flofNtfno Diafano v qetovtnl. Leto XXL, št. 87 Ljubljana, torék 16. aprila 1940 Cena 1 Din UpravaiStvo Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen-ourgova ul. — Tel 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg •St J. - Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2 Telefon št 190. Računi Dri pošt ček zavodih: Ljub-hana št 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Vojaški razvoj na severu Vojaški položaj na evropskem severu do nemški zasedbi Danske in izkrcanju nemških čet v strateško važnih obalnih krajih Norveške je bil nejasen vse do konca Dreteklega tedna. Niti nemška, niti zavezniška uradna sporočila. niti Churchill, niti Reynaud s svoiima ekspozejema niso podali izčrpnih pojasnil o novih vojn,h operacijah Od vsega začetka je bilo jasno, da ie nemški načrt bliskovite izvedbe v celoti usoel na Danskem, medtem ko so že prva poročila z Norveške govorila o norveškem odporu in o zavezniški pomoči. Norveški zunanji minister Koht je že takoi drugi dan po nemškem vpadu obeležil položaj svoje države z besedami: »Norveška je odločena da zopet osvoji, kar ji je napadalec odvzel s presenečenjem in silo. Smo v vojni z Nemčijo in zato zavezniki vseh držav, ki so z Nemčijo v vojni Z nemške strani v tem pogledu ni bilo enake insnosti in uradna nemška agencija DNB je še dva dni po izkrcanju nemških čet na norveški obali iziavliala. da »Nemčija ni v vojni z Norveško«. Nemška akcija ie zalotila Norvežane povsem nepripravljene. Vendajr so že prva poročila govorila o odločnem norveškem odporu v nekaterih predelih, kjer so Norvežani zbrali kolikor so le mogli svojih vojakov. Glavna norveška obrambna težava pa je prav v tem, da se moraio boriti samo na suhem, za kar so bili najmanj pripravljeni Iz zgodovine norveških obrambnih priprav v zadnjih letih nam je sedaj znano. da je norveški vrhovni poveljnik že v januarju lanskega leta v svojem referatu vladi poudaril med drug;m: > Zdi se. da se evropski položaj razvija v s-rneri konflikta, v katerem smemo pričakovati da se bomo znašli v središču dogodkov, tako v strateškem kakor diplomatskem pogledu. Zato se moramo čimprej pripraviti, kajti naš položai utegne postati neprimerno bolj nevaren kakor v vojni leta 1914-18«. Očividno ie znal vrhovni poveljnik prepričati vlado o upravičenosti svoie-ga stališča kajti opuščena je bila do-tedania politika postopnega razcrože-vanja in vojaški proračun je bil skoro potrojen; od 28 milijonov kron v 1. 1938 se je dvignil , na 69 milijonov v 1. 1939 Norveške obrambne priprave so zasledovale dva cilja: braniti nevtralnost v primeru, da ostane država izven konflikta; braniti državo v primeru. da bi bila napadena z orožjem. Toda spričo svojega zemljepisnega položaja se je Norveška skušala zavarovati bolj proti nevarnostim z morja in zraka kakor pa proti onim na suhem. Kritični razvoj preteklega tedna pa je Norvežanom naložil naloge prav na suhem, medtem ko so morali vso ostalo obrambo Norveške prevzeti zavezniki. Navzlic temu je treba priznati, da so se Norvežani razmeroma dobro znašli tudi v tej nepričakovani nalogi, pri čemer ie treba upoštevati še dejstvo, da država že skoro 150 let ni imela nobene vojne. Nemci označujejo svojo ekspedicijo na Norveško za velik vojaški uspeh, katerega skrivnost vidijo predvsem v drznosti in bliskovitosti izvedbe. Načrt danske in norveške zasedbe spominja na načrt vojne s Poljsko, le da je bila izvedba še hitrejša. Njegov pomen je po nemškem tolmačenju zlasti v istočasni uporabi suhozemnih, pomorskih in letalskih sil. pri čemer pripisujejo v Berlinu največji pomen zlasti letalstvu. O njem trde, da se je že doslej izkazalo kot naj resnejše sredstvo za ogra-žanje nasprotne premoči na morju. Uspeh nemške akcije je bil nadalje v takojšnji zasedbi glavnih mest Danske in Norveške, Kodanja in Osla. kot nevarnih središč morebitnega danskega in norveškega odpora. Toda medtem ko je bila utrditev položaja na Danskem omogočena predvsem zaradi neposredne zveze po suhem, je bila in je še vedno ogrožena utrditev položaja na Norveškem kjer so izkrcane čete navezane v nadaljnjih operacijah največ samo na letalske dobave Nemci so prepričani da bo njihovo letalstvo zmoglo tudi te naloge. Zavezniška reakcija se je najprej zdela v nesorazmerju z nemškim udarom Do prave pomorske bitke, kakršna se ie pričakovala, ni prišlo, temveč le do posameznih spopadov Vedno več verjetnosti pridobiva mnenje, da se je angleška admiraliteta hotela izogniti večji bitki, v kateri bi morala tako rekoč na kupu uporabiti čim več brodovja. to pa zaradi prevelike izpostavljenosti letalskim napadom Nadaljnja poročila, zlasti polaganje min ter naskok na Narvik pa že kažejo na načrtno pripravljenost njihovih operacij V prvi fazi si ie zavezniška ofenziva postavila za cili prpre? zvez med Nemčiio ir Norveško V drugi fazi ie angle?ko brodovje položilo mine na vsem sever-nomorskem področju od Bergena do nizozemske obale. V tej fazi so napra- Angleži na norveških tleh Angleži so izkrcali na Norveškem na več točkah mornariške čete in aktivno vojsko - Prodiranie nemških čet na skrainem norveškem iugu London, 15. aprila, s. (Reuter) Zgodaj popoidne sta angieška admiraliteta in vojno ministrstvo izdali skupen komunike, ki obsega samo naslednjih 10 besed: Angleške čete so sedaj izkrcane na več tučkaH na Norveškem. Komunike ne navaja nobenih podrobnosti o izkrcanju. Niti ni znano, ali so se angleški čete izkrcale na postojankah, kjer se že nahajajo nemške posadke, ali na povsem drugih točkah. V Londonu željno pričakuje javnost nadaljnjih informacij. Gotovo je, da bo angleška vojska naletela na močan odpor, tako nemških čet kakor tmli letal, ki že imajo svoja oporišča na Nor veš) « m. London, 15. apr. j. (Reuter) Angleški službeni krogi še zmerom odklanjajo objavo sleherne podrobnosti o vojaških operacijah, ki so trenutno v teku pri Nar-viku. Dejstvo je, da sta pristanišče in mesto Narvik že popolnoma v angleških rokah. Ta baza. ki je sedaj pod močnim varstvom edinic angleške mornarice, bo služila v bodoče kot oporišče in izhodišče za vse morebitne nadaljnje operacije na kopnem ali na morju, v kolikor bodo potrebne na Norveškem. Neposredna soseščina JVaivika z velikimi švedskimi železnimi rudami daje zaveznikom jamstvo, da Nemčija ne bo poskušala izvršiti nobene intervencije na švedskem ozemlju iz preprostega raz'oga. ker je pot do dotičnih švedskih točk za vojne sile. ki operirajo na severu, mnogo lažja in kraiša. nego za nemške čete. ki imajo do tjakaj izredno težavne prehode. Ako govori komunike ansrleške admfra-litete in vojnpsra ministrstva samo o »raznih točkah« na norveškem teritoriju, kjer so se irkrcale angleške čete. je to povsem razumljivo zaradi tesra. ker so vojaške akcije taimkai še v polnem teku. Je pa zelo gotovo, da so razen Narv'ka zavezniške sile zavzele oziroma nričele rase^anje tud? rarnih drugih važnih pozicij, ki so bile takoj v to'iki meri zavarovane, da je izključeno, da bi jih lahko še kdaj izgubile. Ber'm. 15 anr. br Nnenì ie a^en^ia DNB ohiavi'a. da ie Narvik še ve^no v nem?k«h rokah, ^"'"^m ni n««e'n i^irr-cati nobenega vojaka na strateško važnih točkah. Angleške čete so bile morda izkrcane v krajih, od koder Angleži Nemcem zlepa ne bodo mogli do živega. DNB pravi v svojem poročila nadalje da je zelo verjetno, da bodo skušali Angleži vdreti na severu na Norveško ter izkrcati tam svoje čete. V zadnjih dneh pa so si Nemci docela utrdili svoje postojanke na zapadni norveški obali, v krajih, ki prihajajo za Angleže najbolj v poštev. Narvik je daleč na severu nad polarnim krogom in z vojaškega vidika nima nobenega pomena. Silen vtis v Angliji London, 15. aprila j. (Reuter). Novica o izkrcanju angleških čet na Norveškem, ki jo je v kratkih besedah javila danes angleška admiraliteta v posebnem komunikeju, je učinkovala v Londonu kot ena največjih senzacij, kar jih je bilo od početka sedanje vojne. Angleški listi so priobčili ta : komunike pod velikanskimi naslovi. Dejstvo, da sta besedilo komunikeja sestavila skupno admiraliteta in vojno ministrstvo tolmači angleški tisk kot dokaz, da sta pri zasedbi nekaterih pozicij na norveški obali sodelovali obe vrsti angleške vojne sile. čeprav vlada silno zanimanje za podrobnosti o tej velikopotezni angleški vojni akciji, vendar angleška javnost popolnoma razume, da je trenotno o teh podrobnostih primerna samo največja tajnost. Glede na izredno težko formacijo zapadne norveške obale, si je lahko predstavljati, da je izkrcanje čet zahtevalo velikega poguma in mnogo spretnosti. Angleška javnost ne skriva svojega izrednega zadovoljstva, ker vidi, da sta Anelija in Francija v polni meri izpolnili obliubo Norveški, da ji bosta nemudoma prihiteli na pomoč. Glede posledic, ki iih bo Imela ta uspešna zavezniška akciia. pa je v Angliji prepričanje. da bo vest o izkrcanju angleških čet na Norveškem vlila noveera poguma norveškim četam v njihovi odločni borbi proti napadalcu, na drugi strani pa bo dala tudi novega posmma vsem drugim malim nevtralnim državam, ki so morda v skrbeh, da ne bi postni? naslednji cilj mo-' rebitnih nemških akcij. K®ve čete Po nem^Vsm vsjisem porosilu jc bilo v zadnjih dneh potopljenih 7 angleških podnurnic Berlin. 16. apr br (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie davi objavilo naslednie voino porečilo: V južni Norveški so se včeraj izkrcale nadaljnje nemike čete. Izkrianeso b.le tudi vojne in druge potrebščine vseh vrst. Položaj je utrjen in nemške pcsto.anke znatno ojačene. Kake važnejše sovražne akcije na morju na tem področju ni bilo. V Narviku je dan potekel mirno. Močne angleške pomorske vojne sile blokirajo vhcd v luko. V Bergenu sta dve anglfš^i letali napadli neko nemško trgovsko lad o z bombami in jo potopili. Obe le ali s a b li nekoliko pozneje sestreljeni od nemških lovcev. Na področjih okroe Stavargeria in Kristiansanda je bil dan miren. Pri brezuspešnem britanskem letalskem napadu, ki je bil izvršen 13. aprila, sta bili sestreljeni dve angleški letali tipa Vickers-Wellington. Na področju okroe Osla so nemške čete zavzele Hönefors Nü splošno se lahko reče, da ie bil ooskus norvrg^e mobilizacije na podro^'" o^rop O1"! Popolnoma onemogočen. Čeprav so imeli Nemci v posameznih bojih majhne izgub" so se vendarle polastili velikih množin vojnih potrebščin. V Škageraku so nemške pomorske vojne sile, ki so tam angažirane, potopile nadaljnji dve sovražni podmornici, tako da se je število podmornic, ki so jih v zadnjih dneh potopile nemške pomerske in letalske vaine sile, povzpelo že na 7. Nemške pomorske vojne sile so se polastile tudi norvešk* tor-pedovke »VVaal«. Nemci so na nje.i zamenjali norveško posadko, tako da je sedaj torpedovka v nemški službi. Formacije letalskih voinih sil so bile včeraj na izvidniških poletih nad Severnim morjem vzdolž vse norveške obale. Tri nemške divizije Stockholm. 15 aDrila s fHavas) Cenijo da šteie nemška eksoediciiska voiska na Norveškem sedai skupno približno 3 divizije Problem dovoza oia^eni kakor tudi oskrbe voHst' pa tudi zarrd; s^ln'b terenskih težkoč je treba računati, da se bodo dogodki razvijali razmeroma počasi. cem, izraziti Veličanstvu čustva simpatij in občudovanja. Norveška je lahko prepričana, da bo Franc ja v polnem sporazumu z zavezniki nudila na vseh popriščih in vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, najbolj učinkovito pomoč, da bi se zajamčilo spoštovanje pravic, neodvisnosti in svobode. Sporočilo vlade norveškemu narodu Helsinki, 15. aprila, j. (Havas). Norveška vlada je imela včeraj »nekje na Norveškem« važno sejo. kateri je prisostvoval tudi norveški prestolonaslednik Minister za narodno obrambo je podal izčrpno poročilo o trenutnem vojaškem položaju, nakar so se posebno izčrpno obravnavali problemi, tičoči se zračne obrambe, evakuacije. mobilizacije ter oskrbe ljudstva in vojaštva. Sklepi, ki jih je sprejela vlada na tej seji. bodo naknadno objavljeni preko primernih radijskih postaj, deloma pa bodo kot posebni letaki po pošti dostavljeni prebivalstvu. London, 15. aprila, s. (Reuter). Norveška vlada 1e preko angleškega radia objavila nocoj naslednje sporočilo na norveški narod: Pomoč, za katero ie norveška vlada prosila angleško in francosko vlado, že priha- ja in zavzema mogočen obseg. Prvi znak je zopetna osvojitev Narvika in okolice. Mnogo norveških pilotov je že prevzelo službo v angleški mornarici. Norveški častniki, ki so bili za to določeni, so že dospeli v Anglijo, da vzdržujejo stik z angleškimi in francoskimi vojaškimi oblastmi. Norveško prebivalstvo naj do nadaljnjega sprejema angleški in francoski kovani denar kakor tudi bankovce kot zakonito plačilno sredstvo za vse blago in usluge. Uradno razmerje angleškega in francoskega denarja do norveške krone bo določeno pozneje, ko bo dosežen sporazum med angleško in norveško vlado. Med obema vladama je bilo že dogovorjeno, da veljajo na Norveškem odslej za blago cene, ki so že uradno v veljavi v Angliji. Podrobnosti bo pozneje objavila angleška radijska družba in norveška vlada. Vse vojaške in civilne oblasti na Norveškem imajo nalogo, da stopijo v zvezo z angleško in francosko vojsko in ji nudijo vsako možno pomoč. Vsak norveški državljan ima dolžnost, da oblastem pomaga na vse načine. Obvesti naj oblasti o udej-stvovanju in gibanju sovražne vojske, kakor tudi o vsakem primeru vohunstva ali izdaje na Norveškem. Norveški narod bo zmagovito vodil borbo do zagotovitve svojega življenja in neodvisnosti. Pripravljeni pa smo, da se borimo tudi za mir, kadar bo to od nas zahtevano. že takoj v začetku odklonil nemške zahteve in se tega svojega sklepa tudi drži. Pariz. 15. aprila, br. (Havas). Norveški kralj Haakon je imel snoči po radiu govor, v katerem je pozval norveški narod, naj se z vsemi sfami vrže v borbo za svobodo domovine. V svojem govoru je ostro odsodil nemške vojne mete de. Nemški letalci so po kraljevi izjavi z bombami napadli norveško civilno prebivalstvo. Med žene in otroke ter neoborože-ne mefke so metali raztrelilne in zažgal-ne bombe ter iih obstreljevali s strojnicami. Čeprav je Nemčija v veliki premoči, se ni sramovala pričeti borbo proti neoboro-ženemu ljudstvu s takmi nasilnimi sredstvi. Norveški naro3 tega ne bo nikdar pozabil. V drugem de'u svojega govora je kralj pozval vse Norvežane, raj se neomaino postaviio v bran. se organizirajo in navale na sovražnika ter ga vržeio iz dežele. Zaključil je z vzklikom: Bog čuva Norveško! Prezident Lebrun norveškemu kralju Pariz. 15. aprila. AA. (Havas). Predsednik francoske republike Lebrun je poslal norveškemu kralju Haakonu naslednjo oceanico: Nemč'ja je izveva na Norve'ko n"pad ki ie na'Vte1 na obsoTo '"s?