in spolnost. POLJUDNOZNANSTVENA PREDAVANJA ZA PODEŽELJE Fara — 21. marca ob 17.30 uri, Dušan Čuk: O najnovejših dosežkih tehnike. Osilnica — 21. marca ob 18. uri, ing. Tone Zorc: Sodobni agrotehnični ukrepi. Livold — 22. marca ob 19. uri, Franc Šilc: Voda in zdravje. Mozelj — 22. marca ob 19. uri, Dušan Čuk: O najnovejših dosežkih tehnike. Stara cerkev — 23. marca ob 118.30 uri, dr. Janez Klun: Kajenje in rak. Stari log — 23. marca ob 19. uri, Cuk Dušan: O najnovejših dosežkih tehnike. Tečajnike začetnega knjigovodskega tečaja prosimo, da dvignejo potrdila o opravljenem izpitu. Tekmovanje za,Zlato puščico’ Tradicionalno tekmovanje za »Zlato puščico«, ki je postalo v Sloveniji zadnja leta zelo popularno med sloven, strelci je, kakor vsako leto do sedaj, tudi letos na tem tekmovanju zbralo veliko število strelcev. Tudi občinski strelski odbor Kočevje je v nedeljo 5. III. organiziral občinsko prvenstvo za tekmovanje za »Občinsko zlato puščico«. Na tem tekmovanju v streljanju z zračno puško so se zbrali najboljši strelci strelskih družin na področju Strelskega odbora Kočevje, ki so se med seboj pomerili za osvojitev »Zlate puščice«, ki je najvišje strelsko odlikovanje, ki ga posamezni strelec lahko doseže. Za to tekmovanje je med strelci vladalo precejšnje zanimanje; že dolgo pred samim tekmovanjem so strelci pridno trenirali, da bi dosegli na tekmovanju čimboljše rezultate. To tekmovanje je bilo zanimivo in privlačno še posebno zato, ker se je prvič v zgodovini strelskega športa tekmovalo za občin- NK Borec se pripravlja Zimski dnevi niso prekinili dela NK Borec iz Ribnice. Uprava TVD »Partizan« je dala na uporabo dvorano v svojem domu, kjer igrači trenirajo. Na ta način bodo dosegli vse tisto, kar je potrebno za dobro igro z žogo. Hvaležni so za razumevanje upravi TVD »Partizan«. To bo mnogo pripomoglo k razvoju in učvrstitvi te športne panoge, ki ima med mladino in ostalimi prebivalci v Ribnici veliko pristašev. sko »Zlato puščico« v samem Kočevju. Tekmovalci so morali streljati na razdaljo 10 metrov z zračno puško, vsak pa je imel pravico streljati 40 strelov, s katerimi je imel možnost napraviti 400 krogov. Zmagovalec tega tekmovanja in dobitnik Občinske »Zlate puščice« za leto 1961 je bil znani strelec član Strelske družine Kočevje-mesto, ki je od 40 možnih krogov dosegel 350 krogov. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: 1. mesto Zupančič Jože, od 400 možnih krogov dosegel 350 krogov; 2. mesto Žvab Franc, od 400 možnih krogov dosegel 343 krogov; 3. mesto Planinc Vlado, od 400 možnih krogov dosegel 330 krogov; 4. mesto Adamič Jože, od 400 možnih krogov dosegel 318 krogov; 5. mesto Hočevar Anton od 400 možnih krogov dosegel 318. H. A. Težka atletika Iz raznih kolektivov kočevskih podjetij so izrazili željo po ustanovitvi težkoatletske sekcije, in to za dvigdnje uteži. Sekcija je bila ustanovljena in pričeli so z rednimi treningi pp 2-krat tedensko. V sekcijo so vstopili predvsem delavci in sedaj prevladujejo kovinarji. So to mladi ljudje, ki so vajeni trdega dela, zato jim tudi treningi po vsem delu ne delajo preglavice, temveč so jim še sprostitev in razvedrilo. O delu in napredku sekcije bomo poročali. Vabimo vse ljubitelje te športne zvrsti, da se priključijo sekciji in preizkusijo svoje moči. Spored RTV Ljubljana SOBOTA, 18. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30-6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Tri ogrske rapsodije Franza Liszta — 8.55 Radijska šola za nižjo stop- njo - 9,25 Ali vam ugaja? - 10.15 Stanko Premrl: Simfonietta - 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Hammond orgle - 11.00 Po svetu jazza - 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico — 12.00 Napevi z naših gora — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba — 13.30 Poje Koroški akademski oktet — 13.50 Orkestralni odlomki iz Wagnerjevih oper — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Victor Herert v glasbenih revijah — 16.40 Moški zbor »France Prešeren« iz Kranja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Četrt ure z Markom Novoselom — 18.00 Iz naših kolektivov — 18.15 Leo Delibes: Coppelia — baletna suita — 18.30 V ritmu cha-cha — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 20.00 Po domače, kot bi sami izbirali. Očetu Jožetu Perušku iz Grčaric želijo za njegov praznik vse najboljše, žena in otroci. — 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave — 21.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 19. MARCA 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav - 6.30 Veselo na pot! -7.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.47 Iz albuma otroških skladb — 8.57 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.50 Ivo Lhotka-Kalinski: Zemlja — 10.00 Še pomnite, tovariši... — 10.30 Finale tekmovanja za evropsko popevko - 11.30 Zdravo Štefančič: Ali res mora biti tako? — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Za našo vas — 13.45 Od tu in tam — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Reklame — 15.30 Kar radi poslušate — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Pianist Pierre Dorsey s svojim triom - 16.40 Peli so jih mati moja — 17.00 Zvoki za nedeljsko popoldne — 17.30 Radijska igra - 18.34 Albert Roussel: Mala suita za orkester — 18.49 Polk in valčkov poln koš za dobro voljo — mesto rož — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 20.50 Orkester Larry Sohn — 21.00 Obisk pri skladatelju Ivu Petriču — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku - 23.05 Nočni komorni koncert. Tudi v Laščah Praznik žena — 8. marec so v Velikih Laščah lepo proslavili. Proslava je bila v zadružnem domu, udeležilo pa se je je lepo število žena in drugih Laščanov. O borbi žena za enakopravnost je govorila dr. Sonja Kukovec. Govorila je o neenakopravnosti žena v kapitalističnih državah. Govornico so nagradili z odobravanjem. Laške žene želijo, da bi še prišla med nje. rPoslava je lepo uspela. Udeleženke se zahvaljujejo vsem, ki so omogočili, da so preživele tako lep večer. Varujmo gozdove pred požari iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiiiiiiiiiiiii’iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ul. •« pragovi. V soboto pa je v Lipov- j malomarnosti in nepazljivosti, cu spet pogorela večja površina. I Povzročijo jih izletniki, pastirji,. Tudi otroci so povzročili več , vozniki in vsi tisti, ki kurijo ogenj požarov, predvsem v okolici Ko- v gozdu ali njegovi bližini, čevja. Bralec Jože Likar nam pi- I Tudi požigalništvo se je pri nas še, kako je v nedeljo popoldne | zelo razširilo. Kmetovalci požiga- Prejšnji torek pred poldnem je zateglo zatulila gasilska sirena. Nato še ena na Rudniku. Gorel je gozd ob progi Kočevje-Ljubljana, na področju, ki ga upravlja logarija v Stari cerkvi. Požar je zanetila iskra iz lokomotive. Uspelo jim je, da so požar pogasili kljub močnemu vetru. Pogorelo je 35 ha gozda in travnikov. V ribniški občini je vsako leto veliko gozdnih požarov. Gori predvsem ob železniški progi od Lipovca do Dvorske vasi. Tudi letos je na tem področju že večkrat gorelo. Zadnjega februarja je vlak zažgal večjo površino, od Lipovca do Hrovače. Dne 7. marca je gorelo ob progi v Dolnjih Podpo-ljanah. Vneli so se celo železniški Obrat »TELA« v Dobrepolju zaposluje 50 ljudi — predvsem delavk. Med domačini