i I KUPUJTE ypjNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni UNITl »Tat«i BONDS' EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest . FWICTORY Slovene Daily guY in Ohio ★ tWhyfAR Best Advertising Medium II?!* xxvm._LETO xxvm. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 9, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 185 Rusija stopila v vojno proti Japonski! ★ ★ * ★ ★ ★ ^deča vojska udarila r Mandžuriji; atomska bomba^rrzenalna Nagasaki 8. avgusta — Rusija se je danes pridružila ^ijsk" Japonski in par ur po sovjetski vojni napovedi je to-jjj .. ^'^dio poročal, da je Rdeča vojska na vzhodni mandžurski pričela z napadom. 1 pehotradio poroča, da so stopile v akcijo čete sovjetske )' i sw je istočasno večje število ruskih letal bombardiralo I ska ločke v Mandžuriji. Natančen kraj, kjer je Rdeča voj- if v poročilu ni označen. Vzhodna Mandžurija leži na- r * Sovjetski bazi v Vladivostoku. j *^°9°čne Rusije v konflikt na Daljnem vzhodu je bil .11 hi.!v . ° pozdravljen v Ameriki in sirom zavezniškega sveta, in pričakuje SB ^ v . . , , . v , , v J« 50. da zrušen je japonskega odpora ni vec daleč. ' ^ ^elik napovedala vojno Japoncem na prošnjo Zed. držav, ' ^Uk ^ ^^^*anlje in Kitajske ob 5. uri popoldne po vzhodnem ame-casu, kar je bilo opolnoči po ruskem času. Predsednik Tru-naznanil zgodovinski korak Sovjetske unije na izredni •»lan J^jikanski list ^ k»ii zlorabe konferenci, na katero so bili nenadoma poklicani časnikarji sredi popoldneva. % Trumanu je sledil državni tajnik Byrnes, ki je iz j »vil: "Japonci imajo še malo časa, ampak ne več dolgo, da se rešijo popolnega uničenja, katero jim grozi." Sovjetski zunanji komisar Molotov je v Moskvi v formalnem naznanilu, da je Rusija stopila v vojno, izjavil, da je s tem zvesto izpolnila svojo dolžnost kot zaveznica. V Washingtonu je vpričo ruskega koraka in atomske bombe dozorelo prepričanje, da se dnevi japonskega odpora hitro krčijo. MOSKVA, 8. avgusta — Tri četrt ure po naznanilu sovjetskega radija, da bo Rusija eno sekundo po polnoči v vojni proti Japoncem, so marširale skozi osrčje Moskve dolge kolone prepevajo-čih mož Rdeče vojske, medtem ko so ljudje drli iz apartmentov in pozdravljali mimoidoče vojake. Zunanji komisar Molotov je naznanil, da je Rusija stopila v vojno na prošnjo svojih zaveznic, da se s tem čim preje zopet vrne mip na zemljo. Razkril je tudi, da je cesar Hirohito sredi juli- ■[ j a prosil Rusijo, da posreduje v vojni na Pacifiku, da pa je prošnja v očigled dejstva, da je Japonska zavrnila ultimatum, ki je bil naslovljen nanjo iz Potsdama, "izgubila vsak pomen." Molotov je odkril, da je japonski cesar poslal prošnjo za posredovanje na Rusijo potom posebne japonske misije v Moskvi. GUAM, 9. avgusta — Danes opoldne je bila vržena na Japonsko druga atomska bomba, in sicer na Nagasaki, dvanajsto največje in strategično važno mesto na otoku Kjušu. Moštvo letala je po radiju sporočilo, da so bili uspehi dobri, toda gen. Spaatz je zadržal nadaljne podrobnosti, dokler se napadalna misija ne vrne na svojo bazo. GUAM, 8. avgusta — Tokio je danes priznal, da je prva atomska bomba, ki je bila vržena na Hirošimo, mesto totalno uničila in ga spremenila dobesedno v prah in pepel. Radijsko poročilo pravi, da je sila eksplozije dejansko scvrla vsa živa bitja, ljudi in živali, in da so kupi mrličev tako ogromni, da jih ni mogoče prešteti. Neuradno se ^odi, da je bilo ubitih najmanj 100,000 oseb. "1 bombe ^atko rabo prve [H® in« O 7. avg. Romano" - List je na "ik da je predsed- Potofij'^ na Japonskem, članek j® sledil • v kater. uredniški se izraža Zdaj je odkrito, kako je zaplenjeni nemški načrt rešil angleško vojsko pri Dunkirku 4 ■ L; ^'^'^rerem ^^%i • ^ "neverjetno uni-Wogp ^^ti'ument skušnjava za rodove." w v If' kateri < , ^ oficielno izjavo, časniški urad je v OCfloi .......