* ov Že- lel bi v svojec menu in v menu francoskega naroda, ki je močno ganjen zaradi veličastne hrabrosti, katero je pokaza?a vaša plemenita država v borbi z napadal- Vojaški položaj po francoski sodbi Nemci imajo zaznamovati uspehe ob južni norveški obali, drugod pa se jim pozicije ni posrečilo razširili Pariz, 15 aprila, j. (Havas). Po informacijah, ki jih imajo v francoskih vojaških krogih o razvoju vojnih operacij na Norveškem, se položaj v zadnjih 48 urah, razen neposredno na obali, ni bistveno iz-premenil. Vojne operacije se v prvi vrsti razvijajo vzdolž prometnih potov. Nemke čete iz Osla poskušajo prodreti vzdolž železniških in cestnih komunikacij čim globlje v notranjost dežele. Na drugi strani je šlo prizadevanje nemških okupacijskih oblastev v prvi vrsti za tem, da čim bolj zavre napredovanje norveške mobilizacije. Tretja naloga nemške vojske je bila vzpostaviti zvezo med posameznimi edi-nicami, raztresenimi po norveškem ozemlju, in prav posebno še s tistimi četami, ki so bile Izkrcane v posameznih lukah zapadne norveške obale. Norvežani postajajo v svoji obrambi od dneva do dneva odpornejši V prvi vrsti se omejujejo sedaj na obrambo vseh tistih točk. ki lahko najuspešnejše zastavijo nemško prodiranje, zlasti na obrambo mostov, sotesk, cestnih in železniških prehodov ob jezerih ter tistih točk, kjer prehajajo te komunikacije z odprtega ozemlja v gozdove. Mobilizacija norveških vojnih sil pod vodstvom reorganiziranega generalnega štaba sedaj dokaj hitro napreduje. Tudi norveško letalstvo ter preostale edinice norveške vojne mornarice so že pričele z uspešnimi akcijami proti sovražniku. Včeraj so norveška letala sestrelila tri nemška letala, norveška mornarica pa je ustavila ob zapadni obali neko nemško transportno ladjo, ki so io Nemci, videč, da ne bo mogla uiti. sami potopili. Podrobnosti o angleškem letalskem napadu na letališče v Stavangerju dokazujejo, da je bilo letališče, ki je eno najpomembnejših na Norveškem, tako razdejano, da ga Nemci najbrže ne bodo mogli več uporabljati. V francoskih vojaških krogih prevladuje danes mnenje, da se sme trenotni položaj na Norveškem presojati z vsem optimiz-r om. V glavnih obrisih je vojni položaj naslednji: Severno od Narvika je položaj nemških čet trenotno neznan in sicer zaradi umika iz mesta, v katerem je angleška mornarica izkrcala zavezniške čete. Ali so se nemške čete po umiku iz Narvika umaknile v skupinah, hoteč doseči švedsko mejo, ali pa so se razbežale po gorovju severno od Narvika. bo mogoče ugotoviti v naslednjih dneh. V drugih pasovih, ki so jih zasedle nemške čete, prodirajoč iz posameznih luk na zapadni obali, Nemci tekom včerajšnjega dneva niso nanredovali mnogo v notranjost dežele. V oslskem okrožiu se je nemškim četam tudi včeraj posrečilo nadalje razširiti svoje pozicije. Nekoliko so Nemci pridobili na terenu tudi v vzhodni smeri, kjer so včeraj zajedli Frederikstad in Saros-borg, ter prišli na norveško-švedsko mejo. V samem Oslu postaja položaj nemških čet čedalje bolj težaven zaradi popolnoma nezadostne oskrbe. Mesto je še zmerom brez električnega toka. Nemška oblastva so prijela kot talce 300 pomembneiših norveških osebnosti iz krogov politikov, in-dustrijcev in intelektualcev, s čimer hočejo onemogočiti silno širjenje sabotažne-ga delovanja s strani norveškega civilnega prebivalstva, ki zadaja nemškim okupacijskih oblastem čedalje večje neprilike. Belgijsko mnenje Bruselj, 15. aprila j. (Havas) Znani belgijski voiaški strokovnjak Requette pri-haia v reviji »Vi"«+:»rne S'p^'e« do na-tc"mačenja nemške akcije v Skandinaviji: Z moralnega gledišča pomeni vdor na Dansko zločin, napad na Norveško pa z vojaškega vidika veliko zmoto. Nemčija je to pot prvikrat izvršila akcijo, ki se ji vidi. da z vojaškega stališča ni bila hladnokrvno preračunana, marveč jo je sprožila in diktirala trenutna neobvladanost. S to nemško akcijo na severu je stopila sedanja vojna v novo fazo in je prinesla na obzorje Belgije nove nevarnosti, ki jih Belgija niti trenutek ne sme podcenjevati. Kaj pišejo švicarski listi Bern. 15. aprila, j. (Havas) V švicarskih diplomatskih krogih so mnenja, da je z izgubami svoje mornarice utrpela Nemčija občutno zmanjšanje udarnosti za vse vojne operacije, ki bodo sledile. Prav to dejstvo bo mogoče pripomoglo k skrajšanju sedanje vojne. Sličnega mnenja je tudi švicarski tisk. »Basier National Zeitung« pravi, da so nemške izgube v strategičnem pogledu temeljne važnosti. Po sedaniih nemških izgubah se udarnost nemške mornarice lahko smatra za zlomljeno. V »Basler Ncahrichten« izjavlja zvezni poslanec Ceri, da so dogodki zadniih dni znatno izpremenili položaj v škodo Nemčije. Na drugem mestu Oeri ostro obsoja stroge ukrepe, ki jih izvaja nemška okupacijska oblast nad zavezanci norveške redne vojske. Napadi na Stavanger in nemške ladje London, 15. aprila, s. (Reuter). Angleška letala so zopet izvedla več novih napadov na nemške vojaške postojanke na Norveškem. Dvakrat so napadla včeraj Stavanger. Prvi napad je veljal oporišču nemških hidroplanov. Angleška letala so z bombami poškodovala enega izmed hangarjev in so obstreljevala s strojnicami nemška letala. Drugi napad je bil izveden zvečer v temi in dežju in je veljal letališču na kopnem. Angleška letala so vrgla več zelo eksplozivnih in zažigalnih bomb, nato pa so se spust5 la še nizko nad zemljo in obstreljevala letališče s strojnicami. Letala so naletela na mončan ogenj protiletalski topov in so ponovno prišla v luč nemških žarometov, ki so metali modre in oranžne žarke. Angleški letalci so opazili, da je nastala na letal šču večja eksplozija. Po obeh napadih so se vsa angleška letala vrnila v svoja oporišča. 15 angleških letal je izvedlo napad na luko v Bergenu. Napadene so bile nemške transportne ladje in letala. Angleški letalci so ugotovili več zadetkov. Ena velika transportna ladja je bila potopljena, ena man,jša ladja pa zažgana. Istotako je pričelo goreti eno izmed nemških letal v lu-ki, ki je bilo zadeto od strojnic. Eno angleško letalo se s tega napada ni vrnilo v svoje oporišče. London, 15. aprila, j. (Reuter). Angleška admiraliteta javlja, da so angleške podmornice potopile dve nemški transportni ladji ter pri Bergenu še neko tretjo ladjo, ki je prevažala nemško vojaštvo. Razen prvih dveh ladij, ki so jih angleške podmornice napadle iz sredine večje sku-p ne nemških ladij, so podmornice izvršile še en nadaljnji napad na neki nemški konvoj v Škageraku. štirje angleški torpedi so pri tej priliki zadeli svoj cilj. Kdo naj sestavi vojno vlado v Angliji? London, 15. aprila. AA. (Stefan'). Londonski ist »News Chrenic'e« je organ'zl-ra! rnketo 1avn^~a mnenja o vp-?."anJu, k-torà osebnost naj b: serta vila vojno vlado. Churchill je dobil 67»/0 glasov, Eden 63. Hore Belisha 47. lord Halifax 44*/0 in Läoyd George 29*/, oddanih glasov. VELIK ROOSEVELTOV GOVOR »Vsak narod ima pravico do svobode in neodvisnosti — Vsak napad na Ameriko bomo parirali z vsemi svojimi silami« Washington. 15. apr. s. (Ass Press.) Na zborovanju vseameriške zveze ie nocoi ob 18. govoril prezident Roosevelt Govor so prenašale vse ameriške radijske postaje. Navzoči so bili na zborovanju poslaniki vseh ameriških držav. Roosevelt ie uvodoma omenil prvo konferenco ameri šk h držav, ki ie bila or-ecl 50 leti Soomnil ie dalje na DrinciD. ki ga je_ že leta 1825 d-stavil Simon B 1'var: Mir za Ameriko To ie princip k' bil odtlej v veljavi. Poleg tegi na obsto^o upanje, da bo Amerkn lahko dala vzgled za mir vsemu svetu. Konferenca v Panagli leta 1826. je ustvarila za Ameriko n^črt rove oblike miru: m"ru sodelovanja. To ie mir. ki spoštuje svobodo in do'oca da se vsi SDori ureiuieio samo na miren n?čin s svobodnim sporazumom med narodi V istem smislu ie predsednik Zedinjenih držav le^a 1888 izpopolnil s sklicanjem oan-ameriške konferenr-e te nr^cipe tako da so bili med amrri"k;mi državami ustvarjeni rerip-očm odno*aii vs~m v korst Na ta način ie nastalo 14 aorila 1890 m^dnorodna ur.iia ameriških reDublik Ta spoštuje skupne in enoke interese vs°h držav in ne pozna nobenega ravnotežja sil. ki ie vodil"1 Ho voine in D'-'-z^oèilo n":01 i vanje krvi v Evropi. Danes lahko oeo:mo sadove tega del° Mir med ameriškimi d"ža-vami je ostal ohranjen. P incip. na kate- rem počiva sedaj življenje zapadne poloble. je mir. ki ne pozna strahu, ki spoštuje neodvisnost in nedotakliivost vsake države Novi svet se .ie rešil vojne na podlagi dobrih odnošajev med sosedi. Ne priznavamo nobene pravice vmešavanja v notranje zadeve drugih. Vsak i arod ima p a-vico do svobode in neodvisnosti ter pravico, da sam kroji svojo u^cdo in si izbere svo.i način življenja. Vsi spori nvra o biti urejeni na podlagi pravičnosti in enakosti, ne pa s silo. V tem na'inu mim smo priznali tudi princin mednarodnih gospodarskih odnošajev. ki dovoljujejo vsaki državi dostop do surovin, ki iih potrebuje. Nobene potrebe nimamo na zapadu za vzpostavitev novega mednarodnega reda Mi smo ta red zase že našli Mi ne eazimo nobenega naroda, in nočemo noben°ea iz-kcren'niti. Naši dobri medsebojni odnošaii ne polnijo nobenega prineina rasne radinoci. Tudi ne stremimo no d:ktat.uri s po-j močjo svetovne revo'ucije S svojim r-dom j smo ustvarili obnove za svobodno žvlienie 1 več sto milijonov ljudi Mednar^do' ameriški red ie zgrajen na d'b'i vo'i: svobodnih mož. Stoletni mir v Ameriki tornelli na ^kupnem spoštovanju modnega .redi. Naše sodelovanje oa zahteva nvogo v°č nego samo. besede, če h~čmao m:r t di ohran'ti Sedai, kn ,je izb»n»*n:D voi-"' v Evropi, moramo biti tudi pripravljeni, da vsak napad s silo na Ameriko pariramo s silo, če bomo izzvani. O tem ne smemo imeti nobenih iluzij. Zahtevamo absolutno nedotakljivost vsakega ameriškega naroda preti vsem napadom. Kdor se dotakne ene izmed ameriških držav, se d"tak«e vSeh. Odlcčeni -mo. da živimo v miru. hočemo pa ta mir tudi zavarovati. Amerika bn gradila iCO vcjs!:fe tedi j Washington, 15 anri'a hr. Danes se jc sestal mornari'ki odbor reprezentančnega doma in pričel razpravljati o novih kreditih. ki jih zahteva ameriška vlada za oia-čenie ameriške vojne mornarice. Izredni gradbeni program določa zgraditev okrog 100 vojnih ladij in ojačenje pomorskega le.ta'stva za 600 aparatov. Krediti za ta dela; naj bi zna "ali 665 milijonov dolarjev. Rumunski obisk —5— Rim, 15 apri'a br. (Stefani). Davi je prispel -v Rim rumunski propagandni minister Giurescu Na že'ezn;ški postaji so ca pričakovali italijanski propagandni minister Pavolifti z nekaj viši;mi funkcionarji svojega ministrstva ter zast"pn;ki ita'iian-skega zunanjega m:n;=frstva. Giurescu ostane v Italiji nekaj dni. tt v i I POSVETI V L&NDCNU Sklepe kcnSerence bsdo angleški poslaniki v balkanskih državah tzkm spsrsčlli vszm tnteresfranim vladam ~ Anglija bo odgovorila na vsak napad na Balkan London, 15 aprila p. Danes so bila kon-čana posvetovanja ange kih diplomatskih zastopnikov na jugovzhodu Evrope ter an-g oških poslanikov v Moskvi in Ankari z zunanjim ministrom Halifa.vom. Proti pri-čakovanju rezultati teh posvetovanj ne bodo objavljen! Poročila da se Anglija ne zanima dovolj za Balkan, so popolnoma ne-csnovana. Danes so se vsi angle"ki diplomatski predstavniki na jugovzhodu E\rope sesta-' v Londonu k poslednji seji, na kateri so bili sprejeti pred'ogi, o katerih so razpravljali ves pretekli teden in ki so sedaj eli bili svojo končno ob'iko. Ang'eski diplomatski predstavniki se bode zelo naglo vrnili na svoja mesta, da spo-roče čimprej pristojnim činiteljem vlad, pri katerih so akreditirani, sklepe njihovih posvetovanj in sporočila angleške vlade. Clan spodnie zbornice in bivši parlamentarni podtajnik Phillip Noe! Backer. ki velja kot dobro poučen o zunanji politiki angleške vlade je izrazil prepričanje, da bo arg'e'ka vlada ukrenila vse. kar je v nieni moči. da onemogoči vsakršen napad na Balkan Če bi in kadar bi kaka balkanska drže va prišla v nevarnost, bo Anglija uporabna vsa sredstva, da to nevarnost onemogoči. Cdan spodnje zbornice Harold Nico'Ison k: je bil svoj čas tudi v diplomatski službi, je izjavil, da je že leta dela! za to, da b prcprTČal ang'c'ko javnost, da je neodvisnost ba'kanskih držav življenjskega pomena za Ang'ijo. Pri tem svojem delu je sicer nalete! na težkoče. ker so v Angliji mislili, da je Ba'kan razmeroma precej daleč. najnovejši dogodki pa so prepričali Anglijo, da staro pravilo o oddaljenosti ne ol stoja več Angleški narod motri z velikim zanimanjem vse. kar bi mog'o spraviti v nevarnost Ba'kanski po'otok. ter je pripravljen ukreniti vse. kar je v njegovi moči. da nudi v vsakem pogVdu svojo pomoč ba'kanskim državam, če bi bila kelaj potr.-t-ina Skoro ves ang'e"ki tipk posveča posebno pozornost položaju na Ba'kanu. Listi so mnenja, da nima Italija nobenih agresivnih namenov Sp!o?no sod'jo. da Italija ne bo vstoni'a v vojno na strani Nemčije. Pri tem poudarjajo, da bi vsak napad na ba'kanske države imel za avtomatsko posodico tudi akejo zavezn'kov. ki bi nastopili z vsemi svojimi silami Zavezniki razpo'agajo z močnimi si'ami ne samo na severu, temveč tudi na drug'h krajih, in so prinrav'ljeni uporabiti jih kadar koli bo potrebno. Zb:ran£e nemir Ih set c b madž~r s&i me Ji London, 15. aprila, z. Večerni londonski listi objavljajo poročila svojih srednjeevropskih dopisnikov, da zbirajo Nemci svoje čete vzdolž vse madžarske meje do ru-munsko-sovjetske meje na bivšem Poljskem. V zvezi s tem poročajo, da je turška vlada nujno pozvala svojega poslanika v Berlinu na poročanje v Ankaro. Turška vlada je prepričana, da grozi Balkanu naj-resnejša nevarnost. Ves turški tisk je splošno pod vtisom, da se bo Turčija prej ali slej znašla v vojni. »Tan«, ki je bil doslej vedno dokaj optimističen, piše, da je več ko naravno, da se bo skušala Nemčija s silo polastiti balkanskih sirovin in žitnih zakladov, čim bolj bodo zavezniki poostrili blokado proti njej. BsograjsH »-»-s!ai?ik pri kralju Juriju London, 15. apr. s. (Reuter). Popoldne je sprejel kralj Jurij v avdienco angleškega poslanika v Beogradu Campbella in poslanika v Sofiji Rendela. Italija samo čaka na ugoden trenutek R?m 15 aprila br. (Stefan ) Veliko pozornost v vsej italijanski javnosti ie zbudil govor glavnega urednika glasila zunanjega ministra »Telegrafo« publicista A^salda po radiu o najnovejšem razvoju dogodkov in oo' >žaiu Itali ie Med drugim ie naglas i da ni več naroda v Evropi ki bi lrhko osfal tramo nevtralen Kruto se varaio oni. ki mislijo da bodo la^ko ostal' ob st-~n! in da bodo celo la» ko kovali iz voine d -b ček Te velia tudi za Italijo Italija meji na države ki so v vojni in ima življenjske interese na Sredozemskem mar ju. Zato dejansko samo čaka na priložnost, ki bo zanjo najugodnejša Pred meseci je morda še kazalo, da je ta priložnost še zelo daleč, lahko pa ie v resnici že zelo blizu. Italia se pripravlja na vojno, ne samo materialno. nego tudi duhovno. Manevri italijanskega fcrodovja Rim, 15. aprila, .s. (Ass. Press,). Po informacijah z merodajnih italijanskih mest ie italijansko vojno brodovje pričelo.s svojimi rednimi vel kimi monevri Po oficie nih informacijah ie točno kretanje voine mornarice vojaška tajnost in zato podrobnejših podatkov ni mogoče dobiti. V krogih tujih novinarjev pa prevladuje vtis. da ima italijansko vojno brodovje svoio posebno mrs'jo in da ne gre zgolj za običajne manevre. ' Pospešene priprave Turčije London, 15. aprila, p. »Times« in drugi listi javljajo zelo obširna poročila o novih obrambnih ukrepih Turčije, p->sebno v zaščito narodnega gospodarstva. Vsa podjetja morajo v treh dneh prijaviti rezerve železa. Turška vlada je zahtevala od parlamenta tudi nov kredit 2 milijona funtov šterlingov. »Daily Telegraph« piše, da je Turčija pripravljena in da so v teku posebne priprave za zavarovanje srednjega vzhoda kakor tudi jugovzhoda Evrope" proti vsakemu poizkusu napada na tem področju. Po odredbah, "ki so bile danes v Turčiji' cbjavljerie, je odpravljen nedeljski počitek delavcev in nameščencev v vojnih tvonreah, kakor tudi žensk in otrok, zaposlenih v ustanovah in podjetjih, ki delajo za obrambo države. napoved rimskéga radila: Italija ne more ostati trajno nevtralna Pariz, 15. aprila, j. (RSV). V francoskih • Vlomatskih krogih smatrajo stališče Italije napram najnovejšim dogodkom na severu Evrope slej ko prej za skrivnostno Italijanski tisk zelo širokogrudno brani nemško stališče in odc.brava nemške akcije. Rimski radio svari italijanski narod, naj se ne vdaja iluzijam, da mora sedanje italijansko nevtralno stališče napram evropski. vojni za zmerom ostati neizpreme-njeno. Te besede, kakor tudi izjave italijanskega časopisja ne morejo na merodaj-ne francoske kroge napraviti nobenega posebnega vtisa; so pa na drugi strani dejstva, ki jih. je vseeno treba upoštevati, ker utegnejo imeti vpliv na nadaljnji razvoj položaja. . * Dejstvo je, da je Ob začetku vojne italijanska industrija sprejemala vsa naročila zavezniških držav, dočim dela ta industrij» sedaj za zaveznike čedalje mani Mobilizacija pet letnikov rezervistov je bila sicer zanikana, toda šole in druge javne zgradbe v Italiji so bile vseeno pripravljene za na stanitev vojaštva. Končno je treba upoštevati še dejstvo, da je italijanska mor narica v stanju pripravljenosti. V Rimu krožijo najrazličnejše vesti, ki naj pripravijo italijansko javnost za eventualne dalekosežne odločitve. Tako na primer se zatrjuje, da je bila norveška vlada takoj po vkorakaniu nemških čet pripravljena za mirno predajo dežele. Izjava kralja Haäkona, da je odločen nadaljevati vojno, je zaradi tega v Italiji zelo iznena-. dila, ter zapustila globok vtis zlasti v krogih Quirinala. Ta vtis je tem pomembnejši, ker je italijanska kraljeva rodbina v rodbinskih zvezah z norveško kraljevske . hišo. Splošno se v merodajnih italijanski)-krogih podčrtava stališče, da je samo po . ložaj na Balkanu tisto gibalo, ki določa stališče Itoh'je, nikakor pa na to stališč-ne more vplivati položaj V severni Evropi. r rt ^ i m, w Mei 4* lim Fernen min v BaltišUent n?šr;u London, 15 apri'a. z Tukajšnji vojaški ■■irokovn.jaki pripisujejo položitvi min v Baiti kern morju največji pomen, ker je s tem onemogočena ne samo zveza Nemčije z norveško, marveč tudi s Švedsko. V Londonu so že vnaprej računali s tem da oo-dc skušali Nemci spričo zavezniške akcije na morju udariti na NorvéS'ko preko Šved ske. Z vdorom v Ba'ti:ko morie in s'položitvijo min pa je fudi ta hak a na pfepre1 čena. Po mnenju londonskih voia"k:h strokovnjakov, predstavlja to prvi pomembne)-ši voja'ki poraz Nemčije. Pariz, 15. aprila, z Tukaj'nji listi poročajo, da so pri po'aganju min v Ba r:"kem morju sodelovale tud1 poljske vojne adje ki se jim je svoječasno posrečilo pob-gni-t< in se pridružiti zavezniškemu brodovju Poljske vojne ladje so služile za vodstvo.! ker so po'iski oficirji naibo'ie .poznaJi razmere na Ba'tiškem morju. Pr>'icke v ine ladje so po'lagale mine zlasti pred Gd-njo in Gdanskom. London, 15. aprila, p. Ves anf^Ski tisk prše, da so Nemci poklcn-li zaveznikom zelo lep dar v obliki trgovinske mornarice Norveške in Danske. Listi poudaria io, da so Angleži zaplenili toliko teh ladij» da predstavljajo mnogo večje število kakor pa so jih Nemci potopili od začetka vojne. »Admiral Scher« močno poškodovan Stockholm, 15. aprila, j. (Havas). Po informacijah švedskih vojnih poročevalčev se je nemškim četam posrečilo nekoliko napredovati v okrožju južno od Ajose. Danes ob 2. zjutraj SO nemške čete zäsedle mestece Eids voli. Norveške čete, ki so držale okolico Elverumà so še nmakn 'è Nekaj norveških erinic je prekoračilo reko Worma ter se na drugI strani utrdilo v novih pozicijah. Včeraj je prišlo pri Mossu; južno od Osla, do hudega spopada med nem?k'mi :n nor ve'k i ml""-Četami. Slednjič ^o" bili zani ptis Ten i k urniku. Pri rr.asst: c.'itvi mestu na poti za seboj je bile ubit ir. tudi nekaj norveških vojakov. Nemške čele; so včer j zase: lè ludi železniške - postajo Korn" j oc. j....Po. informacijah šved*?!