je zelo veliko zanimanje za zaposlitev v obratu — najbolj nam to ilustrira 300 prošenj za zaposlitev. V bližnji perspektivi bodo zgradili tovarno, ki bo dala kruh 700 ljudem. V obratu izdelujejo električna oljna stikala. Dve drofini... V bližini zadružnega hleva v Karlovici so te dni začeli z hidromelioracijskimi deli na zamočvirjenem zemljišču. Dela bodo stala okrog 8 milijonov, gotova pa bodo v nekaj mesecih. Investitor je Kmetijska zadruga Velike Lašče. e Kmetijska zadruga Loški potok bo letos zgradila novo zgradbo za zbiralnico mleka. Gradili bodo na Hribu. Pod isto streho bo in prostori za skladišče. Zadruga bo gradila tudi v Dragi prostore za skladišče in remizo. Tlesieča m počiva VREME A PROMETNE NESREČE Dne 8. marca je šla Toromano-va iz Grčaric s konjem po kmečki voz. Z njo je šel tudi 8-letni sin, kateremu je izročila konja v varstvo. Sama pa odšla v hišo. V tem času je otrok zapregel konja. Konj je potegnil. Otrok je padel pod voz in dobil težko telesno poškodbo. Takoj je bil odpeljan v bolnišnico. • Malo pred nočjo je K. J. iz Do- I lenje vasi dne 10. marca peljal steljo iz Male gore. V Gorenji va- j si pri kolarju je ustavil konja in Domnevajo, da je hotela popraviti izpadli jermen, pa jo je jer-menica prijela za lase in vrgla ob tla, kjer je obležala. Dobila je težke poškodb ena glavi in roki. Čeprav vedno opozarjajo na zaščito pri delu, delavke v Teksti-lani nerade delajo pokrite z rutami, ki so jih prejele v ta namen. Neposlušnost se je kruto maščevala. Z MOTORJEM V AVTO Mehaniku R. J., ki je zaposlen Avto« se je bridko mašče- Do 19. marca bo lepo vreme, nekako, od 20. marca dalje nestalno s padavinami in ohladitva- iz voza poslušal, če gre nasproti i vala usiuga- ki mu jo je napravil kako vozilo. Konja je pognal čez z R iz istega podjetja. tudi remiza za kmetijske stroje mi; zlasti pa okrog 26. marca. SMETI l POSODE! »Komunala« Kočevje vzdržuje j zarsko in kamnoseško delavnico, ceste IV. reda in mestne ulice, Vzdržuje javne naprave komunal-upravlja javno kanalizacijo in nega značaja. Močno ekipo pred-drugo. Ima tudi obrat za izdelo- stavlja gradbena skupina, ki vanjč betonskih cevi, kovaško, mi- j opravlja razna dela tako pri jav- I ni kanalizaciji in ureditvi zelenih cesto, ne da bi šel iz voza in se prepričal, če lahko prečka cesto. V tem času je iz Ribnice pripeljal motorist M. F. iz Prigorice. Ker je vprežni voz opazil na zelo kratki razdalji je pritisnil na zavore, a je kljub temu priletel v . .... . ., „ m voz in se s sopotnikom prevrnil.' ^r, kjer so opravljali izpite.Sam Motorist in sopotnik s,a dobila ^ telesne poškodbe, medtem ko je Prosil je namreč svojega tovariša naj ga odpelje z njegovim motornim kolesom na kraj kjer so v sredo opravljali šoferske izpite. Ž. R, je lastnika motorja odpeljal do upravne zgradbe SGP Zi- pomagal pri gašenju dveh požarov pri Rožnem studencu in ob Rinži. Požare so podnetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. S skrajnim naporom so pogasili požar, ki se je naglo širil proti gozdu. Dobro, da ni bilo vetra, ki bi lahko zanetil še večji požar. Ker so gozdni požari v tem ča- jo suho travo, češ da bo spomladi rastla trava na pogoriščih mnogo bolje. To je le videz. Trava res požene lepše, vendar pa smo s tem uničili prepotrebni humus, pri čestem požiganju pa tudi korenine boljših, manj odpornih trav. Še bolj škodljivo je požiganje-na pašnikih. Tu mnogokrat zgori su stalen pojav, je prav, da o tem celo ruša na že tako revnih kra- spregovorimo kaj več. Skrajni čas bi že bil, da se prepreči vsakoletne požare ob železniški progi, ki praktično onemogočajo, da bi se posekani pas, ki je širok 300 m sploh kdaj zarasel. Škoda, ki