58 Didakta 191 EKORAZREDNIK / Univ. dipl. biologije in profesorica biologije Sabina Lepen Narić / Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana V prispevku je predstavljenih šest delavnic, s katerimi lahko razredniki ali učitelji uvajamo okoljske vsebine pri mla- dinski uri. S pomočjo uporabnih učnih listov in didaktične igre spodbudimo dijake, da se v čim večji meri aktivno vključijo v delo ekošole. Na začetku dijaki ozavestijo in opazijo »ekoprobleme« ter načrtujejo izboljša- vo stanja, svoje aktivnosti tekom šol- skega leta sproti beležijo. Na delavnici se seznanijo z različnimi projekti na področjih, kot so energija, zdravje in dobro počutje, voda, odpadki, biotska raznovrstnost, okolica šole, trajnostna mobilnost, ohranjanje našega sveta in drugo, ter si izberejo svoje prednostno področje delovanja. V tekmovalnem duhu izberejo svojega razrednega eko- predstavnika. Na področju odpadkov preverimo, ali dijaki pravilno ločujejo in kritično razmišljajo o svojih najpo- gostejših napakah pri ločevanju od- padkov. Na zadnji delavnici s pomo- čjo ekoloških oznak vzgajamo dijaka v odgovornega potrošnika. DIDAKTIČNO GRADIVO ZA UČITELJE 1. delavnica: »Plodovi ekošole« Prva delavnica z naslovom »Plodovi ekošole« je uporabna na začetku in ob koncu šolskega leta. Na učnem listu je upodobljen piktogram simbola ekošole, t. i. ekodrevo z navodili za izvedbo kratke motivacijske delavnice (slika 1). Na modro stran Ekoknjige di- jaki, razdeljeni v skupine, zapišejo naj- večje »ekoprobleme«, ki jih opazijo na šoli, na belo stran pa načrt izboljšave stanja. V zelene cvetove lahko tekom šolskega leta zapisujejo vse pomembne dosežke in izboljšave na šoli. 2. delavnica: »Sodelujmo v ekošoli« Druga delavnica z naslovom »Sode- lujmo v ekošoli« služi razredniku pri ozaveščanju dijakov, da ekošola ni le šola, ki skrbi za ločevanje odpadkov, temveč deluje še na mnogih drugih področjih. Na delavnici z dijaki opre- delimo področje trajnostne energije, ki zadovoljuje potrebe današnje gene- racije po energiji, ne da bi negativno vplivali na možnost zadovoljevanja potreb po energiji prihodnjih gene- racij. Viri trajnostne energije, poleg jedrske, vključujejo obnovljive vire, kot so: sončna in vetrna energija, energija valovanja in geotermalna energija ter energija biomase. Dijakom na delavnici predstavimo po- dročje zdravja in dobrega počutja kot odgovornost celotne družbene skupno- sti, kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika. Dotaknemo se pomembnega področja vode, saj človeštvo nujno potrebuje vodo in je zato v središču trajnostne- ga razvoja. Voda daje možnost za za- gotavljanje hrane, energije, zdravja ljudi in trajnosti okolja, prispeva k iz- boljšanju socialne dobrobiti ljudi in tako vpliva na milijone ljudi po vsem svetu. Dijake tudi opozorimo, da je biodiver- ziteta danes, predvsem zaradi posledic človekovega delovanja, v upadu, zato bi moralo biti njeno varovanje pred- nostno področje. V ta namen potre- bujemo usposobljene strokovnjake, s klasičnim znanjem biologije, ki imajo vpogled tudi na druga področja na- ravoslovja ter so seznanjeni z novimi orodji, kot so bioinformatika, varstve- na genetika, geografski informacijski sistemi in podobno. Dijake spodbudimo tudi k razmišlja- nju o trajnostni mobilnosti, promet je namreč, kljub velikemu napredku in dvigu življenjske ravni, postal resna grožnja okolju in kakovosti življenja v mestih. Na učnem listu so piktogrami za posa- mezna področja (slika 2). Ob piktogra- mih navedemo posamezne projekte, ki v določenem obdobju potekajo v okviru ekošole. Dijaki, razdeljeni v skupine, se pogovorijo o predlaga- nih temah in se podpišejo vsaj ob eni oznaki, ki prikazuje področje, ki bi ga radi postopno izboljševali v posa- meznem šolskem letu ali nizu šolskih let. Cilj delavnice je pridobiti seznam dijakov, ki bi radi sodelovali, kje bi radi sodelovali, hkrati pa zagotovimo, da so vsi dijaki vključeni vsaj v aktiv- nosti enega področja, ki ga ekošola pokriva. Izognili bi se tudi temu, da so posamezni dijaki prisotni vedno in povsod, da so večkrat tudi prekomerno obremenjeni, drugi pa ne naredijo ničesar. 