-'* do^'sni'xov se pecij--ije. da je bila1 nemška -kiižaika »Ad-miral ScRcer* močno poškodovana.'ni t>a •še i,znano, ali je bla zadeta od to:pe a, ah • pa\ie aa-dela na mino. Po informac jah istih i dopisnikov. se je z nemško bo'no ladjo I ^Gheisenau-s potopilo približno 15M moril nar;ev Po sodbi švedskih- pomorsk'h strokovnjakov se 'ahko cen .da- je nemška vojna mornarica v dosedanjih, akcijah proti Norveški-iagub'la . približno 27<^ ce'okupne svoje tonaže, ne vštevši kiižarlce :>Admlral Schcer«. K^j ja s , S:haPcJi3rst3iuM London, 15. aprila. AA. (Havas). Pomorski stroko\Tijaki dnevnih listov delajo bilance o zadnjih uspehih britanske mornarice, ki je dokazala svojo moč in udarnost. Urednik »Daily Mailà« za pomorska vprašanja pravi, da só nemške izgube od začetka napada na Norveško zelo hude, če se primerjajo s celotnim številom nemške mornarice. Lahko se računa, da je Nemčija izgubila polovico svojih oklopnic, ki so v službi, eno tretjino tako imenovanih žepnih bojnih ladij: polovico težkih križark. dve tretjini ali celo 83% lahkih križark in čez 50% rušilcev. Ko se bavi s primerom nemške oklopnice »Scharnhorst« ('26.000 ton), ki je bila konec preteklega tedna zadeta od izstrelkov iž 15 palčnih tonov z britanske oklopnice »Renown* misli >Daily Mail«, da je zelo malo verjetno, da se je tej nemški enoti posrečilo priti v katero izmed nemških luk. Britanska letala niso mo^ln nalt* sledi za njo niti v nobeni norveški lukl, nad katerimi so sedaj letftll in zato računajo z možnostjo da je »Scharnhorst pobegnila proti Murmansku. Resen položaj Holandske Novi varnostni ukrepi po vsej državi Amsterdam, 15. aprila, br. (Havas). Položaj na Nizozemskem je postal zelo resen. Snoči so bili izdani po vsej državi novi varnostni ukrepi. Vsa Nizozemska je bila preteklo noč v temi. Celo svetilniki na obali so bili pogašeni. V Amsterdamu je bila v pretekli noči izvršena velika racija. Okrog 11. ure so policijski organi v javnih lokalih in na cestah vsakogar legitimirali. Mnogo sumljivih elementov je bilo preiskanih, nekaj jih je bilo aretiranih. Ponoči so se pojavili na amsterdamskih ulicah tudi oddelki vojaštva, oboroženi s puškami. New York, 15. aprila, j. (Reuter). Poročevalec ameriške radijske družbe »National Broadcastig Company« Willima Kerker javlja svoji družbi informacijo, da jc danes zjutraj pričelo urainištvo nemškega pos'a-ništva na Nizozemskem sež gati vse politične dokumente, spadajoče v okvir pos'ani-ških poslov. Za to vest doslej ni bilo mogoče dobiti iz Amsterdama službenega po-trdi'a. Haag, 15. apr. s. (Reuter) Diplomatski poročevalec »National Broadcasting Company« je sinoči javil iz Berlina v Ameriko, da nemško poslaništvo v Haagu že zažiga svoje dokumente. Danes je nemško poslaništvo v Haagu objavilo izjavo, da je ta vést ameriškega poročevalca popolnoma brez pod'age. Haag, 15. aprr'a. s. (Reuter). Ho'andska vlada je vložila proteste pri angleški, fran- coski in nemški vladi, ker so letala vseh treh vojujočih se držav včeraj ponovno preletela holandsko teritorialno vodovje. Proti tujim letalom so ponovno stopila v akcijo holandska letala, kakor tudi protiletalski topovi. Nad holand&kim ozemljem je prišlo včeraj tudi do bitke med tremi nemškimi totali in enim angleškim. Angleško letalo ie bilo sestreljeno in je padlo na holandsko ozemlje, kjer se je popolnoma razbilo. Vseh pet članov posadke jc bilo ubitih. H3!aai!:Ii; poslanik pri Halifaxa London, 15. aprila, j. (Reuter) Angle "ki zunanji minister lord Halifax je ime! oar>es j zjutraj daljšo konferenco s holandskim poslanikom v Londonu. Bruselj, 15. aprila, s. (Reuter). Luksem-burške ob'asti so prepovedale vsak p<:u.:é-ni promet ponoči. F j svetovala v Bruselj, 15. aprila. AA (Havas). Krr'j Leopold je danes sprejel predsednika • a-de Pierlota. zunanjega ministra Sp.iaka m obrambnega ministra generala Denisa. Zaskrbljenost na ivsiskessa V vseh južnih švedskih pokrajinah je cärejeKa najstrožja pripravljenost Curih, 15. aprila, z. Stockholmski dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« poroča, da vlada na Švedskem vedno večja zaskrbljenost zaradi bojazni, da bo Nemčija sedaj napadla tudi še švedsko. Povod za to je dalo zlasti postopanje nemških oblasti proti švedskim potnikom, ki so zadnje dni potovali preko Nemčije. Kdor ni ime) diplomatskega potnega lista, je bil izpostavljen vsem mogočim preiskavam, mnogo švedskih potnikov, ki so se iz tujine vračali preko Nemčije na švedsko, pa so nemške oblasti ustavile in zaprle. Kaj je dalo povod za tako postopanje, trenutno še ni znano. Bojazen vlada tudi zaradi prodiranja nemških čet iz Osla v smeri proti švedski meji. Po švedskih informacijah je pri tem udeleženih 16.000 nemških vojakov. Tudi najnovejše nemške polete nad švedskim ozemljem, pri čemer je bilo eno nemško letalo sestreljeno, drugo pa je moralo zasilno pristati, tolmačijo kot dokaz, da pripravlja Nemčija neposredno akcijo proti švedski. Spričo tega so bile vojaške priprave na švedskem še pospešene. V vseh južnih švedskih pokrajinah je odrejena najstrožja pripravljenost, večino najbolj ogroženih krajev so tudi že evakuirali in zbrali tam čete, da bi se ob prvem poskusu vdora na Švedsko postavile v bran. Popolna negotovost vlada glede Sovjetske Rusije. Molčečnost Moskve zbuja bojazen, da bo tudi tokrat skušala Moskva Izkoristiti od Nemčije povzročene homatije ter da bo napadla švedsko. P£skiic2 neeilnzsii London, 15. aprila, z. »Daily Telegraph (joroča, da je švedska vlada še pred vpadom nemške vojske na Dansko in Norveško ponudila Norveški in Danski sklenitev posebne obrambne zveze s pogojem, da vse tri države združijo svoje oborožene sile za skupno obrambo in se pospešeno in kolikor mogoče enotno oborožijo. Dočim je bila Norveška pripravljena se o tem pogajati, je danska vlada ta predlog brez nadaljnjega odklonila. Dva dni pozneje so Dansko zasedle nemške čete. Posebno od-.očen nasprotnik tega predloga je bil danski ministrski predsednik Stauning. To. kakor tudi dejstvo, da so danski oficirji z orožjem v roki zabranili danskim vojakom vsak odpor proti nemškim četam, je zbudilo v švedskih krogih dokaj čuden vtis in slišijo se celo glasovi, da je bila dansko vlada od Nemcev podkupljena. Izliva GCteborg 15. aprila z. Iz pripovedovanja beguncev, ki prihajajo v vedno večjem številu iz Norveške, se vedno bolj jasno vidi, da so Nemci večino svojih dosedanjih uspehov dosegli samo z izdajstvom. Tudi njihov vdor v Oslo je posle- • dica izdajstva. Dostop do Osla je po morju j zelo težaven in mogoč le po točno dolo- j čeni poti. katere nobena ladja ne more : napraviti brez norveškega vodnika. Razen ! tega so ob obali oslskega fjorda tako moč- : ne utrdbe, da bi mogle vsako tujo ladjo z lahkoto uničiti ali vsaj zadržati. Zgodilo pa se je, da so prišle nemške vojne ladje vse do Osla brez vsake ovire. To je dokaz. da gre za izdajstvo. Obalne baterije sploh niso stopile v akcijo, ker so dobile povelje, da ne smejo streljati. Značilno je tudi, da smejo na od Nemcev zasedenem ozem'ju neovirano izhajati vsi komunistični listi, dočim so bili ostali norveški meščanski in socialistični listi ustavljeni. PET nemških Götelorg. 15. aprila z. Med 7.030 vojaki, ki so prib:žali na Švedsko, je velika večina rezervistov, ki so se takoj odzvali mobil'zaci j skemu povelju in se prijavili ori pristojnih vojaških poveljstvih. Ti begunci pripovedujejo, da je spričo sabotaže, ki so jo izvajali narodni socialisti, na tal strahovit kaos. tako da sploh ni bilo mogoče organizirati redne obrambe. Zmeda ie bila tolika, da se je 200 Nemcem posrečilo zajeti in razorožiti 3.000 norveških črnovoi-nikov. Najbolje je še funkcioniral organizacija četn kov. ki so takoi stopili v akcijo. Pri vojaških oblasteh so dobili orož:e. Ko pa ie prišlo do borb. so morali na ža-lcst ugotoviti, da so bile vse puške pokvarjene in nerabne. Mnogo ljudi ie ob ž vlienski nevarnosti pobegnilo kar preko zamrznjenega morja, vendar pa so vsi srečno dosegli švedsko obalo. Pet nemških l2tal pristalo na švedskem Stockholm, 15. aprila, s. (Reuter) Urad- jaštvo v boju z norveško vojsko streljalo na švedsko ozemlje. Včeraj in danes sta bili od švedskega protiletalskega topništva sestreljeni skupno dve nemški letali, ki sta preleteli švedsko ozemlje Nadaljnja tri nemška letala so morala zasilno pristati na švedskem ozemlju. Nemški vojaki prestopili švedsko reie^o Stockholm, 15. aprila, s. (Reuter). Sedem nemških vojakov je pri Narv ku prestopilo švedsko mejo šveelske oblasti so jih razorožile in internirale. Darses bo porečal Chamberlain London, 15. apr. s. (Reuter). Mmistr-ski predsedn;k Chamberlain bo podal jutri popoldne v parlamentu podrobnejše poročilo o izkrcanju čet na Norveškem. Na Srancsski frasiti nič novega Berlin, 16. aprila, br fDNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča. Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Letalske sile so bile nad mejo na stražnih poletih. Neki nemški lovec je nad okolico Emericka sestrelil angleško letalo tipa Bristol Blcnheim Protiletalsko topništvo je zadelo neko nadaljnje britansko letalo severno od Ofenburga Letalo je pozneje strmoglavilo na tla. Pariz, 15 aprila, br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 447 vojno poročilo, ki pravi: V teku včerajcnjega dne in pretekle noči so bile francoske izvidni ke čete kakor tudi topništvo živahno na delu na raznih točkah fronte. Jbjiova stikov med Finsko in Moskvo Moskva. 15. aprila, s. (Ass. Press.) Novi f'nski poslanik dr. Paasikivi je predal danes predsedniku sovjetske Unije Kalininu svoja akreditivna pisma. S tem so bili formalno zopet obnovljeni diplomatski rrdno-šaji med sovjetsko Rusijo in Finsko. Kesrsča sta splitski železniški pragi Split, 15. apr^a. o. Včeraj ob 2. popoldne se je pripetila pri postaji Cerovec na progi Split—Zagreb huda nesreča. Ko je tovorni vlak krenil z omenjene postaje, je počila os četrtega tovornega vagona vlaka. Zaradi te nesreče se je prevrnilo šest vagonov v prepad, globok 30 m- dočim sta dva vagona obvisela nad prepadom. Nesreča je na žalost zahtevala tudi človeške žrtve. Ubit je bil vlakovcdja Mihovil Golt-nar, hudo ranjena pa zavirača Krajinovic ;n Ivezič. Goltnar je bil oženjen ter oče štirih otrok. Domnevajo, da je nesreča nastala, ker je progo poškodovala burja. Do davi so progo zopet usposobili za promet. Gmotna škoda je precejšnja. Samcmor starega češkega rojaka Brčko, 15. aprila, o. Včeraj so na tukajšnjem katoliškem pokopališču našli v mlaki krvi 84 let starega upokojenega profesorja Vincenca Kolisa iz Tuzle, ki je bil po poreklu Čeh. Izvršil je samomor ter se je ustrelil z revolverjem. Da bi bil pri streljanju bolj gotov, je stari profesor pri tem uporabil zrcalo. Pri niem so našli tudi vrv, ki jo je imel bržkone pripravljeno, da bi se obesil, če bi mu revolver odpovedal. Pravega vzroka njegovega obupnega dejanja niso ugotovili. Iz državne sSužbe Beograd, 15. aprila, p. Za sreskega pod-načelnika v Radovljici je bil imenovan dr. Pavel švab, doslej pri banski upravi v Ljubljani. V poštni službi so bili upokojeni Anastazija Bajuk in Alojzija Rozman na pošti Liubliana I. ter Hubert Jurkovič na pošti Maribor II. Vrentenrka napoved Zrmunska: Pretežno vedro, zlarid ra za-odu. Verjetne so tu pa t m krajev e ne- no je ugotovljeno, da je včeraj nemško vo- » vdate. Toplota brez znatne izoremembV APZ se jc vrnil iz Skoplja Turneja je bila zaključena z najlepSin uspetown Naši kraji in ljudje Dr. Vladimir Travner je umrl Maribor, 15. aprila Včeraj dopoldne jc preminil v mariborski splošni bolnišnici sodnik okrožnega sodišča dr Vladimir Travner, v Mariboru zelo popularna osebnost. Pred letom dni je začeia na njegovem telesu glodati neozdrav-lji\a bolezen. Moral je na jetični oddelek bolnišnice, kjer je včeraj izdihnil. Vladimir Travner se je rodil leta 1886 v Logatcu. Po srednješolskih in akademskih študijih se je odločil za sodno službo. Po prevratu je služboval pri ptujskem sodišču, leta 1927 pa jc prišel v Maribor. Bil je dolgo vrsto let preiskovalni sodnik pri okrožnem sodišču, v zadnjem času pa član sena- ta. Bil je odličen pravnik, ki je trme! združevati življenjske pojave in razloge srca ter pameti z obstoječimi zakoni in določbami pravnega reda. Pri tem se je globoko razodevalo njegovo toplo, iskreno čiovečan-stvo. Ni pa dr. Travnerja izčrpala služba. Ves svoj prosti čas je posvetil intenzivnemu ter marljivemu znanstveno zgodovinskemu študiju ter kulturnemu delu. Vneto je sodeloval pri tukajšnjem »Časopisu za zgodovino in narodopisje«. Omeniti je zlasti daljšo informativno razpravo o numizmatiki. ki je izšla leta 1928. in ki jo je spisal skupno z inž. Baumgartnerjem Sodeloval pa je tudi pri raznih dnevnikih. Tudi za »Jutro« in »Slovenski narod« je prispeval mnoge poučne in zanimive članke. Nadalje je sodeloval pri raznih humorističnih ilistih, predvsem pri »Koprivah«, »Totem listu«, itd. Svoje članke pa je priobčeval tudi v kole-darju mariborske Nabavljalnc zadruge državnih uslužbencev, v »Pohorski politiki« in drugih listih, tudi pri »Kroniki slovenskih mest«. Najmarljiveje pa je sodeloval zmerom podjetni dr. Vladimir Travner pri »Življenju in svetu«, kjer je izšlo nešteto zanimivih in poučnih zgodovinskih razprav, od katerih so številne izšle tudi v ponatisu, tako »Kuga na Slovenskem« ir, »Čarovniški procesi na Slovenskem«. S posebno žilavo-stjo se je lotil proučevanja dobe, ko je po naših krajih razsajala kuga, ko so se naseljevali Židje in ko so hrumeli na naše ozemlje Turki. Zbiral je tudi vse gradivo, ki se nanaša na čarovnice. Seveda se je dr. Travner zanimal tudi za znamenite pravnike, ki so bili slovenske krvi. Zbiral jc zadnja leta zanimivo gradivo, od katerega je uporabil primeren del s priobčitvijo v jubilejni spomenici naših pravnikov. Živahno se je udejstvoval v mariborskem društvenem in kulturnem življenju. Bil je odbornik Muzejskega društva in Zgodovinskega društva. Ljudske univerze, Francoskega krožka in drugih kulturnih ustanov. Nastopal je tudi kot priljubljen predavatelj, ki je bil zmerom na razpolago mariborski Zvezi kulturnih društev. V7 mariborskem družabnem življenju je bil zaradi svojega neizčrpnega humorja in vedre šegavosti zelo priljubljen in zmerom dobrodošel Bil je tudi v zelo prijateljskih odnošajih z mariborskimi novinarji, ki jim j je šel zmerom na roko. Izdatna večina teh naših umetnikov je zastopana na jubilejni razstavi vsaj z enim delom. Razstavni odbor je bil prisiljen glede na pretesne prostore paviljona omejiti prosto:' za posameznega razstav-Ijalea do skrajnosti. Zato seve:a posameznik na tej razstavi ne more priti tako do veljave, kakor če bi bil zastopan z večjo kolekcijo svojih del. Posledica je konglo-meratičen značaj razstave, ki pa menda prav zaradi svoje pestrosti vzbuja pri občinstvu izredno zanimanje. Pri presojanju umetnin lahko zabredemo v velike napake, če presojamo vse po istem kopitu. Ni prav. če merimo kvaliteto slike ali kipa zgolj po tehnični dognanosti ali izključno po primerjavi z naravo. Načini likovnega izražania se namreč ne razlikujejo samo po šolah in modah, temveč tudi še prav posebno po vistah nadarjenosti umetnikov. Opozoriti bi hotel posebno na bistvene razlike v talentih, ki bi jih opredelil po sposobnostih za neposredno posnemanje narave, po iznajdljivosti in sposobnosti ustvarjanja brez modelov, po nagonu za stiliziranjc in cekorativno iz-ražanie. za monumentalno delo. za miniaturno delo, za tehnično eksperimentiranje itd. Ti glavni tipi so lahko čeloma združen: v istem umetniku. V izvršeni umetnini pa lahko vidimo tudi avtorjev prirojeni temperament in zna- S svojim pozitivnim kulturnim in publi-kacijskim delom si je pridobil nevenljive zasluge. Pri vsem je b'1, dobričina in poštenjak, nenavadno skromen in preprost. Z vsakomur je bil dober m ljubezniv, vsaka misel je izdajala v njem plemenitega človeka. Jesenice. 