PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenepi Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 90 (13.028)
Trst, nedelja, 24. aprila 1988
Mladini na srce
NEVA LUKEŠ
Smo pred 25. aprilom, ko se vsako leto s številnimi slovesnostmi in spominskimi svečanostmi spomnimo začetkov odporništva v Italiji in vsesplošne vstaje italijanskega ljudstva proti nacifašizmu. Smo pa tudi pred 27. aprilom, ki je pomenil pred 47 leti začetek Osvobodilne fronte - fronte, ki je tedaj zajela ves slovenski narod v odločnem boju ' proti okupatorju, v boju za svoj obstanek, v boju za svobodo, mir, za zmago proti mračnjaškim silam, ki so nas hotele zbrisati s sveta in nas hotele uničiti, zatreti, zasužnjiti. Prav tu v naših krajih je OF pridobila prve somišljenike; prav tu v naših krajih so stopili v njene vrste mladi, pa tudi vsi tisti, ki so že okusili grozote fašizma in so vedeli, da je edina pot in rešitev le v končni zmagi nad nacifašizmom.
Za vse, ki so doživljali fašizem in okusili grozote vojne, internacij, zaporov, nacističnih taborišč - za vse, ki so v tistih časih stopili v oborožen upor Proti okupatorju, stopili v ilegalo in s svojim aktivističnim delom pomagali Partizanskim borcem v tem izrednem težkem in tveganem boju, za vse te so ysakoletne proslave in spominske svečanosti trenutki, ko se spomnijo preteklosti, ko se spomnijo vseh, ki so v tem boju padli, ko se spomnijo idealov, ki so jih v tistih nelahkih časih vodili, bodrili in jim vlivali upanje, da bo že prišel tudi dan svobode in miru v svetu.
Kaj pa mladi? Kako pa ti občutijo Vse te svečanosti? Smo res prepričani, ba jim pomenijo to, kar pomenijo tisočem in tisočem preživelih zadnje voj-ne, da jim potrjujejo pravilnost takrat-blh izbir in odločitev, da razumejo po-bren tolikšnega števila žrtev?
Takoj po vojni rojene generacije so boma, včasih tudi v šoli, še slišale govoriti o tem, kaj je pomenil fašizem, kaj nacizem in zakaj je moralo v smrt ba stotisoče, milijone ljudi. Vedeli so tudi, da sta bila nacizem in fašizem s koncem vojne premagana.
Kasnejši rodovi so se znašli že v po-Vsem drugačnih časih, tako oddaljenih od tistega direktnega spopada svobodoljubnih ljudi z barbarstvom fašistič-bih in nacističnih ideologij, a tako bli-2u dogodkom, ki so pričali in še priča-1°' da so mračnjaške sile še na delu, da ?1 nrogoče govoriti o miru, dokler je Se toliko narodov na svetu, ki se borilo za svojo svobodo in obstoj, tako da f1 ie težko zamišljati pravično družbo, f1 ne pozna več nasilja, zatiranja, iz-oriščanja malih narodov, teptanja na-®1 0 svobodi, bratstvu in potrebe po burnem sožitju.
Ali so bili v zmoti pred tolikimi leti 81 tisti, ki so se odločali za boj proti ^bcifašizmu? Če bi odgovorili pritrdil-°' potem bi mi danes zatajili pomen sy°bodilnega boja in naše padle.
„ Se 80 tako našim mladim današnje bčanosti in proslave le datumi, ki jih
sicer ti že
vseh
Poznajo, a so njihovimi miselnos-tako odmaknjeni, je to krivda bas, ki smo mislili, da je dovolj
^ agati, da je dovolj deklarirati svojo jit-. 0^ratičnost in svojo napredno po-n lbb° opredeljenost. Nismo pa dovolj za u0m° P°veclali mladim, da so ideali, odi - ere 80 tudi takratni mladi v n 0ceb boj, še danes živi, polno ve-Zanni' Bodočnost mladih je lahko vena 9 -na mir' svobodo, demokracijo, lbrih^)0^0Vanje v80!1' velikih in maj-Za t' na sP°štovanje tudi naših pravic. bor..® ideale se je pred 47 leti začel ibp | tudi naš slovenski narod, za te bo|ale .8° padali in umirali naši naj-Jsi sinovi, očetje, matere in hčere. rat resbičitev teh idealov tudi s tok-d0ii1Iru Proslavami zahtevamo; to smo namni tistim, ki so padli, to smo dolžni spom^86,111 ' tudi svetu. Slovesnosti in ciic. 1?s'ce svečanosti naj služijo temu hišn a i Padli, tudi s svojo žrtvijo uokončno dosegli.
Danes in jutri številne slovesnosti °b. 25. aprilu
NA 7. in 10. STRANI
Konferenca ZKS se je končala po dveh dneh plodnih razprav
Slovenski komunisti plebiscitarno podprli politične izbire CK ZKS
Socialistična družba pomeni demokratično, tehnološko napredno, ekonomsko uspešno, ekološko humano in socialno spodbudno ter v svet odprto slovensko in jugoslovansko skupnost
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — Včeraj se je s čestitko, ki jo je ob bližnjem prazniku Osvobodilne fronte in 1. maja izrekel sekretar predsedstva Miloš Prosenc, _zaključila dvodnevna konferenca slovenskih komunistov. Če jo je vodstvo organizacije sklicalo zato, da bi ugotovilo, ali članstvo stoji za naprednimi in za obstoječi socializem v svetu v marsičem novimi idejami, je gotovoda zadovoljno z enodušno podporo, ki jo je dobilo in ki je na trenutke že mejila na evforijo, Tako je na zaključnem plenarnem zasedanju za govorniški oder stopil delegat Miroslav Podpečan in rekel: »Želel bi najprej izraziti vtise s te konference, ki so taki, da imam občutek, da naš centralni komite postaja vse bolj naš, predvsem pa je naš tovariš predsednik Milan Kučan.«
V novem duhu socialistična samoupravna inovativna družba pomeni demokratično, tehnološko napredno, ekonomsko uspešno, ekološko humano in socialno spodbudno ter v svet odprto slovensko in jugoslovansko skupnost. To so zapisali slovenski komunisti v dokumente, ki so jih včeraj sprejeli. Za doseganje tega cilja naj bi se komunisti osredotočili na »vpeljavo celovitega trga kot enega ključnih sredstev izhoda iz gospodarske krize in zdravega gospodarjenja, to je trga blaga in storitev, kapitala, specifičnega trga delovne sile, socialističnega podjetništva, znanja in inovacij«. Na prestrukturiranje družbe, da bi nadoknadili »zaostanke pri znanstvenih, tehnoloških, proizvodnih, trgovskih, informacijskih in civilizacijskih povezavah z Evropo in svetom«. Na poenostavitev zakonov, ki bi naj odprli prostor za vstop na trg novim, predvsem majhnim podjetjem. Na indikativno planiranje gospodarske politike. Na hitrejši razvoj zaostajajočih in manj razvitih območij,pred-
vsem s finančnim spodbujanjem prostorske gibljivosti znanja.
Pomemben je poudarek, po katerem »zveza komunistov izhaja iz zgodovinske legitimnosti nestrankarskega pluralizma samoupravnih interesov in iz takega socialnega sistema, ki upošteva tudi manjšinska stališča in vrednosti«. In znotraj tega so se komunisti obvezali, da bodo podprli »tudi razvoj funkcij varovanja interesov manjšin, zlasti varstva posebnih pravic in urejanja vsakdanjih, majhnih vprašanj ljudi na neformalen način«. Komunisti bodo v prenovi'socialistične zveze podprli razvoj »nestrankarske pluralne političnosti«.
Komunisti bodo še dali pobudo, »da se razčisti odnos SR Slovenije in SFR Jugoslavije do problemov obmejnih območij, posebej carinskih in industrijskih con«.
Izpostavljajo se še tri zgodovinske zahteve: komunisti se zavzemajo za neposredne volitve, za odpravo političnih verbalnih deliktov in za ukinitev smrtne kazni.
Senat odobril zaupnico vladi Ciriaca De Mite
RIM — Tudi senatna skupščina je včeraj dopoldne izglasovala zaupnico vladnemu kabinetu, ki mu predseduje demokristjanski sekretar Ciriaco De Mita. Vlado so podprli senatorji petstrankarske večine in predstavniki Južnotirolske ljudske stranke, vsi ostali pa so glasovali proti.
Atentat terjal 50 žetev, 85 oseb pa je bilo ranjenih
V Tripolisu eksplodiral avto nabit s trotilom
TRIPOLIS — V mestnem središču, v neposredni bližini zelenjavnega trga, je včeraj zjutraj eksplodiral mercedes, ki so ga neznanci napolnili s 150 kilogrami trotila.
Eksplozija je povzročila ogromno razdejanja (na sliki AP) in visoko število žrtev. Petdeset oseb je izgubilo življenje, 85 pa jih je bilo ranjenih, preiskovalci so prepričani, da bo število žrtev še naraslo. Ko se je mercedes raztrščil je bilo na ulicah polno prometa, še posebno zaradi praznovanja ramadana, eksplozija pa je bila izredno močna, saj se je pod avtomobilom odprl globok jašek, vnel se je požar, šest trgovin je bilo popolnoma uničenih, veliko gmotne škode pa so utrpeli bližnji stanovanjski bloki.
Po včerajšnjem atentatu - najhujšem v zadnjih treh letih - je postalo stanje v Libanonu še bolj kočljivo, v Tripolisu, ki je pod sirsko policijsko in vojaško kontrolo, pa je nevarnost še večja.
Velik
izziv
BOGO SAMSA
Izziv, velik izziv! To je lahko osnovno geslo, pa tudi zaključek konference slovenskih komunistov. Po vsem svetu je socializem v krizi, partije na oblasti iščejo nove poti, perestrojke in podobno. Povsod pa je tudi skupna značilnost, da ni jasnih perspektiv, predvsem pa ni onega novega zagona, ki bi stvari temeljito preokrenil.
Slovenski komunisti so začrtali novo in originalno pot, ki temelji na ohranjanju osnovnih značilnosti socializma toda ob istočasni gradnji in doslednem izvajanju demokracije, tržnih zakonitosti in torej gospodarskega razvoja. Velik izziv smo dejali in lahko bi ga zgodovinsko vzporejali z iznajdbo Osvobodilne fronte, ki je bila genialna slovenska formula vsesplošnega odpora in povezovanja celotnega naroda v osvobodilnem boju. Ta formula in ustvarjalna oblika boja je dobila svetovne razsežnosti.
Nismo preskromni, ko primerjamo osnovne smernice razvoja s takratnimi časi. V zaključkih konference beremo izredno zanimive nove stvari. Nekatera omenjamo že v današnjem poročilu, podrobneje se bomo k njim še povrnili. Kot najvažnejše pa naj navedemo samo osnovni cilj socialistične samoupravne in inovativne družbe, ki pomeni »demokratično, tehnološko napredno, ekonomsko uspešno, ekološko humano in socialno spodbudno ter v svet odprto slovensko in jugoslovansko skupnost.«
Ta osnovna usmeritev je doživela na konferenci izredno, plebiscitarno podporo. O osnovnih vprašanjih res ni zmede.
Ta stališča pa so tudi izredno odjeknila v celotnem jugoslovanskem prostoru. Konferenco je spremljalo skoro tristo jugoslovanskih novinarjev in ocena njihovih poročil, je pozitivna, češ objektivno so poročali.
Zanimiv pa je tudi drugi podatek: dopoldansko plenarno zasedanje je otvoril Milan Prosenc, ki je med drugim povedal, da je na konferenci govorilo 147 delegatov in takoj nato predal besedo predstavniku Zveze komunistov Jugoslavije Kolj Široki. Delegati so ga sprejeli z izredno toplim, bučnim aplavzom. Vedeli so zakaj: Kolj Široka je Albanec in torej tudi pripadnik malega naroda, ki
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sodelovanje med našo deželo in SR Hrvaško
NA 3. STRANI
□ □ □
Pri Štandrežu zaplenili tristo konic za granate
NA 11. STRANI
Košarka: jugoslovansko prvenstvo
Ljubljančani izgubili Jugoplastika finalist
□ □ □
Košarka: danes v B-2 ligi
Jadran v Montebelluni
□ □ □
Odbojka: v moški C-2 ligi
Enajsta zaporedna zmaga goriške 01ympie
NA 14. STRANI
Posebna pozornost za izjave o deželah s posebnim statutom
Senatorji iz naše dežele o programu De Mitove vlade
RIM — De Mitov vladni program in njegove programske izjave so naletele tudi v senatni zbornici na velik odmev. Med senatorji naše dežele pa je zlasti vzbudil pozornost poudarek, ki ga je predsednik De Mita namenil problematiki dežel s posebnim statutom in v tem okviru reševanju vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini ter jezikov in kultur manjših narodnostnih skupnosti in ne nazadnje zakonu o mednarodnem sodelovanju v obmejnih krajih. Potem ko smo že zapisali daljši razgovor s slovenskim senatorjem Stojanom Spetičem, smo o vladnem programu in predsednikovi programski izjavi pred poslansko zbornico, zlasti o točkah, ki zadevajo našo deželo, zbrali mnenja še nekaterih drugih senatorjev iz Furlanije-Julijske krajine.
Za goriškega komunističnega senatorja Nerea Battella je De Mitov programski dokument poskus drugačnega pristopa k reševanju politične krize. »To odpira zanimivo prehodno fazo oblikovanja neke nove politično-inštitucionalne ureditve,« meni Battello. »Petstrankarski sistem je že za nami. Odpira se večji manevrski prostor za politično soočanje. Sedaj je treba le ukrepati. Kar zadeva našo stranko si bomo prizadevali, da bi ta prehodna faza res pomenila pomemben korak naprej in ne nazaj. Neko drugačno občutljivost in tudi večji pogum je čutiti tudi v odsnosu do naše dežele in zlasti v odnosu do slovenske in drugih manjšin. Rekel bi celo, da je De Mita pokazal, v kako ozkih tirnicah poteka politična razprava v Trstu o vprašanjih manjšine. Ta problem mora zadobiti vsedržavne razsežnosti, treba mu je dati širino, ki je v naših krajih nima. Bližnje volitve bodo v tem pogledu pomembna preizkušnja. Upati je vsekakor, da se bodo predstavnikova zagotovila končno uresničila. Morda smo tokrat le na pravi poti.«
Zelo pozitivna je ocena demokristjanskega senatorja Paola Micolinija, ki je bil izvoljen v čedajskem okraju. Presenetila ga je globina De Mitovih izjav, širina njihove politične in kulturne vsebine in odprtost za dialog tudi s tistimi, ki imajo drugačna stališča. »Predsednikova pripravljenost na soočenje tudi z opozicijo je prišla v njegovi repliki v senatu še bolj do izraza kot med govorom v poslanski zbornici. Njegove obveze za Furlanijo-Julijsko krajino ter za ovrednotenje njenega posebnega statuta so tudi sad dogo-
vora med političnimi silami na deželni ravni. De Mita je poudaril, da je naša dežela v osrčju Evrope in to je povedal pred celo državo. Kar zadeva valorizacijo manjšinskih jezikov in kultur in kar zadeva zaščitni zakon za Slovence pa je hotel predsednik De Mita izpričati vso svojo občutljivost. Tega vprašanja ne sme pogojevati skrb za peščico volilnih glasov, temveč resna politika, uprta v prihodnost. Politika, ki ne sme sloneti na čustvenosti, temveč na razmišljanju in razmišljanje nas vodi k prepričanju, da je treba priznati različne vrednote, kulture in manjšine. To je predvsem znak velike omike. Kar zadeva zakon o obmejnih območjih pa smo še vedno pred oprtim vprašanjem. Upajmo, da bo zakon omejen na našo deželo. Mi si bomo prizadevali, da se ne bo razširil tudi na druge dežele.«
Za videmskega socialističnega senatorja in podtajnika za sodstvo Franca Castiglioneja je zelo piomenljivo, da je De Mita v svoji programski izjavi, v kateri je skušal odgovoriti na razne kritike na račun vladnega programa, postavil tudi problem zaščite slovenske manjšine, kar pomeni, da se je treba tega vprašanja sedaj hitro lotiti. »V splošnem pa je glavna značilnost De Mitovih programskih izjav v prizadevanju,« pravi Castiglione, »da bi vzpostavil boljše odnose tudi z vladnimi opozicijami. Glede zakona o obmejnih območjih pa je naloga vlade, da premakne položaj z mrtve točke, na kateri je obtičal ožji odbor, potem ko je bilo rečeno, da zakonski osnutek ni povsem v skladu z določili Evropske gospodaske skupnosti. Vsekakor mora zakon ohraniti značaj specifičnosti in služiti za pomoč obmejnim krajem.«
Za mnenje o De Mitovem programu in izjavah smo zaprosili tudi tržaškega socialističnega senatorja Arduina Agnellija, ki pa je pikro odvrnil, da se o takšnem programu, kot ga je predstavil De Mita, ne splača izgubljati besed. »Dejstvo, da De Mita ni obravnaval velikih gospodarskih vprašanj in ni omenil na primer razprodaje tržaške jeklarske industrije ter problema Lloyda, je v popolnem neskladju z mojo kulturno vizijo,« je dejal Agnelli, »in to je kriv sedanji politični okvir. Blagor Camberju, ki je lahko povedal vse tisto, kar je povedal v poslanski zbornici.«
DUŠAN KALC
Craxijevi predlogi za stvarno rešitev bližnjevzhodne krize
RIM — Evropa se mora čimprej odločno zavzeti za pravično in miroljubno rešitev bližnjevzhodnega vprašanja in prevzeti samostojno pobudo o vprašanju arabskih ozemelj, ki jih že več kot 20 let ilegalno zaseda Izrael. To je na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtal socialistični tajnik Craxi, ki predlaga, naj evropska skupnost, v pričakovanju mirovnega sporazuma, vsaj za 5 let prevzame suverenost nad temi ozemlji. Craxijev predlog je sprožil ostre polemike v vladni večini in naletel na odobravanje komunističnega tajnika Natte.
Palestinski narod je zatiran narod in ima zato vso pravico, da se upre okupatorju, je dejal voditelj PSI, po mnenju katerega bi lahko zgoraj omenjeni predlog prisilil Izrael, da prične resno razmišljati o usodi zasedenih arabskih ozemelj. Treba bo čimprej nekaj narediti, je pristavil Craxi, ki je mnenja, da je treba Izraelu na vsak način zajamčiti varnost, kar pomeni, da mora PLO priznati njegov obstoj.
Precej navdušen nad tem Craxije-vim predlogom je zunanji minister Andreotti, ki se že več let zavzema za obojestransko priznanje med PLO in
Izraelom. Proti Craxiju pa so že nastopili liberalci in zlasti republikanci. Posebno oster je bil glede tega republikanski sekretar La Malfa, socialisti pa so mu včeraj odgovorili milo za drago. Vodstvo PSI računa, da bo predlog socialističnega liderja naletel na pozornost tudi med izraelskimi političnimi silami, posebno med laburisti, s katerimi italijanski socialisti že vrsto let vzdržujejo prijateljske stike in politične odnose v okviru socialistične internacionale. O tem Craxijevem predlogu pa se bo moral izreči tudi ministrski predsednik De Mita.	G. R.
Confindustria dokaj spravljiva do vlade
»Ideološki manifest« Confindustrie, ki smo ga napovedali v prilogi Gospodarstvo, ni tako napadalen, kot je bilo v napovedih. Na dvodnevnem »maksizasedanju« velein-dustrijcev v Neaplju, o katerem so pravili, da bo pokazalo, kdo je bolj močan — tovarnarji, ekonomisti ali politiki — so zasebni podjetniki v nasprotju s predvidevanji in dosedanjimi izkustvi v odnosih med Državo in kapitalom uporabili nenavadno blago besedišče. Od vlade niso zahtevali odpovedi neposrednemu poseganju v proizvodne dejavnosti po filozofiji Adama Smitha, temveč so predlagali »premirje med industrijo in politiko«. Še več: zavzeli so se za tvorno dogovarjanje in sporazumno delovanje za to, da bi italijansko gospodarstvo »bolje funkcioniralo«.
Ob tem se je seveda najbolj oddahnil De Mita, saj ni naključje, da je Confindustria sklicala ta posvet prav v dneh, ko je njegova vlada čakala na zaupnico v parlamentu. Industrijski mogotci Agnelli, Gardini in Lucchini so jasno povedali, da mora ostati gospodarstvo »mešano«, da si ga torej ne sme lastiti ne Država ne zasebnik, marveč morata ta dva sodelovati, drugače ne bo zaželjenega pro-speha. Agnelli: »Pomesti moramo z leitmotivom, da zasebna industrija veliko velja, javna pa malo, obenem pa se je treba iznebiti ideološke sugestije o gospodarstvu v državni režiji, ki je še močno prisotna v enem delu političnega aparata in ki predstavlja eno od zaprek na poti do uveljavitve pravila o izmeničnosti (»alternanza«) v našem demokratičnem sistemu.« Šef torinskega Fiata je med raznim, kar danes v Italiji ni v redu, omenil storitve, ni pa kritiziral le tistih v javni, temveč tudi one v zasebni režiji. In privatizacije? »Zelo pogosto sploh niso nujne, zadostovala bi že liberalizacija.«
Gardini: »Vloga industrijcev bi morala biti v tem, da osnujejo operativne predloge, ki bi jih preverili z rimsko vlado in pristojnimi dejavniki EGS.« Predsednik Montedi-sona je označil spor o »javnem in privatnem« kot sad toge politične miselnosti: »Podjetje, pa naj ga vodi kdor koli, Država ali zasebnik, mora brez vsakega pritiska od koder koli zasledovati strategijo mednarodnega zadiha.« Naj bo industrijsko podjetje polprivatno ali poldržavno? »Ne, važno je le, da je moderno in učinkovito.« Predsednik Confindustrie Lucchini, ki ga bo maja nasledil Sergio Pininfarina, se je ravno tako zavzel za enoten nastop industrijcev in javnih upraviteljev, da Italija uspešno prestane preizkušnjo, ki ji jo nalagata leto 1992 in družbeno vrenje.
Omenili smo De Mito. Ker je bil zadržan v Senatu, je poslal Lucchiniju pismo, v katerem med drugim načelno soglaša s tezami Confindustrie, pripominja pa: »Vlada mora vladati po določenih pravilih. V osrčje Evrope nam ne bo pomagalo zgolj oslanjanje na spontanost tržnih dogajanj.«	D. G.
Vlado Klemenčič o konferenci ZKS
LJUBLJANA — Po zaključku konference slovenskih komunistov se je manjša skupina dopisnikov, med katerimi je bil tudi dopisnik Primorskega dnevnika, pogovarjala s članom predsedstva slovenskih komunistov Vladom Klemenčičem.
Po njegovih besedah je bila konferenca pomembna za preverbo zaupanja vodstvu, ki se je pred dvema letoma, ko je nastopilo, srečevalo z velikimi dvomi. Zdaj je nova smer v delovanju slovenskih komunistov potrjena, čeprav v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji še vedno poteka boj med dvema konceptoma socializma. Na eni strani je besedno priseganje na samoupravljanje in dejansko administrativno upravljanje z družbo, na drugi, novi strani pa odpiranje v svet, osvobajanje tržnega gospodarstva, dejansko in ne formalno samoupravljanje in inovativna družba. Vlado Klemenčič je prepričan, da bo nova smer zmagala v celi Jugoslaviji, kar naj bi se pokazalo na prihodnji konferenci jugoslo-vanksih komunistov, ki bo predvidoma v maju. V to ga prepričujejo tako nadaljevanje gospodarske krize, podobni pogledi večine jugoslovanskega gospodarstva, kot tudi podobnost jugoslovanskih premišljanj s tistimi, ki se pojavljajo v drugih socialističnih državah (Kitajska, Sovjetska zveza).
Vlado Klemenčič je še povedal, da je jasno izražena volja po reformah, pred katerimi Jugoslavija stoji. Po novem bo dovoljeno vse, kar ne bo izrecno prepovedano. Meja bo socialistični karakter proizvodnih odnosov, ki ga določa lastnina delavca ne le nad delovno silo, temveč tudi njegov položaj samoupravljalca, nosilca znanja in tudi lastnine.	v.
• Velik izziv
NADALJEVANJE S 1. STRANI
se bori z izrednimi težavami, njegov govor pa je bil prežet z iskanjem novega, z odprtostjo in veliko simpatijo za vse novo in zanimivo, kar se dogaja v slovenskem prostoru.
Toda na isti slovenski konferenci ni bilo predstavnikov srbskih, makedonskih in črnogorskih komunistov, kar govori o zanimivem in zgovornem razmerju sil, ki se ustvarja v Jugoslaviji in kar je treba izpopolniti s podatkom, da pa je beograjska Politika o konferenci obširno in objektivno poročala.
Skupnost jugoslovanskih narodov je očitno zanimiv in razgiban družbeni pojav, heterogen, obremenjen z vsemi notranjimi pa tudi zgodovinskimi nasprotji, pa vendar odprt in kljub krizi v polni dinamiki življenjskega razvoja.
Za preureditev
• v • v v	•
m čiščenje stanovanja vam svetujemo:
PODGORNIKfrC.
STROJI,
SISTEMI in ČISTILA
na visoki tehnološki ravni za čiščenje steklenih površin in tal
TRST - Ul. Udine 12 - Tel.: 416472
Zastopnik TASKI za Furlanijo - Julijsko krajino
TASKI
hoiLccn,
TRST - Bazoviška 92 Tel. 55-443 - 54-680
PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, PRIVATNA NAROČILA
UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333
GRADNJE
POPRAVILA
VZDRŽEVANJA
POŽARNA VARNOST smH(TW8i.i. TEHNOLOŠKE INŠTALACIJ SLvooov«* PROJEKTIRANJE
Na bližnjih volitvah
10 SKGZ proti razprševanju glasov na novonastala gibanja
GORICA — Dejstvo, da je ministrski predsednik vlade De Mita vključil problematiko slovenske narodnostne skupnosti v vladni program, je nedvomno pozitivno. Kljub temu pa sta potrebni treznost in previdnost, saj obveza ni povsem jasna in še ni znano, ali bo vlada le sodelovala pri razpravi v parlamentu ali pa bo izdelala svoj predlog zaščitnega zakona. SKGZ pa si bo prizadevala, da pospeši in spodbudi parlamentarni postopek za zakonsko priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Zato meni, da bi se morala v pristojni komisiji senata začeti čimprej razprava o globalnem zaščitnem zakonu na osnovi že vloženih osnutkov.
Tako je poudaril izvršni odbor Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, ki se je sestal v četrtek v Gorici, da bi preučil perspektive boja slovenske narodnostne skupnosti tudi v luči programskih izjav vladnega predsednika De Mite in da bi razčlenil politični položaj v deželi pred uradnim začetkom volilne kampanje.
V analizi političnega dogajanja pri nas je IO izhajal iz izjave, ki je bila sprejeta pred nedavnim. Pri tem je upošteval dejstvo, da bi skorajšnje volitve lahko vnesle novo dinamiko v vsedeželno in tudi v tržaško stvarnost z vzpostavljanjem novih razmerij sil. V tem okviru so se člani IO SKGZ v razpravi zaustavili zlasti pri vprašanju slovenskega političnega predstavništva. Podatki kažejo, da se to predstavništvo v deželnem, pokrajinskih in občinskih svetih lahko tudi okrepi, pogoja za tako krepitev pa sta strnjeno glasovanje in oddajanje preferenčnih glasov. Če bi se namreč slovenski glasovi razpršili na novonastala gibanja, je nevarno, da se predstavništvo Slovencev v raznih svetih krepko zmanjša z vsemi posledicami, ki
bi jih to lahko imelo za boj za priznanje narodnostnih pravic. IO SKGZ je bil zato mnenja, da bi morali slovenski volilci čimbolj strnjeno oddati svoje glasove za stranke, za katere tradicionalno volijo, v okviru le-teh pa s preferenčnimi glasovi odločno podpreti slovenske kandidate. IO SKGZ je tudi izrazil upanje, da bo volilna kampanja potekala v vzdušju tvornega soočanja brez nacionalističnih in šovinističnih tonov, ki so bili zlasti v Trstu značilni za lanskoletno kampanjo.
V nadaljevanju seje je bil govor še o nekaterih obvezah De Mitove vlade v zvezi z obmejnim sodelovanjem in o možnosti, da se za potrebe ogroženih slovenskih ustanov na ta način izkoristijo sredstva, ki jih predvideva državni finančni zakon. V nadaljevanju seje pa je IO razčlenil še vrsto krajevnih problemov. V tem okviru je podprl pobudo, da bi v Trstu primerno obeležili 120-letnico delovanja slovenskih športnih organizacij. Praznovanje take obletnice je nedvomno pomembno, saj gre za odraz dela in naporov slovenske narodnosti na področju telesne kulture. Končno je IO vzel na znanje dejstvo, da so uslužbenci nekaterih slovenskih občin na Goriškem začeli sodni postopek, da bi dosegli priznanje doklade za dvojezičnost. To doklado, ki velja na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosta, so uprave že priznale, medtem ko jo je goriški pokrajinski nadzorni odbor zavrnil. SKGZ politično podpira prizadevanje uslužbencev, saj bi bilo priznanje doklade in veljavnosti vsedržavne delovne pogodbe, ki jo predvideva, priznanje obstoja in dela manjšine ter njegove pravice do rabe slovenskega jezika, poleg tega pa je pravilno, da se narodnostnim manjšinam v Italiji priznajo enake pravice brez diskriminacij.
Na srečanju pisateljev v Portorožu
O velikih dilemah ustvarjanja
na obmejnem prostoru
PORTOROŽ — Pravzaprav je bilo in je središče letošnjega tretjega srečanja pisateljev ob meji v petkovi otvoritveni razpravi, čeprav je bila tudi včerajšnja, na kateri je tekla beseda o tem, zakaj med manjšinskimi ustvarjalci prevladuje poezija, zanimiva. Pa vendarle je bil petkov debatni dan bližji spremljevalcu, ki živi na tem obmejnem področju tudi zato, ker je tematiziral podobo prav tega »zemljepisnega obrobja«. Ferruccio Folkel je na primer govoril o židovskem vprašanju v Trstu in tržaški literaturi nasploh, literaturi, ki se v najvišjih italijanskih predstavnikih sploh ni zavedala specifičnosti področja in zamolčevala tako imenovani slovenski element. Drugi govorniki pa so odprli še nekaj tematskih vrat, ki kažejo v stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji oziroma italijanske v Jugoslaviji.
V	tem okviru je Vladimir Klemenčič govoril o zaščiti manjšin, ki je seveda ni, o unilateralnem uveljavljanju dvojezičnosti (to uveljavlja le manjšina) in o šolski problematiki. Glede vsega tega so manjšine za zbliževanje z večinskimi narodi napravile prvi korak. Boris Pahor pa je izhajal iz izjave, ki je bila sprejeta lani na simpoziju zapostavljenih jezikov v Santiagu de Compostela. Dejal je tudi, da ne more obstajati nobena identiteta etničnih skupnosti, če ni zagotovljena neka ekonomska faza. Skratka, samo zaveden in sposoben srednji sloj lahko nekemu občestvu zagotovi obstoj in razvoj. Janez Povše je posredoval izkušnjo »večinca«, ki se je vključil v manjšinski prostor in poudaril, da bi morali kot »manjšine!« delovati v smeri samozavestnega nastopanja in opustiti vso jokavost. Lahko bi večini dokazali in večinski narod poučili, da lahko vsakdo izpostavlja svojo kulturno različnost. Različnosti pa seveda združujejo.
Še nekaj je bilo posegov na to problematiko, vendar se strinjamo s pisateljem Pahorjem, ko pravi, da bi moral biti med glavnimi referenti tudi predstavnik Slovencev v Italiji. Sicer pa je to srečanje dobro organizirano in pomembno za spoznavanje obeh tu živečih skupnosti, pravi še Pahor. Delček v mozaik tega spoznavanja je bila tudi včerajšnja razprava, ki je posegla v dileme in probleme ustvarjanja na obmejnem področju, skratka, skozi intimno izkušnjo ustvarjalca je skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj na obrobju prevladuje poezija. Kar devet govornikov je skušalo razreševati zastavljeno problematiko, pri čemer so prišli do skoraj presenetljivega enotnega zaključka, da je poezija ustreznejši medij od proze za izražanje intimnih potreb človeka. Marko Kravos je glede tega razpredel tudi nekaj zanimivih misli o jeziku in času, ki ga manjšina živi, še pred tem pa se je polemično odzval na nekatera petkova izvajanja in podčrtal, da je iskanje neke identitete bitka za samo bivanje, bitka za človeka in njegovo svobodo.