•' rečeno: "Raba na Japonskem ^ '^^ugoden vtis v Va- Aof ,/UredTns, ;6. \ cga ligt članku vatikan Month# — (Z* # m«#ec#)-- .17 JK) _ (.00 - MB Slike iz osvobodilne borbe v Sloveniji Izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije RAZKRUJE PODTALNEGA NACIONALISTIČNEGA OMREŽJA For Europe, Boutb Amcrlcm mnd Other Foreign Countrlei; (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inosemike drteT«): For One Year — (Za celo leto)-----J---#9.00 For Half Year — (Za pol leta) -------------------------------------4.60 entered aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congrew of March Srd, 1879. ZAKUUCKI POTSDAMSKE KONFERENCE NISO SANJE Naslednji članek, v katerem se razmotriva značilnost zaključkov, ki so bili storjeni v Potsdamu, je napisal Harold Laski, predsednik britske delavske stranke. (Nadaljevanje in konec.) Prvi top Lahko si mislite, kaj je pomenil za partizane prvi top. Završalo je po vseb brigadah, ko so ga pripeljali preko Vinice in Mavrlena iz Hrvaškega. Čeprav je bil čisto navaden protitankovski top, vendar je vsakemu partizanu zaigralo srce ob misli nanj. Še posebno so bili ponosni nanj topničarji. časa, kadar se je pred njim pojavila glava divjega Frica, je dobro merjeni strel iz Italijanke prevrnil napadalca. Takrat se je Murtizanovič nasmehnil. Skozi vrsto belih zob je dejal: "Za Makedonija." Tik za njim je usekala mina. Mitraljezec, ki je ležal poleg njega, je omahnil. Drobec mu je presekal glavo. Tudi Murtizano-viča je zaskelelo v rami. pa ni imel časa misliti na to. Sovraž-Top je bil šele "drugič v borbi,'] »ik je začutil, da je naš mitralje-ko se mu je skoraj zgodila ne- zec utihnil in nekaj švabov se je pognalo v naskok proti Murtiza-noviču. "Ne, bogami, nečete!" II. To je drugi članek povzet iz serije, ki je bila objavljena nedavno v Scripps-Howardovih listih V svojem prizadevanju, da bi strnila skupaj vse mračnjaške skupine v Ameriki, stranka bivšega senatorja Robert Rice Reynoldsa, stranka nacionalistov ne zanemarja nobene možnosti na polju dobičkanosnega delovanja. Mnogo ljudi bo reklo, da so zaključki konference v Potsdamu vredni le toliko, kolikor bo vredno sodelovanje in modrost zunanjih ministrov, ki se bodo sestajali, da izvedejo te zaključke. To je res, toda res je tudi, da je bil tam storjen korak naprej, ki bi bil videti malo verjeten pred mesecem dni. Tu je začetek — pričeli smo zidati oni del bodočnosti, katerega poznamo. Postalo nam je mogoče razmišljati o naslednjih korakih. Sporazum vsebuje pred vsem troje predmetov in sklepov, katerih bo vsakdo vesel. Pogoji za Nemčijo so strogi, toda obenem so ji vendar dane možnosti, da se popravi in razvije nazaj v demokratično državo. Nikdo ne more trditi, da nacizmu ni napovedana vojna na življenje in smrt, ali da Nemčiji niso bila odvzeta vsa sredstva za oboroževanje. Obračun z njenimi kartell in trusti je pregnal eno izmed temnih groženj proti svetovnemu miru in razvoju mednarodnega gospodarstva. Nekoliko težko je pregledati, kako naj posluje zapleteni sistem plačevanja reparacij, toda to je zadeva, ki se utegne še razčistiti v kratkem. Najvažnejše je pač to, da smo se začeli približavati resnični enotnosti naziranja in da so prve točne mere uvedene v administraciji zasedene Nemčije. Druga velika zasluga Potsdama je ta, da sta tudi Kina in Francija vpleteni v izvedbo sklepov, ki so bili sprejeti. Tretja zadeva velike