POŠTNINA plačana v gotovin POSKMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Haroinina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v Inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predat 22. telet on 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie, Delavska zOortuca — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi, trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 119 • Maribor, sobota, dne 19. novembra 1938 e Leto XIII © Za zadostno starostno preskrbo delavcev Že ob uvedbi zakona o starostnem za-Var°vanju delavcev smo trdili, da smo Zadovoljni z novim zakonom, ki je sto-P*1 lani jeseni v veljavo, ker v načelu Poznava zavarovanje za starost, onemoglost in smrt ter delno podporo za sirote in vdove. Čim je zmagalo načelo, 1® logično, da se mora to zavarovanje Se izpopolniti tako, da bo opravičencem Podilo tako socialno eksistenco, kakr-s°o zasluži izžet delavec, ki je služil gospodarstvu, oziroma državi posredno 4(Uli 50 let. , Sedaj imamo izvedeno že pri nas pokojninsko zavarovanje za nameščence, ** le bilo enako potrebno, v celi državi. .v .*-• —« Če bi še vpoštevali, a onemogel, ostarel delavec navadno Potrebuje tudi tpjp pomoč, moramo priti Švedska socialna demokracija po svoji Sijajni zmagi pri občinskih volitvah Ako bi se bile to pot vršile tudi parlamentarne volitve, bi bila stranka pridobila 24 mandatov do uverjenja, d® starostna in onemog- iz- 1 Ml Viliju °stna preskrba potrebuje revizije, “olišanja. Nihče naših delavcev se ne bi upiral, 5e se prispevki za to zavarovanje zvi-Saio, ker so res prenizki za uspešno ^varovanje. Izpremeniti bi bilo treba tudi sedanje karenčne dobe, zlasti tudi Znižati starostno dobo, -• •» >•,, Važen je v našem socialnem zavaro-vanju moment, da se morajo vse naše s0cialne ustanove vzdrževati same .b kr«, " " ’ ' * 4 ‘ *“** Socialna za- v.^^daja ie sicer namenjena socialno Slbkim, toda, če ta socialno šibka plast more nositi tolikih bremen, da bi zadostovala socialnim potrebam teh plasti, Je dolžna socialna skupnost prevzeti del bremen, kpr jo te plasti hranijo in rede s svojim delom vse svoje življenje. Zahteva ni nenaravna, ie opravičena. uelavec ima pravico zahtevati, da se g& socialno zavaruje, ko je zdrav, ko ?e‘a, ko je bolan, ko oonesreči in tudi, ostara. Ne zadostuje načelno prizna-n'e delavskih pravic, ki he odgovarjajo Potrebam. r>bons ,. : ■ O utemeljenost?1 ?f4^ih zahtev ne mo-nihče dvomiti. Delavstvo tudi ne ?vomi o niih in se bo z vso vztrajnostjo “ožilo zanje tudi v bodoče. Pomen občinskih volitev, ki so se vr-šile na Švedskem 18. septembra t. 1., se izraža v ogromnem zanimanju volilcev in neverjetno visokem številu glasov, ki so bili oddani za švedsko socialno demokratično stranko. Ponavadi je zanimanje ža občinske volitve manjše kot pa za državnozborske. Na Švedskem je bilo to pot narobe.'Udeležba volilcev je bila večja kot 1. 1932. pri parlamentarnih volitvah. Takrat je socialna demokracija dobila 1,040.673 glasov, pri leto-šniih občinskih volitvah pa 1,305.771. Prav za prav bi morali primerjati rezultate letošnjih občinskih volitev z rezultati, ki so bili doseženi pri občinskih volitvah 1. 1934. Toda med tem je bila znižana starostna doba volilcev od 27 na 23 let. Sedaj je i za občinske volitve i za volitve v parlament ter senat predpisana enaka starostna doba. Število volilcev se je vsled tega zvišalo od 2,686.248 v 1. 1934. na 3,180.316 v 1. 1938. Vsega skupaj je bilo oddanih 2,579.000 glasov napram 2,493.731 v 1. 1932. in 2,917.622 v 1. 1936. (ko so bile volitve v parlament). Režultati treh volitev. Občinske volitve Volitve v parlament 1936 1. 1934. 1. 1938. Soc. demokrati 1,338.120 883.907 1,305.771 kmetje 418.840 279.174 316.990 konzervativci 512.781 508.781 463.758 liberalci 376.161 262.930 316.990 nar. socialisti 26.750 18.172 19.738 levi socialisti 127.832 83.147 48.963 komunisti 96.511 58.377 98.677 Socialni demokrati so povečali število mandatov v deželnih zborih za 127 in v občinskih svetih šestih večjih mest, ki tvorijo lastne deželne zbore za 27, torej skupno za 154 mandatov. Rezultati treh volitev v odstotkih. 1934 1936 1938 % % % Socialni demokrati 42.2 45.9 50.6 kmetje 13.3 14.3 12,6 Skupaj 55.5 60.2 63.2 konservativci 24.3 17.6 18.0 liberalci 12,5 12.9 12.3 levi socialisti 4.0 4.4 1.9 komunisti 2.8 3.3 3.8 nacionalni socialisti 0.9 0.7 0.8 44.5 38.9 38.8 Razdelitev mandatov v deželnih zbo rih nam kaže naslednjo sliko: Mandatov Pridobili Izgubili Socialni demokrati 636 7 — konservativci 194 — 84 kmetje 175 — 37 ljudska stranka (liber.) 127 7 ■ - levi socialisti 1 — 11 komunisti 15 6 — narodni socialisti — 2 Občinske volitve v glavnem mestu v Stockholmu. Soc. demokrati konservativci ljudska stranka levi socialisti komunisti nar. socialisti 138.905 63.271 38.395 11.155 12.346 6.593 |Kvit»t0v P'idnh’l 55 10 26 — 14 — 2 — 3 0 Itoubil iz tega, da so volilci obsodili njihovo skupno delo s socialno demokracijo. To bi bilo res samo tedaj, ako bi bili volilci, ki so poprej nekoč volili kmetijce, oddali svoje glasove za druge opozicio-nalne stranke. Primerjava glasov pa kaže, da so konservativci, računano na podlagi volilnih rezultatov iz 1. 1934., Volilci v taboru nazadnjaške opozicije z 1. 1936. so izgubili konzervativci okrog 50.000, liberalci pa okoli 60.000 glasoz. Vsekakor ima vlada za seboj ogromno večino naroda. — Za njo je glasovalo 1,631.625 volilcev, proti pa 780.749. — V 1. 1934. je bilo to razmerje 1,163.081 proti 771.681. Koliko mandatov bo na podlagi občinskih volitev odpadlo na socialno demokracijo v prvi zbornici, se bo skoro videlo. Socialni demokrati so pridobili nove. mandate v vseh okrožjih, razen v dveh občinah, kjer imajo že tako veliko večino, da je ni mogoče več povečati. Izgleda, da bo število mandatov socialnih demokratov v senatu naraslo za 12 do 15 in da bodo na ta način imeli večino. ‘ i • 2 — Ako bi se bile vršile istočasno z občinskimi volitvami tudi volitve v parla-0 . .. . ment, bi bila slika parlamenta ta-le: Socialna demokracija raznolaga tore) 93 socialnih demokratov, 13 kmetov, s 636 mandati napram 512 mandatom 13 liberalcev, 29 konzervativcev in 2 ostalih strank. j komunista; torej h? 1 Pricjp,hjj j, Socialni .'