Za boljši uspeh ZRVS občine Siška NA OBClNSKEM odboru ZRVS se vedno lahko srečamo z najbolj aktivnimi rezervnimi oficirji naše občine, ki prispevajo svoj delež za mono-Iitnost in prosperiteto Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. To so tehnični sekretar ob-činskega odbora p. polkovnik Bogo Fišer in bla-gajnik rez. major Ivan Mesarič, ki je obenem tudi predsednik Krajevne organizacije ZRVS »Ljubo Šercer«. V naši občini imamo devet osnovnih krajev-nih organizacij, ki štejejo tudi do 950 članov in je po številu rezervnih vojnih starešin naša občina ena najmočnejših v Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšne so naloge te orga-nizacije v prvem polletju 1973 in tovariš Fišer nam je pojasnil: »Po končanih izpitih v janu-arju bomo takoj organizirali deseto krajevno organizacijo ZRVS, ki bo nosila ime »Koman-dant Stane« in bo teritorialno pokrivala kra-jevno skupnost. Paralelno bosta v mesecu feb-ruarju in marcu dve predavanji in sicer »Pro-tidiverzantski boj« za vse organizacije in tema »O varnostni problematiki« za tiste krajevne organizacije, ki še niso imele tega predavanja. Takoj za tem bomo organizirali seminarje za naloge, ki jih bomo reševali na taktično-orien-tacijskem pohodu, ki bodo do konca junija. Po-hod bo nekoliko težji kot lansko leto s težjimi nalogami, ker bo uspešno izveden pohod z uspešno rešenimi nalogami veljal kot izpit in priznanih 6 dni vojaških vaj. Kako bo potekal taktično-orientacijski pohod in katere in kakš-ne naloge se bodo reševale, bo detajlno opisano v prihodnji številki »Tribune«. Važno pa je, da naši člani dobro sledijo strokovnim člankom v reviji »Naša obramba«, ker bo gradivo za iz-pit vzeto iz njih, tisti člani, ki še rtiso naročeni na revijo, naj to store čimprej«. Tovariš Mesarič je eden redkih predsedni-kov krajevnih organizacij ZRVS, ki se, lahko rečemo, študijsko ukvarja z današnjo proble-matiko, ki tare krajevne organizacije ZRVS na terenu naše občine. To so tiste organizacije, ki štejejo od 450 do 950 članov in tiste, ki nimajo enotne lokacijske povezave, ker ni prave med-sebojne povezanosti in stika s članstvom. S tem v zvezi pa je problem uspešnega izvajanja ak-cijskega programa na terenu. Rezultati so do-kaj slabi, pa tudi izgovori glede neuspeha veli-kokrat niso upravičeni. Namreč 10—15-član-ski odbor bi moral aktivirati iz svojega centra vse članstvo pri posameznih konkretnih nalo-gah. Moral bi imeti pregled nad udeležbo in ak-tivnostjo posameznika, kar je v tej organiza-ciji važno glede na kadrovsko politiko napre-dovanja in odlikovanja in se po tem ta organi-zacija precej razlikuje od drugih družbeno-po-Htičnih organizacij. Neuspehe je treba iskati v zanemarjanju notranjih organizacijskih oblik in v nezadostnem iskanju rešitev za premostitev takšnih težav. S svojo razpravo bi tovariš Mesarič hotel za-jeti le dve vprašanji, ne da bi predpisoval re-rept ali pa standardnih organizacijskih formul 0 načinu uspešnega notranjega organiziranja pri delu osnovnih organizacij ZRVS. Misli, da bi lahko pri svojem vsakodnevnem de-lovanju izkoristili že nekatere preverjene iz-kušnje ter druge oblike, ki bi pokazale določene rezultate oziroma negirale to ali ono obliko de-la. O tem tovariš Mesarič pravi: »Prvo vpraša-nje se nanaša na možnost organiziranja podod-borov znotraj osnovne organizacije ZRVS. Sma-tram, da so pododbori zelo primerna oblika no-tranje organiziranosti v organizacijah, ki zaje-majo večja področja, področja dveh ali več krajevnih skupnosti in delujejo na medsebojno nepovezanem terenu z oddaljenimi vasmi, nase- 1 ji ali z večjimi grupiranimi soseskami in podob-no, ali pa so številčno zelo močne. Tako bi lahko ena velika organizacija imela enega ali dva pododbora. Pri organiziranju pod-odborov bo treba misliti na izkušnjo, da imajo organizacije z 200 do 300 člani dobre pogoje za delo. Pododbori naj bodo sestavni del odbora in v njegovi sestavi naj rešujejo celotno pro-blematiko organizacije, vendar na svojem ob-močju po vseh vprašanjih bi delovale samo-stojno glede akcij in celotnega programa. V družbeno-političnem delovanju