V	konkretnosti tega poročila ne moremo mimo nekaterih strogo kronističnih zapažanj. Popoldne so se udeleženci portoroškega srečanja odpravili v našo deželo, obiskali so Milje, nato Trst in bili zvečer v Repnu, kjer so se pobliže seznanili z našo stvarnostjo. Danes, ko se srečanje zaključi, pa bo najprej razprava o vlogi Reke na literarnem področju, zvečer pa še podelitev nagrad za najboljšo novelo in esej avtorjema, ki sta zmagala na posebnem natečaju.
MARIJ CUK
Srečanje Biasutti-Milovič
Plodno sodelovanje med F-JK in SRH
TRST — Predsednika deželnih vlad Furlanije-Julijske Krajine Adriano Biasutti in SR Hrvatske Antun Milovič sta se v petek popoldne sestala v Opatiji in proučila stanje odnosov in, sodelovanja med F-JK in SRH. Sestanek sledi onemu, ki je bil septembra lani v Trstu in na katerem so poglobili vsa tista vprašanja, ki so povezana s cestnimi povezavami v obmejnem prostoru in s sodelovanjem med lukami. Teh vprašanj sta se predsednika Biasutti in Milovič dotaknila tudi na petkovem opatijskem srečanju tudi v luči nedavnega sporazuma, ki je bil podpisan v Rimu ob obisku predsednika ZIS Branka Mikuliča; ta sporazum predvideva podelitev posebnih kreditov Jugoslaviji za finansiranje razvojnih načrtov po dogovoru med obema državama in ki bodo uresničeni tudi z ustanovitvijo mešanih družb.
Predsednik F-JK Biasutti je vsekakor podčrtal, da se je treba pred vsakim sporazumom o razvoju komunikacijskih infrastruktur med F-JK in SRH vsekakor prej jasno dogovoriti o vlogii pristanišč severnega Jadrana, ki naj še posebno zaščiti tržaško luko.
Predsednik F-JK je veliko pozornost namenil vprašanjem in potrebam zaščite italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki je v SR Hrvatski najbolj številna. Ob tej priložnosti je opozoril na sestanek, ki so ga predstavniki deželne vlade imeli meseca februarja z zastopstvom Unije Italijanov iz Istre in z Reke in na pobude, ki jih sprejemata tako osrednja rimska vlada kot deželna uprava za večjo podporo dejavnosti italijanske narodnostne skupnosti. V zvezi z razpravo o položaju pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti je predsednik Biasutti zaprosil hrvaške oblasti za večjo odprtost do delovanja Unije Italijanov.
S svoje strani je predsednik Milovič formalno zagotovil, da so bili tisti zakonski predlogi, ki bi lahko omejili zaščito italijanske skupnosti in ki so sprožili ostro reakcijo italijanske manjšine, zaenkrat umaknjeni in izrazil prepričanje, da bodo finančni prispevki italijanskim institucijam lahko boljši, ko bo to omogočal gospodarski položaj države.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi delovanju Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja, ki je najbolj pomembna in najbolj prestižna institucija za ohranitev kulturnega zaklada italijanske skupnosti.
Na sestanku sta se predsednika začela pogovarjati o oblikah sodelovanja, ki jih bo možno začeti na področjih gospodarstva in znanstvenega raisko-vanja predvsem v luči nedavno podpisanega sporazuma med obema osrednjima vladama. Predsednika sta ocenila, da bo omenjeni sporazum moral prinesti resnične ugodnosti obmejnim področjem in prispevati k njihovi valorizaciji za stalno izbolj-šavanje odnosov med obema državama.
Glavni
kandidati
KPI
za deželne volitve
Trst — V petek se je sestal deželic1 komite KPI, ki je proučil in odo-br*l prve predloge kandidatnih list Za deželne volitve.
.. V videmskem okrožju bo nosilec iste deželni tajnik Roberto Viezzi, njej pa bodo med drugimi še de-elna svetovalca Augusta De Piero nrbina in Dario Vosca, deželni taj-*k zveze Lega ambiente Claudio
i	a*Jigaris, neodvisna Mario Benelli
ii	*>a?^a Del Zotto, videmski pokra-jnski tajnik Renzo Travanut in
9*®jski Župan Nevio Puntin.
, Nosilec liste v tolmeškem okrožju fo ZUPan *z Trasaghisa Ivo Del Neg-
n \ Džaškem volilnem okrožju bo p0p ec tiste pokrajinski tajnik Ugo svot' na ntei Pa kodo še pokrajinska nj, t°valka Perla Luša in župan zgo-občine Miloš Budin; med dru-nir * kandidati bodo tudi bivša čla-A«a \*šjega sodnega sveta Cecilia nii	tmnzul pristaniške kompa-
self y'ncenzo Marinelli, bivši pred-ok nik krožka Istria Giorgio Depan-M m S®rgio Minutillo. list a tJrvit1 dveh mestih kandidatne to na Goriškem bosta deželna sve-van. Fa ivan Bratina in Paolo Pado-stven-aJiy*d*rat 1,0 tudi bivši zdrav-Gii,„ 1 “'rektor krminske bolnišnice Ulaseppe Leonardi.
.Nosilec liste
v pordenonskem annin “n” uezelni tajnik CGIL Gi-denec° £adovvan; na njej so še izve-
re fin ek.°toških problemov Salvato-ski ravSCIa' ^govorna na pokrajin-t^nos yi»Za ze.nska vprašanja Silvia ren 7L strankinem vodstvu odgovo-vico s ®osPodarska vprašanja Lodo-skupi,; ne9° »n načelnik svetovalske
skem svetu „tamkajšniem pokrajin-Dežei • Silvano Zucchiatti. knnditi^1 koinite KPI bo izpopolnil
PMhodnjSfdS ^ VSa °krOŽia V
Na Idrijskem in Cerkljanskem
Številne prireditve ob dnevu OF in 1. maju
IDRIJA — V počastitev 27. aprila, Dneva osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maju, mednarodnem prazniku dela, bo na Idrijskem in Cerkljanskem vrsta proslav in prireditev, ki jih pripravljajo družbenopolitične organizacije, telesnokulturne organizacije in društva. V dvorani nove osnovne šole Jožeta Mihevca v Idriji, je bila svečana podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije. Občinska priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1988 so prejeli: Branko Bogataj - Lazeč, Pavel Erjavec - Črni vrh nad Idrijo, Franc Hvala - Nova Gorica, Laura Kacin - Spodnja Idrija, Ciril Pavšič - Idjijske Krnice, Mira Seljak - Idrija, Franc Škvarča - Ravne nad Cerknim in Miloš Šturm - Idrija.
V torek, 26. aprila, bodo krajani krajevne skupnosti Spodnja Idrija obeležili v spomin na dogodke iz narodnoosvobodilne borbe krajevni praznik. Ob tej priložnosti bodo na skupščini krajevne skupnosti zaslužnim krajanom podelili krajevna priznanja Osvobodilne fronte. Krajani Spodnje Idrije pa bodo obeležili tudi pomembno delovno zmago, saj bodo svečano predali svojemu namenu nov most preko Idrijce. Nov most povezuje Spodnjo Idrijo z Dolino Kanomlje. Pred 1. majem bodo v četrtek, 28. aprila, ob 19. uri člani pihalne godbe idrijskih rudarjev pripravili koncert pred osnovno šolo v Spodnji Idriji, v petek, 29. aprila, ob 19. uri, pa bodo idrijski godbeniki pripravili koncert v Idriji. V soboto, 30. aprila, ob 19. uri, bo pihalna godba tovarne Eta Cerkno pripravila koncert pred hotelom Eta v Cerknu. Ob 35-letnici ustanovitve Mestnega muzeja Idrija bo v idrijskem gradu na praznik Osvobodilne fronte slovenskega naroda, v sredo, 27. aprila, ob 12. uri slovesna otvoritev spominske sobe dr. Aleša Beblerja. O zaslužnem idrijskem rojaku, revolucionarju in diplomatu, bo spregovorila predsednica skupščine občine Idrija Ivica Kavčič. Na praznično prvomajsko jutro bodo občane idrijske občine prebudile budnice pihalnih godb Eta v Cerknem, pihalna godba idrijskih rudarjev pa bo igrala budnice v Idriji in Spodnji Idriji. Prvega maja1 ob 10. uri bodo iz Idrije in Cerknega krenili do 10 km oddaljenega Travnika številni ljubitelji kolesarjenja na tradicionalno prvomajsko kolesarjenje ob reki Idrijci. Prvega maja popoldne pa bo tradicionalni prvomajski pohod občanov in delovnih ljudi na dobro uro hoda iz Idrije oddaljene Hleviške planine.
SILVO KOVAČ
krznarstvo
CUIR CHIC
poletne
priložnosti
popusti od 20% do 60% tržič - ul, rosselli 73 - tel. 790123
obv. občini
Razstava radioamaterstva HI-FI
PORDENON — Na sejmišču v Pordenonu, kjer bodo danes odprli 23. sejem radioamaterjev in elektronike, pričakujejo, da bodo imeli v pičlih treh dneh, tja do vključno ponedeljka 25. aprila, nad 40.000 obiskovalcev. Lani so jih v prav tolikšnem času imeli 35.874. Taki sejmi privabljajo še zlasti mlado publiko, ki jo tehnika zelo privlači. Prireditelji so ponudbo še povečali, saj so se povezali s strokovnimi šolami ter raznimi ustanovami.
Na 15.000 kv. metrih bo svoje izdelke ponujalo 150 razstavljalcev. V okvi-
ru tega sejma, ki ga v Pordenonu prirejajo že skoro četrt stoletja, bo letos tudi 1. sejem elektronske tehnologije. Te bodo na ogled v posebnem paviljonu. Prikazali bodo kako se nove tehnologije lahko uvedejo v različne strokovne službe. Profesorji in dijaki nekaterih strokovnih šol bodo prikazali načrt za avtomatizirano tovarno.
Na sejmišču bodo prikazovali najbolj sodobne aparate za poslušanje glasbe, kar bo seveda najbolj zanimalo mladino.
MARKO VVALTRITSCH
23.
RAZSTAVA
RADIO
AMATERSTVA HI-FI	88
GRUP
Cassa di Risparmio di Udine e Rjrdenone
1. RAZSTAVA ELEKTRONSKE TEHNOLOGIJE
FIERA Dl PORDENONE PORDENONSKI SEJEM
23. - 24. - 25. APRILA 1988
URNIK: 9.00 - 12.30 / 14.30 - 19.00
Kaj predvideva načrt o integriranih prevozih v Furlaniji-Julijski krajini
Pred nekaj tedni je deželni odbor objavil in razposlal vsem zsainteresiranim deželni načrt o integriranih prevozih v skladu z zakonom štev. 41 iz leta 1986. Namen načrta je preučiti trenutno stanje možnosti prevozov vseh vrst (od tovornega do osebnega na našem področju) in uskladiti posege, ki bi omogočili odpravo ozkih grl, oziroma vključiti vse predele dežele Furlanije-Julijske krajine v normalne in primerne blagovne tokove. Krajevne uprave morajo preučiti načrt, ki bo verjetno v teku tega leta dokončno odobren in bo tako postal dejansko zakon oziroma obvezni načrt za izvajalce del.
Sam načrt je razdeljen na štiri poglavja: v prvem je podan pregled sedanjega stanja, zaobjema pa tudi vse možnosti prevoza ter infrastrukture: železniško in cestno mrežo, obstoječe avtobusne proge, vlečnice, opremljenost pristanišč in pristanov ter končno cevovodov;
v drugem delu je orisana geopolitična vloga dežele Furlanije-Julijske krajine v okviru Evropske gospodarske skupnosti, kije že svoj čas izdelala tako imenovani Master plan, katerega cilj je evropsko usklajevanje prevoznih poti;
• v tretjem poglavju so podrobno orisani posegi, ki bodo nujno potrebni, da se dosežejo zaželeni cilji;
v četrtem poglavju pa je zabeležen predračun del s posebnim ozirom na že zagotovljena sredstva in s predvidevanji o finančnih potrebah do leta 2000.
Zadnji del je verjetno najbolj hipotetičen in vprašljiv, saj bo prav od pridobivanja potrebnih sredstev odvisna možnost, da se načrt izpelje v dogovorjenih rokih. V naši deželi smo bili že večkrat priča, kako so se nekatera javna dela zavlekla kar za nekaj desetletij, ker je prišlo do birokratskih, a predvsem do finančnih težav (podvojitev proge Trst-Tr-biž, osimske ceste itd.).
Iz zbranih podatkov izhaja, da imamo v naši deželi 481 kilometrov železniških prog, od katerih sta sicer samo 202 kilometra z dvojnimi tiri. Vse glavne proge so elektrificirane, stranske pa niso bile še posodobljene in vprašljivo je, če bodo še obratovale, ali pa jih bodo ukinili, kar bi bilo v skladu s sploš-
nim razvojnim načrtom za posodobitev italijanskih železniških prog, ki predvideva odpravo tako imenovanih »suhih vej«, to se pravi nerentabilnih prog.
Na področju Furlanije-Julijske krajine je bilo zgrajenih 270 kilometrov avtocest, poleg teh imamo še 1127 kilometrov državnih, 2059 kilometrov pokrajinskih in 2491 kilometrov občinskih cest.
Razvitost mreže avtocest in tudi državnih cest je pri nas nad italijanskim poprečjem, vtem ko je omrežje pokrajinskih in občinskih cest izpod državnega poprečja. To le še dokazuje obmejni in tranzitni značaj dežele same, a po drugi strani tudi odmaknjenost in nepovezanost predvsem goratih predelov z nižinskimi, kar ima za posledico precejšnje socialne in gospodarske motnje.
V	deželi se 3.700 podjetij bavi s profesionalnimi prevozi, vtem ko kar 31.700 podjetij uporablja lastna prevozna sredstva samo za interne potrebe. Tudi ta podatka dajeta zanimiv prerez organizacijske strukture prevozov: 3700 profesionalnih podjetij je vsekakor preveliko število in dokaz razdrobljenosti, saj imamo mnoga takšna podjetja - predvsem obrtna - v katerih ima lastnik le en tovornjak in mora opravljati vsa dela. Tako stanje je botrovalo nastanku specifičnih agencij, ki koordinirajo prevoze; v zadnjih časih narašča tudi število konzorcijev, ki imajo za cilj zmanjšanje režijskih stroškov in smotrnejše ter učinkovitejše izkoriščanje prevoznega parka.
V	Furlaniji-Julijski krajini imamo tudi 147 kilometrov cevovodov, ki povezujejo pristaniške naprave z avstrijsko-italijansko mejo. Skozi naftovod lahko tako potisnemo vsako leto 54 milijonov ton tekočih goriv, kar trenutno zadostuje za potrebe potrošnikov v srednjeevropskih državah. Deloma vzporedno z glavnim cevovodom se vije še specifični cevovod, ki povezuje tržaško petrolejsko čistilnico z Viscom, kjer so glavna skladišča končnih naftnih izdelkov.
O pristaniščih smo že podrobneje govorili, ko je bil predložen osnutek načrta. Zdaj lahko samo še dodamo, da je lega deželnega zaliva ugodna, kar bi
moralo omogočiti razvoj pristaniških dejavnosti, v kolikor bi prišlo do odstranitev zaprek, ki danes povečujejo stroške in upočasnjujejo pretok blaga.
Pri svojih razvojnih načrtih je Dežela upoštevala določila že omenjenega evropskega Master plana in zaradi tega je nujno potrebno, da povzamemo vsaj nekatere značilnosti teh navodil.
Master plan izhaja iz predpostavke o Združeni Evropi in skuša zaobjeti potrebe različnih geografskih področij, uskladiti povezave med nacionalnimi enotami in omogočiti - v doglednem času - odpravo neskladnosti. Skratka, Master plan je osnovno navodilo, ki naj bi omogočilo odpravo omenjenih pomanjkljivosti do leta 1995. Za našo deželo so važna naslednja določila Master plana: 1. ugotoviti obseg osnovnih blagovnih tokov v okviru skupnosti ter specifičnih tokov s prekomorskimi deželami s posebnim ozirom na povezavo z Grčijo; 2. ugotoviti, katera so pristanišča evropske važnosti in jim določiti ustrezno vlogo; 3. ugotoviti središča, kjer bi bilo mogoče hitro manipuliranje blaga in pretovor z enega na drugo prevozno sredstvo (železnica - cestni prevoz - pomorski ali rečni prevoz). Tesno povezane z možnostjo prevozov blaga so postranske infrastrukture, med katere spadajo carinske službe in veterinarske ter fitopatološke postaje, kar naj bi zmanjšalo na minimum čakanje na mejah in v mednarodnih pristaniščih.
No, v zadnjih dneh smo ugotovili, kako prav neurejene carinske službe lahko onemogočijo delovanje tistih operaterjev, ki so posredno ali neposredno povezani z mednarodno trgovino. V Master planu so tudi podana nekatera zakonska določila, ali boljše rečeno priporočila, s pomočjo katerih naj bi uskladili tudi državne predpise s posebnim ozirom na tovorni cestni promet; danes namreč še vedno obstajajo med državami članicami Evropske gospodarske skupnosti velike razlike v zakonskih določilih, to pa omogoča seveda nelojalno konkurenco.
Predvidene deželne posege bomo orisali v naslednjem prispevku.
ODO KALAN
F sredo pri ISDEE
Okrogla miza o odnosih Vzhod - Zahod
Na pobudo Inštituta za študije in dokumentacijo o Evropski skupnosti in Vzhodni Evropi bo v sredo, 27. aprila, ob 17. uri na sedežu ISDEE v Trstu (Korzo Italia 27) okrogla miza na temo »Odnosi Vzhod - Zahod ob koncu osemdesetih let«. Konferenco, ki bo v sodelovanju z ameriškim krožkom USIS, bo uvedel direktor inštituta dr. Tito Favaretto, predavala pa bosta Vojtech Mastny in Luigi Vittorio Ferraris. Prof. Mastny, ki poučuje na univerzi v Bostonu, temeljito pozna problematiko mednarodnih odnosov s posebnim ozirom na odnošaje med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike ter med SZ in vzhodnoevropskimi državami, o čemer je tudi napisal več razprav. Veleposlanik Ferraris, ki je svojčas bil diplomatski predstavnik Italije v Bonnu, pa je docent pri LUISS.
Na konferenci bodo skušali preveriti, do kakšnih premikov bo prišlo v odnosih Vzhod - Zahod ob koncu desetletja glede na rastočo dinamičnost tovrstnih stikov v zadnjih časih, ki jih označujejo: sporazum SZ - ZDA o odpravi jedrskih raket kratkega in srednjega dosega, pogajanja za omejitev tudi drugega orožnega potenciala, dogovor o Afganistanu, priprave na sestanek Gorbačov - Reagan v Moskvi, pozitivni in negativni odmevi na perestrojko v vzhodnoevropskih državah, problemi zahodnoevropske obrambe in politični učinki pobude za izoblikovanje Združene Evrope.
BANKA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Ulica F. Filzi 10 - Trst
VABILO DELNIČARJEM
na redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, v prvem sklicu dne 29. aprila 1988 ob 9. uri in v drugem sklicu
V SOBOTO, 30. APRILA 1988
ob 9. uri v isti dvorani z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega sveta;
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	predložitev bilance poslovnega leta 1987 in zadevni sklepi;
4.	potrditev upravitelja v smislu člena št. 2386 civilnega zakonika;
5.	razno.
V smislu člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. 12. 1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki bodo položili svoje delnice pri družbinem sedežu vsaj pet dni pred občnim zborom.
UPRAVNI SVET
Občni zbor bo predvidoma v soboto v drugem sklicu.
patronat inac svetuje	siminKta
Vrsta novih zakonskih odločb glede pokojnin in zdravstva
Finančni zakon, ki ga je parlament odobril pred dobrim mesecem, vsebuje vrsto določil, ki vsebinsko zadevajo pokojninsko in zdravstveno področje. Nekatere novosti so dokaj pomembne in zadevajo širši krog zavarovancev, zato je primerno, da podrobneje razčlenimo njihov obseg.
POKOJNINSKI UKREPI
A)	Povezava pokojnin z gibanjem mezd bo zagotovila realnejše razmerje med prejemki delavcev in poviški pokojnin. Do konca tega leta se bodo pokojnine še višale na podlagi gibanja minimalnih plač delavcev v industrijskem sektorju. Od leta 1989 dalje pa bodo pokojninske poviške določali na podlagi gibanja povprečja plač vseh odvisnih delavcev, zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju.
B)	Odpravljena je bila tako imenovana pokojninska »streha«, se pravi najvišja letna plača, ki pride v poštev pri izračunu pokojninske osnove. Po 1. januarju 1988 bo INPS odvisnim delavcem računal pokojnino vedno na podlagi povprečja plač v zadnjih petih letih z ovrednotenjem treh časovno bolj oddaljenih let. Bistvena novost pa je v odstotku, ki se zaračuna na osnovi zavarovalne dobe: 1. do dosedanje gornje meje povprečja prejemkov
38.725.000	lir se upoštevata 2 odstotka; 2. za plačo med
38.725.000	lir in 51.504.250 lir se zaračuna 1,5 odstotka; 3. za prejemke med 51.504.250 lir in 64.283.500 lir znaša odstotek 1,25; 4. za višje plače (brez omejitve) pa se odstotek skrči na 1. Kdor je vložil prošnjo za upokojitev v lanskem letu in mu je INPS ni še likvidiral, lahko
prekliče prejšnjo prošnjo in vloži novo, če bi si z novimi določbami pridobil pravico do ugodnejše pokojnine.
C)	V prihodnjih treh letih je predviden strošek 3.000 milijard lir za izboljšanje pokojnin socialno bolj ogroženih državljanov.
Č) Presenetljiva in dokaj sporna je avtentična interpretacija, da pokojninske zaostanke lahko upravičenci zahtevajo največ po petih letih, medtem ko je doslej veljala desetletna zapadlost.
ZDRAVSTVENO PODROČJE
Za, vsak zdravniški recept mora zavarovanec plačati
2.000	lir. Kar pa zadeva izstavljanje potrdil za oprostitev plačevanja beketa na zdravila na osnovi dohodka (lanska potrdila so veljavna še do konca junija), bodo odslej za to pristojne občine, medtem ko bo Krajevna zdravstvena enota izdajala potrdila le določenim kategorijam bolnikov (invalidnost, socialne bolezni, rakasta obolenja ipd.). Od treh na štiri dni je bil podaljšan rok, v katerem mora krajevna zdravstvena enota neposredno nuditi zdravstvene usluge, v nasprotnem primeru ima zavarovanec pravico do dovoljenja, da se posluži »konvencioni-ranih« struktur.
DO TORKA JE TREBA PLAČATI PRVI OBROK OBRTNIŠKIH IN TRGOVSKIH PRISPEVKOV
V torek, 26. t. m., (dan kasneje zaradi prazničnega dne), zapade rok za plačilo prvega obroka fiksnih zavarovalnih prispevkov za obrtniški oziroma trgovski pokojninski sklad.
Ob sedanjih zastojih na meji
Piše ALJOŠA GAŠPERLIN
Od kod hudo nezadovoljstvo v vrstah tržaških carinikov
i.
Cariniki so nedvomno takšen delovni stan, o katerem širša javnost bolj malo ve. Tudi sredstva javnega obveščanja o njih malo poročajo, in še to le takrat, ko pride na državnih mejah do nevšečnosti, kot so zastoji, zamude in podobno, katerih pravi vzroki po navadi ne pridejo do izraza. Razen v takih primerih, seveda, ko zadobijo protesti širše razsežnosti: to se dogaja ravno v zadnjem času, ko so cariniki začeli tako imenovano »belo stavko« in se odrekli nadurnemu delu ter svojo akcijo v teh dneh še zaostrili.
Cariniki so razvrščeni v devet kategorij, opravljajo pa vsi višje naloge. Še najbolj so ogorčeni carinski inšpektorji, ki hočejo preiti s 6. na 8. stopnjo poklicnega staleža. Protest zadeva tudi plačevanje nadur in službenih potovanj, saj teh prejemkov prizadeti že dva meseca ne dobivajo. Predsednik glavnega vodstva carine Cantiello je sicer že 8. aprila poslal carinikom okrožnico, v kateri jim zagotavlja hitro izplačilo zaostankov. Ob vsem tem smo se odločili, da od bliže pogledamo, katere težave imajo cariniki pri opravljavljanju svojega dela. Stopili smo v stik z Robertom Birso, ki je do nedavnega v pokrajinskem in deželnem merilu vodil koordinacijski odbor uslužbencev finančnega ministrstva v okviru sindikata
CGIL, pri tržaški carini pa je zaposlen že vrsto let.
Carina je državni organ, ki ščiti državne meje — nam je povedal — njena dejavnost pa je davčne narave. Skrbeti mora, da na meji uvozniki plačajo državi dolžne davščine oziroma davek na dodano vrednost IVA. Carinik mora zato zelo dobro poznati IVA in sploh vse italijanske davčne predpise ter določila Evropske gospodarske skupnosti. Ravno tu pa se vidijo pomanjkljivosti davčne uprave, ki carinikom ne nudi primernega strokovnega izobraževanja in potrebnih informacij. Posameznik se mora tako na lastno pest seznaniti z raznimi zakoni, če hoče obdržati delovno mesto. Poleg tega primanjkujejo kontrolni aparati, s katerimi bi morali preverjati gostoto te ali one surovine (gostometer). Zdi se, da se je pri uvozu petroleja večkrat pripetilo, da je napravo posodilo uvozno podjetje,
vendar je bila včasih slabo tarirana in zato netočna.
Pravna carinska določila so zapisana v enotnem besedilu zakonskih predpisov o carinjenju — »testo uni-co delle disposizioni legislative in materia doganale« — po njih pa se morajo ravnati vse italijanske carinarnice. V njem je med drugim zapisano (člen 19), da carinik, neposredno ali s sodelovanjem finančne straže, lahko vedno pregleda katerikoli to-
vor. V primeru, da se mu kaj zazdi sumljivo, se lahko posluži posebne tehnične kontrole, ki naj bi preprečila možnost tihotapstva. To seveda predpostavlja, da je carinik agent sodne in davčne policije na carinskih območjih. Pripadnik finančne straže ne more torej na lastno pest aretirati tistega, ki je zakrivil prekršek, temveč je za to odgovorna carina.
Carina je potemtakem tista, ki lahko izda zaporni nalog, finančna stra-
v naši deželi
ža pa le izvaja njene odredbe — materialno izvede aretacijo (seveda spet na carinskih območjih). Finančna straža je torej vojaški organ ministrstva za finance in je neposredno odvisna od carinske uprave (le-ta je prav tako odvisna od finančnega ministrstva, ni pa vojaški organ). Italija je edina država, ki uveljavlja dihotomijo, to je delitev na dva organa, vojaškega in civilnega. To seveda otež-koča delovanje, tudi zaradi tega, ker imata ta dva organa različno miselnost.
Cariniki imajo po zakonu kontrolno nalogo (funzione di controllo), finančniki pa (člen 21) pregledno nalogo (funzione di riscontro). Cariniki so torej zadolženi za to, da opravijo vse carinske naloge, finančniki pa morajo paziti, da vse poteka po zakonskih določilih (večkrat npr. stražijo tovor). Cariniki morajo po opravljenem delu tudi opremiti s posebnimi žigi tovor, ob odpravi tovora pa morajo finančni stražniki preveriti, ali je na njem žig. Kar se tega tiče, je torej zakon pomanjkljiv, saj so te dvojne kontrole odveč. Ta dva organa bi bilo zato potrebno poenotiti. Pred leti so sicer hoteli finančno stražo demilitarizira-ti, a je iz neznanih vzrokov vse šlo po vodi.
(Konec prihodnjič)
Carinarnice
Deželna carina ima pod svojim pokroviteljstvom posamezna carinska okrožja v deželi, ki so razdeljena na več carinarnic. Na Tržaškem so tržaška carinarnica, carinarnica pri Fernetičih, miljska carinarnica in openska carinarnica. Njim je podvrženih približno 15 carinskih odsekov: Pesek spada npr. pod Fernetiče, Prosek pod Opčine, pod tržaško carinarnico pa obe jirosti coni, pomol Bersaglleri, lesno skladišče, industrijsko pristanišče, Sveta Sobota, železniška postaja itd. Poleg tega je več pododsekov, s carinarnicami pa sodelujejo tudi posebni kemični laboratoriji.
Učenci devinsko-nabrežinskih šol pišejo o festivalu manjšinskih šol v Brestu
Bilo nas je 600
Igor: »Vse manjšine Evrope so se zbrale v Franciji, točneje v Brestu, kjer je bilo praznovanje obletnice začetka šol v materinem jeziku. Za slovensko manjšino smo odpotovali na srečanje učenci četrtih in petih razredov devinsko-nabrežinske občine. Vseh nas je bilo 600 otrok.«
V začetku šolskega leta nam je učiteljica sporočila, da bomo aprila meseca šli v Francijo in sicer v Brest, kjer bo športno-kulturno srečanje otrok dvojezičnih šol evropskih manjšin. Pridno smo se pripravljali v petju, foklor-nem plesu in v športnih panogah. Zborno petje je vodila ga. Pia. Primorske foklorne plese nas je učila ga. Anka. Šport in sicer: met žogice, skok v daljino, tek na 50 m, štafetni tek na 100 m in na 2 km smo vadili na travniku in v dolini blizu šole.
Petra: »V šoli smo se pozanimali, da bi izvedeli kaj več o tej manjšini. Izvedeli smo, da je skupina indoevropskih plemen, ki je živela v prvem tisočletju pred Kr. na obeh straneh Rena in od tam se je širila do Donave in Labe. V 6. stoletju pr. Kr. so osvojili Severno Italijo, v 5. stol. pa so se naselili na britanskih otokih. V 4. in v začetku 3. stol. so se keltska plemena naselila tudi v dolini Save in Donave in se tam pomešala z Iliri. V naših krajih so ustanovili mnogo naselbin; med njimi sta pomembnejši Singidunum (Beograd) in Copedunum. Kelti so nosilci kultu-re mlajše železne dobe, to je latenska kultura.«
Odpotovali smo 5. aprila ob 19.45 z železniške postaje v Trstu z vlakom »Simplon express«. Ob odhodu smo mahali staršem v pozdrav. To je bilo zame izredno doživetje, saj sem se prvič vozila z vlakom. Ponoči nisem zatisnila oči zaradi vznemirjenosti. V spalnem oddelku je bilo šest ležišč. Spala sem s sošolkami: Tjašo, Ireno in Jasmino; z nami sta bila tudi Mauro >n učiteljica Milica. Med vožnjo z vlakom smo se igrali na razne družabne igre, peli in opazovali čudovito pokrajino.
Naslednji dan ob 11. uri smo prispeli v Pariz ha železniško postajo Lyon. Ker smo imeli na razpolago dve uri časa, smo si z avtobusom °gledali francosko prestolnico. Videli smo Eif-felov stolp, visok 320 m, katedralo Notre dame, zidano v gotskem slogu, slavolok zmage Ih Napoleonovo grobnico. Dve uri sta minili zelo hitro. Popoldne smo se zbrali na železniški postaji Montparnasse in z vlakom nadaljevali pot v Brest.
Ivan: »Med potjo je harmonikaš g. Zoran vzel harmoniko in nategnil meh. Vesela pesem je zadonela po vlaku. Vsakdo, ki je šel mimo, se je ustavil in prisluhnil mladim glasovom. Končno srno proti večeru zagledali morje. Ob vlaku nas I® spremljal Atlantski ocean. Bil pa je samo za-‘ v. V daljavi so se dvigali velikanski žerjavi, P°d njimi so počivale ladje.«
V Brest smo dospeli ob 21. uri, tam nas je že ®akal avtobus in vodička, ki se je z nami zadr-2ala in nas vodila cel teden. Peljali smo se v semenišče. V zavodu je spala še druga manjši-na: manjšina Galcev iz Anglije. Naši dečki so
hitro spoprijateljili in zaljubili v lepe Gal-ke. Po okusni večerji v semenišču smo utrujeni
spat.
