NOVI VIRI NEPISMENOSTI ŠTEVILO PKBIVALCEV (osebe slare nad 10 let) S ŠOLSKO IZGBRAZBO IN BREZ NJE STEVILO BKUPNO BREZ SOLSKE IZOBRAZBE S SOLSKO IZOBRAZBO Z OSNOVNO SOLO dne 31. marca 1953, ki znaSa 11,5% (pri moških 8.5% pri že-askah pa 14,8%), ker je ta del piebivaistva dobil šolško -zo-b-razbo že v novi Jugoslaviji. Vendar če primerjamo sliko nepismenosti v letih 1948 in rala siatistika drzali inedna-rodnih priporočil, da se tiste o-sebe. ki so v popisu navedle, da samo berejo, prištejejo k skupini nepismenih, dočrnn za leto 1948 tega ni bilo mof sto-riti, ker so pol pismene oseb« 1953, se ie-ta ne spreminja prištete med pismeno prebival- mnogo, razen pri inlajših let-nikih. Še več, v nekaterh sta- stvo, ne spreminja dosti stvari). Dejstvo. da odstotek nepis- rbstnih skupinah opažamo v le- menifa v letu 1953 ni upadel go« tu 1953 večji odstofek nepisme- vori, da imamo nekje še velik no&ti kakor v letu 1948 (olrol- vir nepismenih, a to so lahko nost. da se je v letu 1953 tno- samo mtlajši letniki. 1931 1948 1954 Frebiva.lstve po Solski izobrazM in apcAu po poplsn s dne 31. marat leta 1953 (t tisočib) Maški Zenske Skupaj OdsL odštev. preb. 8.190,7 8.736,5 16.927,2 — 1.825.7 1.735.5 3.561.2 21 8.365,0 7.001,0 13.366,0 79 2.007,2 3.614,6 5.621,8 33,2 4.357.8 3.386,4 7.744,2 45,8 3.249,0 2.824,1 6.173,1 36,5 SteviJo probivalcev Osebe pod 10 leti Osebe nad 10 leti Brez Solske izobrazbe1 S Sol&ko izobrazbo* Z osnovno šolo T nižjo splošno izobražev. sred. Solo* Z nižjo strofcovno Solo S srednjo sploSno izobrazev. šolo« S srednjo stroikovno šolo* Z visoko in višjo šolo Jfeznano Pojasnilo: boljšega Izvrševanja šolsike ob-vezDOstl in akcij proti nepis-menosti, k: smo jih vodili v po-vojnem obdobju. To vidimo zJasti Iz odstotka nepismenih v starosti 10 dc 14 let v popisu z Grupe moškihžensk skupaj moSkih zensk skupsj moSkih Jensk akOTMf starostl 14,8 10—14 15—19 20—24 25—29 30—34 35—39 25,8 27,8 26,4 26,1 28.6 46,6 52,8 54,1 54,7 54,6 36,2 40,1 40.2 40,8 42.2 11,0 2,8 5,5 6,5 10,9 15,3 20 1 17,2 19,2 25,3 31,4 37.7 15,5 12.5 12,8 16.8 22,0 27,0 8,5 6,8 5,1 5,7 7,1 13,8 11,» 18,9 12,7 23« 1M 26.2 16,7 30-5 IM 41.3 28^ 290,8 403,3 105,4 109,2 57,9 38,3 256,8 102,4 49,7 88,2 20.7 33.0 557,6 505,7 154,7 197,4 78,8 76,3 3,3 3 0-9 1,2 0,5 0,4 Heizpotnjevanje šolske obveznosti (v tisočih prebivalstva) Stevilo Solsfcih obveznikov Niso obiskovali šole Leto starostl Odstotek moških žensk skupaj moških žensk skupaj moških žensk skupaj 7 131,9 122,0 253,8 14,6 18,0 32,6 11,1 14,8 12,8 Solske izobrazbe spremenila v 8 135,3 9 145,9 10 150,6 slmpaj '63,7 133,1 139 145,7 268,4 285,6 296,4 1,3 4,9 4,6 11,6 12,0 17,7 12,9 16,9 22,5 1.0 3,4 3,1 8,7 8,6 12,1 540,4 1104,2 25,4 59,3 84,8 — — 4,8 5,9 7,6 7,7 1 Brez šol&ke izobraztoe — ob- korist stalnega porasta prebi-»ežeoe so vse ose-be, ki hjso do- valstva s Solsko izobrazbo. To končaie četrtega razieda osnov- )e "zultat ra^širjene mreže Tzeli smo starostno dobo od ^ledamo še v absoiutnih štcvil- Be šole. vseh vrst šol in naporov, ki smo 1 čo 10 Jet. ber predstavlja de-set let normalno starostno do- 2. S šolsko izobrazbo—otose- iih napravili na področju pro- bo za četrti razred osnovne šo- v mo *ene so osebe, ki imajo najmanj svetne politike le. Kljab lcmu, da smo uvedli kah, viciimo da samo v enera letnikn 7 let starosti ni bodilo 32,000 o t r o k, v sta- itiri razrede osnovne Sole. 3. OsernJeitne Sole in niije Cimnazije. 