važnosti je zadeva Španije. Vsi progresivni ljudje širom sveta bodo pozdravili z navdušenjem odločno in nedvoumno izjavo, da zli Franco^ režim ne more biti dobrodošel v svetovni organizaciji. Vsakdo danes ve, da je le osišče postavilo na noge ta režim. In ta veliki "krščanski" gospodin se je izkazal krutega in zlobnega zatiralca. Njegova Španija ne more nikdar in nikoli postati simbol svobode in demokracije. Deklaracija iz Pots-dama,*ki ga je ožigosala, mu bo onemogočila ohraniti svoj prestiž v deželi. Zaupati smemo, da petorica velikih sil na svojem prihodnjem sestanku tudi ne bo hotela odobriti Francovega nadomestka, pa magar bil omotan v kraljevski škric. Bodočnost Španije je treba zaupati rokam republikanskih španskih demokratov. Amerika in Velika Britanija pa morata popraviti, kar sta zakrivili v oni neod-pustljivi dobi apizanja, ki je prisilila špansko republiko, da se bori proti nadmočnemu sovražniku. Tam je bila svoboda križana na oltarju posvečenem privilegijem. Upam, da bo nova vlada potrdila besedilo deklaracije iz Potsdama s tem, da bo izpustila na svobodo vse one španske republikance, ki so še vedno zaprti v tej deželi — saj so naši prijatelji in ne morda naši sovražniki. Dobro je tudi, da vemo, da se bo zbor zunanjih ministrov brez odloga bavil z mirovnimi pogodbami za Italijo, Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo. Kar se tiče Italije, je jasno, da vstaja nova Italija pod inspiracijo levičarskih voditeljev kot Parri, Nenni in Togliatti. Vsakdo ve, da je Rim središče velike mreže reakcionarnih sil, klerikalnih, gospodarskih, vojaških in političnih — sovražniki vstajajoče Italije so isti ljudje, ki so dvignili na oblast Mussolini j a in z njim sodelovali prav do zad;njega mogočega tre-notka. Tudi na Balkanu mir ne sme več čakati. Zdravi kmetje teh predelov ne smejo biti več izročeni na milost in nemilost tolpam brezvestnih politikantov. Priznati pa je'treba, da resnični mir v teh predelih odvisi pred vsem od razvoja prave demokracije na Grškem. To pa se bo zgodilo šele, takrat, ko bo Ernest Bevin objasnil uradom zunanjega ministrstva, da smernice angleške zunanje politike ne zahtevajo, da branimo kralja Grkov pred javnim mnenjem, ki ga obsoja kot simbol diktature. Kajti pod njegovo zaščito so se zbirali vsi, katerim je bilo na tem — in je še vedno — da zaustavijo vsako rast demokratičnih načel na Grškem. Želel bi bil, da bi bil Potsdam naklonil nekaj več to- sreča. Brigada se je umaknila in top je ostal na položaju sam. Okoli njega so deževale svinčen-ke. Italijanske havbice so pošiljale granato za granato. Partizanski topic jim je šel na živce. Kot gejzir se^je neprestano dvignila zemlja in grude so zasipale topničarje. Komisar prateče čete Jože Ja-komin je pogledal svoje topničarje. Tudi v njihovih očeli je bral: "Top moramo rešiti." Vedeli so, da jim noben partizan ne bo odpustil, če ga bodo tako sramotno prepustili sovražniku. Komisar je vzel s seboj tri naj-pogumnejše. Pričeli so se plaziti k topu. Prekrili so ga potem z vejami, dva sta se uprla v gumijasta kolesa, dva sta prijela za opornike in pričeli so ga potiskati s položaja. Svinčenke so se sikkjoče zapikovale okoli njih. Kadar je zaplahutala granata, so se prilepili k zemlji. Otrli so prst z obrazov in se plazili dalje. Po blatni, mlaku-žasti poti skozi trnjevo grmovje ,za kar bi rabil pešec četrt ure, so ga P9 treh urah privlekli na varno. Tam so vsi štirje blatni in prepoteni vstali, si pre-tegnili ude in vsak je ves srečen pobožal rešeni top. Rekli boste, da bi tako storil vsak topničar. Toda pomisliti morate, da je bil to naš — prvi top. Iz