3. delavnica: »Izbor razrednega predstavnika ekošole« Predstavnike šolskega ekoodbora lahko izberemo na zabaven način, s pomočjo igre spomin (slika 3). Po dva in dva enaka piktograma izrežemo na neprosojnem, tršem papirju. Vseh 8 parov ali 16 kart premešamo in obr- njene razporedimo po mizi. Dijaki igrajo igro spomin v skupini s 4 do 5 osebami. Zmagovalci posameznih skupin se pomerijo med seboj in tako naprej, vse do finala. Finalista sta se- veda zelo vesela in navdušena, takrat pa ju seznanimo, da sta si prislužila častno funkcijo predstavnikov razreda. Po pričakovanju funkcijo sprejmeta, Slika 1: Ekodrevo s knjigo za ugotavljanje in izboljšavo stanja Didakta 191 59 njuno odločitev pa lahko podpremo še z nagrado, na primer s paketom ekorobčkov in tako odpravimo še za- dnjo dilemo. 4. delavnica: »Ločevanje odpadkov« Dijaki mnogokrat delovanje ekošole povezujejo z organizacijo ločevanja od- padkov. Toda ali vedo, kateri odpadki sodijo v posamezne zabojnike? V ta na- men lahko služi aktivnost razporejanja odpadkov v primerne zabojnike, ki jih predstavljajo barvni papirji, rumeni, modri, zeleni, rjavi, črni ali sivi, in beli papirji z ustreznimi napisi (Kosovni odpadki, Odpadna električna in elek- tronska oprema, Nevarni gospodinjski odpadki, Zbirni center). Barvne papirje lahko prilagodimo glede na uporabo v različnih občinah. Delo lahko poteka v skupinah, po kon- čani aktivnosti pa preverimo ustre- znost odlaganja odpadkov. 1. skupino odpadkov dijaki položijo na rumeni list papirja, torej plasten- ke, konzerve in pločevinke, votlo se- stavljeno embalažo mleka, sokov ipd. (tetrapak), plastenke čistil in pralnih sredstev, plastične vrečke in jogurtove lončke, plastično embalažo šamponov, zobnih past in tekočih mil, embalažo CD-jev in DVD-jev, plastično in alumi- nijasto folijo, embalažo iz stiropora. 2. skupino odpadkov dijaki položijo na modri list papirja, torej časopise in revije, zvezke in knjige, prospekte in kataloge, pisemske ovojnice, pisar- niški in ovojni papir, papirnate naku- povalne vrečke, kartonsko embalažo in lepenko. 3. skupino odpadkov dijaki položijo na zeleni list papirja, torej steklenice živil in pijač, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil, drugo stekleno embalažo. 4. skupino odpadkov dijaki položijo na rjavi list papirja, torej zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lu- pine, kavno usedlino in filter vrečke, pokvarjene prehranske izdelke, kuha- ne ostanke hrane in gnilo sadje, pa- pirnate robčke, brisače in papirnate vrečke, odpadno vejevje, travo in listje, staro zemljo lončnic, rože in plevel. 5. skupino odpadkov dijaki položijo na črni ali sivi list papirja, torej plenice in mačji pesek, ohlajeni pepel in vrečke iz sesalca, tkanine, usnje in šiviljske odpadke, kasete, filme in fotografije, pluto in gumo, keramiko, porcelan in klasične žarnice z žarilno nitko, izola- cijsko in avtomobilsko steklo. 6. skupino odpadkov dijaki položijo na list papirja z napisom »Kosovni odpad- ki«, torej kopalniško opremo, leseno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, špor- tne rekvizite (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.), orodje, opremo, igrače (sode, samokolnice, otroške vozičke), vrtno opremo iz plastike in lesa (mize, stole, senčnike ipd.), vzmetnice in pre- proge, svetila in senčila. 