»laja: »V sobi je bilo prostora za štiri osebe, •sobe so se mi zdele kot sobe v bolnišnici. V naši ®°bi smo se zbrale vse sošolke. Soba je imela . e okni, med dvema oknoma je stala klopca, dri omarice in dva umivalnika. Učiteljice so sPale vsaka v svoji sobi. Večerja ni bila prav Q«o dobra kot doma, a sem jo vseeno pojedla.« Kristjan: »Jedača je bila še precej dobra in raz-°lika. Veliko smo pojedli črnega in belega kru-
ha, ker nekaterim ni ugajalo kosilo ali večerja in pa ker je francoski kruh res okusen.«
Maja: »Po večerji smo se odpravili spat. Ko smo se vrnili v sobe, smo začudeni videli, da so bili na drugi strani hodnika otroci druge manjšine, ki so tudi tam prenočevali. Bili so Galci iz Anglije. Ker smo bile trudne, smo se takoj odpravile v posteljo. Čeprav sem bila utrujena, nisem mogla zaspati, ker so bile blazinice okrogle in bolj trde ter je bila postelja preveč mehka. Končno sem zaspala.«
Naslednji dan zjutraj po zajtrku smo si ogledali mesto Brest, čudovito morsko obalo, vojaško pristanišče, cerkev sv. Matije, ruševine starodavnega samostana, vojaške utrdbe, kjer so vojaki med vojno shranjevali orožje; svetilnik in spomenik, posvečen mornarjem, ki so izgubili življenje v drugi svetovni vojni.
Mirko: »V Bretaniji je zelo razvito poljedelstvo. V glavnem pridelujejo žito in koruzo. Največ pa je travnikov. Na travnikih se pasejo krave, ki so črne in bele barve. Večkrat so travniki poplavljeni, saj pogosto dežuje in so zato tudi reke zelo široke. Ko so nevihte, je ocean tako razburkan, da te valovi vsega oblijejo, če si nekaj metrov od skal. Ko pa smo bili tam, je bilo vedno oblačno, ampak ni deževalo. Skrajni zahodni del Bretanije je eden najbolj starodavnihpredelov dežele. Stare hiše in razvaline so zgrajene iz kamna, ki se imenuje granit. Mi smo nabrali nekaj koščkov granita za spomin.«
Opoldne smo imeli piknik na obali Atlantskega oceana. Jedli smo velik sendvič s pršutom, kuhano jajce, jabolko, krompirčke in nazadnje še potico.
Popoldne smo šli v park »Penfeld«, kjer smo se srečali z drugimi manjšinami. Ob 17. uri smo se zbrali na Trgu Strasbourg, odkoder smo startali v teku na 2.000 m in prišli na Trg svobode. Pred županstvom smo sestavili evropsko zastavo, medtem so igrali evropsko himno. Zatem so nam dali sladoled in župan nas je povabil na županstvo, kjer nam je izrekel dobrodošlico v materinem jeziku. V petek zjutraj so bila športna tekmovanja v triatlonu:
Kaj naj naredi urednik, ko se I°ti reportaže o edinstvenem doživetju skupine 46 naših °trok? Besedo prepusti kar bjirn, njihovi neposrednosti in razposajenosti. Na mizi se mu bonadoma nabere kup gradiva, Zapisov in risb, navdušenih in Prisrčnih spominov na sedem-dhevno potovanje na konec P^rope, do obale Atlantika, na Pisk k Bretoncem, na srečanje drugimi manjšinskimi šolami ahodne Evrope. Gradivo kar Prekipeva. Izbira je težka, a Potrebna. In tako je nastala ta fPortaža. Za vezni tekst je po-j rbela Mojca, za ilustraciji bn in Mauro, ostali avtorji pa itak navedeni. Uredniku reportaže ni bilo treba napisati, 2 oral jo je le sestaviti. In re-dat je sedaj pred vami.
skok v daljino, tek na 50 m in met žogice. Tekmovanja so bila v parku »Penfeldu«, kjer je bilo veliko športno igrišče.
Jana: »Najprej so začeli s skakanjem v daljino. Skakali so po pesku. Tekmovalci so imeli kartončke. Ko so skočili, jim je sodnik zapisal daljino skoka. Matej, Kristina in Adam so bili najboljši. Skok so morali ponoviti trikrat. Po skoku v daljino je bil na vrsti tek na 50 metrov. Postavili so se v vrsto in počakali, da je gospa zapiskala s piščalko in se spustili v tek. Nekateri od naših so se uvrstili prvi pri teku. Katalonci so imeli tekaške čevlje in so tudi zmagali. Sledil je met teniške žogice. Tudi to so morali ponoviti trikrat. Tisti večer nam je ravnateljica prebrala diplome in nekateri od nas so dobili zlate medalje, to so Matej, Adam, Kristina in Aljoša. Povedala nam je tudi, da so zmagali Katalonci in mi smo se uvrstili sedmi.«
Na tekmovanjih sem spoznala dve Španki, ki sta se imenovali Gaja in Itašku. Četudi nisem razumela njihovega jezika, smo se vseeno razumele. Po kosilu je bil štafetni tek na 100 m. Sodelovali smo s tremi ekipami in dobili priznanje za sodelovanje in diplome. Zvečer smo si ogledali pravljico »Potovanje Maeldui-ne«. Pravljica mi je bila zelo všeč. V njej je nastopalo nad 150 otrok. Po večerji smo se vrnili v zavod. Šli smo v sobe in hitro zaspali.
V soboto je bilo na vrsti tekmovanje v rokometu. Vrnili smo se v park »Penfeld« in ob 10. uri so se začela tekmovanja.
Adam: »Jaz sem bil vratar prve skupine slovenske manjšine. Katalonci so bili starejši in večji od nas. Začela se je tekma. Tisti, ki niso igrali, so za nas zelo močno navijali. Jaz sem bil precej v zadregi. Nekaj žog sem ulovil, nekatere pa so bile premočne zame. Čeprav smo dali od nas vse svoje moči, so nas nasprotniki premagali. Marko je dobil eno klofuto po ustih, tako da mu je tekla kri iz zoba. Dali so mu vodo in čeprav ga je bolelo, je igral še naprej. Ob koncu tekme pa je začel jokati od jeze, ker smo bili izločeni od nadaljnjega tekmovanja. Tudi drugi smo bili utrujeni in žalostni zaradi poraza.«
Nekatere naše učiteljice so pripravljale razstavo naših ročnih izdelkov. Ta čas ko je bil rokomet, je Sara nastopala z ritmiko. Po kosilu smo si ogledali razstavo. Naša stojnica je bila najlepša od vseh. Vsi so jo hvalili, jo slikali in snemali. Radi bi bili pokupili vsa naša ročna dela.
Igor: »Tudi mi, kot vse druge manjšine, smo imeli v športnem centru v Brestu svoje razstavišče. Učiteljice so razstavile razne stvari, kot narodne noše, šolske albume in razne kvadre, pa tudi bakrene izdelke in eno številko Primorskega dnevnika. Na steno so učiteljice obesile eno dekliško in eno deško narodno nošo. Dekliška narodna noša je imela na zgornjem delu obleke pripet rdeč nagelj in vejico rožmarina. Šolski album je vseboval slike učencev od šolskega leta 1945 do leta 1985. Slike slovenskih slikarjev so prikazovale vsakdanje življenje v naših krajih. Da bi ljudje bolj spoznali naše kraje, so učiteljice razstavile še nekaj slik, ki so prikazovale značilnosti naših krajev. Predstavniki drugih manjšin so naše razstavišče z velikim zanimanjem občudovali in ga pogostoma slikali. Naša razstava je trajala en dan in mislim, da je bilo naše razstavišče najlepše, najbolj bogato in najbolj privlačno.«
Ob 16. uri smo nastopili s folklornim plesom in petjem. Imeli smo probleme pri plesanju, ker je bil oder majhen.
Walter: »V soboto po kosilu so nas učiteljice zbrale pred našim razstavnim prostorom. Učiteljici petja in folklore sta nam razložili, kako bomo stopili na oder. Potem smo šli z ravnateljico v neko sobo, da se preoblečemo. Nas dečke je bilo sram, ker smo se morali preoblačiti pred deklicami. Ko smo stopili na oder, smo peli pesem Stu ledi ob spremljavi harmonike, ki jo je igral g. Zoran. Potem smo nastopili s plesom in nato zapeli pesmi Sinku in Na širnem primorju. Nato je g. Zoran zaigral še nekaj skladb na harmoniko. Po končanem nastopu smo zopet ob spremljavi harmonike in pesmi Stu ledi šli z odra. Ljudje so bili zadovoljni z našim nastopom in so nam navdušeno ploskali.«
Po nastopu smo nekateri ostali v parku na zabavišču, drugi pa so šli v mesto na sladoled. Po večerji smo imeli snemanje petja, razstave in razgovora. Tjaša, Matej in Breda so medtem podeljevali darila prisotnim manjšinskim delegacijam.
V	nedeljo, 10. 4., smo imeli srečanje z Galci. V cerkvi v semenišču smo skupno zmolili oče-naš vsaka manjšina v svojem jeziku in zapeli nekaj pesmi.
Danjel: »V Brestu smo spoznali Galce, ki so spali v istem dijaškem domu kot mi. Prve dni smo se samo gledali, potem smo se pogovarjali z gibi in znaki. Z nekaterimi deklicami smo postali prijatelji. Fantje smo se večkrat kregali z Galci. Neka Galka se je zaljubila v mojega prijatelja. On je v začetku ni maral. Ko smo morali domov, smo jih šli pozdravljat in bilo nam je žal, ker smo se z njimi dobro počutili.«
Dopoldne smo si še ogledali mesto Lander-vil, kjer smo videli zelo zanimivo staro cerkev in križev pot iz 14. stoletja. Ustavili smo se nato v mestnem zelenem parku, kjer smo imeli piknik. Popoldne smo se vrnili v park »Penfeld«, se še nekoliko zabavali na gumijastih blazinah.
Marko: »Na dvorišču Euroskola v Brestu so bile napihnjene blazine. Ko smo prišli tja, smo takoj stekli na napihnjene blazine. Bile so v obliki velikega kvadrata. Na blazine nismo smeli s čevlji, zato sem si jih najprej sezul. Ko sem stopil na blazino, sem začel skakati. Enkrat sem se v zraku zavrtel nazaj, večkrat pa naprej. Šel sem tudi na drugo blazino. Na tej so bile še druge okrogle blazine. Skakali smo do najvišje okrogle blazine. Jaz in drugi otroci smo se po zadnjici drsali do tal. To sem ponovil večkrat. Po dvorišču je peljal tudi majhen vlakec. Vlekla ga je majhna lokomotiva. Jaz in drugi otroci smo se z njim peljali. Vlakec je krožil po tračnicah. Vozil je hitro. Tisti dan sem bil zelo vesel, ker smo se lahko prosto igrali.«
Vasilij: »Ko smo bili že nekaj dni v Brestu, mi je prijatelj Kristjan povedal, da so v nekem kombiju računalniki. Zadnji dan srečanja sem šel gledat te računalnike. Najprej sem začel risati z računalnikom razne predmete, nakar sem počakal, da je moj prijatelj končal programirati računalnik, nato sem ga začel še jaz. Malo sem se sporazumel s tem računalnikom in sem kar začel tipkati na gumbe, program je bil zelo težak, ampak mi je šlo lepo naprej. Prišel sem h koncu programa. Konec je bil lahek, Mislil sem, da sem ga dokončal in naenkrat se mi je pokazal napis 'envoi', kar je pomenilo, da moram pritisniti gumb 'envoi'. Pritisnil sem ga in spet je bilo nekaj težkega.«
Ob 16. uri je sledilo nagrajevanje. Sara je zmagala v ritmiki in dobila velik pokal. Po večerji so nekateri šli v avtobus, drugi pa smo šli v veliko dvorano plesat bretonske plese. Naslednjega dne ob 9.25 zjutraj smo odpotovali iz Bresta.
Tjaša: »Dali so nam nekaj hrane za na pot. Pot je bila dolga in naporna. Prevozili smo celih 1.800 kilometrov. V Pariz smo prispeli ob 16. uri, kjer smo menjali vlak, s katerim smo se pripeljali domov veseli in zdravi.«
V	Trst smo prispeli 12. 4. ob 10. uri zjutraj veseli in zdravi. Na postaji so nas čakali naši dobri starši, ki so nas težko pričakovali.
Zelo sem zadovoljna, da sem bila na tem srečanju, ker mi bo ostal ta izlet v lepem spominu za vse življenje.
Alan, Albert, Joža, Martina, Aljoša in Danijel: »Za nas je bilo to potovanje veliko doživetje. Nekateri smo se prvič peljali z vlakom, prvič smo tudi videli Atlantski ocean in se srečali z otroki raznih manjšin Evrope.«
KONEC
Zaman vsi predlogi opozicije o premestitvi na Padriče
Občinski svet podlegel izsiljevanju znanstvenikov o lokaciji sinhrotrona
Tržaški občinski svet se je v bistvu vdal izsiljevanju nobelovca Rubbie in njegovih sodelavcev glede lokacije za ostavitev svetlobnega generatorja pri azovici: to je prišlo jasno do izraza spet na predvčerajšnji seji mestne skupščine, ko je večina svetovalcev glasovala za odobritev podrobnostne-ga urbanističnega načrta za področje T8 (in za samo območje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah). V razpravi so se namreč ponovila nasprotna stališča, ki sta jih postavljala večina in opozicija že pred skoraj dvema letoma, ko je bila skupščina odobrila varianto št. 46 občinskega regulacijskega načrta, s katero je bila za sinhrotron določena lokacija T8 pri Bazovici, kljub nasprotovanju vsega prizadetega prebivalstva in njegovih predstavniških organizacij ter krajevnih naravovarstvenih gibanj.
Tudi predsinočnjim (seja se je zaključila v poznih nočnih urah) smo bili torej v bistvu priča »dialogu med gluhimi«: na eni strani so pristojni odbornik Vattovani in zastopniki strank, ki podpirajo občinski odbor (ob podpori misovcev, liberalca in melonarja) zatrjevali, da za postavitev sinhrotrona glede lokacije ni mogoča nobena druga izbira, razen tiste, ki so jo vsilili znanstveniki, na drugi strani pa so komunisti, zastopnik, Tržaškega gibanja in svetovalec Slovenske skupnosti Lokar ugovarjali, da je bila Občina dolžna sprejeti svoje odločitve glede lokacije sinhrotrona ob upoštevanju splošnejših urbanističnih, ekonomskih in socialno-etničnih interesov vse krajevne skupnosti, ne da bi podlegla izsiljevanju znanstvenikov. Podobnega mnenja je bil tudi socialistični odbornik Jagodic.
Komunistom je sicer uspelo, da so že v komisijskem delu izključili iz podrobnostnih načrtov športne objekte in celo helikopterski pristajališči tako pri Bazovici kot na Padričah, s čimer so ohranili večji del površin nedotaknjen. Toda zaman je bilo njihovo prizadevanje (v razpravi sta nastopila De Rosa in sam pokrajinski tajnik Poli), da bi prepričali občinski odbor in večino, da bi se premislila in premestila sinhrotron na lokacijo ARI v okviru Centra za raziskave. Večina je celo zavrnila resolucijo KPI (podprla sta jo tudi Parovel in Lokar), ki je predlagala nadaljnjo poglobitev možnosti izbire drugačne lokacije za sinhrotron ob predstavitvi izvršilnih načrtov za njegovo izgradnjo in je obvezovala. občinski odbor, naj brez nadaljnjih zamud spoštuje vse obljube, ki jih je kot protivrednost za dolgoletne posege na kraškem teritoriju, dal prizadetemu slovenskemu prebivalstvu.
Zastopnik SSk Lokar je v svojem posegu odločno zavrnil trditve, da
Slovenci zavirajo razvoj, saj so že ogromno žrtvovali z razlastitvami. Tudi v tem primeru se slovenska narodnostna skupnost ne upira izgradnji sinhrotrona, pač pa samo zgrešeni in škodljivi izbiri glede njegove lokacije. Lokar je večini očital, da ne išče sodelovanja in sloge, ampak kontrapozicijo s slovenskim prebivalstvom na Krasu, kateremu sta bivši župan Richetti in nobelovec Rubbia obljubila vse mogoče, ne da bi obvez uresničila, kar ustvarja upravičeno nezaupanje Slovencev do oblastvenih krogov.
Slovenski socialistični odbornik Jagodic je svoje vzdržanje utemeljil z velikimi pomisleki o izbiri lokacije T8, ki jih je že izrazil v pristojni občinski komisiji in v občinskem odboru. Jagodic je poudaril, da gre v bistvu za izsiljevanje Rubbie, ki grozi, da se bo sinhrotron zgradil pri Bazovici ali nikjer, in da nikjer in na noben način ni bilo dokazano, da bi ne mogli svetlobnega generatorja zgraditi na lokaciji ARI v okviru Centra za razi-
skave pri Padričah, kjer je več kot dovolj primernega prostora.
Proti odobritvi podrobnostnih načrtov se je odločno izrekel tudi zastopnik Tržaškega gibanja Parovel, o nastopih zagovornikov sklepa iz vrst večine pa ni vredno poročati, saj so vsi v bistvu potrdili (vključno s socialistom D'Amorejem, ki je to dejstvo sicer obžaloval), da so slepo sledili odločitvam Rubbie in njegove skupine strokovnjakov, ne da bi upoštevali širših interesov skupnosti. Skupščina je na koncu odobrila, kot smo že poročali, pod-robnostni načrt z glasovi LpT, KD, PSI (razen Jagodica), MSI, PSDI, PRI in Mestne liste, proti so glasovali KPI, SSk in MT, Jagodic se je vzdržal. S tem pa se zadeva še ni dokončno zaključila, saj bo moral občinski svet (očitno prenovljen po junijskih volitvah) še razpravljati in sklepati o ugo-' vorih, ki jih bodo lahko vložili posamezniki in organizacije.
Po mnenju sindikatov
Preoptimistični poslovni obračun Tržaškega Lloyda
Predstavniki sindikatov CGIL, CISL, UIL in Federmar so se ponovno srečali z vodstvom Tržaškega Lloyda in s člani tovarniškega sveta. Poverjeni upravitelj družbe Tommaso Ricci je podal obračun za leto 87, ki je po mnenju vodstva boljši od obračuna za leto prej, sindikat pa meni, da je tako gledanje preveč optimistično. Družba doživlja namreč težko krizo, ki ji botrujejo zlasti neurejene notranje razmere in slabo upravljanje. Sindikat je že večkrat poudaril, da je ukinitev nekaterih pomembnih pomorskih prog neutemeljena, kot je nesprejemljivo, da Lloyd oziroma njegovo Vodstvo nadomešča manjše tovorne ladje z velikimi in tako krči delovna mesta.
V	obračunu za preteklo leto pa je sindikat ostro obsodil zlasti tiste točke, ki se nanašajo na spremembe in zamenjave v organiku. Meni namreč, da sploh ne gre za uspeh, temveč krat-komalo za ukinjanje delovnih mest. To pa je posledica nespoštovanja obveznosti ki jih je vodstvo sprejelo za preureditev organika. Nesprejemljivo pa je tudi dejstvo, da namerava Lloyd preseliti svoje upravne urade v Milan, kar je v popolnem nasprotju z obvezami, ki jih je družba sprejela tudi pred predstavniki deželne uprave.
V	ločenem tiskovnem sporočilu pa sindikat opozarja na nesprejemljiv položaj upokojenih pomorščakov, ki tudi po 20 mesecev čakajo na odpravnine, še dlje pa do prve pokojnine. Zavod INPS se je že večkrat obvezal, da bo z uvedbo nove tehnologije ta postopek pospešil, vendar se do danes ni še nič sprememnilo.
Strokovnjak o govoricah glede sinhrotrona
Direktor departmaja za teoretsko fiziko Univerze v Trstu Gian Carlo Gherardi nam je poslal daljše pismo, v katerem izraža svoja stališča v zvezi z razpravami o sinhrotronu. Prof. Gherardi uvodoma ugotavlja, da ga nedoločnost stališč, ki jih je zabeležiti v krajevnih sredstvih javnega obveščanja, utrjuje v prepričanju o potrebi, da strokovnjaki podrobno seznanijo vso javnost s temeljnimi in čimbolj točnimi podatki, ki so lahko osnova za premišljeno sprejemanje ustreznih odločitev na politični in upravni ravni. Gherardi vsekakor zavrača natolcevanja o možni nevarnosti svetlobnega generatorja, ki so se pojavila v zadnjih dneh v
tisku. Tak stroj, kot je načrtovani sinhrotron, zatrjuje Gherardi, ne more služiti za študije o jedrskem zlitju, po drugi strani pa povečanje njegove energije od 1,5 na 2 Gev le povečuje njegovo uporabnost in koristnost za uporabnike, ne predstavlja pa nobene večje nevarnosti glede prestrezanja elektromagnetičnega sevanja. Zato imajo take govorice le namen, da ustvarjajo emotivna nasprotja v javnosti. Prof. Gherardi zaključuje svoje pismo z željo, da znanstveniki prispevajo k družbenemu osveščanju o možnostih in perspektivah sodobne tehnološke revolucije, kar bo pripomoglo h kakovostnemu skoku k stvarni demokraciji.
Odbor za mir predstavil prijavo proti urednikom žaljive brošure
Odbor za mir in kulturo sožitja je včeraj na tiskovni konferenci predstavil vsebino prijave proti urednikom in pokroviteljem publikacije, ki je izšla ob priliki lanskega shoda Istranov. Zaradi žaljive vsebine nekaterih zapisov, ki so jih nepodpisani avtorji označili za "zgodovinske", se je Odbor odločil, da jih prijavi sodnim oblastem, hkrati pa je sprejel pobudo nekaterih članov, da prijavo podpiše tudi prebivalstvo.
Kot so dejali prireditelji tiskovne konference, je odziv slovenskih in italijanskih demokratov presegel vsako pričakovanje, saj so od decembra, ko je akcija stekla, zbrali 1.226 podpisov. Računajo pa, da zbiralci podpisov še niso vrnili vseh listov, tako da je podpisnikov verjetno še več. Odbor za mir in kulturo sožitja se je tudi odločil, da podpisano prijavo predstavi javnosti na predvečer 25. aprila, in tako na svojevrsten način proslavi dan osvoboditve.
Gostje, ki so pozneje posegli v razpravo, so med drugim dejali, da si omikan narod nikakor ne sme dovoliti tako nizkotnih žalitev na račun slovenske manjšine, kakršne lahko preberemo v publikaciji »Istria, Carnaro e Dalmazia ununi-ca terra latina, veneta e cristiana storia di un esodo«. Toliko huje pa je, ker je na ovojnici brošure natisnjen grb Dežele Furlanije-Julijske krajine, pokroviteljstvo za njen izid pa sta dali tudi Občina Trst in Pokrajina.
Gorupov Deštin drevi na Kolonkovcu
Drevi bo gost KD Rovte-Kolonkovec dramska skupina SKD Tabor z Opčin, ki bo na njegovem sedežu uprizorila narečno enodejanko Deštin. Delo je napisal, režiral in v njem tudi nastopa kot glavni igralec (ostala dva sta Ljuba Košuta in Torči Sosič) naš znani odrski kulturni delavec Drago Gorup. Krstna predstava Deština je bila na Opčinah ob priliki letošnjega praznika žena. Prepričani smo, da bo danes na Kolonkovcu vzdušje prav tako veselo kot ob premieri. Ob tem naj dodamo, da tamkajšnji kulturni delavci vzorno negujejo svoj kulturni hram ter da je scensko razporejen kot nalašč za to odrsko uprizoritev. Openska dramska skupina je vabilo za nastop sprejela z navdušenjem, ker smatra, da taki stiki s sorodnimi društvi obogatijo naše ljudi in dajejo pravi smisel dragocenemu delovanju kulturnih društev.
■ V okviru proslav ob 10-letnici odprtja Ljudskega doma v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) bo krajevni krožek ARCI priredil skupinsko razstavo mladih likovnikov. Razstavo bodo odprli jutri ob 17. uri, na ogled pa bo do 14. maja, vsak dan (tudi ob praznikih) od 16. do 20. ure.
Razstavo sta pripravila Boris Zuljan in Megi Pepeu. Žiriji načelujejo Milko Bambič, Giulio Montenero in Nino Perizzi, odprta pa je tudi za sodelovanje samih razstavljalcev, saj je eden izmed glavnih namenov prireditve ta, da prispeva k uveljavitvi mladih umetnikov-
Poklon žrtvam Rižarne
Jugoslovanski živlnozdravnikl, ki so se te dni zbrali na simpoziju v Lipici, so se včeraj mudili tudi v Trstu. Najprej so obiskali zadružni hlev na Dolgi kroni, nato pa so šli v Rižarno, kjer jih je novinar Franc Udovič seznanil z njeno tragično preteklostjo in kjer so se poklonili njenim žrtvam
Začasno slovo kavarne San Marco ki jo bodo čez poletje prenovili
Z velikim poslovilnim praznikom bo kavarna San Marco danes zaprla vrata svojim gostom. Po kavarni Tomma-seo je tudi za to znamenito tržaško kavarno namreč prišel čas obnovitve: na pozlačenih okrasnih lističih se že več desetletij kopiči prah, parketi, mizice in stoli pa so potrebni temeljitega ličenja, medtem ko so sanitarne naprave povsem zastarele in vhodi ne odgovarjajo varnostnim predpisom. Glasba in ples, bogato obloženi buflet in priložnostna zabava pa gotovo ne bo potolažila tistih, ki so si to kavarno izbrali za zavetišče, za najljubše shajališče.
Odkar so pred štirimi leti zaprli Tommaseo, da bi ga prenovili, je kavarna San Marco namreč doživela nepričakovani ponovni blišč, postala je najbolj priljubljena mestna kavarna, kjer je še mogoče vdihavati tisto edinstveno ozračje, kjer se nevsiljivo pretakata zasebno in kolektivno življenje (za Magrisa je na primer kavarna idealni prostor za delo, ker se ustvarjalni trenutki srečujejo tu z vsakdanjim življenjem). Poleg tega pa je prav zadnja uprava lokala pripomogla h kulturnemu in družabnemu dvigu kavarne. Z novo upravo, ki je nastopila septembra lani, so začeli prirejati tudi kulturne večere, koncerte, literarna srečanja, srečanja ob gledaliških premierah in drobnejše razstave - skupno je bilo tu 28 prireditev — tako da je kavarna ponovno prevzela svojo zgodovinsko vlogo kulturne delavnice. Kulturno dejavnost je usklajevala in prirejala samostojna zadruga, ki so jo ustanovili lansko jesen De Vita in drugi vidni tržaški kulturni delavci. Kavarna San Marco se torej poslavlja z bogato zapuščino, ki do prihodnje jeseni, ko jo bodo ponovno odprli, prav gotovo ne bo usahnila.
Kavarna naj bi torej ostala zaprta šest mesecev, njen upravitelj Mario De Vita pa nam je zagotovil, da ne bodo zavlačevali s popravili, kot se je svojčas zgodilo s kavarno Tommaseo. Predvsem pa nam je zagotovil, da ne bodo bistveno spremenili njenega izgleda. Nasprotno, skušali ji bodo povrniti staro obličje: odstranili bodo sledove zadnjih neumestnih posegov, ki so jih opravili v 50. letih (na primer neonske luči), namesto njih pa bodo namestili lestence, izdelane po vzoru izvirnih luči. Stare izvirne fotografije bodo restavratorjem namreč nudile vzorec, po katerem bodo prenovili kavarno. Popravili pa bodo tudi vodno in električno napeljavo, povsem prenovili toaletne prostore in namestili nove zasilne izhode.
Prenovljena zunanja pohoda pa bo verjetno sovpadala tudi s prenovljeno vsebino. Zadruga San Marco načrtuje namreč vrsto kulturnih prireditev in celo izmenjav z drugimi znamenitimi srednjeevropskimi kavarnami. Tako naj bi torej s prihodnjo jesenjo začeli s samostojno kulturno produkcijo, kot so kabaretne predstave in "ca/e chantant". Načrti so sicer zelo zahtevni, De Vita pa kaže precej zaupanja v bodočnost in predvsem v sodelovanje tržaških kulturnikov in umetnikov. Medtem pa so že vzpostavili stike z nekaterimi najbolj znanimi dunajskimi in madžarskimi kavarnami. Na odprtju San Marca naj bi sodelovali upravitelji kavarn Speri, Museum in Hawelka z Dunaja ter orkester kavarne Hungaria iz Budimpešte. Vse to priča o velikih prizadevanjih sedanjih upraviteljev, ki bi v Trstu radi ustvarili nekoliko prožnejši in bolj dinamični kulturni prostor. »Kavarna je namreč nevtralni prostor,« nam je dejal De Vita, »zato ljudje nastopajo raje tu, kot v kateremkoli drugem ideološko ali drugače zaznamovanem prostoru.«
Poslovilni praznik se bo pričel drevi ob 21. uri, kdor želi rezervirati mizico, pa lahko pokliče upravo kavarne, (bg)
DROGERIJA
PARFUMERIJA
IVAN ŠKABAR
VELIKA IZBIRA
—	lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja
—	kozmetičnih in higienskih preparatov
—	plastičnih predmetov
—	termičnih stekel TERMOPAN
—	šip po meri
—	PRALNIH PRAŠKOV
OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi)
MASERKA
ENE Kebar
(. sept. 9 - tel.: 764078 Estetica »JEUNESSE« nega obraza - masaže - depilacije -pedikure/maniku-re - pas. telovadba
- nrpcntpraniia iM
CASSA RURALIE ICD AltTIGIAMA OPICIMA - TltUCSTK_________
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČIMIE - TRST
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju jutri,
PONEDELJEK, 25. APRILA 1988
ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1
Aktiv slovenskih komunistov na Opčinah
Od sposobnosti reševanja problemov odvisna uveljavitev KPI na volitvah
Neugodni volilni izidi, samoizpraševanje o lastni zgodovini in politični liniji so nedvomno prispevali k temu, da se je komunistična partija za dobro leto nekoliko zaprla vase in bila bolj na obrobju političnega življenja. Sedaj je, kaže, vsaj delno premostila te težave in se pred težko volilno preizkušnjo vrača v politično areno z večjo samozavestjo, dostojanstveno, odločena, da se aktivneje vključi v igro in odigra svojo vlogo. Novo ozračje je bilo jasno začutiti v petek zvečer na Opčinah, kjer se je v okviru priprav na junijske volitve sestal aktiv slovenskih komunistov. Uvodno poročilo in prispevki k razpravi so poudarjali to samozavest ob potrebi po tesnejšem stiku z ljudmi.
Komunistična partija se jasno zaveda, da je pred težavno in zahtevno volilno kampanjo in da bo izid na volitvah odvisen tudi od njene sposobnosti, da ustrezno odgovori na probleme, s katerimi se sooča vsedržavna in zlasti deželna družba. Zato si prizadeva, da bi okrepila svojo sposobnost iniciativ in soočanja z ostalimi silami, predvsem pa se usposablja, da začrta glavne smernice svoje vizije in svojega načrta za prihodnost. Od tega bo v veliki meri odvisen tudi volilni odziv na predloge KPI, »saj usoda volilne kampanje ne more biti v celoti odvisna le od odprtosti radijskih mikrofonov ali prostora v časopisnih stolpcih«. Ob tem pa KPI poudarja svojo zavzetost za politiko mednarodnega sodelovanja, miru in sožitja, h kateri je poklicana tudi Furlanija-Julijska krajina. Za uspešnost take politike pa so, tako je bilo večkrat poudarjeno na Opčinah, nujno potrebni komunisti.