15. aprila Zadnje dni ie bril iz obmejne doline močan zapadni veter, ki ie dvigal goste oblake prahu in zagrinial vanje vse jeseniško mesto. Po cestah drče v majhnih presledkih avtomobili drug za drugim in za njimi se vale brezkončne plasti orahu. ki trosi med občane bolezen in smrt. O neznosnih razmerah, ki vladajo na naiboli prometnih jeseniških cestah, smo že nekajkrat pisali. Toda vse kaže, da so iavni opomini in oro-šnje na občino in na zdravstvene oblasti le glas vpijočega v puščavi. Občani so ogorčeni zaradi slabih cest in neznosnega prahu, občinski očetje pa ne vidiio vsega onega, kar se godi na naših cestah. Vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer gredo dolge vrste otrok v šole. oa cele procesije delavcev in nameščencev iz tovarne in v tovarno. Med njimi pa avtomobili in mo-tocikli dvigajo prah, ki ga morajo pešci na debelo požirati. Kako nai imenuiemo ta greh, ki se vrši nad zdravjem našega delovnega ljudstva in posebno še mladine? Kaj nam pomaga ta protituberkulozna liga in protituberkulozni dispanzer in kaj bolnišnice, kaj zdravljenje s praški in kap'ji-cami. ko pa na drugi strani na debelo trosimo bolezen med mladi naraščaj in med delovni narod! Da se temu nevzdržnemu stan ju čimprej napravi konec, mora io v prvi vrsti dvigniti svoi glas oni činitelii. Krško 15. a ori la V Krško je prispela žalostna vest. da ie v Pristavi na Krškem polju ustrelil 24-letni posestnikov sin Alojz čučnik. kolar-ski pomočnik z lovsko dvocevko lastnega brata iz zasede. Lojze je čez dan popival v nekem vino-toču, kamor so starši poslali ponj starejšega brata Franca. Doma pri večerji sta se potem jela prepirati zaradi nekega tovariša. katerega da bo Alojz napadel, a mu je brat branil. Prepir je postajal vse ostrejši, nazadnje pa je ves razburjen skočil po koncu Alojz, vrgel žlico na mizo. vzel lovsko puško in odšel na dvorišče. France je zagrabil stol in skočil za niim. a sta ga žena in mati prestregli. Medtem , ko sta oče in mati mirila Franceta, je skočila žena na dvorišče in i eia prositi svaka Alojza, nai pusti danes Franca pri miru in naj se nikar ne prepirata. Aloiz ii ie oa odgovoril, da nocoj nikogar ne pozna. Nato se je žena vrnila v hišo in prosila moža. naj ne odhaja z doma. France ie res ostal nekaj časa v sobi. Toda ko ie slišal na dvorišču bratove izivalne strele v zrak. je pograbil sekiro in pohitel iz hiše iskat brata. Zavil ie v vinotoč. kjer mu ie posestnik Znideršič vzel sekiro in ga pomi- Krani. 15. aprila V nedeljo zjutraj sta se na kokriškem mostu zaletela z motorjem v cementni nastavek Anton Šmajdek, tovarniški delavec iz Jugobrune in Jože Fende, kleparski pomočnik iz Predoselj. Oba sta dobila hude poškodbe in so ju morali odpeljati v bolnišnico. Ponesrečenca sta bila v noči od sobote na nedeljo na planinskem plesu v Narodnem domu opazila motorno kolo. ga brez vednosti lastnika vzela :n se odpeljala z največjo brzino oo .Jezerski cesti v smeri proti Primskovem. Toda niuna vožnja ni dolgo trajala, na ovinku pred kokriškim mostom sta se z vso silo zaletela v mostni robnik. Smajdek ie obležal na mestu nezavesten. njegov tovariš pa je ves zmešan od hudih bolečin po eni nogi odšepal proti Primskovem namesto nazaj proti mestu. Nesreča se ie dogodila okrog 3. ure zjutraj in je prvega ponesrečenca našel ob pol 4. čaj. Morda bo še kdaj nastala posebna grafološka znanost, ki bo znala s slikar-jevih potez razbrati umetnikov značaj. Kako različne narave morata biti dva umetnika, od katerih se prvi z vso dušo predaja izdelovanju najmanjših podrobnosti, medtem ko drugi prezira vse male oblike in s široko potezo naznačuje samo glavne bistvene ploskve. Ena največjih in najškodljivejših zmot pri presojanju slovenskih umetnikov pa je bila v pretečenem štiridesetletnem razdobju prav ta, da so presojevalci svojo sodbo opredeljevali po stopnji »izdelanostis slik. Postalo je že kar udomačeno mišljenje, da je slika že zaradi tega kvalitetno močnejša, kar je treba gledati iz daljave. Po tej logiki bi bile najboljše slike gledališke kulise. .. Res pa je z druge strani, da se diletan-tizem rad poslužuje izdelovanja podrobnosti. Seveda se prav s tem najhitreje izda, kajti v taki tehniki je vsaka nerednost takoj vidna in otipljiva. Moral sem to povedati, ker si želim, da bi šli vsi oni, ki imajo oči da gledajo, v svetišče umetnosti brez predsodkov. Želim, da bi se skušal vsakdo zamisliti v namene. ki jih je imel umetnik s svojo umetnino ter bi skušai dognati, v koliko se je tem namenom približal. ★ želim, da bi se vsakdo, brez skrbi, da bi mu kdo smel očitati nerazumevanje za Pogreb zaslužnega kulturnega delavca bo v torek 16. aprila ob 16. iz pobreške mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Ime dr. Travnerja bo trajno živelo med nami. Čast in slava njegovemu delu in njegovemu spominu' Žalujočem naše globoko so-žaljc! ki j:m ie poverjena skrb za ljudsko zdravje: javna oblastva. zdravniki. Bratovska skladnica. in zlasti tudi KID, ki olačuie dovoli visoke davke za vzdrževanje cest in ji gotovo ni vseeno, če so delavci bolni ali zdravi. Slednjič bi se morali pobrigati za to tudi avtomobilisti, ki pri tem do svoie trpe in proti katerim ie oo nepotrebnem naperjena mržnia prizadetih liudi. Navedeni činitelji bi morali na pristojnih mestih storiti vse. da se asfaltirajo glavne ceste, ki vodijo skozi Jesenice v najlepše kraje naše domovine. To nam velevajo tudi naša čast. naš narodni ponos in končno tudi naš ugled nasproti sosednjim državam, ki imajo leoo ureiene ceste. Jeseniška mestna občina nai čimorei nabavi škropilni avto in nai druge mani oo-trebne naprave odloži za poznejši čas. Jeseniški proračun določa za leto 1940/41 din 3.657.806 dohodkov in prav tolfko izdatkov. Če bi občina vnesla še postavko 180.000 din za nabavo škropilnega avta. bi se proračun zvišal le za bore 4 odstotke. Občino, ima stalne in v redu dospevaioče dohodke. Zato bi bila postavka 180.000 din malenkost. Nabava avtomobilske škropilnice oa bi bila za občane zelo važna in gotovo bo'i potrebna kakor — razen mes1ne?a zaveti-ča — vse druge naprave, ki jih letos navaja občinski proračun. ril. da ie prisedel k mizi in ostal v družb: do 22. ure Cim so stopili iz vinotoča. 5 e Alojz, ki je čakal pred gostilno zopet izzivalno ustrelil v zrak in se v senci umikal ored njimi. Franc ie šel v družbi Znideršičeve družine vse do njihove hiše. kier ga je Znideršič povabil, nai noč prespi pri niih. da se mu ne bi kaj pripetilo. Med tem ko ie Znideršič spravil družino v hišo. ie ostal France sam na cesti. V tem ata že odjeknila dva strela in France se ie zgrudil ves krvav na tla. Brat Alojz ie bil skrit na sosednem vrtu. komaj 10 m daleč in strela sta zadela Franca z 12 zrni; ima smrtno nevarne rane na vratu in orsih in ie njegovo življenje na niti. Franceta so doma za silo prevezali. nato pa brž odpeljali » bolnišnico v Brežicah. Alojz se je naslednji dan sam iavil orožnikom pri Sv. Križu. Zločin ie v celoti priznal, pravi pa. da ie to storil, ker ga je brat hotel s sekiro. Orožniki so ga izročili v preiskovalni zapor. Krvavi dogodek je izzval v vsei okolici upravičeno zgražanje nad grozovitim izkazovanjem bratovske ljubezni. Treba bo vedno strož-lih sodb za fantovske in še celo bratovske spopade. Praktikant Božičeve tovarne g. GorjuD. ko se je peljal tovarno. O nesreči ie obvestil policijo, ko pa se je vrnil v tovarno, ie na cesti med Prahovo in Božičevo tovarno naletel na drugega ponesrečenca, ki ie bil ves oblit s krvjo. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali k zdravniku, ki ie odredil nadaljnji prevoz v bolnišnico. Tu so ugotovili. da ie Smajdek prav hudo poškodovan na glavi, poleg tega pa ima zlomljeno levo nogo. Fende oa ima oopolnoma zdrobljeno levo nogo in več prask do obrazu Fende je takoi izpovdal. kako sta sisšmaidkom motor prilastila in zdirjala z največjo brzino. Po karambolu le bil Fende tako zmešan. da je na slepo odskakljal do eni noffi preko travnika, pred omenjenima tovarnama pa se je zgrudil in obležal. Motorno kolo je last Antona Ažmana iz Malega Nakla, tipa »Ardie« in ima 7 ks. Motor se je Dri trčenju močno Doskodoval in tn>i lastnik 2000 din škode. umetnost, enako veselil Jamove in Vese-love lirike, «Jakopičevega ln Sternenovega barvnega razkošja, Tratnlkove zasanjano-sti in tehnične finese, kakor Vavpotlčeve elegance in Jakčeve sposobnosti približati se originalu do skrajne možnosti, želim, da bi gledalci z enako ljubeznijo gledali monumentalno dekorativnost Toneta Kralja. kakor iznajdljivost MHieMča (o njegovi »Ptujski gori« bi kazalo napisati posebno razpravo) in Gasparija z enakim zanimanjem Mušičevo in Jakobovo barvno umer-jenost kakor Smrekarjevo pripovedno sposobnost. Gorjupova sposobnost podajati realno sliko narave s sredstvi sodobne tehnike je istega uvaževanja vredna kakor Pod-rekarjeva in Stlplovftkova dekorativnost. želim, da bi se gledalci vživeli v nežne barvne odtenke na slikah bratov Vidmarjev, kakor v grotesknega Golobovega » Pepe tovega Ter ca« ali v GloboCnlkove delavce pri asfaltiranju. Naj bi se Se naši ljubitelji umetnosti naslajali pri gledanju pošteno slikane Remčine »V zibelki« in S®-jovdevega tudi zelo slikarsko občutenega »Šempetra«, ali N. Ome»«ovega pogleda skozi okno na zasneženo Ljubljano. Pa tu je Se cela vrsta drugih, ki so poslali iz svojih zbirk na razstavo prave posladke. Pri Bajka ftublcn občudujemo, kakor vedno, njegovo veščino ▼ risanju konjev, njegov bratranec Mirko Sobic pa nam je pokazal dobro komponirane osnutke za fasadne freske, ki so ie v nadnaravni velikosti izvršene. Maksim Redej je poslal zopet eno svojih mehkih družinskih zatiSij, Stane Kregaj- pa veliko, v barvni sestavi simpatično kompozicijo »Sonata«, ki — hvala Bogu! — ni kar nič več nadrealistična, marveč Je po naravni evoluciji zaSla t zdravi realizem. Slaperolkovi olji kažeta veliko kulturo, Zupan je razstavil eno svojih najboljših del »žanjiee«. Zanimivi sta krajini Slikaric M»** Pregljeve in Ljubljana, 15. aprila. Po uspelih koticertih v Sarajevu, Beogradu in Nišu je prispel APZ v petek okoli 17. u*e v carsko Skop1 je. Ni kolodvoru je bil gt>st>m prirejen svečan sprejem. V imenu skopi ja nskih pevcev akademikov je ljubljanske pevce pozdravil g. Dicič in jim žele! dobrodošlico. O''g evo ril mu je dr. Skaberr.e- ki je poudaril, -'a je gostovanje v Dušanovi prestolnici izvrše-no v duhu najvišjega načela APZ-ja služiti s svojim delom narodu. Ob koncu je prepustil besedo zboru, ki je v pozdrav odpel pesem -Od Urala do Triglava«. S kolodvora so se pevci v spremstvu prisrčnih domačinov podali v mesto. Po kratkem ogledu mesta in majtni znkuski se je začel zbor pripravljati na svoj nastop, za katerega je bilo po vsem mestu veliko aanimanje. in je bila dvorana že nekaj dni razprodana Ko se je dvignil zastor gledaTšča. ki je eno najlepših v ir^ši državi, je pomo zbrano odlično občinstvo navdušeno pozdravljalo ljubljanske pevce, ki so v svoji ži-vobarvni noši prav posebno dvignili razpoloženje tega večera. Dolgo je moral čakati dirigent in zbor, da se je dvorana od ovacij pomirila. Pred izvajanjem sporeda je. kakor je krajevni običaj, prisrčno pozdravil m predstavil APZ g. prof. šando-rov. V lepo zasnovanem govoru je, pravilno pojmujoč pomen turneje APZ po Jugoslaviji, poudaril upravičenost izvajanja zgolj slovenskih skladateljev. Pri tem je podčrtal veliki pedagoški pomen takih turnej, ker se pevska društva krajev, v katerih se gostje ustavljajo, morejo naučiti pravilnega, podajanja tujih pesmi, s katerimi jih gostje seznanjajo. Pri koncertu so bili navzočni vsi oblastveni in kulturni predstavniki Skoplja, predvsem podban Cvetkovič- ki je zastopal odsotnega bana. predsednik občine g. Miha jlovič. komandant armije general Bra-šič ir« vrsta drugih. Po pozdravu je zbor odlično izvedel prvi del svojega turnej-skega sporeda, od katerega je zlasti med navzočnimi Grki povzročila zan'manje Mlchlova > Sokratov« smrt«. Po prvem delu so priSli na oder predstavniki različnih društev. V imenu Akademskega pevskega društva. Pevskega društva Vnr-dar« in Jevrejskega pevskega društva je tajnik pevske župe »Mokranjac« prof. Metlika, 15. aprila. Na velikonočno soboto leta 1932. je prebivalce Metlike in okoličane ponoči zbudil plat zvona iz Drašičev. Gorel je vinski hram posestnika Tornea Fianca iz Pri-mostka, ki ga je imel v Repici pri Metliki. I^esenp stavba, ki je bila krita s lamo, je debela zgori Ja. preden je bi' pijh .-»egoče upešno poeči v borbo z ognjem. Stavba je bila zavarovana pri Jadranski zavarovalnici v Ljubljani, ki je delno izplačata za- li.lO že takrat se je o nastanku požara šu-šljalo marsikaj, kar e dalo povod oror^i-kom, da so se zanimali za vzrok požara, vendar niso mogli ugotoviti nič jasnega. Po dolgih osmil letih na kaže da se bc zagonetka požara razvozlala. Do razkritja je pripomoglo medsebojno sovraštvo dveh sosedov zavoljo popasenega detelji-šča. Zdaj je ugotovljeno, da je nekaj dni pred omenjenim požarom neki K. M. srečal Kučiniča Antona in mu dal steklenico Bde Plačančeve. Vsaka na svoj način sta prešli iz religioznih kompozicij v krajinsko slikanje. V akvarelu srečamo zopet Bruna Vavpotiča, ki je poslal dva kabinetna komada iz svoje pariške zbirke in Janeza Metana s posrečenimi novomeškimi motivi. Velike pozornosti so nadalje vredna efektna olja, (posebno cvetje) Anice Sodnlk-župančeve, med tem ko je Mara Kralj razstavila samo skromno tihožitje z dobro slikano koruzo. Da so naši najmlajši Kavčič, Stupita, šušmelj, Ursič in Zamik nekoliko bolj pogumni, kdo bi se temu čudil? Vidi se pa na vseh njihovih slikah, da so prišli iz dobre šole in da obvladajo svojo stroko. če postavim Dideka in D. kiemesičiča na konee tega naštevanja, je to le naključje. Didek je pokazal s svojimi tačicami«, kako je mogoče tako nalogo re-Siti s preprosto in sigurno potezo. Kle-menčičevi krajini pa zopet kažeta rutino tega mladega celjskega mojstra. ★ Morda še bolj razveseljiv je napredek našega kiparstva v teh štirih desetletjih. Ustanoviteljem naše obrtne šole »za lesno in kameno kiparstvo« se gotovo ni sanjalo, da bo njihova ustanova rodila tako lep plod. Skoraj vsi naši kiparji so namreč prišli iz te šole na akademijo in so se vrnili kot mojstri, ki smo jih lahko veseli. Najstarejši med njimi je vedno delavni Iv. Zaje, ki se odlikuje po nevsahljivi iznajdljivosti. DoHnar ne more zatajiti svojega nagnjenja k monumentai noeti, čeprav je poslal le mali bronasti kipec (skica za »Osvobojenjec ). Kakor vedno očaruje Bori« Kalin, ki mu je lepota nad vse; njemu se približuje njegov brat Zdenko. Presenečajo mojstrske plakete in miniaturno izvedeni slonokoščeni reliefi St. Denroelja, osvaja nov talent in veliko znanje Karla šandorov podaril kopijo freske Kerubina iz Pečke patrijnrSije (XIV. stol.) in ob navdušenju celotnega občinstva izročil diplomo pevskega dreštva »V3rdar«, s katerim imenuje APZ za častnega člana. Ob enakem navdušenju obč nstva je g. Klič-kovič izročil diplomo častnega članstva v imenu pevskega društva Mrkranjac«. V zvezi z glasbeno šolo je izročil tudi zbi:-ko originalnih posnetkov narodn h neš Južne Srbije. AkEdemsko pevsko društvo Obilic« je pccVmlo komilitenskemu zboru zbirko srbskih narodnih melodij.