7. skupino odpadkov dijaki položijo na list papirja z napisom »Nevarni go- spodinjski odpadki«, torej odslužene akumulatorje, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticide, pral- na in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, zdravila, neonske cevi, vse, kar je opremljeno s simboli za ne- varne snovi, in njihovo embalažo. 8. skupino odpadkov dijaki položijo na list papirja z napisom »Odpadna ele- ktrična in elektronska oprema«, torej velike in male gospodinjske naprave, televizijske in računalniške zaslone, telekomunikacijsko opremo, zabavno elektroniko, električno in elektron- sko orodje, opremo za razsvetljavo, zapestne ure in budilke, električne aparate za nego telesa, elektronske igrače in športno opremo z električni- mi ali elektronskimi sestavnimi deli. 9. skupino odpadkov sestavljajo manjše količine gradbenih odpadkov (opeka, beton, keramika) in stavbnega pohi- štva (okna, vrata). 10. skupino odpadkov sestavljajo av- tomobilske gume. Učenje o odpadkih, njihovem ločeva- nju in ravnanju z njimi je vseživljenjski proces, zato te odgovornosti s presto- pom na srednješolsko izobraževalno raven pri dijakih ne smemo zanema- riti. S to delavnico dosežemo cilje, kot so poznavanje ločevanja odpadkov, dijaki imajo manj težav pri razvrščanju odpadkov v pravilne zabojnike. Upamo tudi, da bodo širili pridobljeno znanje na družino in prijatelje. Dolgoročno si želimo, da bodo prispevali k večjemu deležu recikliranih odpadkov. 5. delavnica: »Najpogostejše napake pri ločevanju odpadkov« V preteklosti ločevanja odpadkov ni- smo poznali. V šoli, pred domačo hišo ali večstanovanjskim objektom smo imeli le en zabojnik za vse odpadke. To se je spremenilo. Na šoli se trudi- mo z ozaveščanjem dijakov. Na koših imamo sezname, kaj sodi v posamezen koš. Kljub temu se napake še vedno pojavljajo. Najpogostejše napake so posledica neodgovornosti, lahko tudi neznanja. Večkrat se pri odlaganju vprašamo, kam sodi posamezen odpa- dek, ker ne vemo, kako z njim ravnati. Na tej delavnici dijaki razmišljajo in se pogovorijo o svojih najpogostejših napakah pri ravnanju z odpadki. V tabeli označijo način svojega ravnanja z odpadki (tabela 1). Cilj delavnice je, da bi dijaki v bodoče pravilno ravnali in širili svoje znanje o ločevanju odpad- kov tudi na druge člane gospodinjstva. Najpogostejše napake pri ločevanju Nepravilno Pravilno V zabojnik za em- balažo odložite em- balažo z vsebino vred (pravilno je, da embalažo pred odla- ganjem izpraznite in stisnete). Papirnate brisače in robčke odlagate v za- bojnik za preostanek odpadkov (pravilno je, da papirnate robč- ke, brisače in serviete odložite v zabojnik za biološke odpadke). Ker je zabojnik za preostanek odpadkov premajhen ali je od- padkov pred stavbo premalo, odpadke v navadnih vrečah od- lagate poleg zabojni- ka (rešitev je, da na- ročite večji oziroma dodatni zabojnik). 60 Didakta 191 Kosovne odpadke po čiščenju garaže, hiše itd. odložite poleg za- bojnikov (ne pozabi- te: kosovne odpadke je treba odpeljati v zbirni center ali na- ročiti njihov odvoz). Odpadno kuhinjsko olje ali mast zlijete v straniščno školjko, vanjo odvržete tudi kondome in palčke za čiščenje ušes (pra- vilno je, da odpadno olje in mast odnesete v bližnji zbirni center, kondome in palčke za čiščenje ušes pa od- ložite v zabojnik za preostale odpadke). Tabela 1: Najpogostejše napake pri ločevanju Po pregledu izpolnjene tabele se po- govorimo o najpogostejših napakah. V gospodinjstvih se nabere največ emba- laže, zato je med prvimi pravili, ki jih moramo upoštevati to, da v zabojnik za embalažo nikoli ne odložimo embalaže, ki ni popolnoma izpraznjena. Prav tako vanj ne sodijo ostanki hrane. Preden embalažo odložimo v pravi zabojnik, jo izpraznimo in stisnemo, plastenkam pa odvijemo še pokrovček. Papirnati robčki, brisače in serviete ne sodijo v zabojnik za mešane odpadke, ampak v zabojnik za biološke odpadke, saj so razgradljivi. Večjih kosovnih odpadkov ne odložimo v zabojnik za mešane odpadke ali poleg njega, ker ne sodijo na deponijo. Odpe- ljemo jih v zbirni center, zanje naročimo odvoz ali počakamo na organizirano zbiranje kosovnih odpadkov. 