Seveda pa je bila v ospredju openskega aktiva problematika slovenske narodnostne skupnosti. KPI je v tem okviru poudarila, da je globalni zaščitni zakon prvenstveni cilj za slovensko narodnostno skupnost in zato mora biti ta zakon tudi prvenstvena skrb v prizadevanjih KPI. »Ta država,« je poudaril poročevalec Miloš Budin, »mora z ustreznim zakonom priznati slovensko narodnostno skupnost in ji dati možnost, da lahko svobodno in sproščeno živi.« Komunisti ne soglašajo s tistimi, ki trdijo, da zaščita ni potrebna in da bi morali iskati druge, sodobnejše rešitve, saj je to le poskus opravičevanja in prikrivanja lastnih odgovornosti. Ob boju za zakonsko zaščito pa je treba seveda izkoristiti tudi možnosti, ki jih nudijo sedanji zakoni. »Zgledovati se moramo po gospodarstvenikih,« je dejal eden od razpravljalcev, »ki so v sedanjih pogojih znali ustvariti marsikaj.«
V boju za pravice slovenske manjšine komunisti poudarjajo doslednost lastnih stališč in lastnega dela, česar pa po njihovi
oceni ni mogoče priznati vsem komponentam, ki so zastopane v enotni delegaciji. Na Opčinah so bili zlasti kritični do PSI in SSk, ki sta del sistema oblasti. In ko je del manjšine blizu oblasti, del pa v opoziciji, je dialog težaven. Seveda KPI ne pripisuje socialistom in skupnosti odgovornosti zato, da položaj manjšine še ni rešen, saj bi s tem opravičevala odgovornosti KD in LpT, meni pa, da bi bila enotost bolj učinkovita, »če bi tudi drugi pokazali večjo doslednost. Problem pa vsekakor ni v neki formalni enotnosti, pač pa v vsebini političnih izbir«. Toda enotnost — čemu? Enotnost ni cilj, pojasnjujejo komunisti, pač pa sredstvo, ki naj omogoči doseganje nekaterih pravic in rezultatov. In za uveljavitev teh ciljev si nameravajo prizadevati tudi v bodoče s treznim, a odločnejšim nastopanjem.
Pri tem pa so nekateri opozorili, da jabolko spora ni več golo priznanje obstoja manjšine. Dejanski teren spopada je priznanje prispevka, ki ga je manjšina dala in ga še daje podobi celotne dežele in družbe, priznanje njega vpliva in vloge. Zato se morajo Slovenci, predvsem pa slovenski komunisti in z njimi vsa partija angažirati v boju za 'vidljivost" manjšine, dejansko soočanje pa mora upoštevati vprašanja sodobnosti in razvoja.
Toda katera vprašanja? Na nekatera so na Opčinah opozorili mladi, ki so poudarili, da se predstavljajo na kandidatnih listah partije zato, da bi opozorili na zahteve generacije, »ki je drugačna od tiste, ki vodi politiko danes«. In problemi, ki jih čutijo mladi, so zelo konkretni: okolje, delo, stanovanje, šola itd. Sposobnost, da privabi mlade, pa prestavlja za KPI dejanski izziv, če naj verjamemo nedavni anketi, po kateri se komaj 9 odstotkov mladih v Trstu proglaša za levičarje, medtem ko se večina opredeljuje za sredinskost.
Danes ob 11. uri bodo slovesno odprli Park Globoj-ner pri Padričah. Gre za 35 hektarjev -obsegajočo gozdnato površino, ki se razprostira ob istoimenskem griču in ki je last Gozdne zadruge iz Padrič. Zadruga je park uredila s prispevki Kraške gorske skupnosti ter deželne in občinske uprave. Vstop vanj je s Trbiške ceste, ob kateri so uredili veliko avtomobilsko parkirišče.
Na današnji otvoritveni slovesnosti bo med drugim nastopila trebenska godba na pihala, slavnostni govornik pa bo predsednik Gozdne zadruge Karlo Grgič.
Hud razkol med tržaškimi socialdemokrati
Odločitev socialdemokratov, da v deželnem okviru sklenejo volilno zavezništvo z Giuricino-vimi odpadniki Liste za Trst (Mestno listo melone), Listo tri-kolore (bivših misovcev De Vi-dovicha in Stiglianija) in z nekaterimi manjšimi skupinami, je privedla do razkola v vrstah tržaške PSDI. Tržaški občinski svetovalec Roberto De Gioia, pokrajinski svetovalec Mario Martini, pokrajinski podtajnik Vincenzo Di Pace in več članov pokrajinskega odbora stranke ter tajnik najmočnejše socialdemokratske sekcije pri Sv. Soboti Mottadelli so ustanovili novo Gibanje za socialistično enotnost.
V tiskovnem sporočilu pobudniki novega gibanja poudarjajo, da so se odločili za to pobudo iz nasprotovanja volilnemu kartelu PSDI z desničarskimi formacijami, in da so nasprotno prepričani, da je treba težiti k ustvarjanju »širokega socialističnega območja«, ki naj omogoči preseganje bipolarizma med KD in KPI ter podrejenosti lokalistič-nim gibanjem. Ustanovitelji Gibanja za socialistično enotnost sicer niso formalno izstopili iz PSDI, kaže pa, da se bodo pogajali s PSI za vstop kot neodvisni ha socialistične kandidatne liste za prihodnje upravne volitve, kar bi verjetno privedlo do izključitve iz socialdemokratske stranke. Svoje prave namene in programe pa bodo razkolniki obrazložili prihodnji torek, in sicer na posebni tiskovni konferenci.
Številne proslave ob prazniku osvoboditve
Osrednja tema boj proti terorizmu
Letošnji 25. april bo v znamenju boja proti terorizmu. Demokratična Italija je še vedno pod globokim vtisom, ki ga je v ljudeh zapustil umor senatorja Ruffillija. Rdeče brigade so ponovno streljale "v srce" države, in to ravno ob 10. obletnici umora Alda Mora, predvsem pa v času, ko smo bili vsi mnenja, da je terorizem dokončno poražen. Zgodovinski voditelji rdečih brigad so javno povabili vse, ki še delujejo v ilegali, naj položijo orožje. Slišali smo marsikatero dvoumno besedo, vendar je poziv "starih" rdečih brigadirjev odjeknil kot predaja. Nekateri Politiki so pričeli govoriti o "spravi", časopisi so pisali o problemu odpuščanja, pa so v tej odjugi zabobneli smrtonosni streli in ubili enega izmed najožjih sodelavcev tajnika KD in novega predsednika vlade De Mite.
Tržaška federacija KPI je v tem smislu izdala tiskovno sporočilo, v katerem je zapisano, da atentat na sen. Ruffillija jasno dokazuje, da skušajo nevarni sovražniki izpodkopati de-
mokracijo. V tiskovnem sporočilu lahko beremo tudi poudarek na solidarnosti italijanskih in slovenskih antifašistov. V podobnem smislu izzveni tudi tiskovno sporočilo pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI. Boj proti terorizmu in prizadevanja, da bi parlament izglasoval globalni zaščitni zakon za Slovence, ostajajo v središču pozornosti demokratične javnosti. Pa poglejmo, kako se bodo zvrstile proslave.
Današnje prireditve: Kot vsako leto bo danes prišla v Trst delegacija iz Postojne, ki bo ob 10. uri položila vence v Ul. Ghega, kjer so med vojno nacisti obselili talce, in nato še na pokopališču pri Sv. Ani. Delegacijo bosta vodila sekretar SZDL iz Postojne Franc Tomačič in predsednik Zveze borcev iz Postojne Jože Baša, v njej pa bodo tudi sorodniki obešencev. V Zgoniku bo v popoldanskih urah koncert Tržaške ga partizanskega pevskega zbora P. Tomažič, nastopili bodo še mešani pevski zbor »Rdeča zvezda«,
Carbone z dolinskimi socialisti
Sinoči se je podpredsednik deželne vlade Carbone na dolinskem sedežu PSI sestal z razširjenim vodstvom in člani sekcije. Med drugim so bila v razpravi vprašanje metanizacije občine, kjer je deželni predstavnik zagotovil deželno kritje obresti za Posojila, problem obrtniške cone, kjer bo Dežela pospešila postopek za tehnično odobritev načrtov, posege v sklopu Parka Doline Glinščice ter sanacijo bivših kamnolomov in odlagališč, kjer bo Dežela posegla s finansiranjem načrtov.
Na srečanju je prevladovala tehnična razprava, ne glede na predvolilno politično ozračje, zato se bodo v prihodnjih dneh člani dolinske sekcije PSI spet sestali za obravnavo volilnih programov.
učenci osnovne šole Bazoviški junaki, recitatorji in solisti. TPPZ bo izvedel kantato Janija Goloba Še pomnite tovariši. Prireditev bo povezana s proslavo 25. aprila, dneva ustanovitve OF in z razvitjem praporja sekcije VZPI-ANPI pri TPPZ, ki nosi ime pp bazoviških junakih.
Kulturno društvo Fran Venturini od Domja bo letošnji 25. april proslavilo s pomembno manifestacijo. MPZ Fran Venturini se bo pobratil z mešanim zborom Accademia corale Reno iz Marzabotta. Pobratenje pa bo osnova za dvodnevno kulturno manifestacijo Koncert prijateljstva, katerega prvi del bo drevi v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro.
V repentabrski občini pripravljajo prireditev ob naravnem skalnatem spomenikuvsem žrtvam fašizma na Colu. Nastopili bodo tudi ženski pevski zbor Repentabor in osnovnošolska mladina. Pred omenjeno slovesnostjo bodo položili vence k spomeniku NOB v Repnu in cvetje na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja.
Jutrišnje prireditve: Osrednja proslava 25. aprila bo jutri ob 17.30 v Rižarni. Udeležil se je bo častni predsednik ustavnega sodišča poslanec Leo-netto Amadei. Slavnostni govor bo imel predsednik pokrajine Dario Loc-chi. Govorili bodo še Maria Teresa Mecchia, Zorko Harej in poslanec Amadei. Proslava se bo pričela ob 17.30.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
'-4 Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
razne prireditve
Odbor Zveze vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje prirejata ob obletnici ustanovitve OF v sredo, 27. t. m., ob 17.30 v prostorih Odseka za zgodovino v Trstu - Ul. Petronio 4 - predavanje ravnatelja NŠK Milana Pahorja na temo PROTIFAŠISTIČNO GIBANJE NA TRŽAŠKEM 1937-1941 IN ZAČETEK OF. Vabljeni!
Psihosomatske dinamike in avtogeni trening. V torek, 26. aprila, ob 21. uri bo na sedežu Grande Fraternita Universale v Ul. S. Lazzaro 5 bo psihiater dr. Boris Kariž predaval o Psihosomatskih dinamikah in avtogenem treningu. Predavanje bo uvod v 6-tedenski tečaj, ki bo na zgoraj omenjenem naslovu. Vstop prost.
Mladinska skupina P. Tomažič prireja v okviru štafete miru v soboto, 30. aprila, KULTURNI VEČER. Na sporedu: ob 19. uri zbirališče na trgu v Nabrežini; ob 19.30 odhod štafete proti Križu; ob 20.30 koncert v Ljudskem domu v Križu z nastopom pevskih zborov MPZ Vesna, DPZ Vesna, Mladinskega zbora Skupnosti Italijanov z Reke in vokalno-instrumental-ne skupine 4J iz Koroške; ob 22.30 kres v organizaciji mladine iz Križa.
Krožek mladih komunistov Zahodnega Krasa in sekcija KPI J. Verginela
prirejata PRVOMAJSKI PRAZNIK v nedeljo, 1. maja. Na sporedu koncert godbe iz Križa, govor, zvečer pa ples z ansamblom Taims.
V pristanišču včeraj ponovno gorel kavčuk
Na 5. pomolu v Novem pristanišču je včeraj okrog poldne prišlo do požara, ki je uničil približno 7 ton kavčuka v vrednosti 20 milijonov lir. Podobna nezgoda se je pripetila pred približno tremi tedni. Tvrdka Pacorini, ki v kontejnerjih na pomolu hrani veliko količino kavčuka, je tedaj utrpela 30 milijonov lir gmotne škode.
Vse kaže, da je požar tudi tokrat povzročila električna okvara. Kavčuk v kontejnerjih je treba namreč izsušiti, saj drugače ni primeren za industrijsko uporabo. V vsakem kontejnerju je zato napeljana posebna električna naprava, ki segreva prostor. Prav ta naprava naj bi se po mnenju gasilcev preveč segrela in povzročila požar lahko vnetljivega kavčuka.
Gasilci z vodjema Sirkom in Bertiz-zolom so požar ukrotili po dveh urah dela. Na žareči kavčuk v kontejnerju so brizgali posebno peno, dokler niso zadušili plamenov. Na kraj nesreče so prispeli tudi agenti letečega oddelka in predstavniki pomorskega poveljstva. Gasilci so ostali na 5. pomolu še nekaj ur, da bi se prepričali, da ni res nobene nevarnosti več.
Ob 43-letnici osvoboditve v pobratenih občinah Dolina in Marzabotto bosta jutri vzporedni kulturni prireditvi, ki bosta potekali v duhu miru in sožitja med narodi. V pobrateni občini Marzabotto bo velika manifestacija, ki se je bodo udeležili tudi mladi iz občine Dolina, skupno s svojimi vrstniki iz pobratenih občin Kopra, Sežane, Kočevja in Milj. V Marzabottu bosta nastopili tudi združeni pobrateni godbi iz Ricmanj in Idrije. Kot omenjeno, se bo jutri moški pevski zbor Venturini od Domja pobratil z mešanim pevskim zborom Corale Reno iz Marzabotta, in sicer na proslavi 20-letnice svojega obstoja, ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 17. uri. Prireditve, ki poteka pod pokroviteljstvom občine Dolina, se bo udeležil tudi pobrateni zbor Loški glas iz Zagorja ob Savi.
Manifestaciji bosta jutri tudi v Miljah (ob 11.'uri) in v devinsko-nabre-žinski občini (ob 10. uri). Predstavniki KD S. Škamperle in Union pa bodo jutri ob 10. uri položili venec k Narodnemu domu. Proslava bo tudi v Križu, in sicer v priredbi sekcije VZPI-ANPI E. Antončič. Zbirališče bo ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma.
ZAHVALA
Otroci in učitelji 4. in 5. razredov osnovnih šol devinsko-na-brežinske občine se prisrčno zahvaljujemo
občini Devin-Nabrežina Hranilnici in posojilnici iz Nabrežine
Bančni sekciji SDGZ tovarni Kronos-Beneco trgovini Fari iz Tržiča folklorni skupini Stu ledi ki so omogočile našo udeležbo na evropskem festivalu manjšinskih šol v Brestu.
Nenadoma nas je zapustil naš najdražji mož, oče in dedek
Drago Žvab
(iz Ankarana)
Uro in datum pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno novico sporočajo: žena Verica, hčerki Maca in Vlasta z družino, Mira z družino ter ostalo sorodstvo.
Ankaran, Opčine, 24. aprila 1988
Ob izgubi očeta izrekajo globoko sožalje profesorici Nddi Gerželj in družini dijaki L, II., IV. RTV in II., ra. ter IV. OM-KO zavoda Jožef Stefan.
Prihodnji teden v Trstu tečaj o alkoholizmu
V torek, 26. aprila, se bo v Trstu začel petdnevni tečaj o alkoholizmu, ki ga Krajevna zdravstvena enota organizira v sodelovanju s Sredozemsko šolo za socialno psihiatrijo iz Zagreba in z Višjo šolo za socialno službo iz Trsta. Predavali bodo V. Hudolin, S. Tičali, G. B. Modonutti, G. Lezzi, C. Poropat, F. Piani, L. Colusso, S. Piemonte, Flo-ramo, R. Buttolo, G. Cimetta in F. Poldrugo. Tečaj bo v prostorih bivše psihiatrične bolnišnice (paviljon M) in je namenjen socialnim delavcem, zdravnikom in vsem, ki se zanimajo za problem. Tečaj bo brezplačen. Udeležencem bodo po opravljenem izpitu podelili diplomo.
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene
Urše Turk vd. Novak
se ganjeno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in prekrili njen grob s cvetjem.
Posebna zahvala naj gre g.e Mariji Petelin, koprskemu cerkvenemu pevskemu zboru, patru Bojanu za vse njegove lepe besede in Krajevni skupnosti Pridvor.
Vsi njeni dragi
Koper, Trst, Prosek, Buenos Aires, 24. aprila 1988
25. 4. 1985	25. 4. 1988
Naj ti bo lahka tuja zemlja.
Počivaj v miru.
Ob 3. obletnici smrti naše nepozabne
Anice
se je vedno spominjamo z grenkimi solzami v očeh in žalostnim srcem.
Mama Marija, brat Luci z ženo Ido in nečaki.
25.4.1985	25.4.1988
Ob 3. obletnici smrti dragega moža
Maksa Ote
se ga z ljubeznijo spominja
žena Marija Kroglje, 24. aprila 1988
23. 4. 1978	23. 4. 1988
Ob 10. obletnici smrti naše drage
Justine Guštin por. Urbančič
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Leopold, sin Boris, hči Silva ter vnuk Jan
Repentabor, 24. aprila 1988
25. 4. 1987	25. 4. 1988
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
Polda Štolfe
se ga z ljubeznijo spominjamo
žena Danica, hči Klelija in drugo sorodstvo
Volčji grad, Nova Gorica, 24. aprila 1988
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje
Tennessee VVilliams
STEKLENA MENA ŽERI J A
Režija Marjan Bevk
Danes, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C in G
KD FRAN VENTURINI
DOMJO
1. MAJA 1988 ob 15. uri
V. obmejno srečanje godcev na diatonično harmoniko
v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju - Delovali bodo dobro založeni kioski.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/II
vabi v torek, 26. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje z naslovom
Slovenija med Balkanom in Srednjo Evropo
Predaval bo
dr. Taras Kermauner
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane
sporoča,
da v pričakovanju pozitivnega odgovora tržaške Občine, ki že od leta 1971 ne čuti potrebe, da bi rešila problem postavitve spomenika, letos ob 25. aprilu NE BO POSEBNE KOMEMORACIJE OB ZAČASNEM SPOMENIKU. Organizacije, društva in posameznike pa poziva, naj prosto polagajo vence in šope cvetja danes, 24., in jutri, 25. aprila.
Gospodarsko društvo na Kontovelu
sklicuje v prostorih Društvene gostilne
88. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v petek, 29. aprila,
ob 20. uri v 1. sklicanju, ob 21. uri v 2. sklicanju.
gledališča
razstave
V	galeriji Cartesius razstavlja do 6. maja slikarka MEGI PEPEU.
Kulturno-umetniško društvo Prints je
pripravilo v restavraciji XX Secolo v Vi-žovljah št. 1 (Sesljanj razstavo PODOBE V BEGU slikarja PAOLA PASCUTTA, ki bo odprta do 8. maja. Urnik: od 11. do 15. ter od 17. do 1. ure (zaprto ob ponedeljkih).
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 6. maja, po običajnem urniku, slikar OSVALDO PERUZZI.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - razstavlja do 30. t. m. slikar COR-RADO ALZETTA. Urnik: 17.00 - 20.00, ob praznikih 10.00 - 13.00.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - bodo v torek, 26. t. m., odprli razstavo likovnih izdelkov, ki so jih pripravili otroci pod vodstvom slikarja Zeba. Razstavo, je organiziral krožek Tina Ma-dotti, Pončana 14.
JURE se bo oženil tra-la-la, in nam SARO oplenil hop~sa-sa. Mi pa je ne damo trč-la-la, če nam ne obljubi hop-sa-sa, da jo večno ljubi tra-la-la.
Kolektiv Infordata
Kulturno društvo FRAN VENTURINI - DOMJO
pod pokroviteljstvom občine Dolina
KONCERT PRIJATELJSTVA jutri, 25. t. m., ob 17. uri
v GLEDALIŠČU F. PREŠEREN v BOLJUNCU
ob pobratenju MPZ F. VENTURINI od Domja z zborom ACCA-DEMIA CORALE RENO Dl CANTO POPOLARE iz Marzabotta ter ob 10-letnici pobratenja med MPZ F. VENTURINI in zborom LOŠKI GLAS iz Zagorja ob Savi.
mali oglasi
koncerti
Do 29. t. m. bo Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija nastopal v raznih kasarnah naše dežele: 27. t. m. v kasarni Berghinz v Vidmu, 28. t. m. v Villi Vicentini in 29. t. m. v kasarni Feruglio v Pušji vasi.
Tržaški jazzovski krožek V torek, 26. t. m., ob 22.00 bo v Mandrac-chiu koncert kvinteta Franca D'Andrea.
_ SKD Tabor - OPENSKI GLASBENI VEČERI - V četrtek, 28. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert kitarista Igorja Starca. Na sporedu H. Villa-Lobos, F. Moreno-Torroba, G. Coral. Vabljeni!
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič iz Križa prireja od 6. dc-10. maja izlet v Neapelj, Sorrento in Caserto. Vpisuje Ferdinand Bogateč (tel. 220175). Na razpolago je še nekaj mest.
kino
ROSSETTI
Danes ob 16.00 bo gledališka skupina IL GRUPPO DELLA ROCCA uprizorila zadnjo predstavo glasbene komedije HAPPV END Bertolta Brechta-Kurta We-illa. Režija: Dino Desiata. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	sredo, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti premiera Pirandellovega dela ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA v režiji G. Patronija Griffija. V abonmaju: odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Danes ob 16.00 (red G) bo na sporedu šesta predstava Verdijeve opere AIDA. Dirigiral bo Rico Saccani, režiral Virginio Puecher.
Sedma predstava bo na sporedu v torek, 26. t. m., ob 20.00 (red C/H).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ponovitev pravljice F. Milčinskega ZVEZDICA ZASPANKA, v torek, 26. t. m., ob 10. uri - o. š. A. Gradnik na COLU.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30 bo na sporedu zadnja predstava IN MEZZO A 'STE DISGRA-ZIE EL TU O RICORDO. Režija Frances-co Macedonio. Prodaja vstopnic pri Uta-tu v Pasaži Protti 2 in v gledališču Cris-tallo uro pred pričetkom predstave.
V	soboto, 7. maja, ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera dela LA LEG-GENDA Dl CARNEVALE. Tekst in režija Francesco Macedonio.
ARISTON - 16.00, 19.00, 22.00 LTnsoste-nibile leggerezza delTessere, r. Philip Kaufman, i. D. D. Lewis, J. Binoche.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987, r. Martin Rih, i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EXCELSIOR II - 17.00, 19.30, 21.30 Quat-tro cuccioli da salvare, prod. Walt Disney.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Stregata dalla luna, dram., ZDA 1987, r. Norman Jewison, i. Cher.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Ouella vlila in fondo al parco, srh., □.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Fuga dal luturo, fant., r. J. Kaplan, i. M. Brode-rick.
PENICE - 16.30, 22.15 Topo Galileo, kom., i. Beppe Grillo, Jerry Hall.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Saigon, dram., i. Willem Defoe, Gregory Hines, □ .
MIGNON - 16.30, 21.30 Best seller, i. James Woods.
EDEN - 15.30, 20:00 Lui, lei... e mia moglie, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Chi pro-tegge 11 testimone, dram., ZDA 1987, r. R. Scott, i. T. Berenger, M.Rogers.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Senza via dl scampo, krim., r. Roger Donald-son, i. Kevin Kostner, Gene Hackman.
CAPITOL - 15.30, 22.00 Dentro la noti-zia, dram., ZDA 1987,; r. J. L. Brooks,; i. W. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Come sono buoni i bianchi, kom., It./Šp. 1987, r. Marco Ferreri, i. Michele Placido, Maruška Detmers.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Biancaneve e i sette nani, ris., ZDA 1938, r. W. Disney.
RADIO - 15.30, 21.30 Karin, moglie vog-liosa, porn., □
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j.
BILANCA 31. DECEMBRA 1987
PREMOŽENJSKO STANJE
AKTIVA			PASIVA		
Blagajna in banke	L.	7.523.240.918	Vloge in banke	L.	27.358.370.127
Lastne vrednotnice	L.	8.157.851.400	Cedenti menic na inkaso	L.	38.567.641
Operacije s strankami	L.	11.817.497.500	Sklad za odpravnine	L.	131.424.594
Nepremičnine,			Druge pasivne postavke	L.	231.313.958
premičnine in oprema	L.	348.758.844	Sklad za amortizacije		
Soudeležbe	L.	38.600.001	in rezervni skladi	L.	185.948.309
Druge aktivne postavke	L.	1.881.811.402	Družbena glavnica in rezerve	L.	1.692.478.666
			SKUPNO	L.	29.638.103.295
			DOBIČEK POSLOVNEGA LETA	L.	129.656.770
SKUPNO	L.	29.767.760.065	SKUPNO	L.	29.767.760.065
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
STROŠKI			DOHODKI		
Obresti klientom in bankam	L.	2.120.213.880	Aktivne obresti, dohodki		
Stroški za osebje in akontacije			od vrednotnic, komisije		
za odpravnine	L.	478.508.230	in provizije	L.	3.278.281.977
Komisije, provizije			Izredni dohodki	L.	24.064.690
in upravni stroški	L.	438.832.251	Koriščenje skladov	L.	56.611.378
Davki in takse	L.	73.312.503	SKUPNI DOHODKI	L.	3.358.958.045
Amortizacije in druge akontacije	L.	118.434.411			
SKUPNO	L.	3.229.301.275			
DOBIČEK POSLOVNEGA LETA	L.	129.656.770			
SKUPNO	L.	3.358.958.045	SKUPNO	L.	3.358.958.045
razna obvestila
Kulturno-umetniško društvo PRINTS
obvešča zainteresirane, da se bodo tečaji grafike odvijali ob ponedeljkih in sredah od 16. do 20. ure v prostorih delavnice lesoreza in bakroreza Atelier v Nabrežini št. 16. Za pojasnila tel. na št. 631989 od 19. do 20. ure.
Slovenska zamejska skavtska organizacija obvešča da bo letošnje JURJE-VANJE danes, 24. aprila, med Obeliskom in Ferlugi. Pot do prostora bo označena, začetek ob 9. uri, zaključek predviden za 18. uro. Vabljeni tudi vsi starši. V primeru slabega vremena bo jurjevanje v Ma-rijanišču na Opčinah.
Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič iz Križa prireja jutri, 25. t. m., TRADICIONALNO POLAGANJE VENCEV NA SPOMINSKA OBELEŽJA NOB. Zbirališče ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma v Križu.
KD Kraški dom vabi v četrtek, 28. t. m., na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Bubničevem domu v Repnu. Vabljeni!
Zadruga Naš Kras sklicuje svoje člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju 28. t. m. ter v drugem sklicanju 29. t. m., vedno ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse učno osebje, da je od 15. marca razobešen na šolskem skrbništvu seznam izčrpanih lestvic za šolsko leto 1987/88. Rok za vključitev v te lestvice zapade 30. t. m. Tistim, ki so bili že vključeni v izčrpane lestvice, ni treba na novo vlagati prošenj. Seznam izčrpanih lestvic in informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, II. nad., v torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure ter v sredo od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bo roditeljski sestanek v torek, 26. t. m., ob 18. uri. Istega dne bo ob 17. uri seja razrednih svetov.
BARVE IN LAKI
OKVIRJI IN KARNISE
Trgovina
I I RIA\ in mUČ
OPČINE — Narodna ul. 160 Tel 212168
DRAGULJARNA "A.B." Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090 nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh_ zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot št. 18. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Mario Usco v Ul. del Tirno 12. Toči belo in črno vino ter nudi domač pršut in salamo.
OSMICO ima Mario Gruden v Nabrežini. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Švara v Trnovci na št. 14. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl v Ricmanjih na št. 115 Vladimir Klabjan. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Borštu Ljubo Peta-ros.
OSMICO ima Frandoli - Slivno št. 25. Toči belo in črno vino.
PRODAM 4-stanovanjsko hišo z vrtom v coni Sv. Marka. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro "Hiša".
PRODAM avto fiat 126 v dobrem stanju. Tel. 226192.
PRODAM nezazidljivo zemljišče ob cesti Opčine-Repen. Tel. 211324.
PRODAM vespo 125 PXE, letnik '82, črne barve, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 229237.
PRODAM 4-metrski čoln z motorjem evinrude 20 HP ter prikolico po ugodni ceni. Tel. 231846.
20-LETNO DEKLE z opravljeno višjo srednjo šolo in znanjem strojepisja išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200782.
SLADOLEDARNA v Nemčiji išče za sezonsko delo 20/25-letno osebje, dobra plača, resnost. Tel. od 20. do 21. ure na št. 0049208/475703.
DRUŽINA išče hišico ali stanovaje v najem na Krasu v poletnem času (maj-avgust). Tel. na št. 301612.
ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek, Ul. Canova 2, sporoča, da ima novo telefonsko številko: 360870.
ORODNI MEHANIK prost vojaščine dobi zaposlitev v kvalificirani delavnici. Klicati ob delovnih urah na št. 824498.
IŠČEM V NAJEM hišico ali stanovanje na Krasu ali v okolici Trsta za določeno obdobje. Tel. 827094.
IŠČEM zazidljivo zemljišče v Boljuncu ali v bližnji okolici. Telefonirati v torek zjutraj na št. 228855.
PROFESOR MATEMATIKE nudi lekcije. Za informacije telefonirati na št. 0481/882339.
BOLNIKU podarim sanitarni stol (komo-don). Tel. 816327.
čestitke
Ivani iz Ricmanj se je pridružila sestrica PETRA. Staršema Marizi in Petru čestitamo, mali Petri pa želimo vse najboljše v življenju. Nona Tilka in nono Pino ter drugi sorodniki.
Ivani se je pridružila sestrica PETRA. Terčonovim čestita, mali Petri pa želi vse naj, naj... KD F. Venturini.
Včeraj sta se poročila FULVIO in ELENA. Mnogo sreče jima želijo Sandra, Martina in Kristina.
Jutri, 25. t. m., praznuje 80 let IVANKA COLJA vd. ŠKERK. Ob visokem jubileju ji čestitajo sinova Bruno in Boris ter hči Marta z družinami ter vnuki in pravnuki.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 24. aprila 1988
FIDEL
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 14.00 - Luna vzide ob 12.14 in zatone ob 3.11.
Jutri, PONEDELJEK, 25. aprila 1988
MARKO
PLIMOVANJE DANES: ob 11.25 najnižja -24 cm, ob 19.50 najvišja 27 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,9 stopinje, zračni tlak 1011,6 mb pada, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 77-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Carlo Ellis, Tobia Milani, Veronica Burti, Deborah Cirigliano, Alexia Pillepich, Manuele Segalla, Marco Del Sal, Matija Cotič,. Andrea Seppi, Francesca Corallo, Daniela Serafini.
UMRLI SO: 63-letni Oliviero Vuch, 68-letni Luigi Ronchi, 99-letna Carla Vivoda, 91-letna Natalia Scoch, 65-letna Maria Schmatz, 79-letna Stefania Pangerc, 61-letni Giovanni iurissevich, 66-letna Santa Mezgec, 74-letni Olivo Pugliese, 86-letna Clara Calebotta, 85-letna Gior-gina Barnaba, 55-letni Giulio Gastone Crisanti, 81-letni Luigi Gerzelj, 58-letna Amalia lerman, 81-letni Felice Moffer-din, 89-letna Alessandrina Schuster, 89-letna Emma Ciuk.
	LOTERIJA				
BARI	5	7	58	88	71
CAGLIARI	54	3	29	6	42
FIRENCE	65	85	31	24	61
GENOVA	19	47	2	57	6
MILAN	66	78	11	6	62
NEAPELJ	19	12	36	70	10
PALERMO	4	65	10	66	62
RIM	35	21	23	89	71
TURIN	50	70	7	22	44
BENETKE	47 74 ENALOTTO		84	54	17
1X2	1 KVOTE:	2 1 1	X X		X 1	1
12	39.098.000.—
11	1.543.000,—
10	125.000.-
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 24. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F-Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) in MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel-271124) - odprte od 8.30 do 13.00. Od
13.00	dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ponedeljek, 25. aprila 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Gotnb 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul-Flavia 89 (Zavije).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mirama ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Com 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Flavia 89 (Žavlje).	,0
ZGONIK (tel. 229373) - odprta od 8.30 0« 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu z najnujnejše primere.