4. Višji razredi ginmazije. rostni dobi od 7 do 10 let pa ni o t r o k. To pomeni, da je v štirib letih Toda ta struktura nas kljub "f5"11'1"" *fanje pa to sUr°- obUkovai« Sole 84.800 temu ne more zadovoljiti, če *tno aob» obravnavamo laradi npa§tevamo evropsko povpreč- tee». ker rsi otroci še nimajo . .. ________ . _ . jTker smo Pri^as pod Zjim. ^inosti, da bi hodili » osem- ««• -eP^«« »«iro«a pol- 5. S srednjimi šolami za iz- Zlasti ne moremo bitl zadovolj- letno ^0- Pripommjamo, da se ebraževanje itfnega osebja, n: s stanjem slnipine »brez Sol- med »troci se o.bvezmkoy ni majhen. »edvofflno dokazt.je, da se je to niti malo ne ublažuje pro- Nasprotno. zeJo je zaskrbljnjo*. •troktura prebivalstva glede biema. ceJo če »dštejemo morebitnl odstotek tisMh, kl M bolni in kl se bodo vrnUi v So4«. Ce Nepismenost --------------------------- Jih, bi bila to še težja slita, ker se ponekod koncentrim večje število nepismenih. Jb-tri bo pa to aktivno prebivai-stvo, ki bo moralo pospeševatl naše kraclijstvo, delati v indu-striji, sodelovatl v ljudskih od-borih. delavskib svetih. Kakof Brei najflsnovnejše pismenostL Lahko pribijemo, da je n»-prekinjeni vir novih nepism«-nih v najmlajših letniklb, kar je zlasti zaskrbljujofe. Iz celotue slike nepisraenasM in neizpolnjevanja šolske »fc-veznosti pa izbaja še drugi z»-ključek. ki n&s sJli, da upora-bimo najodločilnejše nkrep* rlede izpolnjevanja šolske «b-veznosti in da na staJen in at> prsmeno n a d 80.000 o s e b. Ce stematičen način organizi bi napraviJi analizo p« kra- berbo proti nepismenosti. STEVILO SOLSKIH OBVEZNIKOV (BELO) STEVILO SOLSKIH OBVEZNIKOV, KI NB HODIJO V SOLO (ČRNO) (skupaj, de6kov, deklic. Podatki se nanašajo na šolske obveznike, stare 7—10 let) O o d o o Lm o o ¦«• •> ei O PrebivaJstvo JugosJavij« na podlagi popisov iz leta 1931, 1S48 in 1953 po starostnih stu-ptnah, odstotkih nepismenosb tn spolu: 1931 Moških Zensk Sfcupa) % ne-pia. «,891.627 7,042.411 13,934.038 45,2 1948 7,582.461 8,189.637 15,772.098 2S.4 1953 «,211.284 8,715.991 16,927.278 25.3 Podatki za leto 1948 (25,4% nepismenih) In leto 1953 (25,5% neipismenih) kaže v primerjavi s letom 1931 (45,2% nepisme-nih) volilko upadanje nepi3me-nosti tako moSkega kakor ien-skega prebivalstva. To ]e zlast. tnačilno prl starostnifa afcugpifub 15—19, 20—24, 25—29, 30—34, Ce jih posebej proučujemo. To so sadovi široke šolske mreže. Po starostnih skupinah se je nepismenost po odstotku od Stevila prebivalstva posamezne skupine gibala kakor kaže tabela ob koneu tega članka desno zgo-paj. STEVILO IN ODSTOTEK NE- PISMENIH (CRNO) V PRIME- RI S ŠTEVILOM PREBIVAL- STVA (CRTKASTO) KAJ STORITI S TRGOVSKIMI POSLOVALNICAMI NA PAVŠAL? 1931 194« 19» Prvii, splošno rozpoloženje je proti poslovalnicam na pavšcd. Res je, da le-te v si-stemu naše socialistične trgo-vine ne pomenijo idealne re-Sitve ni vmajo same po sebi vrsto slabosti. Toda, ne gre za to, ali naj obdriimo t&ke poslovalnice aZi ne, nitt za to, aXi so idealna rešitev ali ne, kajti to ni odvisno samo in predvsem od nažc subjektvo-ne vdje. Očitno pa je, da so merta na j/rimer na ffradbi-WUi, v naseljih, v> predmestjih ttd., kjer iz objek.trvnih raz-logao n( drmge reSi*t>e kakor poslovalntca na v*tt>S blfon. Rkratt pa moramo ftorUi vse. da •ttstvoritno, kjer koli je to mogoče, potrebna tehnična sredstva in druge pogoje aa tako poslovalnico, ki bi deio~ vala vsaj kot poslovalnica z minvmalnim l&stnim finani-nim obračunom, to •pom.eni poslovalnico, ki bo družb-i iz-plačdla obračun po stvarnem. prometu, ne pa samo na pod-lagi pavSala. To pa ni odvis-no samo od sredstev za bolj-io tehnično opremljenosl tr~ ffovskih poslovalnic, temveč od rasvoja celotne družbe, zHasti pa od njene ekcnom-ske baze. Dntpič, za nai naipredek ni bistveno, aM bo neka tram-tnn z dnbrim delnm in prizodeva-njem aasl-užtia e teJcu pogod- benega obdobja nekaj titat dinarajev več, kakor je pre6-videl Ipidskl od-bor. V t*m primeru se bo Ijudski ckKkjt vsekakor potrudil, da bo 7» naslednje obdobje napraw& rea&nejšo kalkulacijo, aii ven-dar tako, fci bo za poslovalni-co Se vedno stimvdativna. Zm naš splošni napredek je tmmiv-reč pažno, da tudi na podroi-ju organizacije trgonsfce mre-ie izvajamo tak^o potetifco, tel bo v korist družbe kot ceU>-te. To pa pomeni. da je treb« vse akcije usmeriti k toJdm ukrepom, kl vodijo k tehniC-nemu spopolnjevanju, niHjo m-inopolizem vn birokratiezem ter krepijo zainteresircmost osefc činiteljev. Edino to *« prava pot za izgradnjo sist«-rai rff)/Jbenego upravljonja in drnfhrr,? kontrdLe tu