- Znanstveno dru-tvo je izročilo zboru spomenico ob 201etn'ci osvoboditve Južne Srbije. Kulturna I ga pa je podarila knjigo o Dušanovem za-kom ku." katero so kasneje prejeli tudi ju-risti-č'ani zbt*a. Drugi del sporeda je potekel v še večjem navdušenju in prisrčnem razpoloženju. tako da je zbor n.oral na koncu vedno znova dodajati. V pozni uri se je pregio vzklikanje (bis. bis!), ko je zbor. spremljan od Slovencev in domač nov. odšel na skupno večerjo, kjer se je razvilo prisrčno pobratimstvo. Prav posebno moramo omeniti, la so pri organizacijr imeli levji delež: navdušeni in marljivi primorski rojak g. Kri-stančič s soprogo ki je zboru na koncertu v imenu vseh Slovencev Skoplja izročili lep kranjski šopek nageljnov in rožmarina; enako požrtvovalen je bil primo: ski rojak g. Žafran, dalje podrobni delavec v organizaciji domačin prof. šandorov. ki sc je z ljubeznijo prisrčnega in iskrenega gostitelja-domačina vidno zavzel za APZ Nikakor tudi ne bodo pevci pozabili simpatičnega in navdušenega sodelavca navedenih. trgovca g. Leona Aladjema tei številnih drugih, neznanih Skoplianov. ki so našim akademikom pripravili in omogočili nepozabno prijetno bivanje v odda-1 jenem Dušanovem carskem mestu. S tem koncertom je bila zaključena nad vse uspela pot Akademskega pevskega zbora po Jugoslaviji. Pevci so se vinili v nedeljo ob 10. oopoldne v Ljubljano z nepozabnimi vtisi in z zavestjo, da so svojo nalogo: seznaniti naše brate s slovensko pesmijo, opravili v dostojni obliki. Ravno v Skoplju, globoko na jugu naše prelepe Jugoslavije, so naši akademiki prišli v stik z doma črni, ki so medsebojno tekmovali v izražanju bratskega gostoljubja. z bencinom in vžigalno vrvico, da zažge Tomčev vinski hram za nagrado 300 din. Kučinič je bil pripravljen dejanje izvršiti in ga je tudi izvedel na velikonočno soboto zvečer na zelo spreten način. Omenjenega večera je bil pri kvartopircih v neki bližni delavnici, se okrog pol 22. ure ne-opaženo odstranil in pohitel do nekaj sto korakov oddaljenega hrama, vtaknil v slamnato streho steklenico z bencinom, potisnil vanjo zažigalno vrvico in jo v bližini zažgal. Po dejanju se je takoj vrnil med kvartače, ki jih pa je kmalu nato z mesta dvignil plat zvona. S požigaleem vred so odhiteli na pomoč, toda vsako reševanje je bilo nemogoče. Obljubljena nagrada je bila Kučiniču izplačana na Florijanovo nedeljo. Od sodišča pa prejme kazen za po-■>Ag, ko odsedi trimesečni strogi zapor, ki zdaj odsedava v zaporih novomeškega so-disča Vsekakor se je budnosti spretnih orožnikov zahvaliti, da se je zločin po tolikih letih pojasnil. Putricha. Smerdu izdeluje svoje mojstrske plastike v rahli stilizaciji, S»jevic pa je izboren portietist in njegov Lajovic ve« živi. Alojzij Kogovšek razstavlja dva izvrstna portreta iz črnega marmorja. F«". Gorše nas mika s svojim torsom, polnim umetniškega oblikovalnega občutja. Une Kos, eden izmed naših vodilnih kiparjev, se je takrat postavil z uspelimi plastikami v lesu in bronu. Dana Pajničeva končno, ki je začela s keranrko, je zašla z uspehom v velike dimenzije. Njena skupina »Adam in Eva« krasi vhod v razstavne prostore. Radi pomanjkanja prostora ne naštevam imen umrlih zastopnikov lz prve razstave, ki vzbujajo s svolimi, za nje značlnimi deli posebno zanimanje obiskovalcev. Njih dela so označena v ì azst avi z malimi venčki. Sama znana imena so to; vsa so že prešla v zgo:ovino naše likovne umetnosti. Vel'k uspeh, ki ga je z jubilejno razstavo nedvomno doseglo Društvo slovenskih likovnih umetnikov, mu bo lahko v zadoščenje in bodrilo za nadaljnje delo. Naj bi tudi naše cbčinstvo pokazalo z obiskom (vsaj v obsegu obiska pred 40 leti!) in z nakupi, da vé ceniti delo slovenskega umetnika, ki mora naposled ne samo ustvarjati, ampak tudi živeti... —U Zapiski »REVIZOR« V LJUBLJANSKI DRAMI Drevi bo v ljubljanski d?ami premiera Gogol jeve nesmrtne mojstrovine »Revizor«. Bolezen je onemogočila igralcu Danešu, da bi bil proslavil svoj jubilej s Hlestjakovim v »Revizorju«, zato je to osrednjo vlogo v duhoviti Gogoljevi komediji prevzel g. Jan. Tudi ostale vloge so dobro zasedene; tako bo vlogo glavarja igral g. Cesar in njegovo ženo je prevzela ga. Nablocka. Posebnost Brata je ustrelil iz zasede Prebivalstvo je ogorčeno nad divjaštvom pretepačev Usodna vožnja na ukradenem motorju Prvi ima poškodovano glavo, drugi pa zdrobljeno nogo Drzni vlomilci v Kranju in Šenčurju Vlomilci so odnesli vso zalogo kožuhovine v vrednosti 60.00(1 din — Pri vlomu v občinsko blagajno v Šenčurju so se morali zadovoljiti s hranilnimi knjižicami Kranj, 15. aprila V noči od če tka na petek in v noči od petka na soboto sta Dila izvršena v Šenčurju in v Kranju dva drzna vloma. Izvršili so ju najbrže eni in isti vlomilci. V obeh primerih so se vlomilci poslužili žage, s katero so prepilili železne rešetke. Prvi vlom je bil izvršen v občinsko pisarno v Šenčur ju. Vlomilci so odnesli 4000 din gotovine in nekaj hranilnih knjižic s skupno vlogo 70.000 din. Takoj orugo noč je sledil izvršen drzen vlom v trgovino »Hermelin«, katere lastnica je ga. Gverina Berčičeva. Trgovski lokal s kožuhovino je tik ob lesenem kokriškem mostu. Vlomilci so ob mostu prerezali žično ograjo in se splazili po parobku nad Kokro k straniščnemu oknu. Tu so prepilili okroglo železno rešetko, ubili šipo na oknu in se preko stranišča vtihotapili v lokal. Vlomilci so lokal skoraj popolnoma spraznili. Odnesli so vso najdragoce- nejšo kožuhovino, pustili so le nekaj manjvrednih kož. Vsega skupaj je lastnica ocenila škodo na 60.000 din, ali na nekaj več, saj se je cena kožuhovini zadnji čas močno dvignila. K sreči pa lastnica ne bo utrpela tolikšne vsote, ker ji je bila polovica ukradenega blaga že vrnjena. V nedeljo popoldan so namreč neki otroci stikali v pečinah Kokre pod Hujami za starim želez jem. Pa so našli dve vreči kož, kateri so pač vlomilci skrili z namenom, da jih ob priliki odneso. Za drugo polovico pa ni nikakega sledu in te kože bodo pač skušali vlomilci kjerkoli vnovčiti. Zato opozar jamo vse, na.i bodo previdni pri nakupovanju kož in naj vsak sumljiv primer javijo oblastvom. Po vsem tem tr pi lastnica še vedno okrog 25 do «30.000 din škode. Pri obeh vlomih so se vlomilci poslužili istega načina v delu. Zdaj se vodi skrbna preiskava pa je upati, da bodo vlomilci kmalu v rokah pravice. Po osmih letih pojasnjen požig kulturni pregled Ob jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu ii. Jesenice v oblakih prahu Skrajno potrebna nabava škropilnega avta Domače vest i s V znamenju Rdečega križa V nedeljo je imela mladina prisrčne oro-Biave v znamenju Rdečega križa. Na deželi prav tako kakor v Ljubljani. Tudi v radiu je bila posrečena oddaja tržiške šole. In v »Jutru« smo opozorili na pomen dneva pomladka Rdečega kr.ža. Povedali smo kaj vse hoče podmladek s svojimi skr^mmmi sredstvi napraviti v petletnici, ki se bo končala s polnoletnostjo vrhovnega pokrovitelja, mladega kralja. 2e okrog 150 koristnih naprav so pomagale urediti mlade roke. Svoje šolske kuhinje ima.io podmlad-karji, svoje letovičarske kolonije, vodovode bi radi pomagali urejevati pa zdrave vodnjake in studence. In če bi se zgodilo, da nas zadene nesreča vojne vihre, bi oni, sami potrebni naše največje skrbi, bili takoj voljni pomagati trpečim in krvave č'"m. Veseli moramo biti m:adine. ki se trudi pod okriljem tako velike in tako blage svetovne organizacije, ki si je postavila na svoj beli prapor znamenje Rdečega kr ža, znamenje največje človekol ubrosii in požrtvovalnosti kadar je sila krvava, najhujša. Ne velikih in bogatih sredstev, samih skromnih prispevkov so vajeni pod-mladkarji Rdečega križa. Saj vedo, da najplemenitejši namen blagoslavlja njihova majhna sredstva. Včeraj so jeli trkali na naša vrata. Plaho prihajajo, pa dva in dva. v rokah imajo nekakšne sezname, da nanje beležijo dinarčke. Ij šole grede, ko jih želodec kliče h kosilcu. se pomudjo vsak v svojem odmerjenem revirju. In hvala bogu spoznavajo, da je med nami še dosti dobrih src. Uvajajo pa se tudi v trdo šolo življenja, ker morajo čuti kakšno osor-no besedo in se jim pred nosom zal- put-nejo vrata, preden so sploh utegnili izieči svojo prošnjo. Ljudje, če že nimate dinarja ime't» za našo mladino dobro besedo! Naj se ne ponovi prizor, kakršen se je primeril v nekem našem večjem kraju, kjer se prav zadnje čase prebivalstvu splošno do'^r: godi. Učenke meščanske šole s^ šl° nab rat prostovoljne prispevke za Rdeči križ p- cesti in po hišah. Niso slabo odr zale. Na žalost pa .ie moglo priti do neprijetne iz.rme. Neka učenka je stopila v hišo kjer j^ pričakovala lepega prispevka od go pod rja, ki dobro živi od vse javnosti. Vrnila se je iz hiše objokanih oči. brez dinarja. Ko je jokala na cesti, .io ogovorita dve s'arejsi ženici, rudarski upokojenki: le zaka.i je v=a solzna? Deklica je razložila ženicama, da je treba nabirati prostovoljne prispevke za Rdeči križ. sai je prav lahko mogoče da bo treba v kratkem nuditi pemoč. In v ti-stile hiši, kjer je blagostanje doma. so jo kar pognali. Tedaj sta ženici razvezal' vsaka svoj robec in izluščili iz zavozla v=aka svoj dinarček: — Tu imaš pa nič ne bodi žalostna! !Wi-dve bova že preboleli, če ostaneva en dan brez kruha. njegovega ^Kui^vau.,.*. ivr.Zevcui, rijCi je bil do nedavna sedež grško-katoliške škofije, so že pripravljali proslavo jubileja Dr. Njaradi je umrl v 46. letu. Za seboj je pustil vidno sled v poživljenem celu grško-katoliške cerkve in njenih društev. Vsa kulturna stremljenja je živo podpiral. Dosegel je, da je bila zagrebška grško-katoliška cerkev sv. C rila in Metoda povišana v katedralo in je s tem bil sedaj sedež škofije orenešen v Zagreb. Znan je bil kot ljubitelj glasbe in je mnogo storil, da je znani Cirilmetodski cerkveni zbor v Zagrebu tako uspešno napredoval. Proglasil ga je za katedraln zbor. Na škofovskih konferencah je vedno nastopal trezno in preudarno. V uso. nih dneh CSR se je mudil v Podkarpatski Rusij med grško-ka-toliškim prebivalstvom, ki Je spadalo v njegovo duhovno skrb. Marsikateremu uglednemu verniku je pomagal v onih težkih dneh. * Smrt uglednega hrvatskega publicista. V Zagrebu je umrl v 57. letu starosti g. Arsen Venzelides. že dalje časa je bolehal Po rodu je bil s Hvara, študiral pa je v Splitu in Dubrovniku in je dovršil pravne študije v Zagrebu. Služboval je v Bosni in je bil leta 1928. upokojen kot sreski načelnik. Nato se je lahko še temeljiteje posvetil publicističnemu delu in je sodeloval pri številn h dnevnih listih in v literarnih revijah kot književni kritik. Napisal je tudi več študij o hrvatski umetnosti in je dosledno zastopal smer moderne književnosti. Už val je lep ugled in si je s svojim poštenim delom zagotovil trajen spomin v hrvatski kulturni povestnici. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla danes Marija Marnova. Blago mater bodo danes ob 14. spremili k Sv. Križu. — V visoki starosti j.e umrl eden izmed najstarejših Ljubljančanov g. Franc Ks. Zajec, ki je dosegel častitljivih 94 let. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 16. s Pri-voza 12. — V Postojni je nenadno umrl v 58. letu ugledni trgovec in posestnik g. Franjo Kutin. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 17. — V 67. letu starosti je umri v Ljubljani gosp. Josip Paulin, poštni poduradnik v pokoju. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob pol 17. izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Mirko Cesnik, računski nadsvetnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16.30. — Pokojnim blag spomin žalujočim naše iskreno sožalje! c Trag čna snnt uglecinega gos>i>inčar-ja. Na Peščoniku nad Višnjo goro je gostilna znanega priljubljenega gostilničarja g. Jožeta Novljana, ki je bil kot zelo bistroumen in delaven mož tajnik Združenja gostilničarjev za v:šnjegorski so^m okraj. Star je bil 40 let. Naneslo pa je. da se zaradi nek'h pripetljajev strahovito razburil in si prirezal žile na roki in na obeh straneh vratu. Vsa obupana je pri- Veličanstveni ep o večni Kini, ki v dramskem in umetniškem pogledu nadkriljuje vse dosedanje filme! „m„ __*__-r, , „ W«fe, m P° slavnem romanu Pearl S. Buckove »DOBRA ZEMLJA«. KINO EwT gU^ WHi Jj I IT i| B ^ Nabavite vstopnice v predproda ji. SLOGA T 'UM Radi velike dolžine filma predstave ob 16., 19 in 21.15 uri. tel. 27-30 V glavni vlogi: Paul Muni in Luise Rainer. Wvrst kolonjske vode — odlično parfumiranih — toči po nizkih cenah I __PARFUMERIJA »VENUS« — Tyrseva 9. _j * Mnogo razburjenja med kadilci je sprožilo včerajšnje nenadno podraženje tobačnih «zdelkov. Bilo je precej prepira po trafikah, ko so se kupovalci cigaret in tobaka za pipe znašali nad trafikanti iin trafikantkami. Polagoma pa se je jeza nekoliko ohladila in viharne debate o umestnosti in neumestnosti podražitve so se strinjale v tem, da so kadilci z novo podražitvijo ogi oženi takorekoč v svojem življenjskem prostoru. Nazadnje je večina bila za generalni štrajk in za takojšnji vpis v klub nekadilcev. Treba je že reči, da je povišanje cen prav občutno in sicer okrog 10 do 20 odstotkov. Tako sta se dvignila Vardar in Diina od 45 na 50 par, Morava od 35 na 40, popularna Zeta od 30 na 35. za njo je takoj skočil Ibar od 25 na 30, Drava pa se je povzpela od 20 na 25, kar se pravi, da je najcenejša cigareta podražena kar za četrtino. Cigare se niso podražile, pač pa se je podražil tobak za pipo. Zlasti so prizadeti kadilci tobaka druge vrste, ki se je podražil kar za 50 odstotkov, to se pravi, da je zavojček s 50 grami skočil Kar od 10 na 15 din. * Nagla smrt grško-katoliškega škofa dr. Dionizija Njaradija. v nedeljo opol.ne je prispela v Zagreb novica, da je grško-katol ški škof dr. Dionizij Njaradi umrl nagle smrti v Mrzlem polju v 2umberku, kjer je bil na kanonski vizitaciji. Bil je gost grško-katoliškega župnika Rabljeno-viča. Ko je v soboto opravil vizitacijo in povečerjal, se je odpravil v spalnico. Ni bilo opaziti nikakih znakov bolezni ali slabega razpoloženja. Zgodaj zjutraj, ko bi bil moral vstati, pa so ga našli mrtvega v postelji. Ponoči ga je zadela srčna kap. Prav letos so nameravali grško-katoliški cerkveni krogi svečano proslaviti 201etnico — Proti trdi stolici in zlati žili, «lru-ieni z navalom krvi, utripanjem srca in 'lavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davninp preizkušeno iomače sredstvo. Prava »Franz-Josefo-^a« voda milo učinkuje in sisrurno otvar ia a povrhu tega tudi v zastarelih stura jih ne odreče. Ori res S t>r 10474 te uprizoritve bo nastop Bojana Pečka, ki se je po dolgih letih delovanja v opereti vrnil na dramski oder. Nadalje bosta nastopila Mirko Kaukler, ki je bil sedem let član Goetheanuma v Švici, in Fran Mil-činski, znan s šentjakobskega odra. Režija »Revizorja« je v veščih in izkušenih rokah posebnega poznavalca ruske literature dr. Bratka Krefta, ki je vnesel v uprizoritev tudi nekaj zanimivih dramaturških domislekov. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani nas obvešča, da se dobivajo njene doslej izišle publikacije v vseh večjih knjigarnah in od Akademije same za sledeče cene: Kidrič, Zoisova korespondenca 1808— 1809 za din 30.—, Kos, Urbarji salcburške nadškofije za din 80.—, Veber, Vprašanje stvarnosti za din 125.—. Slušatelji univerze imajo pri vseh publikacijah pravico do 20% popusta, ako jih kupijo neposredno pri Akademiji in ceno obenem poravnajo. Razen tega je Predsedništvo uvedlo abonma na publikacije Akademije. Kdor se abo-nira vnaprej na vse publikacije, dobi knjige s 33.33%nim popustom, kdor pa se abo-nira samo na publikacije enega razreda (filozofsko-filološko-historičnega ali pravnega ali matematično-prirodoslovnega ali umetniškega razreda), prejme dotične publikacije s 25%nim popustom. Abonma se mora prijaviti neposredno pri Akademiji. Smrt češkega literarnega kritika. Nenavadno naglo umirajo možje, ki so dolgo stali v vodilnih vrstah češkega kulturnega življenja Tako je češka kultura izgubila minule dni enega najdelavnejših literarnih publicistov in kritikov Jindficha Vodili a. Leta 1867. rojeni Vodàk je pripadal generaciji devetdesetih let in se je takoj na hitela k njemu žena. Toda Novljan je le še nekajkrat o.lprl oči, potem pa izdihn'1. Njegova tragična smrt je zbudila med prebivalstvom daleč na"1"1^ splošno sočutje. Pokopali ga bodo ob 10. Blag mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zveza strelskih družin je zborovala v nedeljo v Beogradu. Skupščino je vodil predsednik zvezne uprave g. dr .Ivan Ri-bar, ki se je v pozdravnem nagovoru predvsem spominjal Nj. Vel. kralja Petra EL, nato pa je poudaril: Vsi naši napori v preteklem letu so bili v tem. da dobimo čimprej zakon o strelstvu. Načrt, ki je b:l dokončno redigiran, je že predložen vojnemu ministrstvu in bo verjetno kmalu uzakonjen. Čim dobimo ta zakon, bo naše delo za razvoj strelskega sporta v Jugoslaviji mnogo uspešnejše kakor doslej. Gmotna in moralna pomoč bo zagotovljena. Organizirano, disciplinirano, moralno in gmotno varno strelstvo je eno izmed najmočnejših opor oborožene nevtralnosti v obrambi naše domovine. * Najstarejša ženska organizacija v Jugoslaviji je Beograjsko žensko društvo, k je v nedeljo praznovalo 651etnico svojega marljivega dela Društvo ima svoj dom v Brankovi ulici. Razdeljeno je na 12 sekcij. začetku svoje literarne poti pridružil Masa-.ykovi realistični smeri. Oujavxjal je članke in kritike v listu »Cas«, pozneje pa je postal m ostal prav do zadnjih dni literarni kritik znanega praškega dnevnika »českč Slovo«. Prof. Vodäk je bil morda najbolj plodoviti češki knjiže.ni kritik, zavzemal je splošno priznani visoki položaj v hierar-aiji kulturnih delavcev, vendar ni za njim ostala nobena knjiga. Vsi njegovi sestavki, plod petdesetletnega literarnega dela, so razmetani po revijah in listih. Pokojnik je bil posebno znan kot gledališki kritik, čigar sodbe in misli je vsa publika, prav kakor gledališki krogi, sprejemala z velikim respektom. Bil je mojster v razčlenjevanju literarnih in zlasti- še dramatskih stvaritev. Kot solidno izšolani jezikoslovec je v svojih kritikah posvečal posebno skrb jeziku in stilu literarnih del. odnosno pravilni iz-qfovarjavi na odru. Kot kritika masarykov-ske realistične smeri je prof. Vodäka vedno najbolj zanimala idejna in moralna vsebina slovstvenih umotvorov. V svojem obsežnem in danes kar nepreglednem delu je združeval znanje profesorja z lahkoto in spret-i.ostjo žurnalista ter je predstavljal v češki iteraturi izrazit tip literarnega publicista, ki mo'no spominja na literarne kritike velikih francoskih dnevnikov, zlasti na pokojnega Paula Soudaya. Z Vodäkom je *eška literatura zopet izgubila enega svojih najmarljivejših delavcev, moža. ki ga prav kakor nepoz^b^ga Arneja Novàka ne ~o mogoče nadomestiti. Skonlfansld »Por^r^il list« je priobčil i "5. Številki med »Portrel naših glumaca« -•nimlv oris ž'vHenja in dela igralca ta-nošnjega g'edališča, slo