J. P a u I i n
Kegljači-ropotači
Nastopili  so kegljači, fantje mladi, ropotači, zaigrali igro zdravo za veselje in zabavo.
Tonček je umetnik pravi, keglje z deske vse pospravi! A kako pri tem ravna — ?aj pove vam pesem ta.
Prav  široko  se  postavi in pošteno se pripravi; meri ostro, kam bo šlo, da čtm vcč na tleh jih bo.
Ali meril bi na kralja, da se mi po tteh povalja in  odnese štuporamo 5 sabo kmeta tn pa damo?«
No, kegljačem pa vse to je predolgo trajalo. Pa so Tončka napodjli, za prvenstvo se borili.
Krogta pade na nog6 ~ Tonfka  zaboli  motfn6f Vendar v dir se zaleti, kroglo krepko zavali.
Pa v počep globok spusti se, s krogto v roki zaleti se, se premtsii pravočasno, žaka in ugiba glasno:
»Koga bi na piko  vzel? Ali bi kar vencek snel? Morda v luknjo krogla gre, toda v plsnko — to pa ne!
Krogla teče prav lepo, Tonček gleda, kaj da bo. Vse razbutjeno menca, vsak nspet je, kar se dL.
Krogla vrže — vseh devet! Tonček, radostno razgret, pa zapleše prav  zares pravi abesinski pies. Zbor kegljačev pa prizoa: *>To je res! Kdor zna, pa znaf«
87