nastaja na ta način, je vsako leto ogromna. Pogozdovanje je na teh površinah neuspešno. Prav gotovo bi se našel način, ških tleh. Od tu se navadno širi ogenj tudi v gozd. Ogenj v gozdu povzroči nepopravljivo škodo, saj uniči ves podmladek, mnogokrat pa tudi odraslo drevje. Škoda, ki jo je desetletja težko popraviti. Zato v bodoče ravnajmo po zdravi pameti. Ne netimo ognj^t v gozdu ali njegovi bližini. Ne odmetavajmo cigaretnih ogorkov da se vsaj v dnevih, ki so nevarni | nepazljivo v suho travo. Poučimo, za požar, montira na dimnik lo- otroke, naj se ne igrajo z ognjem? komotive priprava, »ki bi prepre- I Pri gašenju gozdnih požarov so čila uhajanje isker. ! po Zakonu dolžni sodelovati vsi Mnogo požarov nastane tudi iz prebivalci. na motornem kolesu nastala materialna škoda v znesku ca. 50.000 dinarjev. pasov v mestu in okolici. Komunalna dejavnost se širi, zato so naloge »Komunale« vedno večje, posebno pri čistoči mesta. 1. marca so uvedli boljši način odvoza smeti la ustreza Tekstilanin našle poleg mikalne-zdravstvemm potrebam. V parkih gg stroja nezavest£0 ^ j. proti Livoldu kjer stanuje. Na nepreglednem ovinku v Livoldu mu je pravilno po skrajni desni strani pripeljal nasproti D. K. iz Krkovega z osebnim av-V soboto, 11. marca je na cesti tomobilom. Zaradi velike hitro-Mozelj—Livold padla s kolesa sti je motorista zaneslo direktno Slavica Logar iz Črnega potoka, v levo stran avtomobila, mati sedmih otrok in se hudo po- Motorno kolo BMW je popol-škodovala na glavi, rokah in no-. noma uničeno. Ponesrečenca je gah. j vrglo 9 m naprej v kamenit na- sip, kjer je obležal s težkimi te- neprevidnost pri delu V torek zvečer so delavke in na ulicah so postavili koške za odmetavanje smeti. Vendar imamo še vedno primere, da nekateri mečejo odpadke po tleh, namesto v koške. Nekemu zlobnežu je bil celo košek za smeti na mostu v napotje. Snel ga je in vrgel v Rinžo. Za čistočo mesta smo vsi odgovorni. Potrebno je samo malo dobre volje. Največ papirja in drugih smeti vidimo pred Pekarno in kavarno »Zvezda«, posebno kadar so v prodaji lučke. Posamezni prebivalci se nikakor ne morejo odvaditi grde navade in še naprej odlagajo smeti v Rinžo ali na druga neprimerna mesta. Smetnjake (kante) pa nočejo uporabljati, češ da niso potrebni. Take ljudi bo vreba kaznovati. Občinski odlok o obveznemo dlaganju smeti v zato določena mesta je obvezen za vse, za kršilce pa predpisuje kazen. »Včeraj popoldne« (Nadaljevanje iz 3. strani) ljiv, dobro prikazal Tone Petek. Temperamentno in živo igro je pokazala tudi Slava Zalar v vlogi predstavnice propadajoče malomeščanske družbe gospe Jugove. Tudi Janez Pirker, Jože Kos in Galija Dragan so pokazali dobro igro. Dramo je dobro režirala Milena Borovac. Več pozornosti pa by morala posvetiti izgovarjavi nekaterih igralcev. Scenska izvedba in razsvetljava sta bila za ribniško občinstvo prijetna novost. Pripravil jo jp Jože Pelc, ki za svoje delo zasluži vse priznanje. Po predstavi so gledalci nagradili igralce z dolgotrajnim ploskanjem. K. lesnimi poškodbami na glavi. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Škode je več kot 300.000 dinarjev. NA MLAKI JE GORELO V torek okoli pol petih zjutraj je nenadoma začelo goreti na Kmet. obratu Mlaka. Vnel se je 70 m dolg hlev za plemenske svinje. Delavcem na obratu in gasilcem, ki so prispeli na mesto požara že nekaj minut po obvestilu je uspelo rešiti skoraj vse plemenske svinje in mlade pujske čeprav jih je bilo v hlevu več sto. Škodo cenijo približno okoli 8 milijonov din. Vzroke požara še raziskujejo. Čestitka Naši Zinki želimo veliko sreče na novi življenjski poti. Kolektiv CZP Kočevje v m*. F. TRAMPUŠ Jjxksat kakm vsi... Od