enakega rojaka I Taksa Furijana, ki je deloval nekaj nekatere izmed njih delujejo že nad 50 let. Dijaška kuhinja skrbi za prehrano številnih cijakov in dijak nj. ženska obrtna šola skrbi poleg svojih nalog za Rdeči križ i in za zaščito dece. Društvo prodaja vsako leto najlepše in najzanimivejše umetnine ročnih cel. Društvo ima tudi v Pirotu svojo šolo za izdelovanje preprog. Odprlo je tudi delavnico v kaznilnici v Požarevcu kjer so zapos ene obsojenke. Iz posebnega fonda, imenovanega po Viteškem kralju, podpira društvo siromašne dijakinje. Internat diuštva je na lepi stopnji. V celoti izpolnjuje diuštvo prav častno vse svoje naloge n razvija delo daleč izven prestolnice, saj ima po državi 52 pododborov. Jubilejne skupščine se je udeležilo 150 cele-gatk in prisotna je bila tudi kraljičina odposlanka, dvorna dama gdč. Mirka Gruji-čeva. predsedstvo vlade pa je zastopal mi-n sterialni načelnik Sava Mikič. Gp-zzzrlU ! TVRDKA ANTON RES, gradbeno In asfaltno podjetje v Zagrebu, obvešča vse svoje cenj. poslovne prijatelje v dravski banovini, da g. Franjo Tribl iz Ljubljane ni pooblaščen zaključevati zanjo nikakih asfaltnih del, niti kupovati ali izposojati si na njeno ime kako blago. Istotako ne prizna nobenega njemu plačanega zneska. Ljubljana, 13. aprila 1940. Tvrdka Antun Res, Zagreb * Ugodnosti rezervnih podoficirjev. V nedeljo je bi.a v Beograuu piena, na seja glavne uprave Združenja rezervnih podofi-cirjev. Prisostvovali so delegati iz 39 organizacij, mej njim. tudi zastopniki hrvatskih in slovenskJi podoficirjev. Čeprav še zelo mlado, je to združenje v kratkem času oiganiziialo 38 krajev n.h pododborov in i 82 poverjeništev. Osiednja upi ava se je zlasti prizadevala, da dob jo rezervni pod-oficirji različne ugodnosti in popuste tako pri šolninah otrok, pri zdiavijenju po kopališčih, pri vožnji po železn ci in da se v splošnem zaščitijo interesi stotisočev rezervnih podoficirjev. Ministrstvo za socialno pol tiko in narodno zdravje je že odobrilo ugonosti za zdi avl jen je po vseh banovinskih kopališčih. Dne 5. maja bo blagoslovljena prva zastava rezervnih oficirjev v Jugoslaviji in sicer v Požarevcu. Vojni min ster g. Milan Nedič je v nedeljo opoldne sprejel predstavnike giavne uprave s predseunikom Georgijem Doro-škim na čelu in je pozorno pos.ušal obrazložitev teženj, ki jih imajo podčastniki Jugoslavije. Zagotovil jim je vso svojo naklonjenost. * Razstava nemške knjige v Umetniškem paviljonu na Trgu kralja Tom slava v Zagrebu traja od 6. do 20. aprila in si jo lahko vsakdo ogleda dnevno cxi 9. do 18. iure. Vstopnina ie 4 din. za dijake in vlsokošolce 2 din. Dnevno ie na razstavi strokovno vodstvo, ob 11. v nemščini (lektor Alois König), ob 16. oa v srbohrvaščini (dr. Bauer). Obiskovalcev je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah. V paviljonu je razslavlienih 4000 zvezkov iz področja znanosti :n umetnosti. Med razstavljenimi deli so tudi nekatere prav redke knjige iz ra/.nih a hivov in knjižnic kakor tudi zbirke zgodov nskih listin. * Stekel pes jc razdajal v okolišu Metlike. Volčjak je bil last neke trgovke v Metliki in je nenadno pokazal znake besnosti. Po živinozdravnikovem navod lu so domači psa priklenili in zaprli in ga primerno hranili. Ko pa je prišei k njemu vajenec in odprl vrata, se je volčjak utrgal :n pobegnil. Zasledovali so psa s puško in avtomobilom, ali žal ga ni bilo več najti. Kaj je pes počel v času med begom in pied jutrom 11. t. m., še ni v celoti dognano. Ve se le toliko, da je v Blihovi na Hrvatskem ugrizel nekega fantiča :n dva psa, v 2aka-nju pa je ugrizel štiri pse čuvaje. Zatem se je pojavil pred vasjo Kohanjem, kjer je zalezoval konje. Ljudje so to opazili in nekomu se je posrečilo zasadit, voičjaku vi le v vrat in ga prit sniti k zemlji, nakar so ga drugi pobili. Ogrizle pse in mačke so takisto uničili, ogrizie ljudi (enega iz Metlike, dva s Hrvatskega) so pa odpeljali v Pasteui jev zavid v Zagieb. * Otroka ,je nagovoril k tatvini Ivan Slenkovič iz Negove. ki se ie že večkrat , pregrešil nad tujo imo^no Pruoiena ta- I tinska žilica mu ni dala miru. Da bi s? j sam izognil ponovni kazni, ie nagovori nekega 16 letnega maloletmka da ie poizkusil v bližin: Gornje Radgone dva sloma. pri katerih je odnesel zarestno uro jasa v mariboiskem gledališču. Ta gojenec gralske šole Milana Skrbinška se je iz .nizarskega vajenca razvil v sposobnega ^ralca in doseza sedaj lepe uspehe v skop-anskem gledališču. Nova številka »Obcorij«. Pra kar je iz-la 3. številka mariborske revije za lepo-lov'je, umetnost in puoliciitiko »Obzorja«, številka prinaša pripovedno prozo Cvetka gorskega »Proiii Josipa Korošaka« in e pesmi istega avtoija, dalje povest Ivana Potrča »Konec politike O Le Vanga«, t-azpravo dr. Vita Kraigerja »Delovno pravo«, članek dr. Radovans Brenčiča Andro Mitrovič in mariborska opera«, poročilo VI. Kralja o mariborski drami, nekaj zapiskov in dr. M. černiča oceno dr. intarja knjige »Mediko-kirurški učni za-od v Ljubljani, njegov nastanek, razmah n konec«, Branka Rudolfa poročilo o »Sta-!h žalostnih« v priredbi dr. Glonarja in še nekatera manjša poročila. Kulturna reakcija na Slovaškem. Tako menovano »čiščenje knjižnic«, ki je bilo v vseh dobah izrazito znamenje reakcionarnega posega v kulturno življenje, gre na Slovaškem tako daleč, da so se zoper njega oglasile v Turčianskem Sv. Martinu izhajajoče »Narodnie noviny«. čiščenje, ki ga izvršuje režim rektorja bratislavske univerze dr. Tuke, skuša predvsem odstraniti vse, kar ni v skladu s sedanjo slovaško notranjo in runanjo politiko. V tem pa gre J tako daleč, da odstranjuje iz »moralnih« ozirov celo Puškinova dela Cenzuri sedanjih oblastnikov so zapadla tud< dela ne aterih Izrazitih nrrdsta-ltell^v si "vaš1<-e"r-nacionainegq duha v literaturi, v kolikor obravnavajo borbo Slovakov z Madžari in Nemci j i I DANES PREMIERA IZVRSTNE DRUŽABNE KOMEDIJE Smejali se boste — ter odlično zabavali! Danes ob 16., 19. m 21. uri. Sodelujejo: James Stewart, Frances Drake KINO UNION — tel. 22-21 Življenje Je CLAUDETTE COLBEKT Csrlnne Lzchalre ÌITItJt^««" ™ nepozabna iz filmov »Ječa brez C^KSla 16 U^Ul (Dezerter) rešetk« in »Greh« ter Jean Pierre Kino Matica, tel. 21-24 — Ob 16., 19., 21. uri 1 in razna živila. Slenkovič ie bil orad sobo-šk:m ok.ožnim sodLčem ob o en na o e.n mesecev strogega zapora in izgubo častnih prav c za dobo dveh let. * Obesil se je. V Dogo aških gericih pri Doinj: Lendavi se je obesil 68 l_tni Jožef Kelenc. Bil je vdovec in e živel osamljen v borni koči. Trije sinovi mu živijo v Ameriki Kakor trdiio sose je ki so ga imeli vsi radi. ie daianie najbrže izvršil v duševn zmedenosti. * Piedavanje »Narodnega doma« v Za-jrebu, Berislavičeva ulica 11. V sredo 17 t. m ob 20 30 bo predaval univ. prof dr Boris Zarnik o pogojih zaploditve (s pro-jekc'.iami) Vstop prost. * Za zaščito otrok za primer voine so darovali: pivovarna »Union« iz Ljubljane 300 d n. Peter Albarčič iz Maribora 50. Prvo delavsko konzumno društvo v Ljubljani 100 din. Vsem darovalcem isk ena hvala. * popravljamo. V majhnem delu nedeljske naklade »Jutra« je bio v osm.tnici za pekejnim Jos:.pom Emilom Sinkom vstavljeno pod »višji sodni ofieijal v pokoju« še oznaka igostilničarka« in namesto brez posetmga obvestila je b:lo napisano: »Mestni pogrebni zavod v Ljubljani«-. Napaka je bila takoj odstranjena, s tem pa jo popravljamo še v onem delu, Kjer se je primerila « Zastore, pregrinjala za postelje tekače (preproge) svilene in klotaste o:'eje. posteljno n namizno perilo, gradi za žimni-ce, morsko travo, perje in puh dobite najceneje v Specialnem oddelku tvrdke Gori-čar. Sv. Petra cesta 30 Ljubljana. (—) * Odprte kabine v Rim*k*h Topl'cah Kakor smo obveščeni, je odprla kopališka uprava o Rimsk h Toplicah zaprte kabine a ravno tako tudi odprti bazen termalnega kopališča blizu železniške postaje (—) Ir L'ttbtfone U— Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu. Za to veliko razstavo, ki se je udeležuje 67 slovenskih likovnih umetnikov je med občinstvom ves čas od otvoritve sem živahno zajvmanje. Starejši obiskovalci, ki se sponrnjaio prvih podvigov slovenskih slikarjev in kiparjev, z zadoščenjem razmišljujejo o razvoju naše likovne umetnosti, ki se vrača po raznih stranpoteh zopet v zdravi realizem. Vsi so si pa edini v tem da je splošni napredek slovenskega slikarstva zadovoljiv ter da odpira najlepše perspektive za bodočnost. O kiparjih, ki so 9koraj polnoštevllno zastcpojii je pa splošna so iba še ugodnejša. Naj bi nihče ne zamudil te redke prilike, da se informira o stanju sodobne slovenske likovne umetnosti Razstava ostane odprta samo še ta teden V nedeljo zvečer bo nepreklicno zaprta. Za ljubitelje umetnosti ki si nameiavajo nabaviti kak orignal. je ta Drilika posebno ugodna, ker je izbira raznovrstna 'n obsežna, čeprav je posameznik zara do pičlega prostora skremno zastopan. u— Italijanski kulturni institut v Ljubljani sporoča da se za tekoče akademsko leto začne vpisovanje Vptsmna znaša 50 din in daje pravico do uporabe čitalnice (revije in dnevniki) m knjižnice ( zposo-jevanje). Razen običajnih predavanj, navedenih v progamu. imajo vpisani pravico tudi do brezplačne udeležbe vseh man festacii instituta. Prihodnji mesec bc predavanje člana Ita'ijanske akademije Antonia Bal-dinija in koncert s klavirjem in violončelom. Za one. ki so vp sani v jezikovne tečaje, ie določena vpisnina Instituta z 20 din. Direkcija instituta bo potrdila konec leta olajšave za potovanja ln študijske štipendije v Ita1 jo. u— Zaradi gozdnih požarov, ki so pri nas vsako pomlad in jesen v navadi smo šele nedavno objavili svarilo v katerem je bilo tudi navedeno kolikšno škodo povzroča ta vsak^'etna nadloera. Preden drevje oze'enì in ko je po gozdovih polno suhega resia, listja in suhljati, skoraj ne mine nedelja. da ne bi eorelo kje v okolici Ljubljane Tako rekoč kar tradicionalni so gozdni požari v šišenskem gozdu in na Grmadi. Preteklo nede'jo je spet gorelo na obeh krajih. Nad Ga'etovo graščino v Zgornji šrki je ogenj zajel skoraj cel hektar gczda. vendar se ie gas'lcem po eni uri posrečilo ogeni za'"ez:ti. Hujše na je b:-lo na Grmadi. Goreti ie začelo opoldne nad Kovačevo potjo nad Vikrčami in v Turncu kjer se mladi p'ezalci vežbajo za poznejše nastope v viš:ih planinah Na šmarni gori se je v nedeljo kar trlo izletnikov, bilo je kakor na veseličnem prostoru velesejma. In tako je severa imela svoj delež tudi Grmada. Baje sta dva lahkomiselneža zanetila požar, ki se je potem vse popoldne in še pozno v noč lizal med skalovjem "n uničeval zdai tu zdaj tam. Ogenj se je nezadržno pojavljal na raznih krajih in proti nebu se je vil gost dim. Čeprav morda škoda ne bo tako velika kakor v kakem drugem gozdu je vendarie sramota, ako ljudje. ki gredo uživat prirodo, zapa- ejo svoji lahkomise'nosti in povzroč jo. da kažejo na®e prijazne gore kolikor le mogoče gola reb-a. V interesu našega narodnega ugleda bo, ako oblastva poskusijo za vsako ceno dognati take brezvestneže in jim stoni-jo na kurja očesa, da jih bo res zabolelo. u— Slavistično društvo v L'ub'jani bo melo svoj 6. red^i letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 20 t. m. ob 17. uri v zbornici Mestne ženske realne ^imna^'ie v Liubliam (Bleiwe'sova c). u— Združenje bivglh mornarjev vabi na n-e^ivan^e. k bo 18. t. m. ob 20. uri v dvo-iil Delavske zbornice Tema: Podmoml--> !n nien ustrol Zaradi obsrž-»ostI in za-li—i- ost: zahteva predavanje po'drugo uro *asa Slike za to predavanje so brezplačno na ogled v restavraciji pri Sestici ene 16. in 17. t. m. u— Tombola Rdečega križa bo na praznik Vnebohoda 2. maja t. 1. Za tombolsko karto 5 din morete dobiti glavni dobitek stavbeno pai celo 644 m2. Kupujte tcmbo.ske karte! u— Namesto venca na krsto blagopo-kojnega g. Jos.pa Skale, podpolkovnika v pokoju v Zagrebu, je darovalo uradništvo zavarovalnic »S3va« n »Assicurazioni Generali« v Ljubljani znesek 200 din »Društvu slepih« v LjuUjani. u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v š ški priiedi v sredo 17. t. m. ob 20. v šoli v Sp. šiški predavanje o gojitvi zelenjadi. Pre.aval bo ravnatelj g. Lap. Vabljene posebno gospodinje. Sckol I. poziva vse svoje čl nstvo da se v čim večjem številu priglasi za pokrajinski zlet. ki bo v dneh 28 in 29 lun ja v Celju. Prijave sprejema dri štvena p sar-na med uradnimi do najdalie 15 t m., kjer je obenem s prijavo vol čati din 15 za zletni znak Tcčneiša navodila se dobe v pisarni. Zdravo. Uprava. Iz e— Odlikovanje zaslužnega nac'onalne-ga borca. Včeraj opoldne je bil celjskemu odvetniku g. dr. Josipu Karlovšku na mestnem poglavarstvu svečano izročen red Jugoslovenske krone IV. stopnje s katerim ga je bil odlikoval Nj. Vel. kralj Peter II. v priznanje njegovih zaslug na nacionalnem in kulturnem področju. G. dr. Kariov-šek, ki je prejel leta 1931. tudi red sv. Save IV stopnje, je mai kanten predstavnik stare nac onalne garde. Mnogo let pred vojno je bil v burnih časih stai osta Celjskega Sokola in takratne štajerske sokoiske župe ter predsednik Celjskega pevskega društva, ki ga je pred nekaj et, izvolilo za svoiega častnega člana Odlikova-nec je kljub svojim 73 letom še vedno čil in krepak ter z vso vestnostjo izvršuje svoj odvetnišk poklic. S svojim javnim delovanjem si je pridobil trajne zas uge za našo nacionalno in kulturno stvar Uglednemu in splošno priljubljenemu možu-idealistu iskreno čestitamo k odlikovanju' e— Gostovanje ljubljanske opere \ Celju. Ljubljanska opera bo gostovala v torek 23. t m v celjskem gledališču in uori-zorila Dvorakovt slovito opero ^Rusalka«. Predstava je izven abonmaja in se bo pričela že ob 19 Vstopnice se dobe v prodaji v Slomškovi knjigarni. e— Cudr>o postopanje C 1 'ska Nova doba« objavlja: Zastopstvo nek^ zava. va -niče v Celiu ie Drejelo v čet. tek 11 t m ob 11 15 dopoldne oismeno vabilo mts' nega poglavarstva la bi oredl ž'lo m^s'-e-mu poglavarstvu c.o četr ka 11 t m ob dopoldanskih urah ponudbo za zava ia ie carinskeea skladišča na celjski pos,a; proti požaru in vlomu Doo s mes'n^a poglavarstva ie bil datiran z 10 t m kar e pač prepozno Omenjeno zastop évo za v roval-nice seveda ni moglo v določenem roku predložiti svoie ponudbe. Kerne.: a. je menda nepotreben. e— »Trideset sekund ljubezni«. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo v petek 19. t. m. ob 20. v celjskem gledaliiču učinkovito veseloigro Alda de Benedettija »Trideset sekund ljubezni« v režiji g. Jožeta Koviča in odlični zase bi. Predstava ie izven abonmaja. Vstopnice so v pro-la ji v Slomškovi knjigarni. e— Dijaški kuhinji v Celju so darovali v počastitev spomina pokojnega g. Matka šmida. podravnatelja podružnice Prve hrvatske štedionice : industrijec g. Ivo Cater v Celju 200 din. uradnik celjske cinkarne g. Franjo Vrečko, so nik okrožnega sodišča g dr. Lojze Finžgar v Celju in restavra-terka ga. Ana Robekova v Celju pa po 100 din. e— Umrl je v nedeljo v »Merkurjevem« sanatoriju v Zagrebu v starosti 27 let strojni tehnik in rezervni art lerijski podporočnik g. Franjo Artnak iz Celja. Truplo bodo prepeljali iz Zagreba v Celje. Pogreb bo danes ob 17.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojnemu bo:i ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! — Pododbor UROIR v Celju vabi člane, da se udeležijo pogreba tov. Franja Artnaka. e— Tragična smrt. Ko je 381etni delavec Tosip Jazbinšek v Ju:kloštru pri Rlmsk h toplicah pod ral v petek v gozdu drevo je treščilo podžagano drevo nanj ter mu prizadejalo težke poškodbe na glavi in prsnem košu. Jazbinška so prepeljali v ce'i'sko bol-n'šnico, kjer je v soboto podlegel poškodbam. e— Gozdni tek na Glaziji. V nedelo 21. aprila ob 10. bo na G^ziji v Ce1 ju II. medžupni gozdni tek. pri katerem bodo sodeloval sokoiske župe Liub-jana. Maribor. Zagreb in Celje. Vseh tekmova^ev bo nkol; 80. V tej panogi bo največja tekma, kar j;b je bilo v Celju Zato opozarjamo občinstvo, da si jo ogleda. e— Plačilo olč nskih da šč"n. Mo tno poglavarstvo v Celju opc a ia hiin ro-sestnike ln lastnike vezil. da so 1 t m. zapadli v piacilo 5-odstotni naj'mn ki vinar in 2-odstotna ka-arika p iste j'i a za letošnje drugo četrtle je. vedarina in števnina za letošnje prvo četrtletje in p vi obrok davščine na vrv: la za 1. 1940-41. Stranke naj zanesljivo do 10. maja rlača-jo zapadle obroke pri mestni b a^aini. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo zaračunalo zakonite 6-od~totne "am dne obresti. Plačila ki bodo oo oretelci 6 t d-nov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. e— O Orl'neyskiv otok'h bo ored- ala ga Fanny Cope"and va i' Li bi'a ^^ • "e-trtek 18 t m ob 20. v risaltici m~š"?