Četudi so kmetje, ki sodelujejo v vla- j demokrati 24 mandatov, enega pa kodi s socialnimi demokrati pri teh volit- munisti, izgubili pa bi liberalci 2, kop-vah, doživeli poraz, pa vendar ne sledi zervativci 12 in kmetje JI. Bolgarija se vrata k parlamentarizmu y sredo, dne 16. t. m. se je nova Kju-aeivanova vlada predstavila sobranju 'skupščini). Predsednik vlade je na seji Sobranja poročal o imenovanju novih Ministrov. , , V parlamentarnih'' in strankarskih yogih je zbudilo imenovanje ‘dveh po-&v'ancev v vlado zadovoljstvo ter prepri-Canje, da ič to imenovanje uvod k ',e-stavljanju1 bodočih vlad iz parlamentar-ae sredine1; Bolgarske svobodoliubne in demokratke stranke so v tem smislu vodile ,°1 in s tem bojem izvojevale * ** obljubljeno obnovitev **arlamentarne demokracije. ***d2arska za parlamentarno demokracijo ; Predsednik madžarske vlade Irnredv v torek govorjl v klubu vladne strap-e- Med drugim je rekel, da se mora Madžarskem brezpogoino ohraniti 0rlamentarni sistem- Madžarska brez I|amenta ne more biti. v govoril je tudi o agrarnem vprašanju, žab se m01#a neimovitim kmetom £°nito omogočiti zakup zemlie. h0 ?btika vlade bo nacionalistična ter izvajala politiko čistote plemena. l^Ončno ie še povedal, da se hoče pri-gr!fa4* Poljski, osi Rim—Berlin ter tudi Sim državam in Jugoslaviji. Angleško-italiJanskl sporazum Točno tri leta po uvedbi sankcij proti Italiji, ki jih je v glavnem izposlovala angleška diplomacija pod vodstvdm takratnega zunanjega ministra Ecbia, je stopil dne 16. t. m. v veljavo angleško-italijanski sporazum. Ta sporazum je bil koncipiran že letos v veliki noči in je stopil v veljavo sedaj, šele po sedmih mesecih »duhovnih« predpriprav. V angleški javnosti tak sporazum ni bil popularen, saj so se šele pred tednom oglasili profesorji in dijaki londonskih univerz pri predsedniku angleške vlade in mu priporočali, naj uveljavljenje sporazuma še odloži. Največ odpora je tako v Angliji kakor v Franciji proti sporazumu povzročalo italijansko zadržanje o Španiji. Da se oblaži ta odpor, je odpoklicala Italija pred kratkim 10.000 svojih legionarjev iz Španije in angleški ministrski predsednik je sedaj smatral, da ie napočil čas, ko se snorazum lahko izvede. V tem sporazumu ie določeno predvsem, da si tako Italija kakor Anglija priznavata posestno stanje v Sredozemskem morju in se obvežeta. dru* v* Inicijativa republikanske vlade se tudi ujema z načrti Chamberlaina, ki je že večkrat izjavljal, da želi čimprejšnjo likividacijo španske vojne ter je likvidacija stvar dogovora, ki se mora pričeti razpravljati o njem. Španska republikanska vlada si je pridobila v svetu ugled. Dr. Negrin, general Miajo, Prieto so trezni in resni politiki, fc: j;. ; i . k . - • - **»! »n,> t\ i I- *- Vlada je poslala vplivne politike v Pariz in Lon* don, v London zlasti tudi prijatelja angleške delavske stranke Bastero.. Upajmo, da bo intervencija uspela, da bo konec moritve in težkega obrekovanja španskega naroda. General Franco ne odpusti prostovoljcev Španski general Franco je izjavil, da se ne bo pogajal glede odpusta prostovoljcev, dokler ga ne priznajo države za vojskujočo se stranko. Politika umaknitve prostovoljcev iz Španije se je Izvršila na strani Franca samo deloma, Zato razumemo Chamberlainovo izjavo, češ, da je Španija ugodila angleški zahtevi, ko je »simbolično« odslovila pro- Ali sl te poravnal naročnino? Ako ia na, Izpolni svojo dolinoatl stovoljce. S tgfr. v* ».iMtti tstl*e*eiio j . e stopil v veljavo italijansko-angleški sporazum. O umiku španskih prostovoljcev Chamberlain je izjavil, da je Italija »simbolično« izvedla umik prostovoljcev, ko je poklicala 10.000 mož domov. Na to izjavo angleškega predsednika vlade in umik prostovoljcev je pa izjavil španski zunanji minister del Vayo, da je Italija še po umiku svojih prostovoljcev poslala Francu divizijo svojih »zelenih puščic«, katerih so republikanske čete prav zadnje dni ujele veliko število. Umik republikancev na levi breg Ebra Dne 16. novembra so se republikanske čete umaknile na levi breg reke Ebro. Ofenziva preko Ebra, ki so jo izvedle republikanske čete dne 24. julija, je napravila nacistom velike preglavice. Morali so opustiti svojo ofenzivo proti Valenciji in vreči vse svoje sile na Ebro, kjer so se v hudih bojih strahovito izčrpali. V zavesti, da ne bi vzdržali na svojih položajih preko zime, ako ne vržejo republikancev nazaj na levi breg reke, so zadnje tedne nacisti osredotočili vse svoje napade na ta del fronte in so za ceno ogromnih žrtev, ki gredo v desettisoče, končno dosegli, da so se republikanci v redu umaknili preko Ebra. B a* ■> Perotka pravi: »K.oncemkoncev lahko dela vsak sam s seiboj, kar hoče, magari da si odreže vrat. Cilj prebujenih vesti je v celoti jasen: Oni, ki sedaj najbolj zmerja čez stranke, bi očividno najraje ustanovil kako novo, kjer bi se zopet toplo vsedel. Ljudje, ki so nekdaj živeli od strankarstva, so sposobni danes trgovati s pr.otistran-karskim razpoloženjem. Čeprav govorijo ravno nasprotno tega, kar so še včeraj pridigali, se vendar delajo dosledne in delajo v jedru vedno isto: Hočejo pri tem dobro živeti.« Italijanski tisk se obširno bavi z uveljavljanjem angleško-italijanskega sporazuma in hvali modro politiko Mussolinija in Chamberlaina, ki je končno privedla do izvajanja tega važnega gospodarskega sporazuma. Nemško časopisje odobrava od prvega dj zadnjega korake in ukrepe, ki jih je vlada podvzela proti židovstvu. Zahteva, da se enkrat za vselej izločajo Židje iz gospodarskega življenja. Večina Židov bi se rada izselila iz Nemčije, a je malo takih, ki bi imeli potne liste, tudi ne smejo vzeti s seboj nobenega denarja in bi se znašli v tujini praznih rok. V nekem kraju ob francoski meji so Židje izkopali podzemski rov, skozi katerega so zbežali na Francosko. Nemške obmejne oblasti so pa rov odkrile in hišo, iz katere je vodil, zastražile. 12 trgovin britanskih državljanov je bilo P” zadnjih protižidovskih akcijah v Berlinu fa!’ dejanih. Britanska vlada ibo zahtevala odšk<^ nino. Na palači kardinala Faulhaberja so ra*!