Od torka, 26., do sobote, 30. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mh?® v,i ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Co 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje), ZGONIK (t® 229373) - samo po telefonu za najnujnej primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 _
Largo Piave 2, Borzni trg 12, ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. C 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica •» . . Flavia 89 (Zavije), ZGONIK (tel. 2293/J^ samo po telefonu za najnujnejše pru
Nočna služba - od 20.30 do 8.30	^
Istrska ulica 35, Trg OsPe , ^cn^g) -Flavia 89 (Žavlje), ZGONIK (tel. 2293/^ samo po telefonu za najnujnejše p
nedeljski televizijski in radijski sporedi
j:	raii______________________
8.25	Dokumentarec: Ouarkov svet (vodi Piero Angela)
9.25	Maša
12.30	Nabožna oddaja
12.35	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Anche gli angeli mangia-no fagioli (pust., It. 1973, r. E. B. Clucher, i. Giuliano Gemma, Bud Spencer, Robert Middleton)
22.35	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: Knjiga - prijateljica (pripravil Gaetano Nanetti)
# rai¥
8.00	Informativna oddaja: Week-end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
9.50	Šport: veslanje
10.50	Film: L ascesa della famiglia Hardy (kom., ZDA 1939, r. George B. Seitz, i. Mickey Rooney)
12.10	Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes motociklizem (VN Španije) in jahanje (iz Rima)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	Šport: It. nog. prvenstvo A lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Dnevnik - Francoske volitve
20.15	Športna oddaja: Domenica sprint
20.45	Film: Un turco napoletano (kom., It.- 1953, r. M. Mattoli, i. Toto, Isa Barzizza)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Mixer
23.40	Inf. odd.: Sorgente di vita
0.05 Kulturne aktualnosti: L'Aquilone
9.30	Dnevnik - nedelja
10.30	Koncert: Filharmonični orkester iz Bergna (dir. Aldo Ceccato, pianist Aldo Ciccolini)
11.15	Šport: motociklizem, VN Španije
12.00	Film: La moglie bugiarda (kom., ZDA 1937, r. Wesley H. Ruggles, i. Carole Lombard, Fred Mac-Murray)
13.20	Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Kviz: Waku-Waku
15.00	Variete: Va pensiero (pripravil Andrea Barbato)
17.45	Šport: plavanje (iz Coma)
18.25	Šport: Ital. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
20.30	Tednik: Alla ricerca dellarca
22.40	Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne vesti
[	RTV Ljubljana
8.15	Otroška oddaja: Živ žav
9.10	Nanizanka: Grizli Adams
9.35	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž
10.20	Glasbena oddaja: Rino Chinese iz Rezije
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Glasbena oddaja: Fantje s Krasa
13.45	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (4. del)
14.45	Film: Ljuba moja (dram., ZDA 1964, r. Deltbert Mann, i. Glenn Ford, Geraldine Page, Angela Lansburry, Michael Anderson Jr.)
16.35	Prisluhnimo tišini
17.15	Glasbena oddaja: Predstavitev popevk za Pesem evrovizije 88
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris -Moda skozi čas
18.45	Risanka
19.00	Vreme, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.07 Nadaljevanka: Trst via Skopje (r. Bogdan Pop Gorčev, i. Ilija Džu-valekovski, Snežana Stamevska, 5. del)
21.05	Aktualna oddaja: Zdravo
^ TV Koper ______________________
9.30	Športna oddaja: Juke box
10.00	Reportaže: Šport spektakel
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: finale turnirja Montecarlo
17.00	Motociklizem: Jarama, VN Španije
17.30	Športna oddaja: Juke box
19.00	Tenis: finale turnirja Volvo (iz Chicaga)
20.30	Nogomet: Arsenal-Luton
22.15	TVD Novice
22.25	Reportaže: Šport spektakel
Favorit današnje prve preizkušnje za 125 ccm je Fausto Gresini, ki tekmuje z motorjem garelli
ifil CANALE5 |
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Lottery
11.00	Aktualna oddaja: II Gi-rasole
11.30	Nanizanka: I čingue del guinto piano
12.00	Nanizanka: Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50 Rubrika: Forum
15.20 Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d’bro
17.15 Film: Dov'e la liberta (kom., It. 1953, r. R. Ro-sellini, i. Toto, V. Molnar)
19.05 Nan.: Časa Vianello
19.35 Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Nadaljevanka: Mam-ma Lucia (r. S. Cooper, i. S. Loren, 3. del)
22.30	Nonsolomoda
23.30	Nanizanke: Mc Gru-der e Loud, 0.30 Gli in-toccabili, 1.30 Sguadra speciale
j ^ RETEOUATTRO
8.00 Nabožna oddaja
8.30	Nan.: La grande valla-ta
9.15 Aktualno: Italija sprašuje
10.20 Aktualna oddaja: Pomlad Gorbačova
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Tednik: Tv Tivu
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Mimi e la nazionale di pallavolo, Riff Raff
15.30	Film: Non siamo piti bambini (kom., ZDA 1940, r. Allan Dwan, i. Shirley Temple)
17.30	Šport: golf
18.30	Dokumentarna oddaja: Big Bang
19.30	Tednik: Tv Tivu
20.30	Film: Intrigo interna-zionale (krim., ZDA 1959, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant)
23.15 Tednik: Tv Tivu
0.15 Dokumentarna oddaja: Big Bang
1.15 Nanizanki: Vegas, 2.10 Missione impossibile
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanki Willy Fog, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: L'oro del mondo (kom., It. 1968, r. Aldo Grimaldi, i. R. Power, Al Bano)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lo-vely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15 Variete: Provini
23.00	Film: Cyborg 2087 -Meta uomo meta mac-china (fant., ZDA 1966, r. F. Adreon, i. M. Ren-nie)
0.35 Film: II segreto dello scorpione (krim., ZDA 1967, r. R. Thorpe, i. A. Cord)
[ŽDIkM telepadova
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia 7 per la vita
14.30	Film: II buio in cima alle scale (dram., ZDA 1960, r. Delbert Mann, i. Robert Preston)
16.50 Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.00	Glasbena oddaja: Top of the Pops
18.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
19.30	Nad.: Falcon Crest
20.30	II grande Uno rosso (vojni, 1980, r. Samuel Fuller, i. Lee Marvin)
23.45 Nanizanka: I boss del dollaro
23.45	Nan.: Mod Sguad
^_____TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinespre Friul
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
18.00	Dokumentarec: Glav-pa mesta sveta
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: La vita co-minciaa40anni
20.30	Film: La strada a spirale (pust., ZDA 1962, r. R. Mulligam, i. R. Hud-son)
23.00	Športna oddaja: Telef-riuli šport
24.00	Variete: Accipicchia
0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO |
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Ukradeni mesec; 10.45 Glasbene skice; 11.00 Radijski afro-župnijski put-pure brez konca ne glave: In mirno tavala bi moja Pepka, vodi Andro Merku (pon.); 11.20 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti in prenosi z naših prireditev (vodi Ivan Peterlin); 16.30 Športne vesti.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Poje mešani zbor F. Prešeren iz Celja;
18.00	Humoreska tedna; 18.25 Iz komičnih oper; 19.00 Dnevnik; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 10.40 Primorska poje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja; 14.45 Tedenska lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Nedelja na športnih igriščih;
19.00	Radijski dnevnik; 19.30 Zaključek in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Napoved sporedov; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Minishovv; 14.30 Glasba^ 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00 Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High Power; 18.00 Glasba; 18.30 Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni spored.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
Pl rai i____________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: Michele Strogoff (3. del) ,
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Film: LJncredibile furto di Mr. Girasole (kom., ZDA 1968, r. Jer-ry Pariš, i. Dick Van Dyke, Edvard G. Robinson)
15.40	Športni ponedeljek
16.10	Opera: Don Giovanni (W. A. Mozart, dir. Riccardo Mgti, 1. del)
17.55	Dnevnik - kratke vesti
18.00	Opera: Don Giovanni (2. del)
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Torna El Grinta (vestern, ZDA 1975, r. Stuart Millar, i. J. Wayne, K. Hepburn)
22.20	Dnevnik, nato filmske novosti
22.35	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik
RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Dokumentarna oddaja: II piacere di conoscere
17.45	Aktualna oddaja: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, l investigatore
19.45	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glas. odd.: Canto per la liberta
23.30	Dnevnik
24.00	Film: II delitto Matteotti (dram., It. 1974, r. F. Vancini, i. M. Adorf, R. Cucciolla, D. Damiani)
RAI 3
11.30	Kolesarstvo: Gran Premio Libe-razione (iz Rima)
12.30	Informativna oddaja: Meridiana (pripravil Giuseppe Fina)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita F. Fazio in S. Zauli)
15.30	Šport: kolesarstvo, atletika (iz Rima), jahanje (iz Milana), bez-bol,off shore (iz Trsta), motokros (iz Marine di Ravenna)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 10. spev (bere G. Alber-tazzi)
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Dan na Preturi
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV ljubljana______________
10.00	Aktualna oddaja: Naš utrip
10.15	Aktualno: Zrcalo tedna
10.30	Film: Pravi pogum (vestern, ZDA 1969, r. H. Hathaway, i. J. Wayne, G. Campbel, K. Darby, J. Slate, R. Duvall)
16.45	Aktualna oddaja: Naš utrip
17.15	Aktualno: Zrcalo tedna
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Medved
17.55	Makedonske ljudske pripovedke (5. oddaja)
18.15	Dokumentarec: Boj za obstanek - Trkanje Rogov
18.45	Risanka
19.00	Vreme
19.01	Obzornik in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.07 Nadaljevanka: Pogled v ogledalu (J. Chapot, Fr. 1985, i. A. element, M. Bouguet, B. Cremer, E. Meeks, E.Hirt, 1. del)
21.05	Aktualno: Omizje
P*) TV Koper	|
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportjme
13.50	Motociklizem: VN Španije (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Proslave ob 25. aprilu TRST — Občinski svet o gradnji sin-hrotrona
OPČINE — Slovenski komunisti pred volitvami ZGONIK — Koncert TPPZ GRADIŠČE (GO) — XXIII. razstava vin FJK
19.30	TVD Stičišče
20.00	Politični tednik
20.30	Reportaže: Šport spektakel
23.10	TVD Novice
23.20	Športne vesti: Sportime
23.40	Športna oddaja: Juke box
24.10	Rubrika: Donna Kopertina
ca;
CANALE 5
žoo Rubrika: Dobro jutro, Italija
Ž20 Risanke
9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: Gene-, ralHospital 10-30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 . II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: La ragazza di campagna (dram., ZDA 1954, r. G. Seaton, i. B. Crosby, G. Kelly) Č05 Nanizanka: Aliče . -35 Kviz: Doppio slalom °.05 Nanizanke: VVebster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.10 I Jefferson
Kviz: Tra moglie e ma-rito
Film: Arniči miei atto II (kom., It. 1982, r. M. Monicelli, i. U. Tog-
23 9® Na^Casa Vmnello ■30 Variete: Maurizio Cos-q j.- tanzo Show
Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Sguadra __gpeciaie___________
^ RETEOUATTRO
9 Nanizanka: La grande vallata
19.40
20.30
9.15 Film: Lo sai che i papa-veri (kom., It. 1952, r. M. Marchesi, i. W. Chi-ari)
11.00	Naniz.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Mimi, Riff Raff
14.30	Nad.: La valle dei pini,
15.30	Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Zorro (pust., It,-Fr. 1975, r. D. Tessari, i. A. Delon, O. Piccolo)
22.55 Dokumentarec: Mednarodna politika - Vojna brez meja
23.40 Nan.: Petrocelli, 0.40 Vegas, 1.35 Missione impossibile
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels, 13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hillary
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30 Film: Brivido caldo (krim., ZDA 1981, r. L. Kasdan, i. K. Turner, W.Hurt)
22.35 Variete: L'araba fenice
24.00	Film: Quickly (pust., It. 1974, r. A. Cavallone, i. M. Konopka)
1.40 Nanizanka: La strana coppia
[iMšifil TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nadaljevanka: Piume e paillettes
17.00 Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Una ragione per vivere e una per mori-re (vestern, 1972, r.
T.Valeri, i. J.Coburn, B. Spencer)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Športna odd.: Speedy
^ TELEFRIULI
11.00	Nanizanki: La congu-ista di Luke, 12.00 Meglio in due
13.00	Dokumentarec: Od heroja do zgodovine
13.30	Nad.: Il Bastardo
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15 Nad.: Camilla
19.00	Nanizanka: Raffles ladro gentiluomo
20.00	Športna rubrika
20.30	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
21.00	Šport: košarka play-out
22.30	Nanizanka:	Corpo
speciale - Sandbag-gers
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.25 Glasbene skice; 9.00 Za vsakogar nekaj; 9.05 Horoskop; 9.40 Misel dneva; 10.00 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Pravljica o šolski tabli; 10.40 S koncertnega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 11,30 Mladinska književnost; 12.00 Zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji; 13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Povejmo glasbo; 15.00 Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Mladi pred mikrofonom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Top lestvica.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe;
13.30	Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambel Veseli planšarji; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia KP; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top-ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.00 Minishow TV: besede in slike; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vse-radio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba skozi čas;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Minishow; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni glasbeni spored.
Številne svečanosti in polaganja vencev ob 25. aprilu
Poklon padlim za osvoboditev
Na glavnem goriškem pokopališču sta v petek popoldne delegaciji SKGZ inVZPI iz goriške pokrajine položili venca h grobnici padlih slovenskih in italijanskih partizanov. Še pred tem sta bili krajši slovesnosti pred obeležji na grajskem dvorišču in pred železniško postajo, po osrednji komemoraciji na glavnem pokopališču pa tudi pred spomenikom padlim v Pevmi.
Pred partizansko grobnico sta spregovorila Marko Marinčič v imenu SKGZ in' Silvino Poletto za VZPI. V njunih besedah je bil poudarjen moralni dolg do padlih, ki nas obvezuje k prizadevanju za uresničevanje demokratičnih idealov, sožitja in družbenega napredka. To še posebno letos, ko poteka 40-letnica demokratične republiške ustave, ki je se rodila prav na temeljih, ki jih je postavilo odporniško gibanje. S kratkim recitalom sta pred grobnico nastopila tudi člana gledališke skupine Gorica Barbara Rustja in Dušan Košuta.
Včeraj je delegacija goriške Občine položila vence pred razne spomenike in obeležja v mestu in okolici. Danes in jutri bo na Goriškem še cela vrsta spominskih svečanosti ob 25. aprilu. Pred spomenikom padlim v NOB v Gabrjah bo nocoj od 20.30 dalje na pobudo KD Skala kulturni program s polaganjem vencev, priložnostnim govorom, nastopom domačega pevskega zbora, zbora iz Štmavra in zbora Lipa iz Bazovice ter recitatorjev gledališke skupine Gorica.
Drugod bodo spominske prireditve in svečanosti jutri, 25. aprila. Ob 10. uri bo polaganje vencev k spomeniku
v Podgori, kjer bodo nastopili pevski zbor Andrej Paglavec in učenci podgorske osnovne šole. Ob 10.30 bo polaganje vencev k spomeniku padlim v NOB v Štandrežu z nastopom pevskega zbora Oton Župančič. Ob 11. uri bo podobna slovesnost na pobudo združenja AVL na pokopališču v Ločniku.
V	sovodenjski občini bodo polaganja vencev jutri po sledečem razporedu: ob 11. uri v Sovodnjah, ob 11.30 na Peči, ob 12. uri na Vrhu.
V	doberdobski občini bo osrednja svečanost prav tako jutri ob. 11.30 pred spomenikom v Doberdobu. Spregovorila bosta župan in predsednik sekcije VZPI-ANPI, igrala bo godba na pihala Kras, pel bo zbor Jezero, program pa
dopolnjujejo še recitacije. Pred tem bodo krajše komemoracije tudi pred drugimi spomeniki v občini: ob 10.15 na Poljanah, ob 10.30 na Palkišču, ob 11. uri v Jamljah.
Med jutrišnjimi prireditvami naj omenimo še predstavitev knjige Jože Srebrnič - parlamentarec, protifašist, partizan. O knjigi bosta spregovorila zgodovinar dr. Branko Marušič in Vin-cenzo Marini - Banfi. Predstavitev bo na sedežu društva Paglavec v Podgori jutri ob 17. uri.
V torek bo na slovesnosti ob 11. uri pri spomeniku padlim pred ladjedelnico v Tržiču sodelovala tudi predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki si bo pred tem ogledala tržiški obrat.
V Števerjanu so v petek odprli razstavo slik Staneta Žerka
Z odprtjem razstave grafik in akvarelov Staneta Žerka iz Škofje Loke so se v Števerjanu v petek zvečer začele prireditve ob letošnjem prvem maju, ki se bodo sklenile v nedeljo, 8. maja, s spominskim pohodom Steverjan -Gonjače.
Odprtje razstave slik v novih prostorih KD Briški grič je bil lep kulturni dogodek, obogaten s krajšim nastopom mladega tržaškega violinista Alessandra Simonetta in pianista Aleksandra Bevilacgua.
Umetniško dobrih dvajset let dolgo pot Staneta Žerka, je orisal Andrej Pavlovec, ki je posebej naglasil pomen in prepletanje Treh izraznih smeri, ki označujejo umetnikovo ustvarjanje in so obenem dokaz njegovega zorenja.
Pavlovec je podčrtal pomen sodelovanja med Števerjanom in Škofjo Loko tudi na slikarskem področju in izrazil željo, da bi bile dosedanje vezi v prihodnje še pogostejše.
Slovesnosti ob odprtju razstave se je poleg umetnika, udeležil tudi ravnatelj muzeja v Škofji Loki, Janez Erjavec, v imenu prireditelja pa je obiskovalce pozdravil Silvan Pittoli.
Razstava Staneta Žerka v prostorih KD Briški grič na Bukovju bo odprta do 8. maja.
Pohod in padalci
Danes bo v Gorici in bližnji okolici 12. netekmovalni množični pohod Stragorizia. Prireja ga društvo GMG. Start na 10- in 22-kilometrsko progo bo ob 9. uri izpred telovadnice CONI na Rojcah. Posebne nagrade prejmejo najštevilnejše skupine.
Na letališču pri Mirnu se še danes in jutri odvija mednarodno padalsko
tekmovanje. Sodelujejo ekipe iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Švice, Francije iz ZRN. Danes popoldne napovedujejo na letališču polet velikanskega balona.
SLOVENSKO [ STALNO. GLEDALIŠČE
Gostuje ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana
Paul Zindel
VPLIV GAMA ŽARKOV NA RAST
RUMENIH MARJETIC
Režija Gregor Tozon
V torek, 26. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici — ABONMA RED A in B
Avtobusa vozita nem voznem redu.
po običaj-
Jutri zvečer v Sovodnjah
Poslanec Renzulli bo govoril o osnutku zaščitnega zakona
Poslanec Gabriele Renzulli, ki je član vsedržavnega vodstva PSI in eden od najbližjih sodelavcev Bettina Craxija, bo jutri zvečer v Sovodnjah govoril o osnutku zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Renzulli je namreč prvi podpisnik osnutka, ki je bil predložen januarja letos v poslanski zbornici.
Srečanje, ki bo ob 18.30 v občinski telovadnici, je pripravila sovodenjska sekcija PSI v sodelovanju s slovensko komisijo pri PSI in s pokrajinskim vodstvom stranke.
Predvidoma se bo predstavitve udeležil tudi deželni tajnik Ferruccio Saro.
Štandreški kmetje pisali županu zakaj so proti gradnji livarne
Odprta cesta proti Vidmu sedaj zaprejo avtocesto
Državna cesta št. 56 proti Vidmu je po treh mesecih ponovno odprta prometu. Družba ANAS je te dni zaključila z deli za obnovo mostička čez Ver-šo, ki je bil v preteklosti večkrat prizorišče strahovitih nesreč. Cesto so v tem odseku razširili in nekoliko ugla-dili, tako da je za voznike postala preglednejša in, upati je, varnejša. Poseg je stal približno milijardo lir.
Komaj je zaključen en poseg in že se pričenja drugi, ki bo prav tako povzročil nekaj težav v prometu. Z 2. majem bodo zaprli avtocestni odcep v odseku med Vilešem in Gradiščem. Postavili bodo železno ogrodje za most železniške proge med Foljanom in Krminom. Zaprtje bo predvidoma trajalo poldrugi mesec.
Alojz Kumar, 74-letni upokojenec Adel-chi Tuni, 67-letni upokojenec Artico Parata, 68-letni upokojenec Giovanni Cerri, 63-letni upokojenec Romeo Braida, 85-letni upokojenec Romano Cuzzi, 92-letna upokojenka Gizela Sanci por. Žigon. OKLICI: uslužbenec Edvin Butkovič in delavka Marina Palumbo, financar Giuseppe Carafa in uslužbenka Vivian Ed-dington, delavec Luigi Faraguto in gospodinja Laura Badin, delavec Stefano Loi in delavka Monica Lussana, profesor Paolo Silveri in profesorica Silvia Molla-me, profesor Robert Nanut in profesorica Daniela Cuschie, prodajalec Gualtiero Medeot in bolničarka Maria Giuseppina Galante.
POROČILA STA SE: inštalater Paolo Bogar in brezposelna Alessandra Rosso.
mmwi
kino
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »Saigon«. Film isto-" ---■*—*-*- ~)o vsej Italiji.
časno prvič predvajajo po Prepovedan mladini pod 1
14. letom.
VERDI 16.00-22.00 »Ishtar«. D. Hoffman. VITTORIA 16.00-22.00 »Vortice erotico«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
Proti nameravani gradnji nove livarne za aluminij protestirajo tudi štandreški kmetje. V četrtek so goriškemu županu Scaranu poslali pismo — podpisal ga je Viljem Zavadlav v imenu štandreške sekcije združenja Coltivatori diretti v katerem opozarjajo, da bi bila gradnja takega objekta lahko usodna za kmetijstvo v občini. V pismu navajajo tudi, da so iz Goriškega sklada namenili skoraj 700 milijonov lir za gradnjo namakalnega omrežja in bi prisotnost potencialno nevarnega objekta lahko povsem izničila pomen te investicije.
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ
1. maj v Števerjanu
Sobota, 30. aprila, ob 18. uri
odprtje razstave briških vin
Nedelja, 1. maja, ob 16.30 v Dvoru
proslava ob obletnici
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 17. do 23. aprila:
RODILI SO SE: Marlene Vittor, Sabrina Bizaj, Serena De Majo, Riccardo Za-molo, Valentina Cascione, Carolina Ce-rani, Paride Solomita, Luca Marassi, Elen Tomadin, Manuel Ferletic.
UMRLI SO: 47-letni delavec Ferruccio Cingerli, 69-letni upokojenec Antonio Caggiula, 81-letna gospodinja Massimina Beltram, 66-letni upokojenec Mario Romani, 64-letna upokojenka Antonietta Duca, 89-letna upokojenka Virginia An-toniazzi vd. Dozzo, 61-letni upokojenec
čestitke
Mitja in Nataša sta dobila sestrico Sabrino. Z njima se veselijo očka in mamica ter vsi sorodniki in prijatelji, mali Sabrini pa želijo obilo sreče v življenju.
Na fakulteti za inženirstvo v Trstu je diplomiral z najvišjo oceno
ALEŠ LOJK
K uspehu mu čestita prijatelj.
EXCELSIOR 14.30-22.00 »Časa mia, časa mia«.
COMUNALE 16.00-21.30 »Ironweed«. Nastopata Jack Nicholson in Maryl Streep.
Nova Gorica
SOČA 16.00 »Asterix proti cesarju«, 18.00-20.00 »Tex Wiler«.
DESKLE 17.00-19.30 »Top gun«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlTOrso Bianco, Korzo Italia 10, tel. 84576
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341 Pri Jezeru, Vrtna 3, Doberdob, tel. 78300
__________pogrebi_____________
Jutri v Gorici ob 8. uri Antonio Caggiula iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
KOT1
Slovenska kulturno-gospodarska zveza Vsedržavno združenje partizanov Italije
osvoboditve
Nedelja, 8. maja, ob 9.30
9. spominski pohod Števerjan - Gonjače zvečer ples z ansamblom Agropop
Vabimo Vas na redni občni zbor, ki bo dne 29. aprila 1988 ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici Ul. I. Brass 20 s sledečim dnevnim redom:
a)	poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1987;
b)	poročilo nadzornega odbora;
c)	odobritev bilance za poslovno leto 1987;
d)	volitve upravnega sveta in nadzornega odbora.
Bilanca in bilančne priloge so na razpolago članom v
tajništvu banke.
Upravni svet
Banca Agricola Kmečka banka Gorizia
2. MITING ZA SOŽITJE, MIR IN RAZVOJ
Spored:
— Otvoritev
— Nastop moškega pevskega zbora Andrej Paglavec iz Pod-gore, ženskega zbora Fratellanza z Reke in godbe na pihala iz Turjaka
Recital gledališke skupine Gorica — Sledi družabno srečanje
KULTURNI DOM V GORICI, V ČETRTEK, 28. APRILA, OB 19. URI.
PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ
prireja tradicionalni
Praznik frtalje v Rupi
Danes: ob 16.30 nastop otroškega zbora iz Sovodenj in otroškega zbora Rupa-Peč ter tekmovanje v cvrtju frtalje; ob 19.30 ples z ansamblom Prijatelji.
Jutri, 25. aprila: ob 16.30 nastop pevskega zbora Fantje iz treh vasi, ženskega pevskega zbora iz Sovodenj in okteta Jelovica iz Škofje Loke; ob 19.30 ples z ansamblom Prijatelji.
Nedelja, 1. maja: ob 16.30 priložnostni govor dr. M. Špacapana in nastop dramske skupine Štandrež z igro Prebrisana vdova; ob 19.30 ples z ansamblom Souvenir.
Na voljo jedi na žaru, dobra pijača in tipična rupenska frtalja.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
Ferruccia Cingerlija
se najtopleje zahvaljujemo za številne izraze sožalja. Posebej se želimo zahvaliti Društvu slovenskih lovcev Doberdob, članom lovske družine Selca pri Škofji Loki, štandreškim pevceffli g. župniku in vsem, ki bodo Ferruccio-ta ohranili v spominu.
DRUŽINA
Štandrež, 24. aprila 1988
ZAHVALA
Ob izgubi drage
Ivanke
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so j° spremili k zadnjemu počitku.
Družini Špacapan in Mikulus
Oslavje, Renče, Novo mesto, 24.4.1988
Mladim se obetajo vesele počitnice
V Gorici poletno središče v Portorožu prijetno kopališče
Kmalu za tem, ko bo šolski zvonček še zadnjič zapel svojo pomladno pesem in se bodo težka šolska vrata za nekaj časa zaprla, bo v Dijaškem domu »Simon Gregorčič« nekaj veselo zaživelo... Nasmehnilo se bo »Slovensko poletno središče« in to za vse tiste otroke, kr se najraje igrajo in ustvarjajo. Ta veseli »živžav« se bo začel točno 27. junija in končal še bolj točno v soboto, 9. julija, ko bodo otroci svojim prijateljem s pisanim programom pravzaprav povedali, da jim je bilo v središču lepo. Vsi, ki se želite pridružiti veseli poletni druščini, ste dobrodošli! Zavrtite le številko dijaškega doma 83495 ali pa se »tukaj« oglasite in na velik list belega papirja bomo napisali vaše ime. Seveda pa vam bo prijazna gospodična povedala vse, kar vas zanima v zvezi s središčem, v katerem vas prav gotovo čaka presenečenje.
In eno od presenečenj je tudi to, da se nam lahko takoj po končanem poletnem središču pridružite, da bomo še naprej skupaj uživali počitnice, kajti mi...
MI GREMO NA MORJE
Greste tudi vi?
Če ste stari, oprostite, mladi več kot 8 let in manj kot 17 let, se nam lahko pridružite z vso svojo morsko opremo.
Vas zanima kje bomo letos nabirali školjke, močili svoje
lase in iskali sonce?
Res, izbrali smo nekaj posebnega, biser slovenskega primorja - PORTOROŽ. Portorož, kdo ga ne pozna, saj tam raste polno rož. Portorož je prijazno in čisto mesto, bližnji sosed Pirana, Kopra, Ankarana in seveda tudi Trsta, kjer je tudi danes vrsta...
Na morje se bomo odpeljali v ponedeljek, 11. julija, in sicer prva skupina 22 otrok, ki bo uživala na toplem soncu do 20. julija. Naslednji dan to je 21. julija, pa jih, bo zamenjala enakoštevilčna skupina vrstnikov, za katere pa se bodo počitnice v Portorožu končale v soboto, 30. julija. Nastanjeni bomo v mladinskem domu - Portorož, kjer bodo skrbeli tudi za našo prehrano in se kopali v lepo urejenih plažah nedaleč od centra.
Odpeljali se bomo tudi na zanimiv izlet, se poigrali z žogo in se povabili na sladoled... Sicer pa, zakaj bi morali že sedaj vse vedeti?
Vpisovanje in dodatne informacije: sedež SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 84644; Dijaški dom, Ul. Montesanto 84, tel. 83495 vsak dan razen sobote in nedelje med uradnimi urami.
Prijavite se čimprej, ker je število mest omejeno.
P.S. Ne pozabite na kopalke.
Slovenski dijaški dom »Simon Gregorčič«
Sestanek žirije za nagrade Morassi, Marin in Pocar
Te dni se je sestala v Gorici žirija treh literarnih nagrad Morassi, Marin in Pocar, ki jih je razpisala Pokrajinska uprava. Nagrade, vsako v vrednosti 10 milijonov lir, bodo podelili na slovesnosti v Attemsovi palači v soboto, 7. maja. Profesorji Fausto Pocar, Umberto Carpi, Giorgio Cusatelli, Roberto Fertonani, Mina Gregori, Elvio Guagnini in Serpio Tavano (odsotna sta bila Alberto Asor Rosa in Giuseppe Maria Pilo) so ocenili na desetine predstavljenih knjig.
Ob robu srečanja naj zabeležimo polemično reakcijo republikancev in podpredsednika Pokrajine Fabbra, ker je s predsednikom Cumpeto na srečanju sodeloval odv. Marino de Grassi, ki po izstopu iz PRI ni več odbornik za kulturo.
Novosti v urnikih mejnih prehodov
Kot nam je te dni sporočila obmejna policija so pred kratkim uvedli nekatere spremembe v delovanju štirih mejnih prehodov za posestnike prepustnic in enega, ki je namenjen dvolastnikom. Prva sprememba zadeva prehode Mir-nik-Golobrdo, Castelletto Versa-Vipolže in Števerjan-Flum: vse tri bodo odslej ob nedeljah odpirali nekoliko kasneje, ob 8. uri. Ob delavnikih ostaja urnik nespremenjen, prav tako se ne bo spremenil urnik zapiranja prehodov zvečer.
Do večjih sprememb prihaja pri delovanju mejnega prehoda 2. kategorije na Plešivem. Odslej bo prehod vsak dan deloval po dve uri več: odpirali ga bodo ob 7. uri, zapirali pa ob 20. uri. Spremenil - se je tudi urnik dvolastniškega prehoda Ceglo-Medana: v aprilu prehod še naprej odpirajo ob 8. uri, zvečer pa ga zapirajo uro kasneje kot doslej, ob 20. uri. Prehod deluje samo ob delavnikih, medtem ko je ob nedeljah in praznikih zaprt.	*
Pri Štandrežu zaplenili španski tovornjak Prevažal je 300 konic za topovske granate
Prevoz brez posebnega dovoljenja notranjega ministrstva
Na mednarodnem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba so finančni stražniki v petek zvečer zaplenili tovornjak španske registracije s tovorom 300 topovskih konic, šoferja, 40-letnega Roberta Gano Terana iz Re-imsa pa aretirali. Včeraj zjutraj je šoferja že zaslišal državni pravdnik dr. Raffaele Mancuso.
Po podatkih, ki so na razpolago je bil tovor naslovljen Zveznemu sekretariatu za narodno obrambo v Beogradu. Material so naložili v španskem mestu Vitoria. Tovornjak je na italijansko ozemlje pripeljal v Ventimiglii, potem ko je opravil nekaj sto kilometrov poti preko francoskega ozemlja.