6. delavnica: »Ekološke oznake« Za današnjo družbo je značilno potro- šništvo. Dijaki vedo, da je na tržišču mnogo izdelkov, manj pa so ozave- ščeni, da so določeni izdelki manj škodljivi za okolje ali da so do okolja prijaznejši od drugih. Če bi se odločali zanje, bi veliko prispevali k ohranja- nju naravnih virov ter k zmanjševanju količine odpadkov in obsega onesna- ževanja. Koncept trajnostne potrošnje je preplet številnih dejavnikov v luči zadovoljevanja temeljnih človekovih potreb ob kakovostnem in dostojnem življenjskemu standardu. Cilj delav- nice je, da bi dijaki v bodoče, med trošenjem, v večji meri upoštevali vse vplive od nastanka do uničenja izdel- ka, da bi razmislili, kako bi se lahko bolj trajnostno obnašali. S sledečo aktivnostjo lahko preverimo poznavanje ekoloških oznak, ki ozna- čujejo izdelke. Dijaki simbole, ekološke oznake, povežejo z ustreznim opisom. Znak podeli proizvodom EU, ki zmanjšujejo nega- tivne vplive na okolje, pro- izvodom, ki pripomorejo h gospodarni rabi energet- skih virov in k visoki ravni varstva okolja ter zaradi okoljske note pomenijo dodano vrednost za konč- nega potrošnika. Simbol za izdelek ali em- balažo, ki ima na koncu življenjskega cikla določe- no zbiranje in procese re- cikliranja. Vsak krak Mobi- usove zanke predstavlja del verige, potrebne za uspe- šno recikliranje: zbiranje, predelava v novi izdelek in nakup izdelka iz reciklata. Znak opozarja, da je em- balažo treba odvreči na primerno mesto. Z vzpo- stavitvijo sistema za ravna- nje z odpadno embalažo je primerno mesto zbiralnica. Znak, ki označuje, da je em- balaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, po- novno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela. Je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Znak za promoviranje od- govornega upravljanja z gozdovi, ki je prisoten v več kot 50 državah sveta. Znak »evrolist« je nov znak EU, ki označuje ekološka ži- vila. Porabnikom nudi zago- tovilo o izvoru in kakovosti hrane in pijače, saj njegova navzočnost na kateremkoli proizvodu jamči skladnost proizvoda z uredbo EU o ekološkem kmetijstvu. Trikotnik je mednarodni simbol, ki pomeni, da izde- lek lahko recikliramo. Pra- viloma je sredi trikotnika napisana številka, spodaj pa je kratica, ki označuje vrsto materiala. Tabela 2: Ekološke oznake Z delavnico »Ekološke oznake« se dotaknemo problema potrošništva. Delavnico smo obogatili z razpravo o etičnem potrošništvu. Ob tem se po- veča zavedanje pomena trajnostne potrošnje za zmanjševanje negativ- nih vplivov, ki jih ima današnji način življenja in potrošništva na podnebje in težave v državah v razvoju, ki jih povzročajo podnebne spremembe in ekonomski odnosi. Povzamemo nekaj predlogov trajnostnega potrošnika in jih primerjamo s spletnimi viri. Izpo- stavimo naslednje: dobro je premisliti, preden kupimo izdelek. Bolje je, da kupujemo izdelke z dolgotrajnim ro- kom uporabe. Pri nakupu izbirajmo izdelke z znaki, ki kažejo, da so izdelki za okolje neškodljivi. Izdelkom in sto- ritvam, ki so predstavljeni z zavajajo- čimi trditvami, bi se morali izogibati. Med izdelki bi morali izbrati takšne, ki vsebujejo velik odstotek recikliranih materialov. Prednost bi morali dati izdelkom in storitvam družbeno odgo- vornih podjetij. Stremeti bi bilo treba k uporabi naravnih sestavin, saj, po pri- čakovanju, zmanjšujejo negativni vpliv na okolje, proizvodnjo, distribucijo in končno razkrajanje izdelka. ZAKLJUČEK V prispevku predstavljene delavnice na preprost način spodbujajo dijake k ozaveščanju in pridobivanju novega znanja, razvijanju sposobnosti kritične- ga mišljenja in drugih osebnostnih