*® vse šipe v oknih. Na palači kardinala Faul’13' berja so dne 12. novembra nacistični de®ot‘ stranti razbili s kamenjem vse šipe v nk®*^ Policija je palačo zastražila. Velike tvornice Mannesmann v Heming«11* v Nemčiji so zgorele. Vzrok požara je neziMr'' V Danzingu so se izvršile hišne preiskal v 120 židovskih stanovanjih in je bilo večje St®* vilo Židov aretiranih. Proti Daladieru tudi bojevniki. Proti 32 dr kretom francoske vlade iso se sedaj oglasili ^ /bivši boljevniki, ki predstavljajo v Frattc'f močno gibanje. Pravijo, da ti dekreti ščiti)0 samo kapitaliste in truste. Toda, ker so l>r£’*1 njim socialisti, je »Slovenec« zanje. Francija ne bo odstopila kolonij. Francosk ministrski predsednik Daladier je izjavil, da vse vesti o odstopitvi nekaterih kolonij N®®' čiji brez vsake podlage Flandina je oplazil z zaušnicami. Francoski advokat je pod slavolokom zmage pričel ?rC’ pir s Flandinom po polaganju venca na grob1* neznanega vojaka v imenu demokratske stra#' ke. Advokat Renouvel je pristopil k bivšei*11 predsedniku Flandinu in ga po krajšem ra*' govoru Česni! nekajkrat. Posredovala je p<^*' cija. Na meji med Belgijo in Holandijo bosta državi zgradili taborišča za židovske begune* Stari Anglež Lloyd George je govoril po radi11 Amerikancem ter rekel, da je edini izhod, c< se hoče napraviti pravičen in trajen mir, če 5® skliče svetovno konferenco vseh velikih dov. Ta konferenca fcr. morala 'biti neodlvisB8 od vsakršnih izkušenj v preteklosti in /sak® ideologije. — Taka konferenca je po našetf mnenju danes nemogoča, ker gre za — impef1” listične ideologije, ne za miroljubna mednarod' na prava. Parlamentarne volitve v Angliji se bodo vef' jetno vršile že februarja meseca 1939. Amerika, Anglija in Francija se b.odo baje posvetovale, kam bi s tisoči židovskih beguB' cev iz Nemčije. Amerika sama bi jih sprejel* 40.000. Prigovarjala bo tudi južnoameriški!’1 državam, da jiih sprejmejo večje število. AngHi8 namerava tozadevno vplivati na svoje domini' one. Francija bi jih sprejela v svoje kolonija Podpisana je trgovinska pogodba med Ze' dinjenimi državami in Anglijo. Ta pogodb* zmači strnitev Anglije in Zedinjenih držav Severna Amerike na gospodarskem področji*' Obe državi obvladata 35 odstotkov sveiovfl® trgovine. Kanadske toverne letal so dobile od inile' ške vlade veliko naročilo za gradnjo no/i^ aerepolanov. Pogreba Kemala Atatiirka se bo udeležila tudi večja delegacija jugoslovanskih Muslina®' Afriška državica Liberija je izdala 2600 Židom dovoljenje za vselitev. Frederic Boutet: Skok v Seino Colette vse njegove prošnje niso ganile; preresno se je bila odločila — njena volja je bila močnejša od ljubezni. Sita je bila beraštva. »Ali veš, da je že pol enajstih«, mu je slednjič dejala. Poskočil je, kakor da bi ga bila strela oplazila. Pisarna!. .. Šef, gospod Du-pont je hudo strog predstojnik in na uradne ure pazi ko ris. »Zdaj moram pa brž zdoma. Kaj takšnega! . . . Toda, Colette, obljubi mi, da boš nocoj doma. Kaj ne da, ljubica? - .. Sai boš . . . prav za gotovo?« Nič ni odgovorila. Spet in spet jo je s povzdignjenimi rokami prosil. Ko ji je biio prosjačenja dovolj, mu je dejala, da bo prišla, samo da se ga vendar že odkriža. Andre je olajšano odšel, vendar ga ie moril nemir. V pisarno je prišel z veliko zamudo. Šef ga je nadrl, sporekel se je z njim, in popoldne — Andre še pošteno poobedoval ni — ga je klical gospod Duoont v pisarno. Gospod Dupont je bil rejen in dobrosrčen gospod. Samo mnogo si je domiš-Ijeval o svoji važnosti in zaradi tega je bil včasih preveč gospodovalen. Ko mu je bral kozje molitvice, je mislil Andre na Coletto in je popolnoma zmedeno odgovarjal. To je šefa tako ujezilo, da je Andreja vrgel iz pisarne in mu s prvim odpovedal. Odpoved službe, ki bi bila sicer Andreja popolnoma strla, ga v njegovi žalosti niti ganila ni. Mislil je samo na Coletto. Komaj je bilo uradnih ur konec, je stekel z utripajočim srcem, domov. In glej, Colette ni bilo nikjer. Vso svojo obleko in vse perilo je bila odnesla, na mizi mu je pa pustila pismo s sporočilom, da je med njima vsega za zmerom konec. Mladi mož se je bridko razjokal. Ni in ni mogel več ostati v tem stanovanju, ki se mu je zdelo brez Colette prazno in pusto. Odšel ie na cesto in pohajkoval iz ulice v ulico. Po glavi so se mu podile obupne misli. Stopil je v neko kavarno in spil na dušek kozarček likerja, še enega, še drugega, še tretjega ... Malo, prav malo mu je odleglo. Moral bi na večerjo, toda še spomnil se ni nanjo. Blodil je po ulicah zdaj sem, zdaj tja. Znočilo se je ... Niti zavedel se ni, ko je stopal po kamenitih stopnicah proti Seini. Stopal je ob kanalu in gledal v temno vodo, kjer so se zrcalile mestne luči. Nenadoma ga je preletela misel, da je toliko tisoč ljudi na svetu, ki se iz obupa ali iz nesrečne ljubezni sami ubijejo ... Ledeno mu je zagomazelo po hrbtu. Nikoli ne bi mogel iti sam v smrt, če bi bil še tisočkrat bolj žalosten, če bi bil še v večji zadregi, če bi ga tlačila še hujša revščina . .. Colette ga je zapustila. Hudo ga je to bolelo .. . Zdaj še službe ni imel... Da, da, žalostna bodočnost ga čaka, skrbi, tekanje od banke do banke, pomanjkanje ... Da bi se ubil... Ne, ne, nikoli! Nenadoma je zaslišal za seboj divji vrišč in žvižganje in videl je, da se podi nekaj temnega proti njemu Velik pes se je nenadoma zaletel vanj in Andre je v loku zletel čez ograjo v Seino. Tako se je prestrašil, da je pri priči omedlel... Temni valovi reke so ga odnesli s seboj. * Ko se*ie spet zavedel, je ležal na belo pogrnjeni postelji v neznani sobi. — Okrotf niega so stali ljudje in se spogledovali. Kakor v Polsnu je slišal, kako je nekdo dejal: »Da, prav natanko sem videl, kako je šel oo stopnicah k Seini, kako je korakal ob obrežju in nenadoma skočil v vodo.« Andre ni natanko razumel, kaj naj to pomeni. . . Zdelo se mu je, da ljudje mislijo, da je hotel iti v smrt. Hotel je govoriti, hotel je povedati dobrim ljudem resnico, toda sredi teh misli mu je šinila nova misel v glavo: ljudje mislijo, da sem se hotel sam soditi, prav, oa naj mislijo. Bom videl, kako si bo Colette očitala svojo nezvestobo, bom videl, kako bo gospod Dupont zijal, ko je pa zmerom zatrjeval, da je takšen človekoljub Ko so Andreja na policiji iznraševali, kaj ga je gnalo v ta obupni korak, je preprosto dejal: »Osebne skrbi in gospodarske težave,« Policijski komisar ga je silil, naj se mu priduši, da ne bo več počenjal takšnih neumnosti. Andr® mu je zatrdno obljubil, da bo opusti* sleherno misel na samomor. Dnevniki so natisnili v stolpcu »Ob' upanci« tri vrstice o Andrejevem sam£>' morilnem poskusu. In prva, ki je pr*' hitela k obupanemu Andreju, je bil® Colette, vsa obupana in objokana, vsa strta in skesana, prekipevajoča ljubeZr ni — in malo mogoče ponosna, ker si je domišljevala, da je ona junakinja te dra' me. Prisegla mu je, da mU bo ostala d° poslednjega diha zvesta, njemu, ki *o 1e tako ljubil, da se je hotel zaradi nle utopiti. Četrt ure kasneje je obiskal gosp0 koli več poskušal v plavanju po n°c Seini... , Ves hvaležen je mislil pri teh ob‘JI ,j bah na velikega psa, ki mu je zagoto ^ neskrbno življenje v bodočnosti m skaljeno ljubezensko srečo s Coletto- »Prosveta*' Zadnje vesti Knez-namestnik v London. Knez namestnik Pavel bo odpotoval v ponedeljek v London. Vest o njegovem potovanju smo objavili že v dveh Prejšnjih številkah našega lista. Dr. Ante