borb Šercerjeve brigade avgusta 1943 za Sela Šumberk Drugovi, napred u borbu! Mugbil Murtizanovič je bil musliman iz Makedonije. Borba za kruh ga je privedla k nam v Slovenijo. Vzljubil je naš svet in naše ljudi, tudi slovenščini se je že kar privadil. Človek bi mislil, da je pozabil na svojo Makedonijo. Kadar pa je v Kočevju, kjer je živel, slišal pesmi vojakov, — svojih rojakov iz Makedonije, je samo poslušal. Takrat je bil doma v Tetovem. Ne, Murtizanovič ni pozabil svoje Makedonije. Tako zelo jo je ljubil, da je zanjo šel v borbo s slovenskimi partizani proti nasilnemu tujcu. "Pa šta, nema Makedonije bez Jugoslavije, nema Jugoslavija bez Slovenije", je odgovoril vžakemu, ki ga je nagovoril, in oči pod visokim če lom in gostimi črnimi obrvmi so se mu zaiskrile. Ustnice so se mu raztegnile v tipičen južnjaš ki smeh: "Hajdmo, bračo Slo venci, hajdmo u boj!" In ni bilo juriša devete brigade brez hrabrega namestnika četnega politkomisarja muslimana Murtizanovica. Švabska divizija "Herman Goering" si je krčila pot po dolini Kolpe. Nemški topovi in Skočil je k padlfemu mitraljezcu, zgrabil njegovo strojnico in isto časno spustil v napadalce rafal. Prvi so popadali, drugi, ki so bili bolj odzadaj, so se potuhnili k tlom. Sovražnikovi juriši so se po navijali. Trdoglavi frici so se za ganjali, Murtizanovič pa jih je kosil. Toda vragov je bilo vedno več. Mine so besno sekale na naše položaje. Mnogo naših je padlo, Murtizanovič in še nekateri so z eno samo strojnico zadrževali sovražnika. Toda namestnik politkomisarja se je smehljal. Kdo mu more vzeti njegovo radost, ko se bori za Makedonijo? Kdo? Morda trdoglavi švabi iz divizije "Hermann Goering?" Sovraž nikova mina mu je skušala iztr gati smeh iz močnih počrnelih ustnic. Raztrgala mu je prsa Pa kakor v zasmeh, kakor, da je samo malo opraskan ni izpu stil iz rok mitraljeza. Strelja je, izpraznjeval okvir za okvirjem, z nasmehom, ki pa je že izražal silno bolečino. Iz raztr ganih prsi mu je prihajal slabo ten glas: "Za Makedoniju!" Municije mu je zmanjkovalo slabele. Toda še je zral toliko moči ,da je izstrelil naboje iz svoje pištole. Ni se mogel več dvigniti, le oči še vedno žive, so iskale okoli sebe predmet, ki bi ga lahko še pognal proti sovra gu. Našle so. Pod mrtvim mitra Ijezcem je zagledal dve bombi S težavo je stegnil roko in zgrabil jih je. Komandir, ki se je prebil do njega, da bi ga rešil, je videl le poslednji njegov nasmeh, po slednji jasen pogled, poslednj drget mišic na rokah, ko je za gnal proti bližnjemu švabu bombo. Roko v zadnjem zamahu je presekal rafal iz brzostrelke; omahnila je. Le z očmi je umirajoči Murtizanovič dopovedal komandirju, naj ga posluša. Nagnil je uho k njegovim ustnam in slišal je, zadnje besede: "Drugo, napred u borbu, za Makedoniju, za Slo-veniju!" Borbe IX. brigade pri Brodu na Kupi oktobra 1943 Poziv nacionalistov mladini* Amerike se odvija pod geslom krščanske u d a n o s t i verskih idealom. Dne 6. januarja 1944 je bila prirejena konvencija v Englewood Baptist Tabernacle, Englewood, blizu Denver, Colorado, katero je obiskalo 350 mladih ljudi in pastorjev iz krajev srednjega zahoda. Oblikovana je bila organizacija pod imenom "Christian Youth of America," a drugim krščanskim organizacijam mladine je bilo-naslovljeno povabilo, naj se 'strnejo v skupno fronto proti poplavi komunizma v deželi." To morda zveni precej nedolžno, toda le tako »dolgo, dokler ne slišite, da je Englewood Baptist Ta-aernacle cerkev Rev. Harvey Springerja in da je Kenneth Goff chairman te organizacije. Springer je znan kot cowboy-ski duhovnik in je znan hujskač Gerald L. K. Smithovega