-' ks šole v Celju. Prcd-vanle s k lo ir n ml skiopt čnimi slikami priredi Savinjska ocv družnica SPD. e— Gozdni požar nad Štorami. V nedeljo okrog poldneva je nastal požar v delno posekanem gozdu v Žervišcih nad štorami. ki je last posestnika Ivana Žerjava na Lavi. Ogenj se je do večera močno razširil in je objel večji kompleks dreves in grm -čevja. Ob 19.30 so se odpeljali na kraj požara celjski gasilci, ki so prekopali zemljo, da bi preprečili nadaljnje širjenje požara. Ob 22. so gasilci krenil domov. Ogenj se je razširil dalje proti vrhu na grmičevje v skalovju, a je okrog polnoči ponehal. škc-ca je znatna. e— Ogenj v krojaški delavnici. V nedeljo okrog 20. so opazili, da gori v krojaški delavn ci g. Antona Uršiča v poslopju Po-ko ninskega zavoda v Kolenčovi ulici. Hitro so odprli vrata in začeli gasiti. Ogenj je bil v nekaj minutah udu" en V delavnici je bi! nekdo pozab i i".klop ti elektiični !i-kalnik ki je stal na mizi. Eo večera se je liknlnik raržarel, zaradi česar se je vnela rriza Ogeni ie mizo močno poškodoval, škoda znaša blizu 1.000 din. e— Soferslii izpiti za kanJidate iz celjskega gornjegrajskega, konjiškega in šmaskega sreza bodo v pone eljek 29 t. m. ob 8. zjutraj na sreskem nače"stvu v Cel u. kier na; kandidati čimprej vložijo zadevne prošnje. c— Nevarna pri j -.telilca tuje lastnine. V soboto je neka ženska pn izb ranju blaga v rranufakturn trgovini g. Krošlja v O r> ilei u'iei v ugodnem trenutku izmakni' n prciipar:: kov in moških srajc te l:'cbvk zavila te predmete v papir, ki ga e ime a nri so'i, in o'51a Tatv'nó so kr op~z:li n obvestili pol'cijo. Neznan-ko so hitro izsledili n erettali. Pri njej so arsii ukradeno bi afro in ce eden zavitek v katerem so bile f ti. i svi eno rute in dva ko-a bla°"a za ženske obleke. Arotiranka je p. znala, da ie to blago ukradla v mannte ktnrni trgov ni s: Šrmra v Gosposki ulici. Dc;'a!a ;e da ie Tere"iia Jugova iz št Jiü' ja ob juž žol Po nojo so ugotovili, da je "ave "a nrp"čno ime in da no*e povedo': svojega pravega imena. Iz-cčili so jo so:' 3ču. e— v ned-r5? ie m nokoga po- sre n ka v nek; gos', i Ini v Kaplji udaril v pi-oiru SC'etnr^o -ccestn'kovcga sina Ivana ^otorjo iz 1'ap'ie pri Št Jur'ju ob Ta-h ~ m 7 h^k n om "o 'rlav' in ^a hudo po-š' 1 Flotama s„ oùdali v co j; ko bol ni. . jo. a — Mariborski teilen nam je lansko lf l aza! ce o vrsto kmetskih šeg in običajev, kakor jih redno obhajajo ob svat-ban pustu, sptm'adi, kresovanju in raznih drugih ljudskih veselicah. Pri tej prilik' -mo mogli tudi opaziti, da se vrše te ljudske šea,e ki so po večini izraz nekih p ..-.cbnih dogodivščin, po skrbno obMkova-nih ceremonijah ali obred'h. ki jih vestno spremlja pestra ljudska pesem. Take pesmi ->arr d"">ih običajev, ki spremljajo naše liuc's'vn tako rekoč od zibeli do groba, si is izbrala Glasbena Matica za svoj letošnji koncert. n— Opozarjamo na koncert narodnih obredov, ki ga pri: edi dne 17. t. m. Glasbena Matica v Sokolski dvorani. Pesmi, ki iih poda Glasbena Mat ca, so od najrazličnejših jugoslovanskih skladateljev in so zato tudi nenavadno pestre in učinkovite. Tz njih odseva vsa ljudska duša in se zdi človeku, kakor da bi v ogledalu pverr,o-trival življenje in delo preprostega člova-ka. (—) mu, najnovejši modeli pri »LAMA« - MARIBOR. a— Ilobc rt Soetens. violinski virtuoz, ki je p. ed šti.imi leti prvič igral v Mar boru z iz.e.nim uspehom, bo prUedil v petek 19. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze vio.insk koncert, ki bo obsegal skladbe Veracinija, Bacha. Beethovna, šker-janca, Slavenskega. Debussya, Delannoya in Ravela. Na klavirju ga bo sp.e nljala gospa Suzanne Roche. Odbor francoskega krožka v Mariboru opozarja člane društva in vse ljubitelje glasbe na ta edinstveni muzika ni dogodek. Vstopnice po 25, 20, 15, 10 in 5 d narjev se dobe v prodaji pri Put-niku m pri večerni blaga,jni. (—) a— Namesto cvetja na grob gospe Amalije Vertnikove poklanja družina g. Jakija 100 dinarjev v prid CMD za ubogo obmejno šolsko deco. a— žensko društvo v Mariboru priredi drev: ob 20. uri v spo nji kazinski dvorani svojo čajanko. Vljudno vabljene članice, da se čajanke polnoštevilno udeležijo. a— Za koncert Glasbene Matice v sredo, dne 17. aprila, se dobe vstopnice v trgovini A. Korena v Gosposki ulici. (—) a— Pri koncertu Glasbene Matice v sredo 17. aprila, nastopi kot solistinja v Obred nih pesmih primadona Naro nega gledališča gdč Jelka Igličeva. (—) a— Podpornemu društvu realne gimnazije je nakaza! odvetnik g. dr. Rudof Ravnik 200 din namesto venca na grob blage pcko.jnice ge. Amalije Vertnikove. a— Gledalske novice. Mariborska opera pr pravlja predstavo opere »Ples v maskah« Premiera izvrstne ameriške drame »Ane Ch istie« bo v kratkem Drevi »Trideset sekund ljubezni« za abonente reda C. — V kratkem bo ore stava za združenje gledal skih igralcev. Uprizori se »Vdova Roš!:nka«. a— K bansk; teden Drev' ob 20 uri bo v okviru kebanskega tedna p.edavanje o Ko' anskem Predaval bo g. Ivan Rotnik. V četrtek predavanje akad. slikarja Franca Goloba o Kotanskem in slovenski umetnosti. Obe predavanji bosta v beli dvoran' Sokol doma. a— Razne vznemirljive govorice so krožke včerai po Mariboru Pol ci ja je razšir-jevalcem teh govoric že na sledu. a— ~"adla je v potok in utonila. 631etna por stnica Marija S'ana iz Leš pri Preva-ljah ie po nesrečnerr nakliu^ju padla v potok "ton:la Našli so jo v 40 cm globokem - 'oku mrtvo. a— i boj. v zvezi z ubojem, katerega žrtev ie posta! posestnik Franc Kamenšek iz Sv Tomaža pr Ormožu so orožniki zajeli nekatere osumljence, ki jih zas'išu-jejo Včeraj popoldne je bila obdukcija Ka-menško-e^a trupla. Iz Gornjega grada es— Samari ansk-' tečai ie ot'oril gor-nj-Ti-srk sro k' odbor RK v naroda šoli -)>■ o 'o '•osna oosi^H čor~ V~š' trk-a* ;r. b tr-ia tr' tod-0 0~>° '"i i° d" s° »e;aia d e"ui io tiste k; b- 'me1? na'več časa in ki v tirvi vrst' o^kMcane da v or'meru oo-trebe vršijo samarijansko delo Tečaj je namenjen za vse brez razlike stanu. Gospodarstvo Gòmi ztor Zveze sla venskih zadrug Letošnji beograjski velesejem V soboto so v Beogradu svečano otvo-rili letošnji spomladanski velesejem, šestega po vrsti. Navzoči so bili zastopniki Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. kneza namestnika 'n V dvorani Delavske zbornice v Ljubljani je bii včeraj dopoldne redni občni zbor Zveze slovenskih zadrug, na katerem je bilo zastopanih in navzočnih 191 včlanjenih zadrug s 457 glasovi. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Ivan Pipan, ki je pozdravil predstavnika Glavne zadružne zveze v Beogradu g. Frana Kob-Ierja in predstavnika banske uprave, referenta za zadružništvo g. Ludvika Puša. Ugotovil je, da je zastopanih in navzočnih 191 včlanjenih zadrug s 457 glasovi. Z odobravanjem je bil sprejet njegov predlog da se pošlje vdanostna brzojavka kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Pozdravne brzojavke so bile poslane predsedniku in podpredsedniku vlade, finančnemu ministru in kmetijskemu ministru. V imenu Glavne zadružne zveze je zborovale pozdravil g. France Kobler, ki je med drugim poudaril, da je Zveza slovenskih zadrug ena najsolidnejših zadružnih organizacij v naši državi,, ki se vzdržuje iz lastnih sredstev. Izrekel je tudi pozdrave v imenu Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani ter je obenem izrazil svoje zadovoljstvo zaradi napredka te zve--e ki ni b'la de'ežna nobenih javnih podpor in subvencij Ravnatelj g. Fran Trček ie preč'tai pozdravne brzojavke, ki so jih poslale zadružne zveze iz Beograda. Zagreba in Novega Sada V svojem poročilu je med drugim poudaril, da je zveza uspešno prebrodila gost odarsko krizo, kljub temu. da ni dobila nobene javne podpore. Na javen p^vav ie tudi Zveza slovenskih zadrug prijavila ko,;kr so včlanjene zadruge utr-pe'e irrgub v teku zadnje krize. Posebna mm'strskf kom'sija je pregledala pos^-vanje in stavila predlog za sanacijski prispevek. Vendar dos'ej zveza za svoie za-dru*e ni nič preie^. medtem ko so bile ori razdelitvi tedaj razpoložljivih 30 mili j->r.r\ din deležne do polovice tiste zadružne organizacije. ki so že prej dobile nfom^e miVione iz javnih sredstev Do-" "'"nji rezirtat so zgolj obljube in to da 'e mela zveza okrog 16 000 stroškov za ko-m's'io Zvezi slovenskih zadrug in nie"im c nnirvm bi b'io že ustreženo, če bi dobila 'e enoletne obresti onega zneska, ki so ga -Wii'e nekatere druge zveze. Nadaljt' je ravnatelj poudaril, da je zveza lani obiavi'a dva razporeda in oprostila nada'jnjih 10% starih vlog. Tako je doslej oprostila v celoti 29% starih vlog. Zagotovljen pa je tudi že peti razpored in se bo s tem odstotek oprostitve še precej povečal. Zveza bo še pred rokom sama Drosil-i za ukinjenje zaščite. Ravnatelj je dal tudi potrebna navodila in pojasnila o vprašanju nalaganja denarnih sredstev zadrug pri zvezi, kar je težavno vprašanje tako za zadruge, kakor za zveze. Po no-v°m zadružnem zakonu morajo zadruge pri zvezi nalagati odvišna denarna sredstva Poro":ilo ravnatelja je bilo sprejeto z odobravanjem. Iz tiskanega poslovnega porr čila posnemamo naslednje podrobnosti. Članstvo V preteklem letu je bilo s sodelovanjem zveze ustanovljenih 15 novih zadrug, ki so prijavile svoje članstvo pri zvezi. Odpadlo pa je predvsem zaradi likvidacije 7 zadrug. Tako je ob koncu leta število zadrug naraslo na 3S2; od tega je bilo 165 kreditnih zadrug, 32 nabavljalnih in prodajnih, 28 mlekarskih, 23 živinorejskih in pašni-ških, 20 kmetijsko-strojnih, nadalje 26 stavbnih, 22 elektrarniških, 19 obrtnih, 17 vodovodnih, 11 tiskovnih in založniških, 7 vinarskih in sadjarskih in 6 zavarovalnih zadrug. Kreditne zadruge so močno izboljšale svoj j liKvidnost. One, ki so deležne zaščite so po večini oprostile vlagateljem nadaljnje zneske starih vlog. Le posamezne posojilnice so še nelikvidne. Lani se je morala zateó- k zaščiti le še ena zadruga in je bile ob koncu leta pod zaščito 105 kreditnih zadrug. Doslej objavljene bilance kaže,o, da so lani pri mnogih posojilnicah narasle vloge, pri nekaterih, zlasti v mestih, pa so v dobi spomladanske in jesenske mednarodne krize nazadovale. Nazadovanje pa se je v zimi ustavilo. Likvidnost se je zaradi hitrejšega odtajeva-nja v splošnem dvignila in mnoge posojilnice poslujejo že več ali manj normalno. Obrestna mera za nove vloge se giblje od 3 do 5za oosojilo pa od 5 do 8% Likvidacija kmečkih dolgov tudi lani še ni bila končana, ker je Privilegirana agrarna banka še vedno pregledovala račune Do konca leta pa je prevzela že rvronpcpnib dolgOV. M*pkarske zadruge so ? lahkoto proda-iaie ìr^ekn in mlečne izdelke in so vnov-Fiip pp7 S jYviHnnp litrov nr^eka. Kaknr ie razvidno iz doslej objavljenih poročil Kontingenti v novem slovensko'madžarskem trgovinskem! sporazumu Novi jugoslovensko-nadžarski trgovinski sporazum vsebuje, kakor smo že poročali, povečane kontingente predvsem za les, pa tudi nove kontingente tako za strojilne ekstrakte. lignit, klorove derivate itd. Za posamezne predmete našega izvoza v Madžarsko so v sporazumu določeni naslednji kontingenti: lesno oglje 12.000 ton. tesani les 16.000 ton, mehki rezani les 60 000 ton. trdi rezani les 3000 ton, drva 30.000 ton. bukovi železniški pragovi 200.000 komadov, kalcijev karbid 800 ton, metilni alkohol 120 ton. kalcijev acetat 100 ton. trikloretilen 150 ton, lignit 12 000 ton, cink 2000 ton. cinkov koncentrat 1000 ton, železna ruda 220.000 ton. železna žlindra 60.000 ton surova konoplja 1500 ton, eks-trakf za strojenje 1200 ton, sveže morske ribe 20 ton. soiljene morske ribe 200 ton. rbe v olju 50 ton. Poleg tega vsebuje novi sporazum prvikrat tudi kontingente za uvoz madžarskega blaga v Jugoslavijo, in sicer naslednje: koks 25 000 ton črni premog 10.000 ton. premogovni briketi 1000 ton surovo železo ^000 ton razni predmet: Ì2 železa (profil-k železo betonsko železo itd.) 15.000 ton Ob poslednjega kontingenta nam bo Ma !?ar=ka dobavi'a med drugim 4000 ton pro-fì'nesa že'eza V)00 ton že'ezne pločevine 1500 ton trakastega žeileza, 1000 drugega valjanega železa, 250 ton specialnega jekla itd. posameznih zadrug so mlekarske zadruge plačevale članom mleko po 1.20 do 1.75 d'n. vnovčevale pa so ga po 1.80 do 2.50 din. Delo zveze Zveza je lani nadaljevala delo v zvezi z reorganizacijo zadrug po novem zadružnem zakonu. V zadružno šolo je poslala 18 učencev. Revizorji zveze so revidirali 165 zadrug, 127 zadrugam pa so sestavili računske zaključke. Četrti revizor je prevzel posle proti koncu leta. Ogromna večina zadrug posluje uspešno, ker njihovi funkcionarji z vnemo in požrtvovalnostjo op, t. vi ia jo svoie posle in vdano prenašajo nevšečnosti. Konsolidacija zadrug je lani napredovala in se lahko reče. da so velamene zadruge v glavnem prebolele posledice dolgotraine gospodarske krize in so v s\'oiom jedru ostale zdrave in življenja zrnozne. Denarno poslovanje Naložbe včlanjenih zadrug pri zvezi, ki predstavljajo blagajniške rezerve članic, so lani nekoliko nazadovale, ker je morala zveza posameznim članicam v teku spomladanske in jesenske mednarodne krize izp'ačati toMko, da dotok novih naložb ni izravnal teh izrednih izplačil. V celoti so vloge v tekočem računu nazadovale od 34.4 na milijona din. Razpoložljivega kre-dii? pri Narodni banki se je zveza poslu-žila samo v teku jesenske krize in ga je do k( nca leta zopet odp^čala. Lombardni kredit na kmečke dolgove, ki ga je iveza naieia za svoie zadruge se je zmanjšal od 42.8 na 38.5 milijona din in se bo nadalje amortiziral z anuitetami kmečkih dolgov. Bilanca izkazuje 67.000 dm čistka prebitka nasproti 51.600 v prej-šniem letu. Lastno premoženje (deleži ln rezerva) se je lani zvisa'o za prepis predlanskega poševnega prebitka in vplačilo deležev novih zadrug, na drugi strani pa se je znižalo zaradi uporabe splošnega rezervnega sklada za sanacijo nekaterih zadrug, in sicer po odredbi prej omenjene ministrske komisije, češ da ie to pogoi za pridobitev državne pomoči za sanacijo zadrug. Zveza je ime^a ob koncu leta 16 milijona din gotovine (prejšnje leto 1.1» in 16 milijona din naložb pri denarnih zavodih (prejšnje leto 5.31. Del blagajniške rezerve je zveza naložila v državne blagajnike zapise, zato se ie postavka vrednostnih partirjev dvignila od 1.0 na 1.7 milijona din. Starih kreditov je zvezi uspelo izterjati za poldrugi milijon Na novo pa je zveza podelila zadrugam 2 milijona kreditov, ki so kratkoročni in dobro zavarovani. Ob knnou leta so znaäalj stari in novi krediti 28.7 milijona din (prejšnje leto 28.1). Upravni stroški so lani nekoliko narasli. Za posle, ki ne donašajo nikakega zaslužka, je zveza šele letos prejela iz državnega sklada za kritie revizijskih stroškov 194.100 din, za zadružni pouk in sestavljanje statistike pa 37.000 din. kar se bo pokazalo šele v prihodnji bilanci. Iz objavljenega pregleda poslovanja članov je razvidno, da so znašale ob koncu 'eta 1938 hranilne vloge nri včlanjenih kreditnih zadrugah 457 milijonov din. Posojila, ki so jih dale te zadruge, pa so znašala 349 milijonov din. Sprememba pravil in volitve V imenu nadzorstva je predsednik g. Stanko Vrhovec predlagal razrešnico. kar je občni zbor soglasno odobril. Prav tako je občni zbor po kratkem pojasnilu, ki ga je podal ravnatelj g. Trček, sprejel proračun za tekoče leto. O spremembah pravil, ki jih je treba spraviti v sklad s predpisi novega zadružnega zakona, ie poročal tajnik g. Dolfe Schauer, nakar je občni zbor soglasno sprejel predlagane spremembe. Pri volitvah so bili z aklamacijo Izvoljeni dosedanji člani načelstva, in sicer gg. Ivan Pipan. Vižmarje; dr. Drago Ma-rušič: dr. Leopold Boštjančič. Maribor; Matija Goričar, Mozirje; dr. Milan Gori-šek. Sv. Lenart: Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku; dr. Josip Komljanec. Ptuj; Milan Mravlje. Ljubljana; dr. Josip Zdol-šek, Brežice. Kot namestniki so bili na novo izvolieni gg.: Alojzij Kolenc. Zagorje. Anton Meden. Begunje pri Cerknici, in Hubert Tomšič. Trebnje. V nadroretvo so bili ponovno izvoženi pf Stanko Vrhovec. Rrprovioa Tvan K^Hanč'"?. T.hibliana Tvan Golia. Metlika. Matevž Hafner, ^knfia T nka. Tvan Klun. Ribnica. ;r» VHVo 'Sonì^, ?alec. namp^tnìVì oa Frnest K™1*»*. Sevnica. Stpfan ^aj, Predanovci in Jakob Špicar, Radovljica. patriarha ter skoro vsi v Beogradu se mudeči ministri. Prišli so tudi poslaniki vseh onih držav, ki razstavljajo na velesejmu. Otvor tvene govore so imeli predsednik velesejma Milan Stojanovič. beograjski župan Vojin Djuričič in trgovinski minister dr. Andres, ki je v imenu vlade velesejem Devize Ì Ljubljana. Ofìcìelni teča ji: London 155 90 1 — 159.10. Pariz 88.05 — 90.35, New York 4425 — 44S5, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.75 — 2386.75. Bruselj 74 i—755. Tečaji na svobodnem trgu: Len 'cn 192.62 I — 195 82, Pariz 108.84 — 111.14 New Yo,k 5430—5520, Curih 12S8 18—1238.18. Amsterdam 2900.86 — 2938.86. Bruselj 918 88 — 900.88. ; Curih. Beograd 10 Pariz 8.9750, London 15.84, New Yoik 446. Bruselj 75.05. Milan 22.50, Madrid 45- Amsterdam 236.75 Beri n 177.75. Stockham 105 625 Sofija 5.50, Budimpešta 79 50. Atene 3.20, Ctekti Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 439 den., 4% agrarne 51 cien., 4«/» severne agrarne 50 — 51.50 S" « beg'u"=ke 78 bi.. 6° o šumske 57 — 67 50. <*<>/„ dalm agrarne 69 25 — 70. 