Trumbic umrl. V Zagrebu je danes, dne 18. t. m. umrl dr. Ante Trumbič, član Jugoslovanskega odbora v tujini med svetovno 'Vojno in poznejši zunanji minister. Mož si je pridobil za Jugoslavijo velikih zaslug. Toscanini bo sprejel ameriško državljanstvo. Eden najslavnejših italijanskih komponistov svetovnega slovesa je izjavil dni, da bc sprejel ameriško državljanstvo, v znak protesta proti protiži-dcvskim ukrepom v Italiji. Toscanini je til že vedno v opoziciji proti italijanskemu režimu in zlasti ni hotel nikdar igrati fašistovske himne, radi česar je til celo dejansko napaden in pretepen. HRASTNIK VOLILNI SESTANKI V nedeljo, dne 20. novembra se bodo vršili ^olilni sestanki ob 3. uri na Pleskem v gostilni “urn in ob 5. uri v gostilni Božič v Praprotom. Pofoeajo ss. Malovrh Karel, župan i. dr. LITIJA Volilni sestanek v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne Se bo vršil v gostilni Franc Cerar (»Pri mostu«) volilni sestanek. Popoldne ob 3. uri pa v gostilni s 1. Spunt v Kresnicah. Na obeh zborovanjih poroča s. J. Arh, okrajni kandidat fla listi dr. V. Mačka. JESENICE Šeizdravnik Bratovske skladnice dr. Sclmab ob odpotoval v tem mesecu na Dunaj, kjer Prevzame menda vodstvo neke bolnice. Dr. Schwab je bil daljšo dobo na Jesenicah, kjer na eni strani vršil posle skladničnega zdravnika, na drugi strani pa je imel privatno praksa ter je zlasti slovel - kot sicer malo usmi-Jien, toda dober zobozdravnik. Razlogi za od-j'od na Dunaj so baje narodnostnega značaia. uasi so se mnogi pacijenti Bratovske skladbe jezili nanj zaradi predpisanih kapljic in Praškov, bo pustil na Jesenicah zadovoljive spomine. Na njegovem novem mestu naj se 'ma dobro in naj pazi, da mu mladina spet ne b° delala preglavic. . Vode primanjkuje na Jesenicah. Tudi v Savi 10 je malo. Ker pa potrebuje tovarna precej v°de, to ovira delo in podražju tovarni cene-n° Produkcijsko silo. .. Delavci pri KID precej praznujejo. Zlasti va-jiarne imajo kar naprej brezplačne dopuste. "ela se tri dni, pa spet počivajo tri dni, pa se spet dela in počiva itd. Zdaj na zimo hodi to delavstvu zelo v napotje. Izdatkov je bilo Jnogo, zaslužka pa malo. Baje je vzrok temu 'kino pomanjkanje naročil, delno pa želja, da Se enkrat skladišča in stare zaloge malo popravijo, da se bo potem lahko na novo priče- 0 bolj smotreno delati. > Londonska megla je legla nad našo dolino. od nedelje dalje je našo dolino povsem a^rila in niti vrhov gora ne vidimo. Ne vemo kod se je privlekla in kaj znači, prijetna • ■ ker je mrzla, da gre kar skozi kosti. Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in ?edeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob ■ • uri pop.) velefilm »Ta mara« z Vero Korene 'i1 Victorom Francenom V glavni vlogi. Med S°datki tudi kulturni film »Junaki zraka« in aratnountov zvočni tednik. KRANJ , Mraz, ki polagoma nastaja, zaključuje gradilo sezono. Številni stavbinski delavci bodo 'J. kratkem navezani edino na podporo s stra-JJ! Borze dela, v kolikor so do nje po zakonu .Ploh upravičeni. Od skromnega zaslužka čez ,e‘o nimajo kaj prihraniti, posebno ne sedaj, so se podražile vse življenjske potrebšči-be' Naša zahteva je, da naj letos ekspozitura 0rze dela hitrejše posluje, da ne bodo brez-Pselni čakali zopet na podporo 4 do 6 tednov va dneva prijave. Kako mučno, je to čakanje, ® Predvsem tisti, ki je brez vsakih sredstev Preživljanje. Tu se ne gre za nikako milo- 1 'Po, temveč za povrnitev onega, kar se de-^em na zaslužku odtrga. ^Novo »Prosvetno društvo«. V Dupljah So še-Pred kratkim ustanovili »Prosvetno dru- Volilni shodi Okraj Maribor levi breg: V nedeljo, dne 20. novembra s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v gostilni Liper v Selnici ob Dravi; v nedeljo, dne 20. novembra s pričetkom ob pol 14. uri v gostilni Šef na Sladkem vrhu; v torek, dne 22. novembra s pričetkom ob 19. uri v gostilni »Beli zajec« v Mariboru, Meljska cesta; v sredo, dne 23. novembra s pričetkom ob 19. uri v Gambrinovi dvorani v Mariboru; v četrtek, dne 24. novembra s pričetkom ob 19. uri v gostilni »Balkan« v Mariboru, Linhartova ulica; Govorili bodo kandidat s. dr. Rsis-man in namestnik s. Bahun ter s. Jelen in še drugi govorniki. Okraj Dravograd: Ribnica na Pohorju, v nedeljo, dne 20. novembra ob pol 9. uri dop. v gostilni Puhr. Na shodu bo poročal kandidat na listi dr. VI. Mačka za okraj Dravograd s. Eržen Viktor. Okraj desni breg. Vsled uradne prepovedi se ti-le shodi v prostorih gostilne Kren na Pobrežju. ne bodo vršili in sicer: V petek, dne 18. t. m. ob pol 19. uri v dvorani gostilne Grmek v Studencih pri Mariboru. V soboto, dne 19. t. m. ob pol 20. uri V nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v gostilni Magdič v Rušah in v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 16. uri v prostorih gostilne Urbanc Maksa v Sv. Lovrencu na Pohorju. LJUBLJANA Kreditno društvo Ljubljanske mestne hranilnice je te dni slavilo tridesetletnico obstoja. Zavod podpira Mestna hranilnica ljubljanska. Policiji je prijavil' »Slovenčev« urednik g. Anton Železnik, da je izgubil na Zaloški cesti, kjer biva, aktovko z važnimi zapiski spominov iz leta 1921. Aktovko je baje izgubil pri preselitvi iz Zaloške ceste v novo stanovanje. Trgovska industrijska in obrtna zbornica v Ljubljani je imela svojo plenarno sejo in je sklenila za 1. 1939 proračun v znesku din 3,790.142; Proračun je višji od lanskega za din 6883. Na zborovanju so razpravljali obširno o davčnih, •socialnih, prometnih in drugih vprašanjih. Naravno so se pritoževali proti socialnim dajatvam, na drugi strani pa tudi priznavali, da je potrebno dvigati konzum, če se hoče poživeti gospodarstvo. MARIBOR Stanovanjski problem Shod najemnikov, ki se je vršil v nedeljo, dne 13. novembra v Gambrinovi dvorani je bil slabo obiskan. S tem pa še ni rečeno, da ne postoja več stanovanjsko vprašanje. Nasprotno, to vprašanje je pereče in celo bolj kot je bilo pred dvajsetimi leti. Takrat je primanjkovalo stanovanj oziroma so bila v mnogih slučajih umetno zasedena, ampak z ozirom na zaščito niso bila predraga. Danes pa je položaj ta, da stanovanj — namreč ljudskih — še zmiraj primanjkuje. Mnoga stanovanja so slaba, nehigienična, za zdravje stanovalcev naravnost škodljiva. Vsa stanovanja, dobra in slaba, pa so predraga. Dokler je še bila zaščita, so bile najemnine vkljub slabim plačam znosljive. Danes pa so slučaji, da so kljub temu, da primanjkuje stanovanji, nekatera prazna, hi uiLa imiu. a, sta t....».