kova. Reynolds je leta 1943, ko je bil še predsednik senatnega komiteja za vojaške zadeve, postal naročnik bigotnega Springerje-vega lista "Wester Voice," ter je pisaril o visoki hvali, katero je dajala Mrs. Reynolds, rojena Evalyn Walsh McLean, tej publikaciji. Kenneth Goff je bivši komu- nist, ki je spremenil barvo leta 1939, ko je bilo videti, da je Hitlerjev fašizem morda boljša kupčuja. Goff se je nahajal v svetu ameriškega mladinskega kongresa v eksekutivi tedanje komunistične mladinske lige, ter je bil v dobi depresije eden prvakov sveta nezaposlenih. Od leta 1939 naprej pa je pisaril za Gerald L. K. Smithov list "The Cross and the Flag" in za druge slične liste in je često nastopal tudi kot govornik pred skupinami take vrste kot EarI Southardovi Citizens of America Committee v Chicagu, 111. ,Goff se je napotil v San Francisco, da ovira razvoj konference zedinjenih narodov. Justice" je bil prepovedan pf* I kot list Coughlina "Social M tiče," toda Terminiello temu nadaljuje širjenje ] onistične, ter zedinjenim i dom, delavstvu, črncem, ( in tujerodnim sovražno ; gando v nekem drugem listu- M 1 terega je imenoval "Crusad®^] in poleg tega še potom svoj« j 5 ganizacije, Union of ChrisM s Crusaders. Terminiello je v j 8 kih z Col. E. N. Sanctuaryr[ drugim obtožencem radi v ter z Agnes Bolt iz Clevelaji j ki razdeljuje "nacionalisti^""! 11 propagando. J z Takozvane "materinske sK v ne," ki izkoriščajo trpljefj®^| č na, katerih sinovi so bili u ^g L k U T si ali pa pohabljeni v vojni, jejo zdaj že v 22 mestih: pilil''i njimi v Clevelandu, O., delphiji, Pa., Washingtoi^^',.. C., Chicagu, 111., Detroitu. 1 Cincinnati ju. O., in Los -- .g lesu, Cal. Vse gredo za naci'^j lističnim geslom opozicije P | svetovnemu miru. ,.| V Detroitu, Mich., se E. Jefferson Ave., ki j® ^ kot "ženska bela hiša. Mrtev je predal povelje Ob prihodu v brigado je po stal mladi Skubec kurir pri šta-bu bataljona. Bil je vesten in zanesljiv in tovariši so mu rekli Skubček. Kmalu je napredoval za kurirja pri štabu brigade. Mnogo je prehodil, nikdar ni bil utrujen kot pač vsi kurirji. Bataljon je bil obkoljen in ga je bilo treba obvestiti. Tisto noč sta odšla že dva kurirja na pot s poveljem, naj se bataljon prebi-minometi so zasipavali z izstrel-'je na nove položaje. Oba sta se ki vsak meter grebena, na kar vrnila brez uspeha. terem je imel položaj tretji bataljon. Vrste naših borcev so se vedno bolj redčile, toda položaja niso zapustile. Murtizanovič je ležal prižet k tlom, da bi bil V štabu so postajali nervozni. Komandant je nestrpno gledal na uro. Pomikala se je že proti štirim. Kdor je bil vojak in še komandant povrhu, pozna ta ob- čim bolj zavarovan pred gra- čutek, ko se kazalci neizprosno natami in minamii Od časa do,pomikajo naprej, ko se približur lažilnih besed Židom. Tudi zagotovilo, da bodo vojni krivci kaznovani, je jgko zanimivo. Toda bolje bo počakati, da vidimo, ali bo zares poskrbljeno zato, da to pot nikdo od krivih ne uide. je trenutek odločitve in ti sediš v štabu brez moči. Zveze so pretrgane. In če veš, da je v nevarnosti cela enota, da je samo od enega pisma odvisno sto in več življenj, tedaj se nekaj v tebi pretrga In zmožen si storiti velike reči. Skubček je dremal v kotu na slami. Dosti ni spal. Luč ga je neprestano ščegetala po obrazu. Kadar je kdo vstopil se je zbudil in zopet zadremal. Ko se je vrnil drugi kurir, se je takoj dvignil, o tresel slamo s hlač in se takoj, opravil. "Tovariš komandant, grem jaz." Dali so mu pismo, kije celo noč romalo iz roke v roko, in stopil je v noč'. Na nebu so pričele ugašati prve zvezde. Na