Do zaplembe tovora ni prišlo, kakor so pojasnili včeraj dopoldne na srečanju z novinarji predstavniki finančne straže, zaradi carinskih prekrškov, ampak zaradi kršenja zakona št. 895 z dne 2. oktobra 1967, ki
ureja promet (vključno trgovanje) z orožjem in municijo. Za prevoz orožja in municije je namreč izrecno potrebno posebno dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Prav ta dokument pa je menda manjkal pri pošiljki, ki so jo zaplenili.
Sankcije, ki jih predvideva zgoraj omenjeni zakon za kršilce so precej stroge, saj je predvidena zaporna kazen od treh do dvanajst let in globa od najmanj osemsto tisoč lir do štirih milijonov lir.
Kako se bo zadeva končala, je težko napovedati, tudi zaradi tega, ker bodo preiskavo razširili, oziroma so o zadevi že obvestili poveljstvo finančne straže za Ligurijo, da se preprečijo morebitne nove kršitve in da se izvede preiskava o morebitnih podobnih operacijah v preteklosti.
Menda je prav zelo splošna in netočna oznaka blaga v spremnih listi-
nah sprožila radovednost finančne straže, ki so ugotovili, da ne gre za navaden tovor ampak za blago, katerega trgovanje in prevažanje je podvrženo zelo strogim predpisom.
V Podgori diapozitivi o poteh NOB
Ob dnevu osvoboditve so si v Podgori domislili več prireditev. Uvod v praznovanje pomembnega datuma je bil prejšnji večer v domu kulturnega društva Andrej Paglavec, kjer je bil na sporedu ogled diapozitivov na temo Po poteh slavnih zgodovinskih dogodkov in legendarnih bojev NOB.
Pobuda je pritegnila veliko zanimanje domačinov, ki so do kraja napolnili prireditveno dvorano. V imenu or-
ganizatorjev, podgorske sekcije VZPI-ANPI in kulturnega društva Andrej Paglavec je pozdravil presednik slednjega Stanko Kuštrin. Poudaril je, da praznujemo v teh dneh dva pomembna datuma: 25. april, dan osvoboditve in 27. april, dan ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ta dneva nas spominjata na nekdanje grozote, istočasno pa sta izraz odločne volje, da bi nikdar več ne doživeli tako temnih časov. Ffkrati je Kuštrin izrekel željo, da bi mir in razum prevladala povsod po svetu.
Sledil je prikaz diapozitivov, ki jih je posnel in predvajal Zdenko Vogrič. K sliki je pridružil koristen komentar in tako pospremil občinstvo po zanimivi zgodovinski poti skozi kraje, ki so bili med zadnjo vojno prizorišča krutih grozodejstev in junaških bojev. Šlo je za bogat in zanimiv prikaz. Želeti je, da bi si ga lahko še kdaj ogledali v kakem našem društvu.
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA
DOBERDOB
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO
BILANCA 31. DECEMBRA 1987
AKTIVA			PASIVA		
Blagajna	L.	61.330.000	Hranilne vloge		
Vrednostni papirji	L.	1.952.376.043	in tekoči računi	L.	16.949.107.144
Banke	L.	6.516.743.948	Cedenti menic na inkaso	L.	8.900.000
Posojila	L.	8.850.995.851	Razni upniki	L.	114.827.325
Krediti	L.	401.831.911	Vezani skladi	L.	95.252.974
Razni dolžniki	L.	514.559.440	Razni skladi	L.	210.126.638
Anticipativna aktiva	L.	175.242.035	Amortizacijski skladi	L.	51.179.706
Imobilizacije	L.	262.439.641	Pasivne izločitve	L.	11.422.316
Aktivne izločitve	L.	1.003.125	Anticipativna pasiva	L.	750.000
SKUPNA AKTIVA	L.	18.736.521.994		L.	17.441.566.103
			Zadružno premoženje	L.	1.030.393.000
			POSLOVNI DOBIČEK	L.	264.562.891
			SKUPNA PASIVA	L.	18.736.521.994
Razvidnostni računi	L.	7.138.393.028	Razvidnostni računi	L.	7.138.393.028
SKUPAJ	L.	25.874.915.022	SKUPAJ	L.	25.874.915.022
		RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA			
'ZDATKI			DOHODKI		
Pasivne obresti	L.	1.210.893.906	Aktivne obresti	L.	1.212.115.479
Splošni upravni stroški	L.	521.042.385	Druge obresti in dividende	L.	745.598.514
Davki	L.	69.822.389	Uporaba skladov	L.	79.029.819
Pasivne komisije	L.	4.870.416	Komisije in razni dohodki	L.	167.700.177
Višanje skladov			Nepredvideni dohodki	L.	18.215.590
'n knjigovodski odpisi	L.	131.868.673			
'zgube pri terjatvah	L.	16.598.919			
Nepredvideni stroški	L.	3.000.000			
POSLOVNI DOBIČEK	L.	264.562.891			
	L.	2.222.659.579		L.	2.222.659.579
terpin
■	S.p.A.
VAM NUDI
A: SPLOŠNI UVOZ - IZVOZ
Gorica - Ul. Duca D’Aosta 42 Trst - Ul. Brigata Casale 3
B- KMETIJSKE stroje in nadomestne dele
Gorica - Ul. Duca D’Aosta 42 Trst - Ul. Brigata Casale 3
C: SEMENA - VRTNARSTVO - KLETARSTVO ___	Gorica - Ul. Carducci 47
Č: ELEKTROMATERIAL IN GOSPODINJSKE PRIPOMOČKE
Gorica - Ul. Mameli 3
terpin
INIPORT-EKPORT ■	S.e.R.
TRGOVINI:
GORICA - tel. 0481/32321 Tlx. 460682 TERPIN I TRST - Tel. 040/827757 Tlx. 460682 TERPIN I
Do 1. maja 23. Gran premio Noe
Kvalitetna vina naše dežele
na pokušnjo v Gradišču ob Soči
Že sedemindvajsetič so se odprla vrata razstavne dvorane v Gradišču ob Soči, kjer so na ogled in seveda pokušnjo najboljša vina naše dežele. Na razstavi Gran Premio Noe bomo lahko vsak večer pokušali najboljša briška, furlanska, nižinska ter kraška vina, ki so jih naši prizadevni vinogradniki pridelali ob zadnji trgatvi. Tja do 1. maja bo v Gradišču ob Soči vse polno dodatnih prireditev, tako da bodo vsi obiskovalci prišli na svoj račun.
Razstavo so včeraj slovesno odprli ob prisotnosti zastopnikov oblasti ter vinogradnikov. Predsednik Letoviščarske ustanove Alberto Rissdorfer in predsednik Deželnega centra za ovrednotenje vinogradništva in enologije Pietro Pittaro sta govorila o pomenu, ki ga ima vino v današnjem gospodarstvu naše dežele. Naša vina so med najboljšimi in najbolj cenjenimi v Italiji, utirajo si pot v svet. Za kvalitetna vina ni nevarnosti, da ne bi dobila primernega tržišča. Vendar pa v zelo ostri konkurenci, kjer sicer prevladuje množičnost, sl je treba utrditi tržišče predvsem in izključno s kvaliteto. Le tako bodo naša vina cenjena, le tako ne bo težav s prodajo. Govorili so še župan v Gradišču, predsednik Pokrajine Cumpeta ter deželni odbornik Brancati.
Selekcija za pripustitev vin na razstavo je bila zelo stroga. Ocenjevalci so zavrnili kar 40 odstotkov od skupnega števila 444 poslanih vzorcev. Med razstavljenimi vini so tudi pridelki slovenskih vinogradnikov iz Brd in s
Krasa.
Razstava je v dvorani Bergamas v Gradišču. Nedaleč od tod, v enoteki la Serenissima, pa je odprta razstava keramičnih izdelkov o kmetijskih dejavnostih.
!Kdm d zadiuii, pmtam
tiii	voiivo
KAKOVOST IN VARNOST
POSKUSITE GA PRI ZASTOPNIKU VOLVO
CRALI
prodaja - servis - nadomestni deli GORICA - Ul. III. Armata 180 - Tel. 0481/21073 - 21721
Pogovor z Matjažem Ščekom, dirigentom »zlatega« zbora Primorec- Tabor
Uspeh v Mariboru sad novih prijemov
Poljski organist Joachim Grubich v Cankarjevem domu
»Ne pojemo zato, da bi tekmovali. Tekmujemo, da bi bolje peli.« Tako se je v uvodni besedi k letošnjemu mariborskemu srečanju Naša pesem '88 izrazil Marjan Gabrijelčič, predsednik ZKOS. In ta misel še posebej velja za zamejski zbor, ki se je uvrstil med "zlate" zbore letošnjega tekmovanja.
Zlata plaketa mešanemu zboru Pri-morec-Tabor je marsikoga nadvse prijetno presenetila. Ob zadoščenju pevcev in zborovodje, ob navdušenju vseh, ki jim pri delu zvesto stojijo ob strani, ob zadovoljstvu in čestitkah, ki jih je bila skupina v teh dneh še posebej deležna, pa se velja globoko zamisliti. Saj je to vendar izredno pomemben uspeh, ki ga je zabeležil nekoliko svojevrsten zbor, tak zbor, ki se je uspel iz tako rekoč "puščavske praznine", ki je nastala ob razpustitvi dveh zborov (Primorec iz Trebč in Tabor z Opčin), povzpeti nad povprečno raven zamejskega zborovskega življa.
Izjemnost te skupine zasledimo že v sami zasnovi, ki od vsega začetka presega meje "tradicionalnosti" in s to svojo osnovno značilnostjo prepričljivo izpodbija vsa nekdanja sovpadanja zborovske dejavnosti z vaško skupnostjo. Mešani zbor Primorec-Tabor, ki ga že tretje leto vodi Matjaž Šček, je s tem svojim podvigom dokazal, da lahko gojimo in ljubimo petje tudi izven nekdanjih meril.
»Nadvse pomembno je poudariti, da nismo "tekmovalni" zbor, čeprav smo se v letošnji sezoni (oktobra 1987) z uspehom udeležili že sječanja Coro-vivo,« je dejal Matjaž Šček. »Tudi po zlati mariborski plaketi ostaja osnovni smoter našega dela vedno isti. Ta visoka uvrstitev nas je nadvse presenetila, prinesla nam je veliko zadoščenja, kljub vsemu pa se zavedamo okvira naših sposobnosti in želimo nadaljevati pot, ki smo si jo začrtali že ob samem začetku našega truda.
Matjaž Šček
Zato ostajamo zvesti glavnemu namenu, kar pomeni iskati in preverjati vedno nove programske izbire, gojiti vedno lepše in boljše petje, uživati ob glasbi in jo poustvarjati, dosegati vsakič višjo kakovostno raven, ne nazadnje pa vzgajati in približevati ljudi k tej glasbeni umetnosti, ki je vse prej kot naravna. Prav iz teh razlogov nam je lahko tekmovanje le stimulacija za kvalitetnejše delo in tehtnejše programske izbire.«
Kako ste doživeli ta podvig?
»Na mariborski oder smo stopili z željo, da bi v najboljši luči predstavili delo zadnjih let, da bi čim lepše izrazili zamejsko zborovsko dogajanje. Mogoče smo prav zaradi-tega na tem nastopu dali več od sebe, kar trenutno zmoremo. Po začetni tremi, ki se ji na tem "posvečenem odru" ne more izogniti skoraj nihče, so nam že brezkončni aplavzi ob koncu predzadnje pesmi bili v izredno vzpodbudo in zadoščenje. Neverjetno se sliši, kako
smo prav ob tem dogodku skupaj začutili, da smo uspeli v svojem osnovnem namenu. Ko so nam pozneje izročili zlato plaketo, so nam bili ti občutki le še "uradno" potrjeni.«
Zbor se je že na začetku sezone odločil za nadaljnji korak v kakovostno intenzivnem delu, nikakor pa ne z namenom, da bi vse svoje moči vložili v izključno tekmovalno dejavnost. Letos so se namreč usmerili v podrobno raziskovanje ljudske pesmi. Poleg te programske izbire, ki sodi med drugim v okvir vzgajanja in stalnega kulturnega bogatenja posameznika, pa je bil kot vsako leto glavni cilj sezone zaključni koncert. Prav to naj bi bila priložnost, ko zbor predstavi svoj trud domačim ljudem.
Pomembna pa je še značilnost tega zbora, ki pri svojem delu uveljavlja tesno sodelovanje z raznimi strokovnimi mentorji. Poleg lastne programske izbire, pri kateri sodelujeta z zborovodjo še Vilma Padovan in Nidia Si-vitz, obstaja sedaj že skoraj ustaljena navada, da se vaj udeleži tudi živeči skladatelj, čim se zbor odloči za njegovo pesem. V tem smislu je steklo sodelovanje s Kumarjem in Merkujem, ki sta s svojo prisotnostjo stala ob strani tudi pri uresničitvi programa za mariborsko Našo pesem.
»Predvsem Aldo Kumar, s katerim tesno sodelujemo že od vsega začetka, je bil letos pravi center pozornosti mariborskega dogajanja. Njegove pesmi so, poleg nas, vključili v spored tako imenitni zbori, kot so APZ Tone Tomšič in PAZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane ter MePZ Obala iz Kopra. Dve od teh sta bili še posebej nagrajeni: njegov Turist nam je prinesel priznanje za najboljšo izvedbo zborovske skladbe iz obdobja po letu 1950: z Dajte, dajte pa je posebno priznanje za izvedbo ljudske pesmi prejel APZ Tone Tomšič.«
Kaj pa bodočnost?
»Zelo me skrbi priliv mladih pevcev. Ne smemo namreč pozabiti, da zbor nima za seboj pravega zaledja, da so vsi, ki so se nam v teh treh letih pridružili, ali pa nas zapustili, prišli iz gole osebne odločitve, po raznih prijateljstvih in predvsem zaradi lastne izbire, ki sta jim jo mogoče narekovali želja in potreba po nečem novem, drugačnem. Ni tistega naravnega vključevanja, ki ti pomeni neko jamstvo za prihodnost. Mariborsko zlato pa nam ne sme postati utvara, da lahko v takih okoliščinah nadaljujemo svoje zborovsko poslanstvo. Primanjkuje nam pevcev, globoko je čutiti tisto vrzel, ki jo ustvarja pomanjkanje sistematičnega uvajanja glasbene vzgoje že pri otrocih, pri mladem človeku. Precej pa nas ovirajo tudi nekatere ustaljene norme, ki so še vedno globoko zakoreninjene v naše poglede. Prav zato se začenja sedaj drugo dejanje našega dela, ko bo treba privabiti ljudi tudi s temeljitim smotrnim usmerjanjem in vsestranskim sodelovanjem, ne le na podlagi osebne, čustvene prizadetosti, čeprav vztrajam pri pomembnosti človeške vezi med posameznimi člani zbora. Znotraj naše skupine ni ne generacijskih sporov, niti ne političnih problemov: vežejo nas čudovito prijateljstvo, odprtost, skupna volja po stalnem napredovanju. Vse to pa lahko privede do prave zavesti zborovskega petja, ki ni le golo prepevanje, temveč pravo poustvarjanje glasbe, seveda v mejah naših zmožnosti.«
Tako visoko in za celotno zamejstvo pomembno priznanje skriva skratka v sebi globoko resnico, ki presega meje ustaljenosti, ki sili k premisleku in začenja, čeprav še nezaznavno, premikati vode naše zborovske stvarnosti...
DAMJANA OTA
Romantično jedro programa je organistu Joachimu Grubichu iz Poljske na koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani pomagalo, da je svoje adute stavil na upodabljanje stilne karakterizacije z argumenti, kot so kontrasti v dinamiki, barvitosti, agogiki. Hitra menjavanja teh pristopov so bila tako rekoč edina kvaliteta igranja, ki so suhoparno estetiko Grubichovega oddajanja muzike kolikor toliko razgibala. Do notranjosti glasbenih organizmov niso segla, vsaj tako se mi je zdelo, ko sem glasbenika dve dolgi uri poslušala.
Dekorativna izraznost njegove interpretacije me je že po prvem delu zapustila nekam odsotno, drugi del pa me je še manj prepričal, da bi bil koncert zelo vreden poslušanja. Ob vsem slogovnem spoštovanju do romantike je organist svojo igro artikuliral brez primerne individualne vizije. Vse preveč pričakovana so bila njegova tolmačenja, da ne rečem šablonska in shematizirana. Čeprav je bilo vse točno, Grubichova muzika ni imela niti prostega leta. niti malih, pomembnih idej, ki bi pravo muziko naredile. Isto pridno sporazumevanje z Lizstom (Preludij in fuga na temo BACH), Mendelssohnom (Sonata št. 1) in Frančkom (Grande piece symphoni-que) se je praviloma odčitavalo tudi v načinu registracije.
Za pripravo na orgelski romanticizem je Grubich izbral Bachov Preludij in fugo v h-molu ter Luciukove Marijanske preludije, torej časovno »obkolitev« 19. stoletja z barokom in sodobno skladbo. Nič človeškega nisem tokrat slišala pri Bachu, kar preveč tehnično imenitno zdiktirano je bil odigran. Za Luciakovo skladbo, nekakšno guasi fantasia glasbeno okolišenje na sakralno osnovo pa lahko rečem samo to, da je orgelsko poznavalsko napisana.
MIRJAM ŽGAVEC
Osebna razstava zamejske slikarke v Mozartovem mestu
Grafike Zore Koren-Skerkove v Salzburgu
Prijeten koncertni večer angleškega zbora Harlow
Nežno pomladno zelenje, rdeče cvetoči »črni« tulipani Amadeus in otroški živžav v skrbno urejenem parku Vile Engelmann so bili kar primerno okolje, čeprav ne načrtovano, srečanju z našo tržaško umetnico-slikarko Zoro Koren-Skerkovo. Nenačrtovano glede na okolje, pa vendar ne brez razloga: 15. aprila je namreč Zora odprla svojo prvo osebno razstavo v Salzburgu v eni najpomembnejših mestnih galerij »Ateliergalerie Nonntal« na Nonntaler Hauptstrasse 20. Galerija obstaja že sedemnajst let in je tako tudi po času trajanja med najstarejšimi v tem avstrijskem kulturnem središču, Mozartovem rojstnem kraju, kar se spet naključno povezuje s prav v Engelmannovem parku krščenim tulipanom Amadeus.
No, naključnosti vstran; v Salzburgu razstavlja Zora Koren-Skerkova 62 grafik v glavnem iz svojega zadnjega ustvarjalnega obdobja, grafike s fosilno tematiko, ki jih je pokazala že na svoji nedavni razstavi v Galeriji Tržaške knjigarne, ure iz njenega prejšnjega cikla in še kaj.
Resnici na ljubo, naša umetnica v tej galeriji ni povsem nov gost. V njej se je pojavila prvič pred dvema letoma v okviru skupinske grafične razstave in takrat je s svojimi deli vzbudila tolikšno pozornost, da se je lahko zdaj predstavila z osebno razstavo, kar velja za posebno priznanje te uveljavljene galerije. Pomembnost dogodka je prišla do izraza tudi ob samem odprtju razstave. Ob večjem številu predstavnikov salzburškega umetnostnega življenja so ji med drugimi prisostvovali direktor stalne zagrebške umetnostne galerije in turističnega urada v Salzburgu Dragomir Popov, namestnik jugoslovanskega generalnega konzula v Salzburgu Stojanovski, ljubljanski umetnostni kritik Kovačič, tisti, ki je pred dnevi v Galeriji TK predstavil dela slikarja Tutte in drugi. Že prvi in drugi dan si je razstavljena dela ogledalo veliko število salzburških ljubiteljev likovne umetnosti.
Tokratna razstava v salzburški galeriji (odprta bo do 29. t. m.) je že devetnajsta osebna razstava Zore Koren-Skerkove, odkar se je prvič javno predstavila leta 1971 v tržaški galeriji Tergeste s svojimi kraškimi motivi, da skupinskih razstav niti ne štejemo. Poleg v Italiji in Jugoslaviji, v velikih in tudi manjših umetniških središčih in galerijah, je doslej razstavljala še v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Španiji in povsod s svojimi grafikami vzbudila pozornost galeristov, kritike in javnosti. Seveda tudi nagrad in priznanj ni manjkalo, med njimi tudi zelo pomembnih in evropsko kvalificiranih, kot na primer tista
v Berlinu ali pa v Parizu, kjer so njene grafične ure tako po svoji idejni zasnovi kot precizni grafični tehniki bile pravo presenečenje in redkost, saj je na to tematiko pred njo razstavljal v Parizu samo neki japonski grafik in pa z nekaj deli ekstravagantni mojster Dali.
Kramljanje z umetnico Zoro Koren-Skerkovo se je skoraj neizbežno dotaknilo tudi načina njene ustvarjalnosti. Pretežna večina njenih del nastaja v znani preurejeni Skerkovi domačiji v Bajti pri Trnovci, kjer si je Zora uredila atelje in tudi razstavni prostor. Tu se ji rojevajo ideje, tu nastajajo osnutki, risbe in tu se tudi odvija ves zahteven in dolgotrajen grafični postopek vse do odtiskovanja matric, ki se potem nadaljuje v delavnici galerije Cartesius (kjer je razstavila svoje ure). Čas nastanka grafike od osnutka pa do odtisa je različen, včasih hitrejši, včasih dolgotrajnejši, odvisno pač od razpoloženjskega trenutka, od prepričanosti v nastajajoče delo in mnogo tudi od
ustvarjalnega ambienta. V vsakem primeru pa je rojstvo grafike zahteven tehnični proces, ki zahteva potrpljenje, natančnost in seveda ustvarjalno ljubezen.
In po Salzburgu? Programov na daljši rok si Zora Koren-Skerkova ne postavlja. Razstava se bo iz Salzburga preselila naravnost na Dunaj, junija ali julija, datum še ni dokončno določen, pa se bomo lahko z njo ponovno srečali pri nas doma v prostorih sesljanske turistične ustanove. Za vsebinski značaj te razstave se še ni odločila. Morda vsega nekaj iz zadnjih ciklov, morda tudi kakšno novo presenečenje. Odvisno pač od razpoložljivega časa, od kakšnega novega navdiha, ki ga lahka prinese trenutek ali pa se sprosti iz že dalj časa pestovanega zorenja.
Sicer pa je pri Zori Koren-Skerkovi vedno tako: tiho ustvarja, tiho se pojavi in preseneti z vedno novo idejno svežino in umetniško močjo.
JOŽE KOREN
Gostovanje mešanega pevskega zbora Harlow Chorus iz Velike Britanije v Ljubljani ni bilo ravno doživetje profesionalnega nivoja, kakršnega je obetala propaganda, zato pa je bilo toliko bolj prepričljivo amatersko v najboljšem pomenu besede. Takšna vrsta amaterizma, ki prinaša pevsko radost in živost celotnega izvajalskega telesa, v katerem je vsak pevec zraven čisto zares in cel, je izzvenela toliko bolj prijazno, ker tudi številne tehnične nerodnosti niso zmanjšale šarma. Prej nasprotno, saj so iz pomanjkljivosti znali narediti prednost. Kar je seveda tudi del kvalitete, sploh pa, če takšen zbor primerjamo z marsikaterim profesionalno naravnanim zborom, ki v svojem treningu profesionalnosti pogosto pozablja na čisto preprosto stvar, to je na nego muzikalnega čuta.
Harlow Chorus si je s svojim dirigentom Michaelom Kibblewhitom izbral tehnično in interpretativno zahteven program. Posebno Handlova polifonija z melizmatičnostjo je v prvem delu hitro razkrila zvočno neenotnost zbora in njegove ritmične težave. Bolj enotno in temperamentno so pevci zapeli Rossinijevo Petite messe solenelle, angleški del programa pa je bil predstavljen s tako toplino, da smo bili vsi videti zadovoljni. Vitalnost zbora, čigar struktura je pretežno starčevska, je proti koncu postala že kar nalezljiva. In tudi nekaj angleškega patriotizma je bilo čutiti, nekakšno srčno naklonjenost in razumevanje skladateljev sonarodnjakov, ki so se lotili pisanja preprostih napevov na folklorni osnovi.
Program je bil obogaten še z dvema ciklusoma samospevov, ki sta jih predstavila baritonist Peter Langham Evans in pianist Stephen VVestrop. Njun nastop je bil za razliko od zborovskega zgledno profesionalen, posebno Evans je s tehnično lahkotnostjo in izjemno lepo baritonsko barvo odmuziciral poslednji ciklus, Butterworthov Shropshire Lad, in tako zaokrožil angleški koncertni večer.
MIRJAM ŽGAVEC
Zaključni prireditvi z violinistko Takumi Kuboto in pevskim večerom
Konec koncertne sezone novogoriškega Kulturnega doma
Zadnja dva koncerta iz redne abonmajske ponudbe novogoriškega Kulturnega doma sta ponovno pokazala na pravilno programsko politiko te kulturne ustanove: občinstvu nuditi srečanja z vrhunskimi tujimi in domačimi umetniki, ob tem pa nikakor ne zanemariti glasbenih poustvarjalcev iz primorskega prostora.
Želji po prvem je nedvomno ugodila mlada japonska violinistka Takumi Kubota na zadnjem koncertu v okviru zelenega glasbenega obonmaja. Ob dejstvu, da le tu pa tam "zaidejo" tovrstni tuji glasbeniki na slovenske koncertne odre, nam je bilo že srečanje z violinistko iz Japonske dovolj privlačno. Še toliko bolj, ker žanjejo interpreti iz dežele vzhajajočega sonca v zadnjih letih številna svetovna priznanja, zmagujejo na glasbenih tekmovanjih in s tem senčijo marsikaterega evropskega poustvarjalca.
Takumi Kubota, devetindvajsetletna violinistka, ki že nekaj let deluje kot asistentka pri znanem pedagogu VVolfgangu Schneiderhanu na Dunaju, ni izjema. Kot bi iz daljne Japonske kot gobe po dežju rasli glasbeniki, ki jim je dana velika tehnična bri-Ijantnost, in že sam prestop na evropska tla jim daje možnost tudi muzikalnega razvoja. Kot produkt dveh oddaljenih kultur tako nastane umetnik, ki hočeš ali ne, pozitivno šokira publiko. Takumi Kubota se ne odlikuje samo po čisti, brezhibni igri; čar njenega muziciranja je tudi všečen violinski ton. Kaj bi si torej poslušalec še želel več od koncertnega dogodka? In vendar. Pri japonski umetnici bi si želeli, da bi nekoliko več pozornosti namenila izboru skladb. Havanaise op. 83 Camilla Saint-Saensa in Carmen fantazija, op. 25 Pabla de Sarasateja sta sicer prava poslastica za ljubitelje glasbe, vendar sta bili v program zelo očitno vključeni le zaradi svoje pri-
ljubljenosti. Umetnici se ne bi bilo potrebno v njih še dodatno potrjevati, saj je svoje vrline dovolj izpričala v prvih treh skladbah, ko se je zelo dosledno prebijala skozi zapletenost, ki jo narekujeta Sonata št. 3 v D-duru Jeana-Marie Leclaira in Sonata v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa. In tudi v Treh kontrastih za violino in klavir Iva Petriča njena discipliniranost ni popustila. Korektna, čeprav velikokrat ' pretrda", je bila tudi klavirska spremljava pianistke Anne de Dadelsen iz Švice.
Veliko "mehkejših" glasbenih tonov, predvsem pa več sproščenega vzdušja smo lahko doživeli na zadnjem koncertu rdečega glasbenega abonmaja, ki poleg orkestralne glasbe nudi občinstvu vsaj en večer zborovske glasbe. Po vsakoletnih gostovanjih pevskih ansamblov iz drugih slovenskih krajev in zborov iz tujine, se je organizator, Kulturni dom Nova Gorica, letos odločil, da novogoriški pevci s svojimi gosti oblikujejo en program abonmajske ponudbe. Dolgo let smo namreč v Novi Gorici tarnali, da ob kvantiteti primorskih zborov še vedno nimamo osrednjega pevskega ansambla, ki bi nas lahko predstavljal na pomembnejših glasbenih prireditvah, ki bi se soočil z zahtevnejšo zborovsko literaturo in navsezadnje združil vendar številne nadarjene vokaliste iz Nove Gorice in okolice. Po koncertu 18. aprila, skupnem nastopu Komornega zbora Nova Gorica in Obalnega komornega orkestra iz Kopra, po večmesečnem delu pod umetniškim vodstvom priznanega dirigenta in glasbenega pedagoga Janeza Boleta, lahko naše tarnanje upravičeno preraste v optimizem, v upanje na boljše pevske čase, ko se ne bomo veselili le projektov kot je bil lanski ob praznovanju Gregorčičevega kulturnega leta. Že prvi del večera, izbor skladb a cappella Jacobusa Gallusa (Musiča,
noster amor, O mors, Dulcis amica, Obsecro domine, Ecce, guomodo moritur iustus, Pater noster) in Ste-vana Mokranjca (Musiča sacra: Heruvimskaja pje' san, Opelo) je pričal o bistvenih premikih zbora, 0 njegovem prizadevanju, da bi sledil vsem energič' nim hotenjem zborovodje, da bi vsrkal glasbeno moč, ki jo izžareva osebnost kot je Janez Bole. Seveda je bilo to dohitevanje članov zbora tu pa tam še okorno (Pater noster), vendar, če že poiščemo napake izvajalcev, potem jih moramo najprej poiskati v "gluhem odru", ki je marsikdaj prispeval k neizenačenosti glasov.
Vse napakice prvega dela koncerta pa so zbledele z izvedbo Misse brevis in hon. St. Joannis de De° v B-duru Josepha Haydna, ko so se pevcem pridni-, žili člani Obalnega komornega orkestra, sopranistk3 Olga Gracelj in organist Hubert Bergant. S skupnin1 muziciranjem, z odlično interpretacijo Benedictus3 Gracljeve, z zavestjo o predhodnem delu zborovodij Ivana Mignozzija in Boruta Logarja, so dokazali, da lahko tudi na robu Slovenije nastane koncertno telo. ki se lahko predstavi tudi na pomembnejših koncertnih odrih.
Novogoriški pevci in člani Obalnega komorneg kestra so sinoči z istim programom nastopili pr® italijanskim občinstvom v Turinu. Koncert je b
obenem zaključni večer v nizu osmih gostovanj venskih glasbenikov v piemontskem glavnem 11165 tu. Glasbeni dnevi Slovenija - Piemont se bodo ^ maju nadaljevali s koncerti italijanskih glasbenike v različnih glasbenih središčih po Sloveniji (N°v . Gorica, Ljubljana, Koper, Zemono) in JugoslaviJ (Zagreb, Novi Sad).
TATJANA GREGORIČ
Kakršen gospodar, takšen hlapec
Marcel Kronegger
—	No, boste rekli, kaj pa ta spravlja na dan pregovor, ki je že zdavnaj prišel ob veljavo...
—	Res je. Moram vam pritrditi. Med vojno smo iz naroda hlapcev postali narod junakov. Besedo hlapec smo črtali iz seznama sodobnih poklicev in namesto 'nekdanjih hlapcev poznamo gospodarske pomočnike, hlevarje, kravarje, svinjarje, poljedelske delavce in tako naprej v nedogled. »Profilov«, kot učeno pravimo včasih poklicem, ki so nadomestili hlapca, je nič koliko.
—	Ne čvekaj, vas slišim, da se jezite. Hlapcev ni več in amen. Proti koncu vojne in ob osvoboditvi smo imeli Slovenci zadnjo priliko, da smo se postavili na pravo stran in če bi Cankar danes živel, bi se moral prijaviti na zavodu za zaposlovanje, da bi ga vodili med onimi, ki nimajo dela, kajti o hlapcih ne bi imel kaj pisati.
—	Popolnoma se strinjam. »Profila« hlapcev ne poznamo več. Nič koliko »spomenikov« širom doline Šentflorjanske v obliki nerentabilnih tovarn, mostov na suhem, posekanih gozdov, praznih hlevov, opuščenih prog in s plevelom poraslih njiv dokazuje o povojnih podvigih brezimnih junakov. Vseh teh spomenikov si prav gotovo ne bi bile sposobne postaviti kake ponižne hlapčevske duše.