-n » — > - •- •• Vzrok pomanjkanju stanovanj je v tem, ker se premalo gradi, a vzrok, da se premalo gradi je v tem, ker je obrestna mera za denar previsoka, na drugi strani pa so plače javnih in pri- vatnih uslužbencev in delavcev prenizke. Plače državnih uslužbencev ne odgovarjajo niti po valutnem razmerju plačam pred vojno, čeravno tudi tedanje niso bile sijajne. Valutno razmerje je okoli deset dinarjev za eno predvojno krono. Večina uslužbencev in to od najnižjih pa do najvišjih po položaju ne zasluži tega, kar so zaslužili pred vojno. In če bi tudi današnje plače in mezde bile valorizirane v razmerju 1:10, bi to še vedno ne odgovarjalo kupni vrednosti predvojnih plač, ampak bi jih bilo treba povišati v razmerju 1:15. Hišni posestniki pa se niso zmenili za plače oz. dohodke najemnikov, ampak so takoj po ukinitvi stanovanjske zaščite povišali najemnine ne desetkratno, temveč, izkoriščujoč' pomanjkanje stanovanj na eni ter nemoč najemnikov na drugi strani, 17 do 20 kratno. Jasno je, da delavci in vsi nižji uslužbenci ter srednje vrste uradniki teh najemnin ne zmorejo. V kolikor pa jih zmorejo, gre to na račun slabega življenja in zdravja njihovih družin. A. Bahun. CELJE Danes, v soboto uprizori v mestnem gledališču ob 20. uri celjska »Vzajemnost« čarobno igro »Lumpacij-vagabund«. Vabimo vse prijatelje gledališča, da posetijo predstavo in podpro delo dramatskega odseka. S posetom pokažite, da odobravate požrtvovalno delovanje naših diletantov. — V nedeljo, ob 16. uri se bo igra ponovila, na kar opozarjamo prijatelje iz bližnje in daljnje okolice. Tajništvo Krajevnega medstrokovnega odbora v Celju od sedaj naprej redno posluje in sicer dnevno od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure. Opozarjamo vse organizirano delavstvo, da se obrača v organizacijskih zadevah na tajništvo. Uprava »Delavske Politike« posluje dnevno dopoldne in popoldne v prostoru v »Delavski zbornici«. Mesarija in gostilna Rebeuscheg odklanja dosledno razobešenje plakatov »Vzajemnosti« za gledališke predstave. Vzroki nam niso znani. Mogoče, da se drži gesla »svoji k svojim«. Dobro, da znamo. Mi nismo in ne bomo nobenega nadlegovali, samo zapomnili si bomo za v bodoče.___________________________________ kino Dom - Celje 19. in 20. novembra: »CAPRICCIO«. 20., 21., 22. in 23. novembra: »LA PALOMA« (Leo Sle-zak). 24. in 25. novembra: »BULDOG DRU-MOND V NEVARNOSTI«. l'Vo«. n„, i;, --- v -• * nab iti SELNICA OB DRAVI UvS opoziciie v gostilni Liper. V zadnji »Delo ski Politiki« smo poročali, da se bo vršil nedeljo, dne 20. novembra ob pol 9. uri ],e lr?j si10cj nagjh kandidatov na listi združenj op0z>cije v gostilni Dopler. Vendar je last-hje te gostilne prepovedal, da bi se v v* hiši vršil kak shod. Radi tega smo prenov v gostilno Liper ob isti priliki. — bres.°ri'a bosta naša kandidata za Maribor levi V^k!' s- dr. Avg. Reisman in s. Adolf Jelen. \iri„,,rn° vse zavedne državljane, da se shoda cieze VUHRED . 5er"°,d, ki ga je nameraval imeti v soboto zve-vo»r,. 8- uri kandidat na Mačkovi listi za dra-^aia srez s> Eržen, je oblast prepove- Vedno počasi za nami. »Slovenec« počasi sprejema vse predloge socialistov, proti katerim se je nekoč poprej boril na življenje in smrt. Pred leti so predlagali socialisti uvedbo obvezne davščine za podpiranje brezposelnih. Na mestnem magistratu so ta predlog odklonili in tudi »Slovenec« se je z vso silo zagnal proti njemu. Letošnje leto je bil ta predlog sprejet. Utemeljil ga je »Slovenec« s točno istimi argumenti, kot so ga svoj čas utemeljevali socialistični občinski svetniki. Drugi tak predlog je bil predlog socialističnih občinskih svetnikov za ustanovitev mestne zastavljalnice. Tudi proti temu predlogu je nastopil »Slovenec«. Od tega je sedaj par let in — evo — v št. 266 »Slovenca« od 18. novembra čitamo celo razpravo o potrebi ustanovitve mestne zastavljalnice v Mariboru. Tako se časi spreminjajo. O novih telefonskih zvezah v Slovenskih goricah. Zadnji čas mnogo pišejo slovenski dnevniki in slavijo sedaj tega, pa zopet onega, ki si je baje pridobil zasluge, da je država podaljšala telefonske zveze po Slovenskih goricah. Država so seve davkoplačevalci .„ -■» - 1 si vsa ta dela opravlja narod s svojim delom potom svoje državne uprave. Pravkar poročajo, da bo podaljšana telefonska zveza od Sv. Jakoba proti Mariji Snežni, Sv. Juriju iob Ščavnici in Mali Nedelji. Mi ipa bi ob tej priliki povdarili resnično zaslugo skromnega človeka za tejefonsko zvezo v Slovenskih goricah iz predvojnega časa. Že davno pred vojsko je namreč izpeljal telefonsko zvezo iz Maribora k Sv. Jakoibu v Slovenskih goricah tamošnji učitelj Friderik Zinauer, sedanji ravnatelj »Ljudske samopomoči«, ki je v najtežavnejših razmerah na svoj riziko že skoro pred 30 leti poklonil Sv. Jakobu telefonsko zvezo s svetom. Prva dekliška meščanska šola na Slomškovem trgu je priredila minulo sredo roditeljski sestanek, ki je prav lepo uspel. Po sestanku so si roditelji ogledali razstavo ročnih del, ki kaže, da ravnateljstvo te šole polaga veliko pažnjo tudi na praktičen pouk, kar je treba toplo pozdraviti. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane priredi v soboto, dne 19. t. m. koncert v Unionski dvorani. Začetek ob 20. uri. Dražba zaplenjenega manufakturnega blaga. Dne 19. t. rh. ob 9. uri se bo vršila na tržnem prostoru na vogalu Strossmajerjeve in Smetanove ulice javna dražba 14 komadov zaplenjenega manufakturnega blaga in sicer 12 komadov po 3 m za moške obleke, 2 pa za ženske obleke. Kupci se vabijo s pripombo, da se natančnejši dražbeni pogoji razglasijo pred pričetkom dražbe na licu mesta. Nad 1800 litrov mošta so zaplenili nekemu kmetu iz Slovenskih .goric, ker je nasul v mošt kuhinjske soli, vrhu tega se bo moral še zagovarjati pred sodiščem. Smrtna nesreča v kamnolomu. V gramozni jami posestnika Ploja v Lastomercih pri Gornji Radgoni je plaz zasul 49-letnega delavca Alojza Škerleca. Sodelavci so ponesrečencu sicer takoj priskočili na pomoč, kljub temu pa niso mogli pravočasno rešiti Škerleca, marveč so izkopali izpod plaza mrtvo truplo ponesrečenega. Članstvo OUZD v Ljubljani v oktobru mesecu 1938. Povprečno število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani v oktobru mesecu 1938 je znašalo 102.839 zavarovancev. Lani v tem mesecu jih je bilo 2044 več. Med zavarovanci je bilo moških 66.267 in 36.572 ženskih. Bolnikov je bilo v tem mesecu 2663, kar pomeni neznatno boljše zdravstvo (0.10 odst.) kakor lani. Povprečna dnevna mezda je znašala din 25.50, to je, za din 1.18 več kakor lani v tem mesecu. Celokupna povprečna dnevna mezda je znašala din 2,622.301.20 ali 