Gorjancih, čisto na vrhu, so se gozdovi že vijoličasto pobarvali. V globeli so mežikale luči iz Novega mesta. Pot je zavila v gozd. "Tu nekje morajo biti zasede," je pomislil in pričel hoditi po prstiR. Večkrat je prisluhnil. Nič. "Naprej, k bataljonu." Nenadoma je razločno začutil stopinje in še petanje. "Bataljon. Stražarji se pomenkujejo." Pripravil je brzo strelko in napravil še nekaj korakov. "Stoj. Kdo je?" se je razpršil njegov glas med bukvami. "Partizani." "Znaki?" Dobil je pravilen odgovor. Srce mu je zar igralo. Pomislil je na komandanta, ki najbrže prav ta trenutek zopet gleda na uro in zaupa vanj. Mcirda je pravkar rekel komisarju: "Skubček se bo prebil." Tedaj počijo streli in sence se zažene j o proti njemu. "Znake imajo, hudiči," in spustil je ra^ fal. Potem se je zagnal med nje, jih odrinil in stekel proti bataljonu. Najprej ga je zaskelelo v nogi. Tekel je dalje. Nato še v prsih.- V bataljonu so čuli streljanje. V minuti so bili vsi pokonci in nared. Ko so se udarili s švabo-branci in jih pognali v beg, so se prvi žarki vsuli čez Gorjance in obsijali Skubčlqp, ki je ležal V praproti. Poleg njega je ležalo okrvavljeno pismo. Komandant bataljona ga je prebral in takoj odredil premik po povelju. Blokada Novega mesta Gubčeva brigada maja 1944 V Detroitu, Mich., pričakujejo prvaki organizacije "United Sons of America," nov izrastek Ku-Klux-Klana, da se bosta Goff in Springer spojila z njimi Med tem pa se je Goffovemu krdelu že pridružila mladinska skupina Rev. Bob Parrove cerkve v tem mestu, ter poleg tega tudi druge skupine v Buffalo, N. Y."; Los Angeles, Cal., in drugih mestih,. Goff je oblikoval tudi poseben komite za razdeljevanje propagandnih pamfletov med dijaki v višjih šolah in med vojaki. Drugi pridigar sporov, ki se skriva za svojo duhovniško obleko je Rev. Gerald B. Winrod iz Wichita, Kans., ki še vedno izdaja svojo revijo "Defender,'' čeravno je obtožen upora. Leta 1935 sta Rev. Winrod in Rev. George D. Blomgren prepotovala Nemčijo. Winrod je osebno spoznal Hitlerja in druge prvake nacistične stranke in se je vrnil v Ameriko, da bi zagnal s polno paro propagando mržnje. Leta 1939 je takratni senator Reynolds čital enega govorov Winroda, tako da je prišel v kongresov record in pisal duhovnu, da "smatra, da mu je v veliko čast, da zamore opozoriti ameriško javnost na tako čudovito poslanico." Med drugimi ameriškimi duhovni, ki pridigajo nacionalisti^ čno vero mržnje na svojih gOr vorniških odrih in v svojih listih se nahajajo Rev. Jonathan Perkins, Los Angeles, Cal., Win-rodov bratranec, ter Rev. J. A. Levell, načelnik "Kingdom Fel-lowshipa," ki sta oba pomagala Gerald L. K. Smithu, da je mogel priti v San Francisco, - Cal. Morda še bolj pogubonosna pa je navzočnost dr. A. B. Rileya, predsednika pri Northwestern Theological Seminary and Bible Training School of Minneapolis, Minn. Ta šola je bila ustanovljena leta 1904 in nikakor ni drugovrstna institucija. Denarno je zdrava, ima od prilike 450 dijakov in morda 1,500 bivših dijakov, ki se nahajajo na vplivnih pozicijah po vsej deželi. V listu svoje šole, "Northwestern Pilot," se je pritožil dr. Riley, da velja "vsakdo, ki prijazno govori o najbolje informiranem katoliškem duhovnu Amerike— Father Coughlinu—ali, ki je kazal zanimanje za blesteče govore Mrs. Elizabeth Dilling—ki je obtožena upora—kot neameriško misleč človek." Riley je, v stikih z Winrodom, Springerjem in Smithom, in z Rev. W. D. Herrstromom iz Akrona, O., ki tudi marljivo dela za nacionaliste. Rev. Father Arthur Terminiello, Huntsville, Ala., eden najožjih Smithovih pristašev, si osebno prizadeva izpolniti