—	Torej?! Kaj hočeš povedati? Da je menda pregovor »kakršen gospodar, takšen hlapec« postal odveč?
—	Ne, ne! Ravno tega ne... Rad bi povedal, da moramo ta lepi ljudski pregovor posodobiti. Strinjam se namreč z ugotovitvijo, da hlapcev v starem pomenu besede ni več, vendar se pa ne strinjam, da ni več razmerja gospodar-hlapec. To razmerje, ta relacija, bi rekel s tujo besedo, obstaja. Seveda pa je tudi to razmerje dobilo novo vsebino: dvignilo se je tako rekoč na višjo stopnjo, naredilo je kvalitetni skok...
—	Čvekaš, spet čvekaš!
—	Ne, to niso čvekarije! Podkrepil bom svojo trditev s primerom. Žal nisem pristaš realizma, da bi opisal vse z besedami, kot sem jih slišal, a poskusil bom ostati, kolikor bo prenesel papir, blizu dejstev.
Pod našim oknom parkira skoraj sleherno noč mercedes, krasen velik voz, zadnji krik moderne tehnike. Domnevam, da ga ni pod oknom le takrat, ko je na potovanju. Pod oknom ga pere dež in biča veter, prah in saje sedajo nanj, mulci s prsti pišejo po prašni in blatni karoseriji.
Pred nedavnim sem bil v kleti, pred odprtim kletnim oknom pa sta stala šofer merce-
desa in njegov prijatelj, in slišal sem njun pogovor.
—	Ti šef nič ne reče, ko se vsak večer pelješ z avtom domov, namesto da bi ga peljal v garažo?
—	Daj, no, kje pa se mi upa kaj reči... Ga pošljem takoj v... majčino.
—	Madona, kaj sta taka prijatelja, da ga lahko kar tako nekam pošlješ?
—	Je... ti boga, a je to prijateljstvo? ...gleda tako prijateljstvo! Boji se me, to je vse. Če bi ti vedel, kaj vse vem o njem! Samo na vožnjah z babami je razbil že tri avtomobile.
Nič drugega mu ne kaže kot držati gobec. Samo naj mi kdaj kaj reče! Šel bi na delavski svet in bi se tam pogovorili. Potem pa še doma z njegovo ženo...
—	Ja dober si, ko imaš takega šefa...
—	Ne sekljaj ga! Če bi mogel, bi me v žlici vode utopil. Pa si ne upa, čisto nič si ne upa reči. O, to pa vem, da bi se me rad znebil... No, z menoj stopi, bova stisnila eno hermeli-koC
Šla sta in tisti hip se mi je posvetil v glavi nov pregovor naše samoupravljalske družbe: Kakršen šef, takšen šofer...
Horoskop
od nedelje 24. 4. do sobote 30. 4. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
- VI IN DELO: Dobre zvezde so vam naklonjene, čaka vas zanimiv in prijeten teden. Z lahkoto boste kos nalogam, ki ste si jih zastavili. Delo vam bo tokrat vzelo manj časa kot ponavadi: uspeli se boste malo oddahniti in se sprostiti. Muhasta dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Nasvet ljubljene osebe bi vam bil v veliko pomoč. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DVOJČKA (21.5,-20.'6.) — VI IN
DELO:	Večina
zvezd vam je prijazna, tako da lahko z gotovostjo računate na uspešen izid vaših pričakovanj. Dobra sreča bo na vaši strani in s tem tudi možnost kakršnihkoli veselih presenečenj. Sredi tedna vam bo Luna neprijazna: kaže se možnost slabšega počutja. VI IN DRUGI: Bodite manj zaupljivi do nekaterih ljudi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Te-JL f den bo sicer ugo-l den, vendar kljub temu obstaja nevarnost nepričakovanih težav ali zapletov v prvih dneh tedna. Zvezde priporočajo previdnost v odločitvah, ker to ni primeren čas za nove iniciative. Mars in Jupiter bosta precej nenaklonjena rojenim od 4. do 8. 8. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z ljubljeno osebo vam bodo v zadoščenje. Ugodna dneva petek in sobota.
—	TEHTNICA (23.9.-
f \	22.10.) - VI IN
DELO: Obeta se m—mmm vam izredno vesel in prijeten teden. Ugoden položaj Venere in Marsa bo zelo pozitivno vplival na uresničitev vaših želj in načrtov. Vse dni boste polni energije in povsod zmagoviti. Nikar ne zamudite lepe priložnosti, ki se vam bo nudila konec tedna. VI IN DRUGI: Ne verjemite temu, kar vam bodo povedali. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN
DELO: Teden bo tokrat bolj muhast in nepredvidljiv. Zaradi neugodnega položaja Venere in Lune lahko pride sredi tedna do težav in slabe volje. Možnost nepričakovanih stroškov. Ne prenaglite se v odločitvah^ ker se vam bo to maščevalo. Čaka vas prijeten konec tedna. VI IN DRUGI: Vaše razpoloženje bo vplivalo na odnose z bližnjimi. Ugodna bosta petek in sobota.
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN •	DELO: Obeta se
vam prijeten teden. Pri delu se vam bodo odprle nove ustvarjalne možnosti. Izkoristite naklonjeno Venero za uresničitev najzahtevnejših načrtov in uspelo vam bo. Rojenim od 30. 1. do 4. 2. Merkur in Jupiter ne bosta naklonjena. Obstaja možnost prehodnih težav. VI IN DRUGI: V petek vas bo nekdo veselo presenetil. Ugodna bosta petek in sobota.
BIK (20.4.-20.5.)
V, y VI IN DELO: Pred vami je zelo ugo-y j den in ploden de-lovni teden. Ugoden položaj Merkurja in Jupitra bo pripomogel k boljšemu počutju in večji delovni zmogljivosti. Uresničite lahko marsikaj, kar vam v prejšnjih tednih ni uspelo. Nedelja in Ponedeljek vam ne bosta prav naklonjena. VI IN DRUGI: Ljubljeni boste in v vsaki družbi priljubljeni. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Nebo j-T, vam je naklonjeno. Obeta se vam zanimiv in uspešen teden. Odprle se vam bodo nekatere nove možnosti za uresničitev vaših načrtov. Bodite pozorni in ne zamudite ugodne priložnosti, ki se vam bo ponudila sredi tedna. Malo manj ugodna bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi vam dobro del. Ugodna bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23.8,-22.9.) — VI IN
| | ^ DELO: Dobre zvez-I \	de so vam precej
naklonjene, prav zato se vam obeta razveseljiv in uspešen delovnik. Prav gotovo boste uspešno uresničili nekaj svojih želj in načrtov. Posebno ugodno stojijo zvezde vsem rojenim od 23. 8. do 3. 9., ki bodo povsod izredno uspešni in učinkoviti. VI IN DRUGI: Potrudite se in izpolnite to, kar ste obljubili. Ugodna bosta torek in sreda.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Napoved ni prav nič ugodna. Teden bo precej muhast in nagajiv. Glede na to, da vam je Mars sovražen, lahko pride do nepričakovanih težav in trenj z okolico. Posebno previdni naj bodo vsi rojeni od 2. do 8. 11. Nedelja in ponedeljek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Obvladajte svoje razpoloženje in izognili se boste prepiru. Ugodna bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) VI IN
DELO: Teden bo prav prijeten in zanimiv. Merkur in Jupiter vam bosta izredno naklonjena, zato vam bo vse šlo tako, kot si sami želite. Izpolnila se vam bo neka stara želja. Precejšnja je možnost veselih novosti. Petek in sobota vam bosta z neprijazno Luno manj naklonjena. VI IN DRUGI: V ljubezni se vam bo prav lepo godilo. Ugodna bosta sreda in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Te-denska napoved je J	za vas precej ugod-
na. Zvezde bodo zelo pozitivno vplivale na vaše delo in na osebno življenje. Srečne okoliščine bodo botrovale k gotovemu uspehu vaših načrtov. Marsikaj se bo premaknilo na bolje. Torek in sreda pa vam ne bosta prav nič naklonjena. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK


&fra: MIR-MIRU-MIR
svojim’6	razotieva pekel, v katerem :
ziio 7 1 star^L Li se venomer prepirajo in s ha nn-^f^620' LhsUm, da je situacija res sit je ohi^U Je ne more Liti dobro. Razlika v zn nih n«0 ^rivec za takšna nesoglasja ob i Pa jih r‘*zre®enih konfliktih med zakoncer imata	samo edPn z drugim, ampi
tva. Ker l-V J* bajajo večinoma iz Volj lji,ho°Ce ni našel Pri svoji materi more kov za -ČJ11’ razumevanja in s tem dobrih r na svni„V-]enje' je vsa ta Pričakovanja pr« odnosu rin6110' °bratno Pa ie morda pri i najdeta tav-njene^a 0Leta- Če se potem sk nastane m/j3 eioveka in če se celo poroči Morda io C ruv9e9a Kot velik egoizem v < favno do tV Vašem družinskem konfliktu v družinoz'.zaradi tega. Rešitev je lal Lolni ste vc efaPiii vseh članov, tudi tebe.
i- Sama si to že opazila. Nezm
takšne situacije občutiš vsak dan in v šoli to še bolj občutiš. Kljub temu, da je morda to težko, ti bom vseeno predlagal, da odideš v šolo v kakšen drug kraj, kjer imaš sorodnike ali kjer je internat, če se starša ne mislita sporazumeti ali obiskati zakonsko posvetovalnico v vašem kraju, če jo imate, ali pa kje drugje.
Strah in tvoj umik vase sta zelo razvidna iz pisave. Bojim se, da ta trenutek ni mogoče storiti nič drugega, kot da prosiš starša, naj kaj storita za vašo skupno srečo ali pa naj se razvežeta, kar bo morda le bolje kot pa ta večni strah pred neznanim!
Šifra: KRICA-KRACA
Draga Krica-kraca, tvoja pisava ni niti krica niti kraca. Tvoja odločnost in odločenost je včasih močna in drugič spet pada. Skrivnosti znaš obdržati zase in imaš smisel za družinsko življenje. Če si si ga že ustvarila, nisi nič napisala. Kljub vsemu pa bi bilo dobro v stikih z ljudmi večkrat zavestno spremljati svoje obnašanje. Morda se včasih zdiš sama sebi malce otročja. To ni nič slabega, saj je otroštvo najlepši čas. Vendar pa bo potrebno najti tudi svoj stil. Oglasi se še in opiši težave, ki si jih zdaj samo bežno nakazala!
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:.......................
Primorski dnevnik, 24. aprila 1988
KRIŽANKA
i:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

i

ii!
H®
VODORAVNO:
1. suha, širna ravnina, porasla s travo, 5. siten, nadležen človek, 10. grelnik, grevalnik, 12. Robert Ryan, 14. športnik... na vodi, 15. Sarajevo, 16. očka v Londonu, 18. žlahten plin, 19. rod rastlin z belim mlečkom, 20. gledališka scena, 22. osebni zaimek, 23. brezrepa dvoživka, 24. kdor žveči tobak, 26. nazivi, 28. glavno mesto Egipta, 30. Garibaldijeva žena, 32. belgijsko mesto, 33. Rado Zakonjšek, 35. moško osebno ime, 36. ime filmskega igralca Wal-lacha, 37. slovenski pisatelj (France), 39. star Slovan, 40. oznaka za kemijsko prvino nikelj, 41. bivša pred-
1		2	3	4		5	6	7	8		9
		10			11						
12	13		14							15	
16		17		18					19		
20			21		22			23			
24				25		26	27				
	28				29		30				13
32					33	34		35			
36				37			38		39		
40	>		41					42		43	
		44							45		
46							47				
sednica SPDT (Sonja), 43. kirurg brez soglasnikov, 44. močvirska mrzlica, 46. okamenela smola predzgodovinskega igličastega drevja, 47. madžarski politik (Janos).
NAVPIČNO:
1. naša gledališka igralka (Mira), 2. Španija, Romunija, 3. vrsta »ošabne« ptice, 4. pristanišče v južni Arabiji, 5. dvorane za slovesne sprejeme, 6. plin brez barve, 7. del vrča, 8. lan Rush, 9. napad, naskok, 11. jezero v Italiji, 13. skupine atomov s prosto valenco, 15. mlada argentinska teniška igralka (Gabriela), 17. predstojniki vseučiliške fakultete, 19.
lepo vedenje, olika, 21. dolg letalski napad, 23. soproge, 25. Robert Redford, 27. Ma-karska, 29. jugoslovanski teniški igralec (Bruno), 31.pi-sarniški uradnik, 32. veleum, 34. nevarna žival, 37. nevestin delež, 38. ... in vik, 41. zmaga pri šahu, 42. Goethejeva mati, 44. Mantova, 45. Anno Domini.
REŠITEV
■av •st :niiai -h- Mv
■Zi gem 'Ur i5tiu( -ge •££ UaAZ •{.£ ifraaB •££ Uenj -4» 'lE :msaJO ’6Z :VW LZ ■H 'H SZ 'CZ Trer \Z :pjiirem -gl :mB5{ap 'n itu -peqes -gi his^ipej -£1 ioasj 'II imune -g i 'g bor •£ iueia -g imojes -g Uapv -j,
iAed •£ !tf3 -z :?opies l :ON '5HAVN — -repe>} ’£{■ Uej -uet ietueieui 'n int -gj, ierajejM It’ ;!N •Of’ W -6E
•££ !na	sc
■Z H TE iptreo TE Mmv 0E iorreM 'SZ ipuaun -gg Ue^ m -fz :eqB? •££ :uo TZ hapo OZ iJtrsui -gl iuoau -gi :pep 91 :VS TI ioeisaA -h i-fl a Tl hoieipei ’oi iefiuas -g edms i :ONAVHOaOA
Jugoslovanska košarkarska končnica
Spličani prvi finalisti
Košarka: v sinočnjem kolu prvenstva B-l lige
Stefanel zanesljivo do novih točk
Smelt Olimpija - Jugoplastika 83:86 (44:43)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Petrovič 14, Šiško, Zdovc 16, Besedic, Tovornik 11, Hauptman, Todorovič, Vilfan 25, Čurčič 5, Kotnik 12.
JUGOPLASTIKA SPLIT: Sretenovič 7, Perasovič 17, Kukoč 16, Poljak 7, So-bin 9, Burič, Tabak, Ivanovič 14, Radža 16, Vučiča.
LJUBLJANA — Splitska Jugoplastika je prvi finalist letošnjega jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. V Ljubljani je osvojila tudi drugo polfinalno srečanje proti ljubljanski Smelt Olimpiji, ki pa je bila povsem enakovredna gostom do poslednjih sekund. Še več: v drugem polčasu je celo kazalo, da si bo domače moštvo priigralo odločilno prednost predvsem po zaslugi razigranega Tovornika, ki je zadel nekaj pomembnih košev s »trojkami«. Spličani pa so reagirali in 20" pred koncem vodili s tremi točkami prednosti (86:83). Tedaj je najboljši domači košarkar Peter Vilfan prestregel gostom žogo in poskušal doseči koš s. »trojko«. Vilfan pa ni imel sreče.
Na splošno je zmaga Jugoplastike zaslužena, toda tudi Ljubljančani so igrali zares dobro.
Partizan - Gibona	103:90
(48:42)
BEOGRAD Partizan je včeraj v drugem polfinalnem srečanju povsem zasluženo zmagal in s tem se oddolžil za poraz v prvi tekmi v Zagrebu. Med obema ekipama bo potrebno še tretje srečanje v torek v Zagrebu, preden bo znan drugi finalist.
V beograjskem moštvu se je predvsem odlikoval Divac, ki je dosegel 26 točk in je bil tudi odličen v obrambi, dobro sta igrala Djordjevič (22 točk) in Pecarski (18), pri gostih pa je bil najboljši strelec Cvjetičanin (27 točk), D. Petrovič pa jih je dosegel »le« 22.
Med »azzurrami« tudi Meuccijeva
RIM — V državni ženski košarkarski reprezentanci, ki se bo od jutri v Vidmu pripravljala na kvalifikacije za 'evropsko prvenstvo, je tudi članica tržaškega kluba Grup Meuccijeva.
Stefanel - Caruso	88:69 (43:42)
STEFANEL: Sartori 4 (2:2), Fischetto 16 (4:4), Bonino 6 (4:4), Bonventi 3 (1:1), Ardessi 20 (5:5), Riva 9 (3:3), Lokar 14 (3:4), Cantarello 4 (0:2), Zarotti 12 (0:2), Martini.
CARUSO: Coppari 14 (6:7), Mazza, Spallino 6 (0:1), Tarta-mella, De Stasio 13 (5:8), Castellazzi 6 (2:2), Mannella 17 (3:4), Brunetti 5 (3:4), Piazza 8 (2:4), Zucchi.
3 TOČKE: De Stasio 2, Mannella 4, Fischetto 2, Ardessi 4, Lokar 3; PON: Sartori (27), Piazza (33), Spallino (35) in Cantarello (36).
Z zmago v anticipirani tekmi predzadnjega kola si je Stefanel matematično zagotovil nastop v končnici prvenstva. V sinočnji tekmi so Tržačani pričeli zelo motivirano in z agresivno obrambo ter hitro igro v napadu takoj povedli (20:7 v 8. minuti)., Nato so se kot že običajno dekoncentrirali in dopustili nasprotniku, da je nadoknadil. Pri tem sta Carusu pomagala še sodnika, ki sta dosodila tri osebne napake tako Cantarellu kot Rivi. S slabim sojenjem, predvsem v škodo Stefanela, sta sodnika nadaljevala tudi v drugem polčasu. Tanjevič je pri vodstvu Carusa za tri točke (58:55) postavil svojo ekipo v cono 1-2-2. Ta poteza je bila odločilna, saj je tako Stefanelu uspelo zaustaviti razigranega režiserja gostov Mannello. S trojkami Ardessija in Lokarja ter zanesljivo igro ostalih si je domača ekipa nato zagotovila zmago. Zadovoljivo pa je, da je ekipa značajno reagirala prav v trenutku, ko je bila v najhujši zagati. (M. Oblak)
Divarese uspešen po dveh podaljških
Allibert - Divarese 81:84 (35:34; 63:63; 70:70)
LIVORNO — Divarese, ki je izgubil v prvem četrtfinalnem srečanju končnice italijanskega košarkarskega prvenstva, se je v drugem oddolžil, s tem da je po zelo izenačenem in kar po dveh podaljških v Livornu premagal domači Allibert. V domačem moštvu je bil zopet najboljši Američan Addison, ki je dal kar 30 točk, dobro pa je igral tudi Silvestrin (14 točk), pri gostih pa sta se odlikovala Američan Thompson (27 točk) in zlasti v drugem podaljšku Ves-covi (16). Obe ekipi se bosta zopet srečali v tretji in odločilni tekmi v četrtek v Vareseju.
Danes bodo igrali še ostale druge tekme četrtfinala, in sicer: Bancoroma - Tracer; Scavolini - Snaidero; Yoga - Are-xons.
Danes bodo tudi igrali 5. kolo »play-out«.
RUMENA SKUPINA: Sharp - Benetton; Fantoni - Wu-ber; Facar - Standa.
ZELENA SKUPINA: Neutroroberts - Annabella; Alno -Jollycolombani; Hitachi - Maltinti.
Danes »offshore« v Tržaškem zalivu
TRST - Danes bo v Tržaškem zalivu »VN mesta Trst«, veljavna za italijansko prvenstvo ofshore v razredu 1 in evropsko v razredu 2. Na 126 navtičnih miljah se bo s pričetkom ob 10.30 pomerilo 26 posadk. Med udeleženci je tudi italijanski prvak Abbate. Kot sopilota dveh posadk bosta nastopila tudi Adriano Panatta in Nino Benvenuti.
Lendl in Jaite finalista v Montecarlu
MONTECARLO Čehoslovak Ivan Lendl in Argentinec Martin Jaite sta finalista teniškega turnirja na peščenih tleh v tem kraju. Lendl je s 4:6, 7:6, 6:3 po zelo razburljivem in izenačenem dvoboju premagal Francoza Noaha, Jaite pa je s 6:4, 6:2 odpravil Francoza Tulasneja.
Saronni v Apuliji, Nijdam na Gold race
TARANTO, MEERSSEN Beppe Saronni je že tretjič zmagovalec dirke po Apuliji. Po petih etapah ima na končni lestvici enak čas tudi njegov klubski tovariš Chioccioli, ki pa je dosegel slabše etapne uvrstitve. Zadnji odsek dirke od Ostunija do Martina France (205 km) je po Sprintu glavnine dobil Italijan Baffi. Saronni se po letih muk vrača v nekdanjo formo, a konkurenca v Apuliji ni bila kpčna. Končni vrstni red: 1. Saronni, 2. Chioccioli, 3. Joho (Svi.) po 5", 4. Petito, 6. Fondriest po e".
Klasično preizkušnjo Gold race na Nizozemskem pa je dobil domačin Jelle Nijdam. Z 20" zaostanka je na cilj prispel njegov rojak Rooks, Belgijec Criguielion je bil tretji. Proga je merila 242 km.
Jadran v gosteh
Jadranovi košarkarji bodo danes ob 18.30 igrali v gosteh proti Montebelluni, ki je še posebno nevarna na domačem igrišču. To bo predzadnje kolo regularnega dela prvenstva B-2 lige. Na sliki: trenutek s tekme Jadran -Berton.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem
Zmaga domovcev po napeti tekmi
DOM GOMETAL - ALBA GIOIA 93:91
(48:51)
DOM: Košuta 5, Mauro Dornik, Kocjančič 2, Battello, Orzan 3, Nanut 48, Rinelli, Podberšič 15, Ugo Dornik 4, Puiatti 16.
ON: Dom 27, Alba Gioia 24; PON: Nanut v 35'; Podberšič v 39', Mauro Dornik v 40'; TRI TOČKE: Nanut 4, Puiatti 2.
Včeraj smo bili priča letošnji gotovo najbolj napeti tekmi košarkarjev Doma Gometal. Ekipi sta si bili enakovredni skozi celo srečanje, končna odločitev pa je padla prav v poslednjih sekundah, ko je Orzan dosegel odločilni koš.
Srečanje ni bilo na visoki tehnični ravni, v zameno pa je bila igra zelo moška in včasih tudi pretirano groba. Sodnika nista znala zaustaviti prevelikega elana igralcev, žal se je Mauro Dornik tudi huje poškodoval prav v poslednji minuti srečanja. Zaželimo mu čim hitrejše okrevanje. Tokrat sli pohvalo zaslužijo prav vsi igralci, ki so v ključnih trenutkih dali res vse od sebe. (M. Č.)
__________MINIBASKET____________
Trofeja Jadran
POLET - SGT	26:71
POLET: Pro 10, Taučar 4, Košuta, Ferfolja 2, Vatta 10, Lavrenčič, Petaros, Germani, Lakovič.
Proti premočnemu moštvu Ginnasti-ce Triestine so poletovci po predvidevanju izgubili, kar kažejo tudi delni izidi v posameznih četrtinah (8:20; 8:14; 2:23; 8:14). V openskih vrstah sta bila spet najboljša strelca Pro in Vatta.
Smučarsko prvenstvo časnikarjev FJK
Na Žlebeh nad Nevejskim sedlom je bilo včeraj smučarsko prvenstvo časnikarjev FJK v priredbi Združenja športnih časnikarjev (USSI). Prireditev je uspela tudi zaradi pokroviteljstva krajevnih letoviščarskih ustanov. Časnikarji so med drugim obiskali kaninska smučiščana Bovškem, ki so jih sprejeli takmajšnji bovški upravitelji.
Pionirski festival Slovenije
Ekipa ZSŠDI danes v Idriji
Danes bo reprezentanca mlajših pionirjev ZSŠDI nastopila na pionirskem festivalu Slovenije v Idriji. Spored je sledeč - 10.00:wIdrija - Divača; 11.00: Domžale - ZSŠDI; 14.30: zmagovalec prve tekme - poraženec druge; 15.30: zmagovalec druge tekme - poraženec prve. V polfinale, ko bodo na sporedu 15. maja, se bosta uvrstila zmagovalca obeh popoldanskih tekem. Finale bodo na sporedu 29. maja.
Seznam igralcev, ki sestavljajo pionirsko reperezentanco ZSŠDI in ki jo trenirata Adrijan Kovačič in Vanja Jo-an, je sledeč: Aleksander Galopin, tefan Samec, Alan Porporati, Michel Grbec, Saša Cupin, Igor Giacomini, Pavel Bandi (vsi Bor); Jan Budin, Dean Černe, Matej Cingerla, Marko Emili (vsi Kontovel); Boris Vidali, Aljaž Vavpetič (Polet); Mitja Vodopivec (Breg), Vanja Devetak (Šokol), Roberto Pao-letti, Jan Bednarik in Saša Primožič (Dom).
Kolesarstvo: po naših krajih
Jutri pokal Montes
Ob obletnici osvoboditve Športno društvo ANPI, ob sodelovanju Vsedržavne zveze partizanov Italije in Športnega krožka Monfalcone, prireja jutri, 25. aprila, 34. mednarodno kolesarsko dirko za mladince Coppa Montes.
Dirke, ki se bo začela ob 14. uri pred tržiškim županstvom, se bo udeležilo tudi zastopstvo jugoslovanskih kolesarjev, ki so na tej prireditvi s Papežem slavili leta 1983.
Po odhodu bodo kolesarji vozili po raznih krajih goriške in videmske pokrajine. Naj kot zanimivost povemo, da se bo sklepni del dirke odvijal po slovenskih vaseh. Iz Gorice bodo namreč kolesarji vozili mimo Štandreža in Sovodenj do Vrha (velika gorska nagrada) ter se skozi Petovlje, Martin-ščino, Doberdob in Jamlje pripeljali do Tržiča, kjer se bo dirka zaključila.
Nagrajevanje najboljših bo ob 18. uri v prostorih tržiške Občine.
NAJMLAJŠI
ITALA - JUVENTINA ASS. CARNICA
3:1 (1:1)
STRELEC: Devetak.
JUVENTINA: Peric, Petean, Lomus-cio, Frandolič, Marušič, Češčiut, Koršič, Kobal, Devetak, M. Petean, Mar-vin. Narduzzi, A. Florenin.
Mladi igralci juventine so z odločno igro kmalu izenačili po začetnem vodstvu gostitelja, a za Ferfoljeve varovance so bile usodne uvodne minute d. p., ko je Itala izrabila nesporazum Juventinove obrambe. Najmlajši Juventine bodo naslednjo zaostalo srečanje odigrali v sredo, 27. aprila, ob 18. uri v Seveglianu. (M. P.)
ZAČETNIKI
JUVENTINA EDILCASA - CORMONESE
1:0 (1:0)
STRELEC: David Gergolet.
JUVENTINA: Florenin, Devetak, Trampuš, Zanier, Al. Florenin, Češčut, P. Gergolet, A. Ferfolja, D. Gergolet, D. Ferfolja. Lakovič, Ambrosi, Meniš.
Nadaljuje se serija pozitivnih rezultatov združene ekipe Juventine.. V zaostalem srečanju so fantje v Sovod-njah premagali drugouvrščeni Cormo-nese, Pokazali so bolj dovršeno igro in večjo učinkovitost v napadu. Posebno pohvalo si zasluži Češčut, ki je povsem gospodaril na sredini igrišča. Prihodnjo tekmo bo Juventina odigrala v četrtek, 28. aprila, ob 18.15 v So-vodnjah z Italo. (M. P.)
V Ospu finale DP plezalcev
Danes bodo na sporedu s pričetkom ob 8. uri v strmih in previsnih stenah Ospa, le nekaj kilometrov od državne meje pri stranskem mejnem prehodu Osp, finalni vzponi jugoslovanskega državnega prvenstva v športnem plezanju. Po kvalifikacijskih tekmah, ki so bile na sporedu v petek in včeraj, se je v današnji finale uvrstilo po 10 plezalcev v ženski in moški kategoriji, predvidoma pa se bo tekmovanje zaključilo že v dopoldanskih urah.
Odbojka: sinoči v moški C-2 ligi
Gostje bi skorajda presenetili Olympio
OLVMPIA - PAV NATISOMA	3:2 (3:15, 15:9, 13:15, 15:6, 15:13)
OLYMPIA: Simon, Damjan in Andrej Terpin, Štefan in Igor Cotič, Marassi, Dornik, Komjanc, Sfiligoj, Špacapan.
V domači telovadnici se je morala goriška 01ympia pošteno namučiti, da je strla odpor gostov, ki so bili zelo motivirani. To je ekipa mladih in perspektivnih igralcev, ki igrajo občasno zelo dobro, večkrat pa tudi zelo slabo. Tokrat so pokazali odlično igrb, naše so presenetili s hitro igro, v obrambi so požrtvovalno pobirali »nemogoče« žoge,-zlasti pa so zelo dobro blokirali, tako da je bil napad 01ympie zelo otežen. Naši so se morali tako za 11. zaporedno zmago boriti res za vsako žogo, kakor morda še nikdar doslej v tem prvenstvu in igra je bila zelo napeta prav do zadnjega sodnikovega žvižga. Poleg tega so 01ympio pestile še nezgode: Damjana in Andreja Terpin, slednji je edini podajač v ekipi, so zajeli krči, tako da je bil položaj mestoma dramatičen, vendar je na primer-Andrej Terpin stisnil zobe in zdržal do konca, tako da je 01ympia tudi to tekmo srečno pripeljala do kraja. (Mirko Špacapan)
ROZZOL - BOR CUNJA AVTOPREVOZ	0:3 (8:15, 12:15, 8:15)
BOR: Batič, Marega, R. Pernarčič, Starc, Meton, Zubin, Budin, D. Gasparo.
Borovci so odigrali eno svojih boljših tekem. Mestnega tekmeca so z odločno in požrtvovalno igro povsem nadigrali. Še posebej učinkovit je bil tokrat blok, sploh pa so borovci zelo malo grešili. Zanesljiva je bila tudi igra v polju, kar je plavim omogočalo, da so v napadu z raznolikimi kombinacijami sistematično prebijali nasprotnikovo obrambo. Zadnjo tekmo pred odhodom v vojsko je odigral Starc (M. Marega)
Ženska C-2 liga: Agorest v samih 50’
AGOREST - NATISOMA	3:0j(15:4, 15:8, 15:9)
AGOREST: Zavadlal, Visintin, Lovisutti, Cerni, Klemše, Čotič, Primožič, Černe, Lo Presti, Roner, Pelerin.
Le pičlih 50 minut je bilo treba, da so se'domačinke oddolžile za poraz, ki so ga doživele v prvem delu prvenstva. Tekma je bila še kar živahna. Napadalna vrsta Agoresta se je dobro izkazala. Tudi obramba, sprejem in servisi so bili solidni, zato končni uspeh ni bil nikoli v dvomu. (M. K.)
MARTIGNACCO - SLOGA KOIMPEX	3:1 (15:17, 15:3, 15:1, 15:12)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnovšček, Križmančič, Lara in Neva Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Škerk, Ukmar.
Sloga Koimpex se vrača tudi s tega gostovanja praznih rok. Sinočnja tekma je imela dve povsem različni podobi, saj sta si bili v prvem in zadnjem nizu ekipi povsem enakovredni, v ostalih dveh pa so slogašice popolnoma odpovedale. Naše igralke se nikakor niso mogle znatji v zelo veliki telovadnici, na kakršno seveda niso navajene, glavni krivec za sinočnji poraz pa je vsekakor pomanjkljiv sprejem servisa, ki je onemogočil nadaljnje akcije. (Inka)
Moška D liga: Bricem slovenski derbi
NAŠ PRAPOR IMSA - SOČA SOBEMA	3:2 (13:15, 15:11, 15:5, 10:15, 17:15)
NAŠ PRAPOR: Budal, Sosič, Seden, Petejan, Tomšič, Superga, Zavadlal Buz-zinelli.
SOČA: Marušič, Kovic, Ferfolja, Batistič, Pahor, M. Černič, Bagon, P. Černič, Antoni.