dneva do dneva več je be- pa me obiskal. Rada bi, da bi gala po mestu. Srečavala je svo- se kdaj videla. Tako srečna sem je nekdanje prijatelje. Skoro vsak jo je prijazno povprašal, kako se ima. Nekateri so jo va- zašepetala zadnje o btebi,« je besede. , ... , . .. . , Sledil je dolg pogled v Mar- bih v kino, a Jim je odgovarja- ka. Vidine oči so govorile o lju- la, da se sedaj pridno uči nima prav nič časa. »Torej se bežni, zaupanju in negotovosti Zrcalile so njeno voljo, da po- vidimo kdaj kasneje«, je bilo pri stane za vedno njegova. Za trenjih običajno slovo. Ob takšnih nutek se ji je zazdelo, da Mar-srečanjih jo je pretresla misel, ko razUme ta pogled. Potem se kaj bi bilo, če bi Mario zvedel je ozrj po ulici. Zbiral je misli, za vsa njena razmerja. Saj ne „ ... ... ve tega, se je tolažila. In to bo Pojdiva,« je začel m napravim 1a nrAtAklnst snnmin Ha- Vlla sta nekaJ korakov. »Vida, poslej le preteklost, spomin beganja za srečo, ki se bo sedaj končalo. Marku bo zvesta, on jo tistega večera se kesam, četudi je bilo lepo. Odločil sem se in KUIlUčllU. i-Vicli IVU uu ivcata, Uit JU . . . „ , bo razumel. Njene oči so iskale mi n.e ugovarjaj; m dva ne bova nikoli hodila po isti poti. Za Marka in sklenila je, da mu pove, da ga ima rada. Zakaj mu . ni tega še tisti večer povedala? zboSom-*' On je tako dober in jo ima rad, tisti večer pa prav lepa hvala. Izginil je med ljudmi v dol- pa se ji tega v bojazni, da bi se Sem in temačnem hodniku štu-mu smejala ali ga odklonila, ne dentske menze. upa povedati. Mora ga dobiti in si vse razjasniti. Našla ga je pred izložbo an- Vida se je vračala domov. Mračilo se je. Ni čutila, da hodi. Zdelo se ji je, da plava med tikvariata. Pohitela je k njemu ljudmi po ulicah. Nesrečna je in ga z nagovorom »O, Marko in sreče ne bo nikoli ujela. Pre-pozdravljen!« prijela za podlaht. Marko jo je srepo pogledal in večkrat ji je že ušla. Življenje, ki si ga je želela, ne bo. Samo odtegnil roko. Vida je obstala še pot navzdol, brez cilja. Iska-in v grlu jo je dušilo, da je ko- nje brez upanja. Misli so b " maj izgovorila: . neurejene in nejasne. Marka »Govoriti moram s teboj! Mi- obsojala. »Takšen kakor vsi«, je slila sem, da mi boš pisal ali nevede zamrmrala. ztatM ±cfuU »Beverly ste poznali. Od kdaj?« »Obe sva poznala, Melisso in Beverly, sestri ata bili. Blizu naju sta stanovali. Dobri dekleti, kapetan, prijazni in veseli. Tudi midva sva jima bila všeč. Zato sva Beverly z veseljem posodila nekaj najinih reči, ko se je preselila v novo stanovanje. Midva...« »V stanovanje ste vdrli zato, da bi pobrali razmetane reči, kajne?« »Prav zares ne, kapetan,« je Me Creery mežikal. »Podnevi ne hodim rad ven. Ničesar napačnega nisem storil. Bulwer bo v skrbeh zame, prosim, izpustite me. Zdaj ne maram niti slik niti lučke. Ce bi vedel, da se bo vse tako napletlo ...« Spet je utihnil. »Počakati bo treba,« mu je rekel Zucker. »Najprej se bomo prepričali. Ce je kaj izginilo |% Beverlynega stanovanja...« Grozeče ga je pogledal, potem pa se je obrnil h Grayu in mu pokimal. »Kaj pravite?« ga je vprašal zunaj. »Nekaj je hotel vzeti ali pa odnesti. Ali ste •pazili, da vas je pogledal v oči le takrat, ko je govoril o posojenih slikah in lučki. Zdi se mi, da ga je zanimalo, ali boste verjeli njegovi zgodbici.« , »Kaj je iskal tam?« »Nimam pojma. Zanimiv človek je, vsaj z mojega stališča,« je rekel Gray. »Ga boste obdržali?« »Ne vem še. Zdi se mi, da se je bahal, ko je govoril, da je dobro poznal Beverly in tudi njeno sestro. Najbrž je ni nikoli videl.« »V ordinacijo moram,« je rekel Gray, ko je pogledal na uro. »Harry, ali mi boste povedali, če boste kaj izvedeli o Eileen Herrick?