mesto Father Coughlina. Njegov nasilno antisemitični list "Rural lepa hiša s 40 sobami, na ; " . ......... zbirajo sredi največjega ° ^ formalnih 'družbenih različne skupine, ki po^^P'« program Reynoldsa in ^ da bi se spojili v enotno strW ^ politično silo. Akoravno '? poslužujejo pred vsem rinske" organizacije, je ta obenem glavni stan na' cio;^ ^ stov v njihovem prizade^^^ ^ da bi pridobili zase tudi ^ bo tujerodcev, posebno baltskih in balkanskih h či( v ■ An V] kolikor obstoja mrznja u" jetske Rusije Dne 1. junija je bil ■■■' govornik na eni čajank dr- J y. zys Pakstas, 19 W. 44 St, York City. Ta gospod je telj za stike z javnostjo z® nega litvanskega reliefi' član našega National Funda. Med drugimi M žj ob tej priliki so bili: M. Sutter, Pontiac, čelnica tako zvanih .rffij American Mothers" Waters iz Washington^, Na sestanku Dies za un-American Activities ta 1942, iz katerega je bi ® ^ fej no izključena, je bila ters imenovana v Mrs. Veronica Brown, P"", nica društva "Crusading ers of Pennsylvania. Brown je poročala o obis terega je bila izvedla v stvu Mrs. Waters in Lulu ^ '|v^ ki je predstavnica Minneapolisu, Minn., ingtonskih ambasadah in Japonske. Ta obisk 3® den dva meseca pred vojne. Namen pa je bil. J® la Mrs. Brown, da se ^ "nemškega in japonskega sadorja, naj bosta z Zedinjenimi državami) , . „ „ OS® ne napovesta vojne. \ Dies Committee, ki jih šala, je zabeležila, da poskusile stopiti v zvezo ^ jf. a Departmentom, ali drugim ameriškim ^ L} stvom. Dva tedna pred družbo, je bil gost čaja^ thur Jacubowski, 3201 Ave., Hamtramck, Micb-' tajnik blagajne poljski lov, mogočne mladinske zacije. Ob tej priliki f Blanche Winters, na dao ja povabila kot domaČic^;,, goste v "ženski beli jif| drugi petek, predstaviiJ^j^gj(i^| ske zame jne vlade in P H i informacijskega centra^' ^ | katere litvanske, ukrainske prvake. tional Worker's League tudi povabila članom ® gj ob^' terih s,o bili nekateri radi udeležbe izgred^ črncem v Detroitu, t Najbolj pretkana sKih voditeljic med ( pa je najbrže Mrs. .p jv Van Hyning, Chicago-čelnica skupine "We, t ^ (Nadaljevanje na 4. .^vgusta, 1945 ENAKOPRAVNOST » 8TRAR 3 Imena rojakov v nemških taboriščih E. kurat Rev. Leonard mo - poslal par sezna- drui''"^^'^ slovenskih rojakov in ščih Ak nahajajo v tabori-baPh in Michen-Glad- Iineu Nemčiji slovai Bel' sam ^ slovenskih družin in ^ j"SO' „ ^ lagerju v "Oberkas-Nemčija, z družino, Krška Urešar Anton z družino, Ho ^oi^bar Franc z druži-2 vas; Hostnik Jožef ''č Md!^' dolina; Barko-čina družino, Brezje, ob-Slavico Glogovšek LazanJ Mala dolina; k dolini p f družino, Veli-Uo, , ' ^°zgaj Jožef z druži-Trojaj.-^ Naslednji do ske doh^e vsi iz Vipav- -^°^al Ante Črr všči Glešeič Alojz, Cr- Vel ivjn Podkraj; Koso- ko, A-jj' Zavadlav Stan- žef A. ; Stemberber Jo- Vid. ni^xx:. ^ IVo! Jazbei *ro8t B ^ Štefan, Crniče; Alojz Št. Vid: Pregelj 'i Aoggl, 'pava; Krapež Franc, J- *^1; Cerljevič Franc, i ^jz Gol; Baje "j Koren Tv ' ^"ičina Alojz, Col; 5, Podkraj; Baje Ivan, J Iv ' Anton, Podkraj; 1 MŠnie.TfT Kobal Franc, Jožef; Škofja 1.0- Vinko, 'j Vinko, p_J.^''enj8ko; Cerar Ja-S4Čui]j T Gorenjsko; Po-^ko; št. Vid, Gorenj- Ckrc '. ®-Sar Vladislav, Št. "lik Sober Valentin, ^toti p', ''®"jsko; Bibnikar Mirko *^1^' Gorenjsko; Kav-M ^ ^^avskg, Ajdovščina, Dol. Bistrica; Dolenc Mija, Vi- »d' ; Sv. '^3 i'" Kpiž Jožef, ,\ ^P- dolina; Vrtovšnik •* '■ ^ aružii zino. Jožef z družino. Dol pri Krš- ^'^ežicah; Otorepec Bevc%J°^' P- JGl- pri Liti^' Ce - pfi Kovač Andrej, Miler Ma- )- 1^*' Cerlclje ob ICr- Gorici j. Ajdovščina *!2^»:GblLY!