170.526.80 din več kakor lani. Nekoliko večja zaposlitev v jesenskem mesecu je bila letos zaradi razmeroma ugodnejšega vremena. Povprečna dnevna mezda še narašča, vendar vedno manj intenzivno. Or POBREŽJE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje: 19. in 20. nov. vesela opereta v nemškem jeziku »Vsaka žena ima tajno«. In Hartt Shonker. Sirite naS listi Iz Češkoslovaške Parlament in senat zborujeta. V četrtek sta se prvič po zadnjem prevratu zopet sestala češkoslovaški parlament in senat, ki jima je bil predložen nav zakon za včlenjenje v ustavo • o samostojni Slovaški. Slovaška bo v glavnem avtonomna, skupno s Čehi bo i«nela finance in vojaštvo in tudi nekaj prometnih zad«v. Predsednik vlade general Sirovy je podal vladno deklaracijo, ki je po v d a ril a ipotneibo d c>b rili od-nošajev z vsemi sosedi, zlasti z Nemčijo. Češkoslovaška pa bo tudi nadaljevala svojo staro prijateljstvo z Rjumunijo in z Jugoslavijo. Predsednik- izreka posebno zahvalo vojski, ki je v najtežji dobi izpolnila svoje težke naloge. Pri hodnji teden pa bo sklicana skupščina za izvolitev novega predsednika. Ena sama meščanska stranka na Češkem. Na Češkem so se združili vse meščanske stranke v eno samo stranko narodnega edinstva. V stranki so razen agrarcev in enega dela narodnih socialistov tudi ifašisti St^brnega in katoliška ljudska stranka monsignora Šrameka. Razpust vseh komunističnih organizacij. Po razpustu komunističnih organizacij je začela sedaj češkoslovaška vlada razpuščata tudi ostale kulturne, socialne, telovadne in podobne organizacije kot »Solidarnost«, Ligo za človeške pravice, Zvezo mladine itd. in najavila, da ne dovoljuje v bodoče nobenega pokreta, društva ali organizacijo, ki je imelo kakršnokoli zvezo s komunistično ideologijo. Tudi katoliška stranka se je razšla. Nova »Stranka narodnega edinstva« je že izdala svoj proglas na narod. V to novo stranko, ki naj prevzame odgovornost za vlado, so vstopili agrarci, narodna liga, obrtniki, narodni socialisti in tudi katoliška ljudska stranka, ki se je še nadalje obotavljala, pa je baje sedaj tudi likvidirala in vstopila v to vladno stranko, kateri bo stala nasproti edino »Narodna stranka delovnega ljudstva«. Srbobrvatska oddaja. Zadnji čas oddaja radio Praha II srtbohrvatska poročila ob 20,15 uri. Izgon čeških duhovnikov. Razen delavcev in inženjerjev iz rudnikov in uradov, so izgnali Poljaki iz zasedenga tešinskega ozemlja tudi vse češke duhovnike. Sedaj je celo bratislavski škof, pod katerega spadajo ti kraji, zahteval od Poljske, da pokliče nazaj izgnane duhovnike. Prostovoljen razid komunističnih telovadnih organizacij v ČSR. Komunistične telovadne organizacije v čSR, ki niso bile nikdar številne, so se sedaj prostovoljno razšle, S tem so prenehale zadnje telovadne organizacije na evropski celini, ki so bile začlanjene v rdeči športni internacionali v Moskvi. Češkoslovaška v zgodovinski teden. Češki ponedeljski dnevniki pišejo, da stopa Češkoslovaška z današnjim dnem v svoj novi zgodovinski teden. Iz Bratislave so prispeli 4 delegati slovaške ljudl&ke stranke, da se končno-veljavno pogodijo z zastopniki čeških strank o položaju Slovaške v novi ustavi. Ker bo nedvomno prišlo že začetkom tedlna do sporazuma, iho nato še za četrtek brzojavno sklican parlament in v petek bi se vršila volitev novega prezidenta. Napreduje tudi posvet stranke po združitvi v tej smeri, da bi se osnovale le dve stranki. Državna stranka, v katero bi vstopile vse dosedanje meščanske stranke in tudi češki narodni socialisti, a na drugi strani bi ostala le še stranka delovnega ljudstva, katero posebno pozdravlja tudi socialdemoknatična mladina. Vsak prijatelj svojega žepa bo obiskal ČEŠKI MAGAZIN, Maribor, Ulica 10. oktobra, prej nego bo kupil blago za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, železničarske uniforme itd. in se bo prepričal, da dobi najboljše blago po neverjetno nizkih cenah. Krojaške potrebščine. Prezident Roosevelt o preganjanju tidov Velikansko razburjenje v Ameriki. — »Ne morem verjeti, mogoče v 20. stoletju«. da je kaj takega »Reuter« poroča iz Washingtona 16. novembra: Prezident Roosevelt je imel z zastopniki tiska sledeči govor: »Ne morem verjeti, da se more kaj takega, kot je nemška protižidovska kampanja, dogoditi še v 20. stoletju ljudske civilizacije. Poročila, ki so prišla v zadnjih dneh iz Nemčije, so globoko užalila javno mneje Združenih držav. Podobna poročila, najsi bi prišla iz rekel, težko verjamem, da se morejo vršiti takšne stvari v 20. stoletju. Državni tajnik je naročil našemu berlinskemu veleposlaniku, da se mora takoj vrniti in napraviti poročilo, da se morem z njim posvetovati. Ta odredba se je izvršila na moj ukaz, ker hočem imeti iz prvega vira celoten pregled položaja v Nemčiji. Veleposlanik bo zapustil Berlin v sredo.« Kakor poročajo, je prišel medtem kateregakoli konca sveta, bi morala ameriški poslanik Wilson iz Berlina ha vzbuditi podobno razburjenje v vseh Spotu v Ameriko že v Pariz in se tam vrstah ameriškega naroda. Kot sem že' zglasil tudi pri nemškem poslanik.u jUo*. \ t>lS/ . • ■ Stare modrosti Machiavelli, kt?je živelatored več nego 400 leti, je v svdjih spism pokazal zakone in moči, ki gibljejo politično življenje. Njegova dognanja drže še danes — dokaz, da se .človeška narava ni mnogo poboljšala. Njegovo življenje in delo je še vedno predmet raziskovanj in novih odkritij. Tako je nedavno izdal obširno knjigo o njem norveški pisatelj Kinck, Naj navedemo nekaj zanimivosti iz njej Ko je bil Machiavelli v službi florentinske republike, so ga poslali tudi na francoski dvoj:, da tam poizve, kako so stvari, in cU. doseže sporazum s francoskim kraljestvom- Machiavelli je tudi osebno bil vedno za zvezo s Francijo. Kljub temu je kritično gledal na Francoze in poslal o njih Florentincem takole poročilo: »So prej predrzni kakor posebno pametni. — Ne brigajo se za to, kaj se o njih piše ali govori. — Trpe bolj za pohlepom po denarju kakor po krvi. — Radodarni so samo v besedah. — Če so naprošeni za kako uslugo, najprej premislijo, koliko jim bo koristilo, če izkažejo uslugo. — V sreči so prevzetni. — Razpoloženje se pri njih rado hitro menja.