in družbenih veščin, povezanih z global- nimi izzivi. Na začetku dijaki opazujejo obstoječe stanje na šoli in vizualizira- jo izboljšave. Nato se seznanijo z mo- žnostmi aktivne vključitve in tudi izbe- rejo svoje prednostno področje. Preko igre izberejo svojega ekopredstavnika. Vsi dijaki preverijo svoje pravilno rav- nanje pri ločevanju odpadkov in raz- mislijo o najpogostejših napakah, na koncu pa s pomočjo ekoloških oznak kritično pristopijo k odgovornejšemu nakupovanju izdelkov. Z metodami globalnega učenja se bodo dijaki tudi v bodoče opremljali z znanjem, veščinami in vrednotami, ki jih bodo kot državljani sveta po- trebovali za soočanje z globalnimi izzivi. Pri tem imamo ključno vlogo Didakta 191 61 prav učitelji. Ker smo v nenehni bitki s časom, bi nujno potrebovali več upo- rabnih priročnikov z natančno opisa- nimi metodami za izvajanje enournih delavnic na šoli. Spletni viri http://www.ekosola.si/uplo- ads/2010-08/Monografija20let- WEB.pdf (Dostop 27. 11. 2016). http://www.snaga.si/locevanje-od- padkov/ (Dostop 27. 11. 2016). http://www.delo.si/gospodarstvo/ okolje/najpogostejse-napake-pri- -locevanju-odpadkov.html (Do- stop 8. 12. 2016). http://www.british-thornton.co.uk/ news-archive/fsc-and-pefc-accredi- ted (Dostop 8. 12. 2016). http://www.snaga.si/locevanje-zbira- nje-odpadkov/embalaza/ekoloske- -oznake-s-podrocja-ravnanja-z-odpa- dno-embalazo (Dostop 8. 12. 2016). https://eucbeniki.sio.si/kemi- ja9/1102/index2.html (Dostop 8. 12. 2016). http://www.umanotera.org/upload/ files/Oznake.pdf (Dostop 8. 12. 2016). http://www.humanitas. si/?subpageid=25 (Dostop 9. 12. 2016). http://www.ekosola.si/ekosola-kot-na- cin-zivljenja/ (Dostop 9. 12. 2016). http://www.srce-me-povezu- je.si/?lng=sl&t=koledar- -dogodkov&id=13337 (Dostop 9. 12. 2016). http://www.drustvo-doves.si/index. php/novice/21-mednarodni-pro- jekt-odgovorno-s-hrano (Dostop 9. 12. 2016). http://www.mirovni-institut.si/wp- -content/uploads/2016/08/04- -NOVI%C4%8CNIK-ZA- -U%C4%8CITELJE-S- -PODRO%C4%8CJA-GLOBALNEGA- -U%C4%8CENJA-avgust.pdf (Dostop 9. 12. 2016). http://www.prodnik.si/ravnanje-z- -odpadki/locevanje-odpadkov (Dostop 9. 12. 2016). http://www.locevanjeodpadkov. si/media/uploads/Natecaji%20 za%20sole/Life_Prirocnik_SLo- pak_Recikliraj_steklenico.pdf (Do- stop 9. 12. 2016). http://www.okoljski-center.si/sl/ broure-publikacije-in-zloenke/ trajnostna-potronja (Dostop 9. 12. 2016). http://www.mladi-svet-energije.si/ si/o-ure_2/trajnostni-viri-energije (Dostop 9. 12. 2016). https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravje (Dostop 9. 12. 2016). https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetov- ni_dan_voda (Dostop 9. 12. 2016). http://www.famnit.upr.si/sl/izobra- zevanje/dodiplomski-studij/biodi- verziteta/ (Dostop 9. 12. 2016). http://www.mzi.gov.si/fileadmin/ mzi.gov.si/pageuploads/Dogodki/ Kaj_je_trajnostna_mobilnost.pdf (Dostop 9. 12. 2016). Sabina Lepen Narić je univerzitetna diplomirana biologinja in profesorica biologije na Gimnaziji Jožeta Plečnika Ljubljana. Svoje delo dopolnjuje tudi na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Na GJP je koordinatorica Ekošole, organizatorica šolske prehrane, mentori- ca tekmovanj (Proteus, Diabetes, Ekokviz), aktivno je sodelovala v projektih kot sta Comenius in ESFALP - European Schools for a Living Planet, e-šolstvo… Z referati se je udeležila več mednarodnih konferenc, kot so InfoKomTeh, Eduvision,Nama, Odgovorno ravna- nje s hrano, itd. Je svetovalka za i-table in e-gradiva. Opravljen ima ravnateljski izpit. Poleg tega je že vrsto let zunanja ocenjevalka na maturi iz biologije, mentorica študentom na pedagoški praksi, trenutno pa se izpopolnjuje za trenerko globalnega učenja. V svojem prostem času najraje uživa s svojo psičko in v plavanju – dobesedno in v prenesenem pomenu.