« Zucker ga je pogledal. »Pa vi, mi boste?« V nedeljo se je zdelo Grayu v ordinaciji vse čisto drugače kot med tednom. Vse je bilo pripravljeno za paciente, naročene za ponedeljek. Gray se je zdel samemu sebi kot vlomilec, ko je vzel iz zaklenjenega predala zapiske o Eileen in mirno sedel za mizo, da bi jih ponovno preletel. Šest mesecev... Veliko ali pa malo časa, kakor se vzame. Gray je že marsikaj vedel o Eilecn. Vedel je za njene zdrahe in prepire, vedel je za ogenj, ki je tlel nekje v njej. Ali je zdaj nenadoma izbruhnil? Nenavadno dolgo je Gray brskal po notranjih vzrokih Eileeninega razpoloženja in ravnanja. Ves čas se mu je zdelo, da Eileen na vse kriplje skuša sama sebi prikriti vzroke svojega duševnega stanja. Toliko sile, nasilnega hotenja je bilo v njej, morda je navsezadnje sinoči bruhnilo z vso ihto na dan, si je dejal. Počasi je prebiral in obračal strani v upanju, da bo iz njih vsebine razbral odgovor na tisti pomembni zakraj. Kako uro je sedel, ko je pozvonil telefon. »Halo,« se je oglasil. Ni bilo odgovora. »Halo!« je glasneje ponovil Gray. Na oni strani žice je nekaj škrtnilo, nato pa je bilo vse tiho. Gray je počasi odložil slušalko. Potem je sedel irt čakal. Čez čas so se odprla zunanja vrata. V veži so odjeknili ženski koraki. »Eilecn?« je prijazno rekel Gray. »Kar naprej!« ' Na pogled se je zdela mlajša, kot je bila. Črne, kodraste lase je imela in globoke sive oči. Ko jo je bil Gray zadnjič videl, je bila sveža, zdaj pa so se ji risale na obrazu trudne poteze, črni kolobarji so ji obrobljali oči, njene ozke ustnice so bile stisnjene v ozko črto. Gray je vstal. »Kar naprej,« jo je povabil. Bojevito ga je gledala, ko ji je pripravil stol in tik za njenim hrbtom zaprl vrata. Potem je sedel na svoje mesto in čakal. Naglo je segla v ročno torbico. Nekaj časa je skrivala roko v njej. Potem je počasi privlekla na dan zlat uhan, oblikovan kot delfin in posut z dragulji. Živčno ga je stiskala med palec in kazalec. V kotu nad ustnico ji je drgetala mišica. Pričakujoče je zrla v Graya. »No?« je rekla. »Veseli me, da ste prišli,« ji je mirno rekel. »Ali ste vedeli, da sem jaz pri telefonu?« »Upal sem, da ste vi. Zato sem čakal.« Pogladila si je zmečkano krilo in rekla; »Smešno. Sinoči sem šla v hotel, pa nisem mogla spati. Niti očesa nisem zatisnila. Kako uro sen* mislila na vas... Oh, saj ne vem, čemu sem zdaj prišla sem. Sicer pa nič ne de.« Streslo jo je, vendar se je Grayu zdelo, da se tega niti zavedela ni. »Danes sem zadnjič tu.« »Zakaj?« jo je vprašal. »Saj nič ne pomaga! Nisem in nisem dobra. Ne vem, zakaj ne. Mogoče sem takšna prišla na. svet. Zdaj je prepozno, boljša ne bom nikoli, ne bom se spremenila.« »To ste že večkrat povedali. Sc spominjate? Zadnjič pa ste bili sami s seboj bolj zadovoljni. Skupaj sva našla nekaj razlogov za to vaše razpoloženje ...« Odkimala je. »Ne. Meni ni pomoči. Nihče mu ne more pomagati. Vi veste, kaj vse sem že počela. Gotovo vas zdaj dolgočasim.« Naglo je razmišljal psihiater Gray. Ni bilo časa za skrbno pripravljene prijeme, zato je mirno rekel: »Sinoči sem šel takoj po vašem telefonskem pozivu. Ne maram, da bi bilo z vami kaj narobe. Vse skupaj je precej resno. Mislim, da bi se morala zdajle pogovoriti o sinočnjih dogodkih.« »Kaj naj bi se menila o tem?« ga je vprašala, potem pa je globoko zajela sapo in ga pogledala naravnost v oči. »Ubila sem jo,« je rekla. »Ubila sem Beverly bond.« Potem je bilo vse tiho. Gray se ni ganil, pa tudi govoril ni. Od daleč je prihajalo skozi okno-brnenje letalskih motorjev. Nekje je peljal tramvaj čez križišče. »No?« je Eileen zvišala glas. »Ali ne znate govoriti? Pravim vam, da sem jo ubila!« (Nadaljevanje)