*&*Tnako,I%nxl. n Golnik, Go- '' «Leopold iz Vitanje; dovec; Debeljak Maks in družina, Prelasko; Embreus Rok, Vidovec; Zibred Josip, Vidovec; Žižek Karol, Gornja Bistrica; Zagorc Štefan, Slavna Peč; Zrin| Franc, Murska Sobota; Zvonar Andrej, Vidovec; Jančar Vicef,i Rakovce; Jakupila Ivan, Raka;! Jordan Anton, Raka; JersLn Mi-j halj, Višnja gora; Kukanja Jožef, Mali diol; Krejačič družina, Brezje; Kopina Janez, Smečič; Kovačič Mihalj, Šmarje pri Jelšah, Celje; Krizman Štefan,I Gornji Sisnik; Kodric Angel, i Mali dol; Krav as Franc, Sv. j Križ; Kopašič Ivan, Vidovec; i Kapler Janez, Dolnji Apnenik;^! Likardo Petar, 'Istra; Leban Stanislav, Goriška; Legovič Petar, Istra; Leskvošek Ivan, Pil-štajn; Lovenjak Franc, Bakov-ci; Ljubičič Ivan, Pola; Mohor] Ivan in družina. Mrzla Vas;' Mernik Franc, Teharje; Mesarič Djuro, Cirkovljan; Merljak Ri-j hard, Volčja draga; Oštir Janez in družina. Kraška vas; Osoj-nik Franc in družiA, Bizeljsko;' Oblak Kari, Istra, Pirž Alojz,' Sp. Pijausko; Pirž Franc, Kal-| ce; Puc Franc, Col, Goriška; Pe-1 šec Ignac, Bukovci, Pešec Anton, Dobrna; Premelc Andrej! in družina, Bizeljsko; Pintarič August, Ivanovci; Prosen Rok, Istra; Prodan Silvian, Istra; Plahuta Josip, Kalobje; Podgor-nik Franc, Goriška; Pelikan Ignac in Franc, Goriška; Moravec Anton. Domžale; Rihter Zdav-ko, Istra; Rajzar Andrej, Roga-ševci; Ritosa Andjel, Istra; Re-bernik Ladislav, Lišično; Rado-lovic Anton, Višnjan; Ribarič Ivan, Istra; Smolica Ivan, Istra; Sinčič Roza in Marija; Sinožič | Ivan in Pavel, Istra; Sancin Karlo, Trst; Toplišek Janez, Celje; Toplek Mihalj, Senkovec; Turušek Viktor, Pilštajn; Umek Dragutin, Gorica; Fabijan Franc! in družina, Trbovlje; Filj Karlo, | Tolmin, Gorica; Ficko August, j Gor. Črnuše; Fleger Josip, Soti-na; Ficko Josip, Večeslavci; Ferlan Anton, Lokve; Hostar, Antonija, Raka; Hočevar Jo-han. Velika vas, Cigler Jakob in družina, Velika vas; Škrlec Amalija in Barbara, Brežice; Ščuka Anton, Škrbina; Šverko Ana, Istra; štefančič Viktor, Trst; Štok Alojz, Trst; Štefa-nec Franc, Tropuvce; škraba Andrej in žena, Ljubljana; Les-nikar Johan,* Pilštajn; Godnič Ernest, Ljubljana; Angreš Franc, Kozje; Kozlovič Andjel, Ivan, Bradniči; Fabijančič Dominik, Krško; Leskošek Anton, Pilštajn. Dodatni zapisnik slovenskih družin v istem taborišču. Neka-vič Anton, Viršta in šmarije pri tera teh imen so že vključena v zgornjem splošnem zapisniku. Ciglar Jakob, Leskovec Franc Bregane, Brežice; Galič Janez; Koren Marija, Zagorje ob Savi, Litija; Debeljak Maks; Sinko- Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO.'S lUii BASEMEKT I 5!^ S™'- ^kmurjg; štember- Švar. Kosovele, i Gabriel, Gabro- Ivan, Ptuj-, I^tra; Vuicič Ivan, Istra; Ba- A j_. _ _ ^ * Irx-M+'iA TDoiilc 'Zoomvia * R>*Qniin ei^'Kr'^vif^'Podgorica- lantič Paula, Zagorje; Bračun ^ Slutiti ' T_X.r TJr-- Slo Bos. Gradiš- v iz Jugoslav!-z»P'y( I9^g^*^'^^6n-Gladbach, 36^ m Jo %; Hn i J kamen, LjubijaJ::^^' Brežice; Franc Josip, Buč '.,i4k Sda* ® ^ Josip, Cerovec;'^^' Hrovat Florijan, Kozje; Ko Josi Ž' Kozj e; Andol- Jožef, Kozje;, Slovene Terezija, Šentvid; Slovene Viktor, Šentvid; Sitar Jožef in žena, Kamnik; Lekovšek Anton, Celje; Li-povšek Franc, Rakitovac; Lebe-ničnik Ferdinand in žena, Zagorje; Obres Jakob, Kozje, Planine '' ^rigjjjv■ Cerklje ob. f> ■ Davorin, Ljublja-i-^"ton, Kozje; Plevnik Anton, Al . ' VasK^- Krško isO/Hiu "šarijo b Trst; Ba- W Pola; Božič-i koče Jožef, Kozje; Kovacic Jo-I h*\ ' kam«„ T J. ,_i • ! zef. Brežice: Franc Josio. Buč- Ban Kozje; Planine Antonija, Kozje; Kladušek Johan, Pilštajn; Kla- ve','4v{.. '"ica- x/it-V V'L VI,,.: Vil LANT,inao«»^^ plaaes in New 800,000 gaUoo* ® month. Kupujte vojn^ u