Prosto innenje o cerkvcni godbi. Ne štejem se dovolj učeaega, da bi rnogel v tej važai reči obširBo govoriti; še maaj pa, da bi dajal pravaiše vodila; toda, česar sem se sam prepričal, vidil in slišal, od tega opomaim Bekoliko, in svojiai tovaršeai podarn v prevdarek. Brali smo že v ,/Tovaršu* od nekega smešao izverstoega orglavca. Zraven pa še jaz pristavim, kar se pa bolj pogostoma tu pa taai čuje aied ljudstvoai po deželi, še to le: ,,TakŠBega organista Bi bilo, pa ga ae bo; ta jih zoa drobiti, — to mu gre spod rok, ravno tako, kakor da bi godel". — Dragi bravec, gotovo si boš mislil, kako umeten ia izurjea je, tak hvaljen orglavec; toda prosim, počasi razsojaj ! Poveai ti ta le resBični zgled: Prišel je že za celo starirn učiteljem in orglavcoBi v fari I. čverst, ailad učitelj. Stari spredaik bil je zvest služabaik ia spolBovavec svojih težavaih dolžBost, posebao pa v orglaaju se je ko takšBega kazati hotel, ter se vestao deržal svojega slarega kopita. Kar ga je kdo aainreč pred letom v cerkvi igrati slišal, cuje tudi zdaj ravao še tisto, t. j. ravao tisti aastop, tiste pred- iBiaedigre, ravao tisti konec, aektere stare pesmi i. t. d.; igralo ia pelo se je vedno enako, tako, da ušesa farmanov bile so že tako oglajeae, ali niarveč za glasbo oglušeae, da če bi bil kterega iz cerkve gredočega vprašal, kaj so danes v cerkvi peli, bi večidel vsaki naravaost odgovoril, da ni na to porajtal, ali da ni slišal. Mladi orglavec je pa ves drugačea. Že v cerkev grede na tihem za ta dan odbraae meludije ponavlja, si s persli igra in takt bije, ia ko z veseliia obrazoai k orglaai pride, prijazBo pogleda na desao ia levo aa svoje Bilade pevce ia pevke, če so že vsi zbrani in z določaimi pesmaaii preskerbljeai. Vse je v flaj lepšeai redu, in vidi se aa obaašaaju vseh, da so dobro izurjeai ia skerbno pripravljefli. Zdaj Biašnikov strežaj k altarju grede pozvončka, ia orgle oglasijo se z lepo vbraaimi, polnimi ia krepkimi akordi, skerbao ogibaje se vseb robastih disharmoaij , ter orglavec navdaa s pravim duhotn v. aaielao uraostjo lepo zbira in vbira vse na gladko. Sveto opravilo se začae; kar se zaslišijo lepo vbraai, krepki, čisti in gladki glasovi sicer mladih, pa dobro izurjeaih pevcov io pevk, (er časoina glas tako lahao milo ia gialjivo povzdigujejo, da človeka do dna serca presunejo ia ga tako k pobožai molitvi spodba- dajo; še celo nekterega oterpBeža ali zanikerneža v božji liiši presuBejo. S takiai duhora se pri vseh delili sv. maše ravna. Vse se lahko ia na taako razuaie, kaj se poje , ia spreten orglavec ve gladko vbirati vse pred- ia aiedigre v povzdigo božje slave. Za vsako aedeljo in vsaki prazaik je posebej skerbno določeao, kaj se bo pelo in igralo. Iz cerkve grede donijo še mili glasovi v ušesih pobožnih poslušavcov, ia raarsikteri poslušavec si kako lahno vižico domu prižvižga ali pripoje, jo dobro v spoaiiau oliraai, ter se pri svojih opravilih poboŽBo kratkočasi. Koliki razloček! Staremu orglavcu pomagale so večidel kaki dve 40 do 45 let stare pevki (če ne tudi kaka stara babica), perva z BategBJeaiia vratoai skozi zobe svoj herpavi glas nategaje se cvilivši, druga z drugim s široko odpertimi ustmi se v pervega mešaje. Jedro tega lepoglasja je pa še kak Biožak včasih s svojim derečiai, zategajeBim glasoai z glavo kiaiaje vse drugo hotel prekričati. ln veadar pri vsem tem se ai razuinelo, kaj se poje, akoravao je vsako aedeljo enako bilo. Ni čuda (edaj, da si je <a ailadi orglavec pridobil obcno Ijubezea ia čast pri svojih fannanili. Mogel je pa ta Ijubljeaec vse fare čez aekoliko let drugeaiu v godbi še bolj izurjeneaiu umakniti se. Tega nasledaika prizadetje bilo je, da bi vso svojo umetnost v orglaoju praktično s tem pokazal, da bi po tirjatvi sedaajega časa in praverau cerkveaemu ritmuzu zadostivši vse skozi igral le bolj počasae, milo otožae preludije. Toda revež naletel je iu. 0 takih robastih rnilo otožaih igrah, ki aiso ročao speljaae, prosto Ijudstvo trohice zapopadka nima, ia ga sploh iaienuje nerodnega rogovileža. Nekdo tiste fare mi je rekel: ,,Takšaega orglavca ni bilo še pri nas, pa ga ae bo, kakor je prejšni bil. Rad sem že zavoljo lepega petja ia orglaaja v cerkev hodil, ker seai koaiaj čakal, kdaj se bodo orgle oglasile ia pevke zapele; zdaj pa ne aioreai aič kaj slišati tega bučaaja ia vriša orgel; ta pritiska ia rogovili po orglah, da je strah. Tudi petje mi več ne dopade; je vse bolj tilio ia zaspaao ; koaiaj že pričakujem, da je koaec niaše. Vsi bi radi, da bi se tega orglavca že skoraj zaebili". Tako razumejo ljudje po deželi, ia kdor jiai ne vstreže, ia jiai ae igra, kakor da bi godel, ai ajihov prijatel. S tim pa ne rečein, da bi se smele v cerkvi igrati kake nerodne po- svetaice na poskok, ker s takiai igranjem igravec nc skruai samo božje časti, ampak si tudi aa svojern osebnioi spoštevanju zelo škoduje. Nikakor pa ae štejern za velik pregrešek, če se v cerkvi pri posebaih priložaostih (post. o Božiču in o Veliki noči pri veseli aleluji) tudi zaigra kaka vesela , pa v cerkve- nein duhu vmerjena vižica, ali kaj enakega pošteaega. M. Jupel.