« O zgodovini človeške družbe je zapisal: »Zgodovina je naša učiteljica v živ- Razpis volitev v Pokojninski zavod Sedanjemu upravnemu odboru Pokojninskega zavoda za nameščence je potekla dne 14. nov. t. 1. njegova 5 letna upravna doba in po predpisih zakona se morajo razpisati nove volitve. Volitve razpiše 'predsednik P. Z. in sicer za delegate na oibčni zbor, katerih se izvoli toliko, da pride na vsakih 250 zavarovancev po 1 delegat. Ti delegatje tvorijo potem občni zbor, ki izvoli zopet iz svoje srede člane uipravnega odbora (12 po številu), rentne komisije itd. Kakor so za vsako ustanovo volitve važen mejnik, tako je tudi za volitve v Pokojninski; [ kapital zavod treba zainteresirati članstvo tega zavoda, . , . . . j i . . čimboljše obrestuje, o njegovem delovanju m razvoju cim j ljala svoje poslanstvo, potem je pri pokojni®' skem zavodu zastaviti par vprašanj, na katerik odgovor naj nudi članstvu možnost presoje d°' sedanjega delovanja ustanove. Vprašanja bi bila naslednja; 1. Kako zbira zavod prispevke (premije). Ak ni prevelikih zaostankov iin kako vrši iztirj®' valmo sluižbo, da se pritegnejo v članstvo reS vsi, ki so po zakonu dolžni biti pri zavod* včlanjeni oz. zavarovani. 2. Kako nalaga zavod po prispevkih abri#! da je čim varnejše naložen in da W ljudje zagovarjali nevtralnost florentinske republike, je meihil Machiavelli: »Nevtralnost je neumnost. Kajti nevtralnost ne prinaša nikdar korist — to se pravi, če si v takih razmerah, da si manj močen kakor vsaka odr nasprotujočih sil in če je tvoja držaya med o-zemlji obeh. Re<čem vam: tisti, ki se zadrži nevtralno, bo osovražen po tistem, ki zmaga. Niti iz primerov, s katerimi sem imel sam opraviti, niti iz primero^, ki sem jih študiral, nisem videl, da bi bila nevtralnost kdaj dobra. Nasprptno — vedno je bila poguba, ker z nevtralnostjo zanesljivo izgubiš. Kajti od obeh nasprotnih strank je vedno ena, ki je mnenja, da moraš deliti z njo usodo bodisi radi dobrot, ki si jih dobil od nje, ali radi starega prijateljstva — in te bo zasovražila, če se ji ne pridružiš. — Druga stran te bo pa zaničevala, ker vidi, da si plašen in neodločen — in prej ali slej ti bodo povedali, da si nekoristen, tako, da te bo vsak zmagovalec brezobzirno ponižal.« O Machiavelliju radi trde, da je učil najbolj neznačajno politiko, ki jo radi tega imenujejo »makiavelistično«. To je pa napačno. Saj je Machiavelli za svoje ideale veliko pretrpel — v pre- da bo boljše poučeno. Predvsem se je treba zavedati važnosti zavoda za njegovo članstvo, saj je bil ustanovljen zato, da zbere potreben kapital, s katerim naj izplačuje svojemu članstvu starostno rento, kadar bodo vsled starosti izločeni iz gospodarskega procesa ali pa predčasno vsled trajne obolelosti in invalidnosti. Zavod ;pa ima še eno, in to jako pomembno vlogo. Z zbiranjem starostne rente je zbra! zavod ve8 sto milijonsko premoženje in postal s tem v^Ž^pf’ narodno gospodarski činitelj v našem gospodarstvu. Če naj ^Jjjžijo volitv,^. .presoji, kako je do-tična ustanova, ki je voJitve razpisala, oprav- 3. Kako se je zavedal zavod svoje narodni)' gospodarske misije in vplival, da iz gospoda?-stva vzeti kapital potom prispevkov, na najbolj' ši način zdfiet oploduje narodno 'gospodarstvo potom svoje kreditne, investicijske “iti stavben® politike. , .j, Volitve bi-jie dos^gle,(s.vojega namena, če to ne razjasnilfet.teh vpnašanj in če bi članstv® ne dobilo nanje izčrpnega odgovora. K.okkof je na nas ležeče in v naši moči, bomo stori!* vse, da dobi tako članstvo, kakor tudi ostal* interesirana javnost priliko in podatke, da se bo dosedanje delovanje zavoda do dobra oce' nilo in napravili tudi za bodočnost čim korist' nejši sklepi. ESMOt *) ___l#VV J& sacusca Nevarnost pravdanja. Neki kmet iz celjske okolice, ki je imel posestvo, se je zapletel s svojimi sosedi v razne mejne spore. Iz teh sporov so mu nastali stroški pri odvetnikih, ki jih ni plačal, čeprav niti niso bili posebno visoki. Kmet je namreč trdil, da so ga ti stroški po krivem zadeli in da zaradi tega zanje ne odgovarja. Tako se je zgodilo, da je eden izmed odvetnikov pognal za neplačane stroške kmetovo posestvo na dražbo. Ko se je že uvedlo dražbeno postopanje, ta še vedno ni hotel ničesar slišati o plačilu, ampak trdil, da nič ne dolguje, pisaril razne vloge na sodišče in se branil s tem, da ni hotel podpisati nobene vročilnice, ki so mu iprihajale od sodišča. Dražba je šla seveda svojo ipot, kmalu so se pridružili tudi ostali upniki in raztegnila se je od moževe polovice tudi na ženino polovico posestva. Medtem ko kmet ni hotel ničesar razumeti, so se iz dneva v dan kopičili novi „Samouprava“ piše ... Glavni organ JRZ v Beogradu pravi ni«^ drugim v članku »Opasna igra«; »da je Medani* vlada na liniji demokracij-e-in- najširših narod' nih svoboščini tei* “>&aljč, opozicija p®' zabi na mejo ter v svoji akciji pričenja og?®' žati državne in narodne interese, tedaj mor® priti do sankcij, do porabe zakona, da se pr*' preči anarhija in kaos ter da se ohranijo on® velike pridobitve in zdravi temelji, na kateri^ počiva narodna država.« »Samouprava« govori potem o intrigah i® lažeh ter pravi, da je tako delovanje huiše oJ veleizdaje itd. O tem samo obveščamo našo javnost ... <> izvršilni stroški, izvršila se je cenitev in vse gnanstvo SO ga poslali in na natezalnici druge Ipriprave na dražbo in lepega dne so kmetu in njegovi ženi posestvo iprodali. Kako so ga mučili, pa niso izsilili iz njega besedice priznanja. Machiavelli ni ozna- Ijenju. Kajti na svetu so vedno prebivali njal nobenega makiavelizma, temveč je ljudje, ki so si ostali enaki v svojih na- o politiki in človeški družbi napisal jambih in strasteh; vedno so živeli taki, mo tisto, kar je res, vzel je ljudi, kakr-ki so ukazovali, in taki, ki so ubogali šni so. Kakor je zapisal v »Vladarju«; — in med tistimi, ki so ubogali, so bili . »Zato imenujemo tega darežljivca taki, ki so radi ubogali, in taki, ki niso radi u^ajj, ali sp, %% celo uprli.« Ko ^^j&ljj^si^jjm^sta živela v neprestanih jqih' razprtijah, ki so %„v vedno večjo anarhijo, je zapisal: »Vse to zlo izvira iz slabosti voditeljev; kajti tisti, ki res nekaj razumejo, ne poslušajo vsakega — toda nesreča je v tem, da vsi mislijo, da nekaj razumejo, nihče pa še ni doslej vstal, ki bi se odlikoval tako po sposobnosti kakor po sreči, da bi se umaknili s svojih mest nesposobnejži.« Ko so se teple med seboj razne tedanje »velesile« za premoč in so razni onega pa skopuha; enega radodarneža, drugega grabljivca; enega okrutneža, drugega usmiljenega, enega verolomna-ža, drugega zvestega; enega mehkuž* neža in malodušnega, drugega neupogljivega in srčnega; enega človekoljub* nega, drugega ošabnega; ene^njpahojjr neža, drugega zdržljivega; telasiod1-kritega, onega zvitega; tega itrdosrč-neža, onega lahkomiselnega itd. Moj namen^j,e. napisati za tistega, ki kaj razume, nekaj koristnega. Zato sc mi zdi pravilneje, pokazati,resnico, kakršna je, in ne, kakršna živi v domišljiji.