pa v glavnem morajo biti vezani na krajevno skupnost svo-jega terena. Lahko ima pododbor tudi organiza-cija z velikim številom članstva. Drugo vprašanje je poverjeniška mreža, ki je po mojem mnenju nujno potrebna skoraj v vsa-ki naši organizaciji. Poverjeniki naj bi bili iz-voljeni na občnem zboru organizacije in dolo-čeni za večje stanovanjske bloke ali za posa-mezne ulice. Ta sistem organizacijskega delo-vanja na terenu je uspešen že vrsto let nazaj v organizaciji ZZB NOV, iz katere smo se leta 1969 izločili v samostojno družbeno-politično in strokovno organizacijo. Poverjeniška mreža je pomembna nit neposredne povezave odbora os-novnih organizacij z vsem članstvom. Torej mislim razpravo usmeriti na ta dva elementa, ki sta v pogledu organiziranosti pri konkretnem delu na terenu in doseganju dolo-čenega uspeha organizacije zelo pomembna. Nujnost iskanja takšnih ali podobnih rešitev izhaja iz več razlogov, in sicer: a) lažjega delovanja odbora osnovne orga-nizacije in lažjega izvajanja vsega družbeno-političnega in strokovnega akcijskega programa; b) boljšega stika s članstvom, kar je zelo po-memben faktor delovanja marsikatere organi-zacije; c) boljšega spoznavanja situacije na terenu pri članstvu, od katerega je tudi odvisno delova-nje odbora in cele organizacije. • Pod lažjim in uspešnejšim delovanjem od-bora mislim na prenašanje dela nalog in odgo-vornosti na večje števiio članstva, boljšo poraz-delitev posameznih nalog znotraj komisij, večjo operativnost pri izvajanju programa. • Pod boljšim stikom odbora s članstvom srnatram neposredno in nenehno zvezo z vsem članstvom, omogočiti obveščanje članstva o vsem, kar se trenutno dogaja v organizaciji in o vlogi in dolžnosti posameznika. Oblike lega stika s članstvom so: občni zbori, zbiranje čla-narine, izdajanje letnega programa dela vsa-kemu članu v pismeni obliki, izpolnjevanje an-ketnih listov o družbeno-politični aktivnosti čla-nov, seminarji za orientacijske pohode in iz-pite, politično-ideološka predavanja, strokovni pouk po rodovih v kasarnah, udeležba članov v splošno ljudskem odporu, pri evidentiranju in zbiranju naročnikov za literaturo »Naša obram-ba«, TV-15, in druge, pri vseh družbeno-politič-nih akcijah in manifestacijah in pri aktivni ude-ležbi v raznih društvih in klubih. Pri vsem tem morajo biti aktivno vključeni in nosilci akcij člani odborov in pododborov ter komisij. Evidentirati morajo vsako udeležbo članstva in nenehno spremljati aktivnost vsa-kega posameznikaa. Kot sem že omenil, so vse te oblike delova-nja neposredni in nenehni stik s članstvom in dajejo možnost odboru, da oceni uspeh svojega dela in uspeh celotne organizacije. Iz vsega sledi, da je stik naših odborov in pododborov s članstvom izrednega pomena. Po-glejmo samo vprašanje predlogov za napredo-vanje mlajšega starešinskega kadra. Če se s takšnim posameznikom srečamo enkrat letno pri obveznih izpitih ali le pri orientacijskih poho-dih, vemo o njem le malo. Da lahko ocenimo nekega člana, je nujno potreben z njim nenehen stik skozi že naštete oblike delovanja. Sprem-ljanje članov skozi vse te akcije ter formiranje slike o njegovi aktivnosti bo dalo potrebne ele-mente za predlog za napredovanje. Na vsak na-čin, ko ocenjujemo družbeno-politično aktivnost in ideološki nivo rezervnega vojaškega stare-šine, moramo to opraviti z več vidikov. • Pod boljšim poznavanjem situacije na te-renu je treba razumeti stanje, ki je vladalo pred akcijo, pred izvajanjem letnega programa, kako je ta izvajan, do kakšnih problemov je pri tem prišlo ter kakšen je končni rezultat in naše iz-kušnje. Noben odbor ali pododbor ali komi-sija naj ne pozabi, da obstaja zaradi slehernega člana in da je celotna organizacija in njeno de-lo namenjeno članu kot posamezniku. Prav bi bilo, da bi se oglasili v »Javni tribu-ni« še ostali člani ZRVS, ki bi lahko dopolnili misli tovariša Mesariča ali pa bi dali še kakšne druge predloge, ki bi prispevali k boljši aktiv-nosti in plodnosti te naše važne in pomembne družbeno-politične in strokovne organizacije v naši skupnosti in pri obrambi naše domovine. MAVIL