Po dvourni borbeni igri so Brici osvojili drugo zaporedno domačo zmago. V prvih štirih setih sta ekipi igrali s spremenljivo srečo. Najzanimivejši je bil zadnji in odločilni niz, ki trajal je 40 minut. V prvem delu so si Sovodenjci priborili veliko prednost, saj so vodili celo s 14:6. Nato so Brici z borbenostjo najprej izenačili in potem tudi zmagali. (F. M.)
PAV REMANZACCO - SLOGA	3:0 (15:4, 15:3, 15:10)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, David in Marko Kralj, Komar, Pahor, Sain, Sgubin.
Kot je bilo pričakovati so slogaši gladko izgubili proti ekipi, ki si je s to zmago tudi matematično že zagotovila prestop v C-2 ligo in je doslej le enkrat odšla z igrišča poražena. Slogini fantje so se kolikor toliko uspešno upirali domačinom le v zadnjem nizu, medtem ko mu v prvih dveh nikakor niso bili dorasli. (Inka)
Ženska D liga: podvig drugič ni uspel
JUNIORS - SOKOL INDULES	3:1 (15:7, 15:9, 12:15_, 16:14)
SOKOL INDULES: Ušaj/ Radetič, Vižintin, L. in T. Masten, Škerk, Žbogar, Pertot, Venier, Stoper, Legiša.
Vodilni Juniors se je Sokolu Indulesu oddolžil za doslej edini prvenstveni poraz. Zmaga se je našim igralkam izmuznila za las, saj so po dveh medlih nizih naposled le igrale kot znajo, še posebej boljše so bile v obrambi in v napadu. Prepričljivo so tako dobile tretji niz. V četrtem pa je pri rezultatu 14:14 najboljša igralka Juniorsa Rosa z dvema odličnima servisoma žal pokopala upanja soko-lovk v zmago. (Iv.V)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - CUS UDINE 1:3 (6:15, 11:15, 15:9, 8:15)
KONTOVEL: Černjava, Maver, Legiša, Konestabo, Štoka, Paulina, Umek, Malalan.
Čeprav tekma ni bila zelo pomembna za ekipi, saj se obe nahajata v sredin1 lestvice, smo bili priča lepi igri. V prvem setu so gostje povedle predvsem P° zaslugi gibčne obrambe in visokega ter močnega bloka. V tretjem setu so se Kontovelke zbrale, izboljšale sprejem in pogosto napadale prek centra na šibk° točko nasprotnic. Kazalo je, da bo treba odigrati peti set, vendar se Videmčank6 niso pustile presenetiti. Kontovelke so v četrtem nizu zgrešile precej sprejemov, nasprotnice so tako dosegle 13. točko, in čeprav so domačinke napele vse sile m dale vse od sebe je bilo to prepozno, saj so nasprotnice zasluženo osvojile s odločilni točki. (M. Štoka)
Nogomet: italijanska B liga
Odločilno za Triestino?
Triestina se podaja v Modeno na svojo odločilno bitko? Obe enajsterici se namreč nahajata na samem dnu lestvice, do konca prvenstva pa manjka le nekaj kol. V primeru poraza bi tržaški enajsterici prav huda predla in nazadovanje bi začelo pridobivati realne obrise. Ferrarijeva ekipa bo nastopila brez svojega »garača« Dal Pra-ja, ki je bil, potem ko so ga na prejšnji tekmi opomnili, diskvalificiran za eno kolo.
Videmsko moštvo, ki je pravkar »pridobilo« trenerja, saj je Sonetti podpisal pogodbo še za eno leto, bo danes igralo proti Catanzaru, ki se bori za napredovanje. Udinese se nahaja v mirnih vodah in bo lahko predvajal svojo »pravo« igro pred domačimi gledalci. Igralski potencial te ekipe je izreden, po Bologni morda najboljši v celi ligi, tako da je povsem razumljivo, da se ekipa pripravlja na prihodnje prvenstvo.
DANAŠNJI SPORED (ob 15.30): Bari
-	Bologna; Brescia - Genoa; Cremone-se - Arezzo; Lazio - Barletta; Lecce -Piacenza; Messina - Taranto; Modena
-	Triestina; Padova - Atalanta; Sambe-nedettese - Parma; Udinese - Catanza-
V italijanski A ligi
Milan - Inter
Derbi kola bo... derbi v Milanu, ki letos, po dolgem času spet nekaj pomeni. Pravzaprav je za Gullitovo ekipo življenjskega pomena, saj mora nujno zmagati, če hoče še upati na naslov, Inter pa se bori »le« za »cono UEFA«. Napoli pa se bo podal v Verono, kjer bo branil »svoje kraljestvo«.
DANAŠNJI SPORED (ob 15.30): Avellino - Piša; Cesena - Empoli; Fio-rentina - Ascoli; Milan - Inter; Pescara
-	Roma; Sampdoria - Juventus; Torino
-	Como; Verona - Napoli.
Drevi ob 20.30 v Gradišču
Nastop bivših zvezd
S prijateljskim srečanjem med bivšimi državnimi reprezentanti, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu v Mehiki, in izbrano vojaško vrsto se bo dvevi ob 20.30 v Gradišču ob Soči začel 3. mednarodni nogometni turnir za mladince, ki ga prireja društvo Itala San Marco. Za drevišnje srečanje je napovedan prihod znanih italijanskih nogometašev, kot so Albertosi, De Sis-ti, Mazzola in Facchetti. Uradni del tekmovanja pa se bo začel jutri, ko se bodo ob 16. uri srečali mladinski vrsti Milana (lanskoletni zmagovalec) in Lazia. Ob 18. uri bo sledila tekma med Triestino in Bologno.
Jugoslovansko prvenstvo
V včerajšnjem anticipiranem srečanju 26. kola prve jugoslovanske nogometne lige je v Beogradu domači Rad premagal Sarajevo s 3:2 (2:1). Danes pa bodo igrali ostale tekme tega kola, in sicer: Priština - Dinamo; Osijek - Slo-boda; Sutjeska - Rijeka; C. zvezda -Budučnost; Vardar - Vojvodina; Hajduk - Partizan; Željezničar - Radnički.
Danes dodatno srečanje za 2. mesto na lestvici
V Pierisu Mladost - Fincantieri
Danes bo doberdobska Mladost v Pierisu odigrala dodatno srečanje s Pincantierijem, ki bo odločalo o drugem mestu na lestvici, hkrati pa bo zmagovalcu omogočilo dodatno srečanje za prestop v višjo ligo. Predsednic ka Mladosti Daria Gergoleta smo yprašali, s kakšnimi občutki se Kraševci pripravljajo na srečanje, ki pravzaprav velja sezono. Ugotovil je, da je vzdušje v ekipi prav dobro in sproščeno, kar pa je še najbolj spodbudno je to, da bo danes postava popolna. Vprašanje zadeva le branilca Černigoja, ki služi vojaški rok v Cordovadu.
Fincantieri je ekipa, je podčrtal Gergolet, ki jo Doberdobci dobro poznajo. Ima dobro obrambo, napad pa Peša, saj je v rednem delu prvenstva dal le 15 golov, Mladost pa jih je dosegla dvakrat več. Fincantieri je na boljšem predvsem na sredini igrišča, naedtem ko so Doberdobci, vzeto v celoti, le boljša postava.
Letošnja postava Mladosti kakovostno ni na isti ravni tiste, ki je pred leti zapravila napredovanje prav v dodatnih srečanjih. Ta ekipa pa je mnogo bolj motivirana in zagrizena, zato daje dobro upati. Kvalifikacijska srečanja
Dario Gergolet
so pravzaprav »loterija«, kjer so vsi izidi možni. Fincantieri pa je vsekakor premagljiv, meni Gergolet, drugače pa bo v morebitni tekmi za napredovanje z Roianesejem. Tržaška postava je v teku prvenstva dosegla že 70 golov, kar samo po sebi potrjuje kakovost nasprotnika. Vsekakor pa ne bo nobene drame, če ne bo prišlo do uspeha. Mladost zasleduje svoj načrt že A leta in bo z njim tudi nadaljevala.
Danes pa bo svoj poseben pomen imelo navijanje. Doberdobski igralci so mladi in čutijo tekmo, zato je zelo važno, da v teh trenutkih dobijo podporo občinstva, je zaključil predsednik Mladosti.
Jutri nastop Krasa Trimac
Dragocena izkušnja
Mladinski ekipi Kras Trimac je, kljub temu da je zasedla le drugo mesto v Furlaniji-Julijski krajini, vendarle uspela uvrstitev na meddeželno mladinsko prvenstvo, ki bo za Krasove rokometaše spet nova izkušnja. Že jutri bodo naši fantje odpotovali v Reg-gio Emilio, kjer se bodo pomerili z najmočnejšo mladinsko ekipo s Tri-dentinskega-Gornjega Poadižja ter z drugouvrščeno iz Emilije-Romagne. Naj omenimo, da je ekipa, proti kateri bodo krasovci odigrali prvo tekmo sloviti Gasser-Speck iz Brixna, čigar prva ekipa trenutno zaseda prvo mesto na lestvici A lige in je najresnejši kandidat za državni naslov. (PJOTR)
Šport ob koncu stoletja
Aldo Rupel
Tekmovalne oblike telesne kulture so se razvile vzporedno s tehnološkim napredkom, ki ga človeštvo doživlja v tem stoletju in ki mu dovoljuje, da povečuje odstotek prostega časa ter z večjo lahkoto in hitreje premaguje razdalje. V prvih desetletjih po prvi olimpijadi moderne dobe so številne družbene skupnosti iskale samopotrjevanje in ugled v tekmovalnih dej-vnostih, katerim pa so bile pripravljene posvečati svoj čas samo po opravljenem proizvodnem delu. Z večanjem znanja, ko se na področju znanosti in tehnologije podvojijo odkritja in novi postopki v času nekaj let, smo prešli od »slučajnostnega« pristopa k gibalnim dejavnostim do profesionalizacije športnikov, pa čeprav jih pravno uvrščamo še vedno v ljubiteljske oblike delovanja.
Spreminja se kakovost dela zlasti med vadbo. Medtem ko smo do nedavnega iskali izboljšanje in uspeh v količini vadbenih ur po obrazcu - več vadbe - večji napredek - začenjamo iskati izboljšanje v večji učinkovitosti med časom, ki nam je na razpolago. Ne gre samo za pomanjkanje prostorov in torej za tesne možnosti vadbe; gre tudi za to, da se čedalje več zanimamo za različne vidike proizvodnega dela, za večanje lastnega znanja in trenutkov sprostitve. Kar delamo, mora torej biti učinkovito - tudi gibanje. To dosegamo lahko z več znanja. Kdor v tem zamuja, ga bodo dogodki in sopotniki - tekmeci povozili. Marsikatera človeška skupnost do naroda in države je spoznala, da je doseganje odmevnosti v tekmovalnem športu dosti laže in donosneje kot na kakršnemkoli drugem področju, ki bi lahko bila vojaška moč, industrijska rast ali gospodarsko blagostanje, čeprav brez teh zadnjih dveh postavk se tudi telesna kultura ne razširja.
Učinkovitost bomo čedalje manj dosegali z iznajdljivostjo in domišljijo, čeprv sta tudi ti dve prvini neobhod-no potrebni pri delu. Čedalje več bodo potrebni zgodnji pregledi celih letnikov otrok in njihovo smotrno usmerjanje, kar še ne sme pomeniti zgodnjo specializacijo v posamezni
panogi. Pridobivanje vseh možnih psihofizičnih sposobnosti in socializacija ostajata še vedno glavni vodili pri vzgoji in organizaciji dela, toda odgovornim mora biti jasno, kam usmerjati varovance ob upoštevanju dolgega seznama vplivov in želja, ki izhajajo iz družbenega in društvenega okolja, a tudi iz posameznika, katerega osebno zadovoljstvo ostaja glavni cilj telesne kulture. Z velikim naporom lahko vse te zahteve uskladimo, če si pomagamo z znanjem.
To pa se razširja iz nekoč redkih in izjemno dragih raziskovalnih kabinetov v široko prakso. Proti koncu stoletja bo miniaturizacija naprav že tolikšna, da bo lahko vsak posameznik nosil na sebi nekaj merilnih sistemov, osredotočenih v napravicah, ki ne bodo večje od zavojčka cigaret. Možno bo spotoma in samostojno meriti svoje sposobnosti in ritme v stvarnih vadbenih okoliščinah, ne da bi zaradi preverjanj morali namensko na posebne preglede, kamor zaenkrat samo izjemoma pošiljamo najobetavnejše člane odsekov ali moštev. Če je v tekmovalnem gibanju naš cilj izboljšanje razdalj, višin, časov, teže ali harmoničnosti izvedbe, se moramo zavedati, da tega ne bo možno doseči v vseh panogah z enakim uspehom. Največ moškosti imamo tam, kjer tekmo lahko »načrtujemo«, kot so npr. teki na dolge razdalje. Kjer pa je izboljšanje odvisno predvsem od razmerja md telesnimi segmenti in od kakovosti mišične zgradbe, povezane skrvnim obtokom in živčnim sistemom - za primer lahko vzamemo hitri tek ali skok v višino - tam se bo treba še vedno precej nanašati na napravo, ki bo posameznike obdarila z izjemnimi zmožnostmi. Mi lahko v toliko pripomoremo, da z zgodnjim in bolj orgni-ziranim odkrivanjem, kot smo ga bili doslej navajeni, ne zapravljamo talentov. »Pazljivost« bi itak morala veljati za vsa področja delovanja in ustvarjalnosti. Tega je zmožna samo dobro organizirana družba, kar ne pomeni nujno in samo načrtovana togost ter preračunanost, katerih se marsikdo boji, čim sliši besedo organiziranost.
Taka predvidevanja za konec stoletja so verodostojna samo, če bodo zagotovljeni mir, sožitje in energija. Brez teh postavk je vsa ostala nadgradnja nemogoča.
Pri Primorcu velika skrb za rast domačega nogometa
Dvaindvajsetega rednega občnega ?bora športnega društva Primorec, ki Je bil v petek zvečer v Trebčah, se je udeležilo mnogo domačinov in simpa-bzerjev tega društva, ki v glavnem Soji nogomet. Po uvodu predsednika občnega zbora Bruna Kralja, je bilo iz fioročila predsednika društva Alberta '-Uka razvidno, da se društvo otepa s Precejšnjimi težavami, vendar pa da so je v zadnjem obdobju tudi zelo do-stl konkretnega naredilo.
ru gre predvsem za športne objek-o, oz. za njihovo razširitev in izpopol-urtev. Društvo je zgradilo stopnišče ob Srišču, plesno ploščad, oskrbelo raz-yetljayo za majhno igrišče, in še mar-'kaj. če delovanje nekega društva in Jegovo uspešnost merimo po stvarno PravIj enem delu, lahko mirno doda-ov?j Je °dbor Primorca v zadnjem udobju storil precej pozitivnega in t°nlcretnega, saj so igrišča, slačilnice, i 0Pnišča itd. nekaj trajnega in da so nir- , e<^e (brez dejanj) tiste, ki nimajo ‘»kakršne vrednosti.
Seveda obstaja še mnogo proble-.. °v’vProblem prve ekipe, ki še precej Pesno nastopa v 3. amaterski ligi, bo
rešil nov odbor. Tu gre predvsem za problem trenerja, o katerem je bilo mnogo govora, ter seveda igralcev, ki jih je zaradi demografskega padca rojstev vedno manj. In vendar je bodočnost ekipe prav v mladincih, kot sta
poudarila tako predsednik Čuk kot tudi tajnik Mauro Kralj.
Petkov občni zbor je med drugimi pozdravil tudi predsednik nogometne komisije pri ZSŠDI Boris Gombač, ki je dal nekaj zanimivih in stvarnih
predlogov. Govoril je o združevanju mnladinskih ekip, o ukrepih na vsedržavni ravni v primeru žalitve naših igralcev in še o marsičem drugem. (Dušan Jelinčič)
Občni zbor se bo nadaljeval v torek, 26. t. m., ob 20.30 v Ljudsekem domu v Trebčah. Na sporedu bo le ena sama, zadnja točka, ki je odpadla v petek: volitve novega odbora.
RADIO OPČINE
V današnji oddaji Športna nedelja na Radiu Opčine, ki se prične ob 15. uri, bo neposreden prenos nogometne tekme 1. amaterske lige Primorje -Ronchi ter tekme 2. AL med Vesno in San Nazariom. Ob 18.30 pa bo neposredni prenos košarkarske tekme B-2 lige Montebelluna - Jadran.-Na sporedu bo še pogovor s prof. Ivanom Peterlinom o zamejski odbojki, prispevek o rokometni ekipi Kras Trimac, ki se odpravlja na mladisko državno prvenstvo, rezultate športnega združenja Sloge pa bo podal Pavel Morpurgo. Jutrišnji tedenski športni komentar odpade zaradi prazničnega dne.
USNJENA GALANTERIJA
OPČINE - Proseška ul. 18 - Tel. 212720 Včlanjena v »Skupaj na Opčinah«
POMLADNE IN POLETNE NOVOST11988
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
°o Katinat®
□	naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami
□	senčnat vrt
□	prostorno parkirišče
Odprto jutri, 25. aprila
domači šport
DANES
NEDELJA, 24. APRILA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30	v Montebelluni, Ul. Biagi: Jolly Scarpe - Jadran
1. MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Miljah: Intermuggia - Breg; 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Kontovel Electronic Shop
KADETI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Ferroviario
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Ricreatori
PROPAGANDA
15.00	v Trstu, Ul. della Valle: Stefanel -Bor Indules
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30	na Proseku: Primorje - Ronchi
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Križu: Vesna - San Nazario; 15.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Zarja; 15.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi Vivai Busa - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Stražicah: Azzurra - Juventina;
15.30	v Šlovrencu: San Lorenzo - Sovod-nje;'15.30 v Trebčah: Primorec - La Lan-terna; 16.00 v Pierisu, občinski stadion: Fincantieri - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Fortitudo;
10.30	v Dolini: Breg Best - Čampi Elisi
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Esperia;
9.00	v Dolini: Breg Best - San Giovanni
ZAČETNIKI
10.00	v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Breg Best; 10.30 v Trstu, na Kam-panelah: Campanelle - Primorje
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, šola Galilei: Inter 1904 -Bor
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Killjoy
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sokol Indules
DEŽELNI FINALE UNDER 16 ŽENSKE
9.30 na Opčinah: nastopa tudi Sloga Koimpex
UNDER 15 MOŠKI
9.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Zaule Rabuiese
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	član italijanske
in tiska WT	Trst	tlHiH zveze časopisnih
f	1	založnikov FIEG
24. aprila 1988
Kot je povedal v intervjuju za Espresso
Renato Curcio obsoja nedavne atentate PCC
RIM — Zgodovinski ustanovitelj in voditelj Rdečih brigad Renato Curcio ne soglaša s »politično usmeritvijo« skrajne frakcije te teroristične organizacije, ki nosi naziv »partito comunis-ta combattente« (PCC) in obsoja nedavni umor demokristjanskega senatorja Ruffillija. Curcio, ki je bil obsojen na več kot sto let zapora, je to povedal v intervjuju, ki ga bo jutri objavil tednik Espresso. Ustanovitelj Rdečih brigad je tudi mnenja, da je družbeni in gospodarski ciklus, v katerem se je razvila ta prevratniška organizacija, dokončno mimo ter da skupina PCC nima nobene politične in ideološke veze z nekdanjimi Rdečimi brigadami. Renato Curcio se je skupno z Mariom Morettijem in nekaterimi vidnimi brigadisti v zaporu, kot znano, ogradil od terorističnega boja,
čeprav odločno odklanja naziv skesanega terorista.
S Curciom in Morettijem pa ostro polemizirajo nekateri zaprti brigadisti, ki se popolnoma prepoznavajo v nedavnih terorističnih dejanjih skupine PCC. Terorista Cesare Di Lenardo in Alberta Biliato sta poslala tedniku Panorama odprto pismo, v katerem ostro kritizirata Curcia in somišljenike ter jih obtožujeta, da se skrivaj pogajajo z nekaterimi političnimi silami in posebno s krščansko demokracijo, ki naj bi jim baje obljubila amnestijo. Di Lenardo in Alberta Biliato sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Med drugim sta sodelovala pri umoru in ugrabitvi Alberta Talierca, tahnika Montedison iz Mester, ki je bil dolgo časa zaprt nekje v Furlaniji, kjer so ga tudi ubili.
Tragedija ciprskega tankerja
MONTREAL — Tragedija na morju prejšnjo noč približno 600 morskih milj od kanadskih obal. Zaradi silovitega požara se je potopil ciprski tanker »Athenian Venture«, ki je bil namenjen v New York. Ladja, ki je last grške pomorske družbe »Patron Marine«, je prevažala 18 tisoč ton bencina. Na krovu je bilo 24 mornarjev, ki jih uradno pogrešajo, v resnici pa je malo možnosti, da so še pri življenju.
Po neuradnih vesteh, ki jih je posredovala kanadska obalna policija, kaže, da je na tankerju prišlo do silovite eksplozije, po kateri se je ladja dobesedno razklala na dvoje. Tragedija se je odvijala bliskovito, tako da na ladji sploh niso imeli možnosti za običajni klic na pomoč. Pri iskanju morebitnih brodolomcev sodeluje več ladij, med njimi tudi italijanski tanker »Italiaca«. Mornarji, ki so bili vkrcani na ciprski ladji, so bili vsi poljskega porekla.
Na sliki (Telefoto AP): požar, ki je izbruhnil na krovu ciprskega tankerja.
Tudi umetne perunike moramo redno zalivati
V Glasgowu bodo v kratkem odprli Vrtnarski lestival, ki bo trajal pet mesecev. Do takrat mora vrtnar pridno zalivati orjaške perunike iz iiberglassa.	(Telefoto AP)
Huda kazen za »divjega« dečka
PALERMO V nekem palermskem naselju z ljudskimi stanovanji je ravnatelj osnovne šole za nedoločen čas izključil komaj 6-letnega Giuseppeja, ki naj bi bil po mnenju učiteljev »predivji«, da bi lahko še naprej sedel skupaj s svojimi 24 vrstniki v klopeh prvega razreda. Mali Giuseppe, prikupen blondinec, se bo lahko vrnil v šolo šele takrat, ko bodo svoje mnenje povedali psihiatri.
Giuseppe živi v družini z nezaposlenim očetom, gluhonemo materjo in še dvema mlajšima bratoma ter gluhonemo sestro. V celotno zadevo je poseglo tudi šolsko skrbništvo, ki meni, da je taka kazen za šestletnega otroka vsekakor pretirana, toda vodstvo in učitelji osnovne šole trmasto vztrajajo pri svojem.
»Ugrabitev« letala dokazala sposobnost britanskih enot
LONDON - - Na letališču v Bournemouthu je v petek zvečer pristalo ugrabljeno letalo polno talcev. Toda na srečo tokrat ni šlo, za pravo ugrabitev, temveč le za dobro pripravljeno vajo britanske vojske in sil javnega reda. Kot poročajo iz britanskega notranjega in obrambnega ministrstva, je vaja popolnoma uspela, vendar pa podrobnosti o uporabljenih tehnikah proti namišljenim ugrabiteljenm niso sporočili. Ve se le, da so sodelovale tudi »usnjene čelade«, ki so bile pripravljene na poseg tudi ob nedavni ugrabitvi kuvajtskega boeinga.
Iz britanskega obrambnega ministrstva pa so tudi sporočili, da je bila vaja načrtovana že precej časa in naj ne bi imela nobene povezave z ugrabitvijo kuvajtskega jumbo jeta. Pri tem pa niso pozabi-
li pristaviti, da se bojijo, da zračni pirati, ki so jim alžirske oblasti dovolile prost odhod, zagrešijo novo teroristično dejanje.
Istočasno pa so se Britanci pohvalili, da so na Larnaki s svojimi specialnimi telekamerami in mikrofoni zbrali o ugrabiteljih toliko podatkov, da lahko ob morebitni novi ugrabitvi takoj ugotovijo, če gre za iste ugrabitelje. Zbrani podatki pa naj bi britanskim strokovnjakom tudi omogočili, da bi s pomočjo specializiranih psihologov lahko uspešno vodili pogajanja ob morebitni novi ugrabitvi. Ob vsem tem pa so britanski protiteroristični strokovnjaki tudi poudarili, da so ugrabitelji kuvajtskega letala pokazali največjo pripravljenost in učinkovitost v dosedanji zgodovini zračnega piratstva.
Mohnke, zadnji Hitlerjev general kriv pokola britanskih vojakov?
Vsem državam Sredozemlja grozi kobiličje leto
BONN — V ZRN živi 77-letni upokojenec (mesečno prejema kar pet milijonov lir pokojnine) VVilhelm Mohnke, ki je po svetu znan predvsem kot zadnji Hitlerjev general.
Britanski list The Star je pred kratkim objavil vrsto člankov, v katerih so novinarji zatrjevali, da je bil prav Mohnke odgovoren za pokol osemdesetih britanskih ujetnikov, ki so se umikali proti Dunkergueu. Priletni nacist je seveda demantiral izjave britanskega tiska, v Londonu pa je vlada že odprla posebno preiskavo. Upokojeni general zavrača stike s tujimi novinarji in si je za sogovornike zbral predstavnike domačega tiska. Tem je izjavil, da ni bil on tisti general SS, ki je 28. maja 1940. leta dal zapreti v žitnico 80 britanskih vojakov in nato ukazal, naj jih postrelijo. Le pet vojakov je preživelo tisti srhljiv pokol v žitnici. Mohnke je pripravljen priznati le to, da je med britanskim umikom dejansko bil v Dunkergueu.
Zadnji Hitlerjev general se zdaj skriva in v tem precej spominja na brkatega voditelja nacistov, ki se je skrival v bunkerju, kjer si je nato vzel življenje. Za njegovo varnost je takrat skrbel prav mladi Mohnke - od tod »zadnji general« -ki je Hitlerju sporočil, da ga bo lahko branil le 24 ur. Hitler je svojemu generalu očitno verjel...
RIM — Naval kobilic ni od ...muh, kot je kdo lahko po tihem upal. Vse države Sredozemlja so v hudi nevarnosti, da jih obišče biblijsko zlo. Nemški entomolog Lukas Bra-der je izjavil, da so letos »kobilice še posebno agresivne in nevarne, Italija, Španija in Malta se morajo zato primerno oborožiti, sicer bo katastrofa.« Pravo kobiličje leto.
Predvidevanja črnogledega znanstvenika dovolj zgovorno potrjuje neverjetna škoda, ki jo kobilice povzročajo v krajih, kamor so že priletele. V nekaj tednih so roji požrešnih kobilic - v vsakem roju je do 100 milijonov žuželk -uničili 70 kvadratnih kilometrov zelenja in pridelka, predvsem v Alžiriji, Maroku, Senegalu in Tuniziji. Italijanske oblasti so že poskrbele za posebne strupe, ki jih bodo razprševali s pomočjo helikopterjev. Trenutno so italijanski helikopterji na delu v Tuniziji, sovjetski pa v Alžiriji, Kanada bo poskrbela za dodatna letala in primerne škropilnike, Kitajska in Japonska pa sta ponudili svojo pomoč na področju učinkovitih strupov.
V ospredju konvencionalna razorožitev
TRGOVINA OBUTVE
Evropski dejavniki zadnje čase vse bolj omenjajo tudi konvencionalno razorožitev. Te dni je zahodnonemški minister Genscher izjavil, da to vprašanje po njegovem vse bolj »dozoreva«.
Prizorišče konvencionalnega orožja je nabito z nevarnostjo prav tako kot jedrsko. Nekatera konvencionalna morilska sredstva so nevarna kot jedrska. Že s tega stališča je prav, da pride tudi konvencionalna oborožitev na pogajalsko mizo.
Konec koncev je znano, da blizu 80 odstotkov sredstev za svetovno oboroževanje namenjajo konvencionalnim orožjem. Če je res, da gre letno za oborožitev okrog milijarde 200 milijonov dolarjev, potem bo kar držalo, da znesejo stroški za klasična orožja kar več od 850 milijonov dolarjev.
Dejavniki, ki si prizadevajo tudi za konvencionalno razoroževanje (med njimi so neuvrščeni v prvi vrsti), svarijo prav tako, da smo imeli od konca druge svetovne vojne več kot 150 tako rekoč malih vojn ter da je izgubilo življenje 30 milijonov ljudi. Še danes ni miru. Zdaj je na svetu 5 večjih in prav tako 5 manjših spopadov. In pri vseh smo uporabljali in uporabljamo konvencionalno oborožitev.
Nevarnost teh spopadov je seveda zlasti v tem, ker so vsi lahko žarišče novih vojn, te pa se neizbežno zmeraj bolj širijo. Če trdimo, da je jedrska nevarnost svetovna, potem smemo tudi reči, da ima spopadanje s klasičnim orožjem zmeraj večje razsežnosti.
Problem konvencionalne razorožitve je kajpak svetovni, vendar dosega
na evropski celini, ki je najbolj »oborožena« z morilskimi sredstvi dveh blokov, najvišje nivoje nevarnosti. Ni potemtakem samo mnenje Genscher-ja, marveč tudi drugih bolj ali manj pomembnih akterjev evropske politike, da bi bilo treba ta vozel pričeti razmotavati. Genscher kajpak nastopa v imenu zahodnonemške politike, ki si skuša utrditi svoje mesto v zdajšnjem detantu med dvema blokoma, ki se uresničuje zlasti na evropski celini.
Prve stvarne korake konvencionalne razorožitve bi bilo treba zategadelj storiti prav v Evropi, ki je tako rekoč najbolj izpostavljena. Nekatera ugibanja so se že spremenila v predloge. Sovjetska zveza je že pred enim letom predlagala, da se klasična razorožitev najprej zmanjša za 25 odstotkov, pozneje pa lahko še za več. Sovjetska zveza tudi na tem področju posreduje svojo željo, pričeti z razorožitvijo in nadomestiti oboroževanje s sodelovanjem.
Združene države so na ta sovjetski predlog brž odgovorile, da načeloma soglašajo, da pa bi se morala Sovjetska zveza klasično razoroževati v večjem obsegu kot ZDA, češ da je pri konvencionalnem orožju močnejša. Iz najnovejše napovedi iz Moskve, potem ko je ta določen čas molčala, zdaj najavljajo tudi pri tem vprašanju lepše vreme.
Sovjetska zveza je bržčas pripravljena sodelovati na pogajanjih o klasični razorožitvi tudi s stališča tako imenovane »asimetrične« rešitve, se
pravi izhajajoč iz predpostavke, da je Sovjetska zveza dejansko močnejša v konvencionalnem orožju. Razorožitvi pri konvencionalnem orožju naj bi v bistvu pristopili proporčno.
Te dni so na Dunaju spet začeli pogovore na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Udeleženci so že svojčas spregovorili v prid konvencionalne razorožitve, položaj pa zdaj resnično dozoreva zahvaljujoč zlasti popuščanju med velesilama. Sliši se, da bi vsaj dogovor o začetnem umiku tujih sil iz evropskega kontinenta lahko bil pomemben korak v razčiščevanju te problematike, ki je bila do sedaj v glavnem v senci jedrske.
Signali so zmeraj bolj vidni. Bržčas se že uveljavlja mnenje, da bi se lahko sporazumeli o količini razorožitve, ki naj bi bila na primer nekoliko manjša od tiste, s katero zdaj v Evropi razpolagajo Združene države. Podobno mnenje je v bistvu izrazil tudi zahodnonemški državnik, očitno v znamenju večpolarne politične podobe, ki na svetu začenja nadomeščati bipolarno vodenje (Združenih držav in Sovjetske zveze).
Dejstvo, da so začeli svetovni dejavniki, posebno pa evropski, pisati novo poglavje v knjigi razoroževanja, je seveda vredno vse podpore. Najbolj nevarno bi namreč bilo, če bi se velesili sporazumeli za popuste na področju jedrske razorožitve, hkrati pa, kot nekako nadomestilo, nezapisano dogovorili za krepitev klasične oborožitve.
MIRO KOCJAN
nove modne kolekcije za pomlad - poletje čevlji - torbice - usnjena galanterija
TRST — Ul. Tarabocchia 2 — Tel. 730340
tUMkolj
Hrarna Zlatarna
LONGINES
Vetta ^ BREIL
** L^OOSTE
ZTrst-Čampo S.Ctacomo,3 tel.724218