« Popravki s. dr. Relsmana v ljubljanskih In zagrebških listih O pravdi dolnjelendavskega sodnika dr. Umnika proti odvetniku dr. Avg. Reismanu so poslali iz mariborske redakcije »Slovenca« čislo skrivljena poročila, ne samo v svoja ljubljanska glasila »Slovenca« in »Slovenski dom«, ampak tudi v zagrebški »Morgenblatt« in v »Novosti«, ki imata obadva za mariborske novice dopisnika tudi v redakciji »Slovenca«. Vsi ti štirje dnevniki, »Slovenec«, »Slovenski dom«, »Morgenblatt« in »Novosti« pa so morali te dni objaviti sledeči ipopravek dr. Reis-mana: »Ni res, da sem bil pred okrajnim sodiščem v Dolnji Lendavi obsojen na 20 dni zapora, ampak je res, da sem bil obsojen na 20 dni strogega zapora in 4000 din ter v izvršitev pogojne kazni 10 dni zapora in din 1000. Ni res, da sem izgubil v Dolnji Lendavi bagatelno razpravo, ampak je res, da nisem izgubil v Dolnji Lendavi nobena razprave, posebno ne bagatelne, res je, da sem le zastopal strojnika Bencika proti madžarski grofici Zichv v tožbi radi mesečne plače din 1200 in da je grofica Zichv ta znesek po vloženi tožbi takoj plačala pred razpravo^ a sodišče je potem zavrnilo le Bencikov zahtevek na plačilo stroškov, ker ob izstopu ni hotel podpisati izjave. Ni res, da sem v prizivu silovito napadal sodnika, ampak je res, da nisem sodnika v prizivu niti najmanj napa- del. Ni res, da je dr. Umnik zaradi tega predlagal, naj se dr. Reisman kaznuje zaradi prestopka zoper čast, ampak je res, da je sodnik dir. Umnik predlagal proti meni kazenski pregon zaradi prestopka zoper čast radi tega, ker sem ga v novi pravdi strojnika Bencika in kurjača Černija proti grofici Zichy zaradi plačila nespameten je bil kmet, se vidi iz tega, da je bilo posestvo v dražbenem postopanju cenjeno na 87.000 din in da je po plačilu vseih upnikov ostalo obema še vedno 43.000 din. Dražba Posestva nikakor ni bila nujna in bi ga bil kmet prav lahko rešil, če bi bil o pravem času s privoljenjem upnikov odprodal par parcel ter poplačal dolgove. Tako pa ga je njegova trma pripravila ob naj večji del premoženja. Sedaj, j ko se na stvari ne da ničesar več spremeniti, j hodi revež, ki se šteje še vedno za edinega1 pravega lastnika prodanega posestva, okrog sodišč in odvetnikov in hoče tožiti zaradi baje..-storjenih krivic na odškodnino, ki naj bi znašala po njegovem par stotisoč dinarjev. — Išče izgubljeno pravico/ Pletene jopice perilo, nogavice, roka* vice za Zenske, moik* in otroke dobite najce^ nejle v novi trgoviftf Vida,Maribor Koroika cesta itev.10 — -111 f -1, i. f i *enn nin PottcbttjeteidŠzaslužItelOOGDin fajUU Ulil mesečno doma.— Postranski za* služek. Dopisi .Anos1, Maribor,Orožnova 6. I Delavski pravni svetovalec Potna podpora za brezposelne (Ljubljana) Vprašanje; Moja sestra se je pred kratkim zglasila kot brezposelna služkinja pri ljubljanski Borzi dela in tamkaj zaprosila za brezposelno podporo za vožnjo v Beograd, kjer je imela službo. Kljub prvotni obljubi pa podpore ni dobila, češ, da ni sredstev, tako da se je morala denar izposoditi in odpeljati v Beograd na lastne stroške. Ali ima pravico zahtevati vrnitev potnine od Borze dela? Odgovor: Potna podpora se mora podeljevati vsem nezaposlenim delavcem in delavkam, ako izpolnjujejo določene zakonite pogoje; za takšne pogoje se smatra okolnost, da je do-tični že najmanj 3 dni brez posla in prijavljen pristojni upravi za posredovanje dela ter da mu v domačem kraju ni mogoče najti zaposlitve; nadalje okolnosti, da so v kakem drugem kraju že našli delo, ali je zelo verjetno, da ga bodo našli in da ne zmorejo potnih stro nadurnega dela, kjer pravdi še tečeta, odklonil škoy Ur da tu(H delodajalec ni dolžan nositi z ozirom na prvo pravdo Bencika zaradi me- sečne plače iz razloga pristranosti v smislu S 17 zakonika o c. p. p. Ni res, da bom sedaj moral odsedeti 30 dni v zaporu, ampak je res, da Kom rnoral odsedeti 30 dni v zaporu le tedaj, če bi postala pravomočna sodba, proti kateri sem vložil priziv na okrožno sodišče v Murski Soboti. Dr. Avg. Reisman,« Mariborski redakciji je ta popravek kar sapo zaprl. »Slovenec« ni vedel nato drugega, kakor da je baje »vesel« dr. Reismanovega popravka, da ni obsojen samo na 20, ampak na 30 dni, »Slovenski dom« pa sploh ni prišel več k sapi. Gospodje so se zopet enkrat vrezali. Domišljali so si, kako bo sedaj dr. Reismana sram, da je bil obsojen v zapor, ko je branil ubogega delavca pred madžarsko grofico, — pa nič takega, ampak še sam pove več, kakor »Slovenec« in še celo v Zagrebu so morali prinesti take popravke. teh potnih stroškov. Poleg tega pa pravi zakon, da potne podpore, kolikor se ne poravnajo po sklepu upravnega odbora Borze dela iz izrednih dohodkov, ne smejo presegati 5 odst. kredita, določenega ob proračunu za podpore nezaposlenih delavcev. Ako so Vaši sestri torej zavrnili potno podporo iz razloga, češ, da ni sredstev, to se pra-vi, da je tozadevni kredit že izčrpan, in ta 'Utemeljitev ustreza resnici, se ne bo dalo nič napraviti. Pa tudi sicer ne govori zakon nikjer o povračilu potnih str0' škov, tudi če bi bila podpora nepravilno o&' klonjena. Vprašanje; Na polju sem imel posejano ai^°' Pred kratkim so imeli lovci lov in so mi s sV0' jimi psi ajdo močno pohodili. Ob tej priliki )e neki lovec ranil s strelom mojega psa, ki _se je nahaja! pri meni na njivi. Ali lahko toŽ^J,* dotične lovce na odškodnino? Odgovor: O škodi, napravljeni po lovu po divjačini, razpravlja do višine 1000 din °d' škodninsko sodišče, ki se mora ustanoviti P” vsaki občini. O višji škodi razpravlja red* sodišče. Oškodovanec pa mora povračilo škod®' ki ne presega din 1000, zahtevati pismeno ® ustno na zapisnik pri pristojni občini teko.^ 8. dni, odkar je izvedel za škodo, toda flaI^ kasneje tekom 6. mesecev, odkar je škoda stala. Ako ste torej ta rok zamudili, šk-oo®1 manjše od 1000 din ne morete več uveljavi • Za morebitno višjo škodo pa lahko vložite to bo pri rednem sodišču. Lovski lastniki in * kupniki in lovsko -osebje, imajo pravico v sv jem lovišču ubijati pse, ki pohajajo po j°vlS Prepovedano je po tujem lovišču voditi. iP® ^ razen po javni poti, in je le izjemoma ljeno pastirjem večjih čred voditi pastirske V Psa torej niste smeli voditi s seboj na ni* . izven javnega pota in zato ne morete zante za njegovo poškodbo nikakršno odškodnin Ženski plašči J. Preac Največja izbira Za kenserci) izdal* tn urtfal* Mtll Jelen v Marlbtrn. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. t Maribora, predstavitell Viktor Erien v Marihoru. Maribor Glavni trg &