7% stabiliz 93 den., 7»/0 'nvest. 97 den. 7« ,, Seligman 100 den. 7»/(i Blair 90 — 91 (90) 8% Blair 98 den ; de'n'ce; Naro-'r.a banka 7800 — «?000 Trboveljska 248 — 251 (250) Gutman 52 — 60. šečerana Osijek 200 den.. Beograd. Vojna škoda 438 — 439 (439 — 440). 4o/„ agrarne 51 — 5150 (51 — 5125), 6% begluike r« 50 -76 75 (76 50). 6"/o dalm agra me 69.50 — 70 (69 75 — 70), 6% šumske 69 — 70 50 7<>'0 Sel'gman 102 den (102) 7o/0 Blair 92 — 93 8% Blair 100 — 102. Blagovna tržišča Žito -f Novosadska blagovna borza (15 t m.). Tendenca čvrsta. Pšenica : baška okolica Novi Sad 253 -- 255, sremska 252 — 255: slav 253 — 255; ban 253 — 255: baška ladja T sa 254 — 256 Kž: baška 195 — 200 Oves: sremski 190 — 192: slavonski 192 — 194 Ječmen: baški in sremski 64;65 kg 202 50 — 205 Koruza: baška in baška par Indjija 192 — 194 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 360 — 370; »7« 340 - 350; »5« 320 - 330. »6« 300 — 310: »7« 270 — 280: »8« 180 — 185 Otrobi: baški in sremski 160 — 162 50; banatski 157 50 — 160 F»žol: sremski beli brez vreč 445 — 450. Gospodarske vesti = Ustavljen promet s skandinavskimi državami. Nemška uprava državnih železnic je obvestila našo železniško upravo, da je ustavljen celotni potniški in blagovni promet za Norveško in Švedsko na progi Kodanj - Malmö in Heisingbors. Ustavljeno je tudi sprejemanje paketnih pošiljk vseh vrst za nordijske države čez nemško pristanišče Warnemünde. Prav tako je ustavljeno pošiljanje vseh vrst blaga skozi to luko za Dansko. = Vrtanje za petrolejem v Medjimurju. V bližini Murskega Središča bo Mediimur-ska petrolejska d. d. pričela v kratkem z i intenzivnim delom za izsledovanje nafte. | Družba, pri kateri je udeležen švicarski ' kapital je za izvršitev vrtalnih del sklenila dogovor z nemško tvrdko Raky. ki ie že pred leti na tem področju vrtala. Msdji-murska petrolejska d. d. ima za vrtalna dela na razpolago 25 milijonov din. Borze 15. aprilu Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30, v Beogradu pa po 30.50. Tečaji na svobodnem tigu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržiSSu je bila tendenca mlačna Za voj"o Škodo je bilo povpraševanje po 489 (v Beogradu Je bil promet po 439 — 440). Zak^učki ao MU zabeleženi v 7% Blairovem posojilu po 90 in v delnicah Trboveljske po 250. 1 VelUzsiea psgreb Itožidarja Prmiha Krško. 15 aprila Ob prelepem so'nénerr popoldnevu je bil pokopan na krškem mestnem pokopališču sodnik g. Božidar Romih Častna je bila udeležba predvsem iz Novega mesta kjer je pokojnik prebil največji del svojega življenja, celih 18 let Močno je bilo zastopano novomeško okrožno sodišče. zbor novomeških pravnikov, predstavniki Strelske družine itd Med drugimi so bili v sprevodu podpredsednik JNS dr Janko Raiar. ki ie užaloščeni soprogi izrekel sožalje v imenu stranke zastopnik novomeškega okrožnega sodisča svetnik Mijo Černoš, zastopnik sreskega sodišča Šavel. starosta novome'ke sokolske žune dr. Ivan Vašič z močno deputaci jo v kroju, društveni starosta Marinček, dr. Josip Trošt za Str^'sko družino in še vrsta ug'ednih mož. Žalni sprevod, v katerem so nosili mnogo krasnih vencev in cvetja je krenil na farno pokor):m'e se po večini ne vzr>em'riamn =ai ie nre~ej rrocnndipictev ki S tem ne b^dn Koliko Da jih ie. ki si nri tej draginji nri vošči j o vsak dan tr ?so? Kmmniria ie Vrditz več na trgu Cena je od 2 So 5.50 din. Ua Sv Petra nasipu ie bila kup?.la zelo z'vahna in tudi gosno-d'nie so ga kupovale več kakor preišnji -oe- Svoj posebni prostor imaio na Pogačar-ievem trgu sezonske semenarice Nič posebno se kupčiia ne more razviti ker ie ^e nremraz. zemlia pa ie od vetra izsušena. Ra7i'mliivo ie. da so se podražile vse uvožene vrste semen, domača na so se podražila »iz solidarnosti« Naiboli =e i«= podražila rdpóa pesa vse solate r^r' koren i?ok 7ač'mbe itd Le cobn'ó^k ie oe-neiši kakor lani in stane do R d;--> "ior. Zdravilni čaii k; iih im^io na ì7K»it n-^e stalne semenarice za vodo. se za čudo n.i-«»• podražili. Ribe so ob soboten vedno o°>-pičp T^ba ie pač hitro nrndati rp v n^t^k l'a* netq. v v soboto so prodaiali le sarde'iee po 10 dir, kg. dvojnik s senom in šupa z lisjem. Požar ie uničil več strojev, orodje, precej žita in moke ter raznega blaga. Preiskava je ugotovila, da gre za zločinsko čelo. Zlobni po-žigalec je zažgal slamo v šupi. ki je takoj zgorela z vel kim plamenom. Posestnik šimc ima okrog 70.000 din škode, zavarovan pa je le za 20.000 din. Iz življenja m dsMi Iz Krgksga kr— Z dinamitno patrono sta lovila ribe. Te dni sta se spravila na ribe v Lačnem potoku 301etni kočar Kuzma Jožef n 361etni posestnik Tršinar Franc, oba iz Prekope, in sicer z dinamitno patrono, ki sta jo zagnala v vodo. Zaradi eksplozije je poginilo v potoku čez 100 rib, izmed katerih sta ribja tatova pobrala samo kak h 15 velikih, vse ostale pa sta pustila, da jih je odnesla voda. Potok je v zakupu trgovca iz Kostanjevice g. Gascna, ki je prav letošnjo pomlad soustil v potok precej n^a-dih rib, da bi pomnožil ribji rod. Oca nepridiprava pri:'eta pred sodišče. Iz Hrastnika h— Ferdinand Guerra 60-letn'k. Pred dnevd je izpolnil g. Ferdinand Guerra, upokojeni višji uradnik Trioove j:ks cro-mogokopne družbe 60 let starosti. G. jubilant je ro!en Hrastničan. Njegovi starši so prišli iz Italije. G. Guerra sa ie izučil v trgovinski stroki in j? stopil star šele 22 l_t v službo kot nameščenec k tukajšnjemu rudniku. Dolga leta je bil vesien blagajnik hraiinišketa rudn ka Ko ss ie rreso-lila centrala TPD z Dunaja v Liueii~no. so tudi g. Guerra kot vestnega urarlr.ika pozvali k centrali v Liub ia. o. Z 32 leti službe je stopil g. Guerra 1. 1934. v zasluženi pokoj. Naselil se ia kot uooko'enee na svojem lepem in vel kem posestvu onkraj Save nasoroti hrastniški postaji. Zlasti je znan kot umen sadiar. ki tudi drugim pomaga in jih uči pravilno saùirriti Lahko rečemo, da ie postal g. Gusrra nekak naš obè'nski sadjarski co'.ovalni učitelj. Ustanovil ia tudi podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, kateri že vsa leta vzorno predseduie. Lahko trdimo, da nrsmo imeli odtakrat. ko ie šel iz Hra?'-nika pred več kakor 60 leti prvi nad.rfi-teli Valontinčič. tako vnetega sa jarja. Useda ie hotela, da ie prevzel g. Guer a kot zelo za^es'j'v uradn'k zadrja ls'a slu -bo nri svoji neéakinji. larici R de s" h toplic. A g. Guerra raj-''a oo'e" oblega d^-la v Radencih He vrdn0 toliko č"!r3. da "r'h'li 7a n-k-r dni m^d s"-1_> ria'r do-br'm' sad; rrkimi ra'vet'. Želim g. Gve*-r^. ki ie oče traeno oremini'esa dobri znanega turista v Sloveniji Antona, še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let! K pomorski bitki pri Narviku I ? I C. Pristanišče Narvik ob koncu lofotske železnice, kjer so izgubili Nemci v zadnjem pomorskem spopadu z Angleži sedem vojnih ladij „Prihajamo kakor prijatelji.. Ko so Nemci vkorakali v Kodanj, je posadka danske trdnjave še spala Dopisnik Mednarodne poročevalske agen-ture, ki je govoril z danskimi častniki o nemški zasedbi Kodanja, piše, da mu preprosto niso znali odgovoriti na vprašanje, kako so mogli Nemci dospeti v dansko prestolnico. Prišlo je vse tako hitro in nenadno. Vest, da je dospela nemška ladja v pristanišče, so smatrali za slabo šalo. Nemški major, ki je vodil vse podjetje, pa je znal odgovoriti. Najtežavnejše vprašanje je bilo za Nemce, kakor pravi ta major, vprašanje, kako bi prišli v pristanišče. Ladja z nemškimi četami je priplula ponoči do nekoliko milj pred obalo. Nemški trgovski parnik, ki je plul pred to ladjo, je zahteval danskega pilota. Načrt Nemcev je bil, da bi šli s prevoznim brodom neopaženo za tem parni-kom. Tedaj so dobili brezžično sporočilo, da danske oblasti trgovinskemu parniku nočejo odrediti pilota. Položaj je postal potem resnejši. Nemci so vedeli, da je v pristanišču zbrano dansko vojno brodovje in da ščiti vhod v to pristanišč šest baterij težkega topništva. Računati je bilo z odporom. Nemci so se vse eno odločili, da vderejo v luko. Počasi Dirka za otrokovo življenje V bližini danskega me ta Holhäeka je štiriletni sinček nekega delavca padel v potek Zavoljo južnega vremena je bila voda zelo narasla in je odnesla otroka s seboj. Šestletni bratec je tekel vzdolž deročega potoka in skušal malega Vagna rešiti. Ker tega ni zmogel, je .ctekel domov in sporočil stvar očetu. Ta je začel pravo dirko za življenje svojega otroka. Po poldrugem kilometru izgine potok namreč v podzemelj ki kanal in se končno izlije v Isefjord. Izliv pa se končuje pod ledom Isefjorda. to se pravi, da bi otroka tam ne bilo več mogoče rešiti. Oče je stekel naravnost do izliva podzemeljskega kanala in je pri) pel baš v tre-notku, ko je voda prinesla malega dečka. V zadnjem trenutku je utegnil delavec skočiti v vodo in otroka zagrabiti. Odnesel ga je v bližnjo hišo in pozvali so zdravnika. Tedaj se je, na žalost, izkazalo, da je otrok med tem umrl. so se bližali danskim baterijam. Nič se tam ni zganilo, v utrdbi je menda vse spalo. Tedaj je ladja z nemškimi četami hitro zaplula do nabrežja. Ponoči so bili stesali dva pristajalna mosta, preko katerih so se čete sedaj hitro izkrcale na kopno. Ko so prvi kolesarski in pionirski ter prvi varovalni oddelki s strojnicami hitro stekli po cestah proti trdnjavi, je kapitan prevoznega broda že odposlal drug oddelek do danskih vojnih ladij. Kmalu potem je dospelo sporočilo, da so se te ladje vdale. Zanimivo je tudi poročilo nekega narednika. ki je z nekoliko možmi kot prvi dospel do trdnjave. Opazil je, da so se velika vrata, ki vodijo v trdnjavo in ki so bila pravkar še odprta, nenadno zaprla. Sam je planil k njim in začel udrihati s pestjo po njih. Nihče se ni oglasil. Povelje je bilo, da morajo Nemci zlomiti vsak odpor, torej so se odločili, da bodo vrata razstrelili. Pionirski častr.ik je pripravil in za-žgal naboj. S silnim plamenom so se vrata razletela. Narednik je planil skozi dim v notranjost ter vpil: »Vi kommer som waenner!« (Prihajamo kot prijatelji!) Sledili so napadalni oddelki, ki so v nekoliko sekundah razorožili stražo. Vsi zaspani so vstajali drugi danski vojaki iz svojih postelj. Povelja danske vlade, naj ne streljajo na Nemce, še ni bilo. zato so Nemci previdno lovili poedine može, ločili častnike od vojakov ter jih ločeno odvajali. Kakor v trdnjavi, je bilo na drugih važnih točkah Kodanja. Odpora ni bilo nikjer, vse je šlo tako hitro, da so Nemci zasedli prestolnico, preden so se domačini sploh zavedli, kaj se dogaja ... Sestri z istimi i bolečinami Zobozdravniki z ameriškega vseučilišča Templea so pet mesecev opazovali petletni devojčici Marto in Ano Donnellyjevo iz Filadelfije ter so ugotovili, da se njiju zobovja razvijata z naravnost neverjetno enakostjo. Pri obeh sestrah so se na petnajstih enakih zobeh pokazali isti znaki zobne gnilobe, tako da bi otroka imela istega dne na istem mestu iste zobne bolečine, če bi ju ne bili zdravili pravočasno. Odtisa obeh zobovij sta si tako podobna, da so ju tudi specialisti zamenjavali. Če še ne ves, zdaj izveš: da je norveška vlada odstavila generala Honilsena, poveljnika trdnjavske obrambe pri Kongsvingerju, ker je sabotiral od švedske vlade zaukazano mobilizacijo; da so pri zadnjem štetju tigrov v Indiji našteli nad 40.000 primerkov teh zveri; da so Finci zopet vkorakali v pristaniško mesto Pečengo; da je vlada na Madžarskem uvedla nakaznice za sladkor in mast; da so oblasti na Angleškem racionirale porabo sira in jajec; da se nahaja v Drontheimu na Norveškem najsevernejša visoka šola na svetu; da bo pariška opera v najkrajšem času obiskala Španijo; da je Anglija ustavila sleherni poštni promet s severnimi državami; da je Botniški zaliv še vedno pokrit z ledom, zaradi česar bo mogoče vkrcavanje rude iz švedskih rudnikov letos mnogo pozneje kakor običajno; da je nemški vojski pri izkrcavanju v Narviku pomagal polkovnik Sundlo, norveški narodni socialist in znan prijatelj nemških generalov. Magnetski južni tečaj Byrdova odprava v Anta: ktidi je ugotovila, da je magnetrki južni tsčaj svoi položaj v času. ki se ne da več točno določiti, spremenil. Dcslei ni bilo mogoče dognati vzroka njegovih krajevnih spiememb. a ne da se tudi točno povedati, kje ie njegovo sedanje mesto. Doslei so mogli dognati le toliko, da se ie masnetski tečai premaknil v smer: proti zapadu. V Berlinu vlada takšno pomanjkanje bencina, da se svati prevažajo v cerkev in iz cerkve namesto z avtomobilom z vagroni cestne železnice Očividec o zavzetju Narvika Zadržani cariniki - nato izkrcanje Nemcev Neki Šved, ki je bil navzoč pri okupaciji Narvika pripoveduje, kako so se Nemci polastili norveškega pristanišča. Prošli teden v ponedeljek zvečer so Nemci zadržali norveške carinike, ki so hoteli preiskati neko nemško ladjo, ki se je vkrcala v Narviku. Na ta način je ostalo prikrito, kako so Nemci prišli v luko. šele v torek zjutraj se je razvedelo, da je nemška ladja, katero so hoteli cariniki preiskati, pripeljala nemško posadko . . V torek ob 5. uri zjutraj je oddala nor-, veška oklopnica »Norge« signalni strel. To je bilo v trenutku, ko sta se pojavila pred pristaniščem dva nemška rušilca. Nemška rušilca sta najprej torpedirala norveško oklopnico, nato pa sta nadaljevala vožnjo v pristanišče. Tam sta naletela na drugo norveško oklopnico »Eidspond«. Tudi ta je bila potopljena s torpedom, ker je streljala na nemške ladje. Kmalu nato se je nemška vojska izkrcala na norveškem ozemlju v večjem številu. Najstarejša »Maginotova« črta Dva tisoč let. preden so začeli Francozi i graditi svo^o Maginotovo črto. so se njihovi predniki, stari Galci, na sličen način zavaroval: proti tujim navalom Sedai so : odkrili ostanke star h utrdb, s katsrimi so se Galci branili napadov Hunov in drugih tujih ljudstev. Te obmejne utrdbe so pa nastale že pred dvema tisočletjema. Nove nemške znamke Za 20. aprila bo nemška poštna uprava presenetila filateliste z novo znamko v čast rojstnemu dnevni kancelarja Hitlerja. Izdana bo znana slika, ki jo je napravil dvorni fotograf Hoffmann in ki predstavlja kancelarja. držečega v naročju smehljajoče se dete. Dete jc plavolnso. kakor zahteva to nauk o rasi. Najstarejše novine „Acta diurna", vestnik Julija Cezarja Pri izkopavanjih v starorimskem mestu Ostiji so preo kratkim odkrili nekoliko odlomkov vestnika »Acta diurna«, neke vrste dnevne kronike na mramornih ploščah, ki so jo v Rimu objavljali redno od 1.131. prod našim štetjem do razpada imperija. Julij Cezar je ta vestnik proglasil za uraden. Te plošče so postavljali na najbolj dostopnih krajih starega Rima in provincial-nih mest ter so poročale o najvažnejših dogodkih. Za časa Julija Cezarja so postale pravo državno glasilo. Ta »časnik« je obsežno poročal o javnih zborovanjih, sodnih postopkih, kaznih za zločince, javnih zgradbah ln drugih važnih dogodkih. Priobčeval je tudi vesti o rojstvih, smrtih, porokah, ločitvah i. t. d. »Acta diurna« so se še bolj približala našim modernim pojmom, ko je dal cesar Nemci korakajo na Dansko Nemški poveljniki na Danskem in Norveškem li * M Dva generala in dva admirala i > Nov Saraonski grob »Times« poročajo iz Kaira, da je prof. Montet iz Strasbcurga v Sanu el Hagar, starodavnem Tanisu, odkril grob faraona Psusenesa. Na tem kraju so že lanskega marca odkrili grobnico iz zlata in srebra, poleg nje pa je bila mogočna granitna grobnica, ki eo jo odprli šele sedaj in ki se je izkazala za grobnico omenjenega vladarja doslej malo znane 21. dinastije. Po vsej priliki tega groba do danes še nihče ni odprl, ker je prof. Montet odkril v njej veliko število skoraj izključno zlatih posod. Caša v podobi lotosa spada med njimi k najdragocenejšim in najlepšim izdelkom staroegiptske umetnosti. Takole so oddelki nemške vojske vkorakali na Dansko, kjer jim niso nudili nobenega odpora Vojaškim akcijam nemške vojske na Danskem in Norveškem so poveljevali general Falkenhorst, admiral Saalwächter, admiral Carls in letalski general Kau-pitseh. j General Falkenhorst je danes star 55 let. ! Kot častnik nemškega generalnega štaba je v svetovni vojni sodeloval v bitki pri Verdunu, potem pa v vzhodni Galiciji. L. 1918. je bil dodeljen glavnemu stanu ter je bil vojaški ataše v Pragi, Beogradu in Bukarešti. Potem je postal šef štaba vojaškega področja v Draždanah. Admiral Saalwächter je bil rojen 1.1883. Med svetovno vojno je bil dodeljen neki vojni ladji na Atlantiku, dve leti je poveljeval tudi podmornicam. Od 1.1926, do 1928. je bil poveljnik na križarki »Amazone«, potem pa ladje »Schlesien«. Dve leti je bil šef štaba mornariškega poveljstva. Od 1.1938. do začetka lanske vojne je bil v činu admirala poveljnika pomorske postaje na Severnem morju. Admiral Rolf Carls, roj. 1.1885., je iz Rostocka. Dve leti je služboval na torpe-dovki »Breslau«, potem pa na vojni ladji »König«. Zadnji dve leti svetovne vojne je poveljeval podmornici »U 124«. L. 1927. je bil premeščen v ministrstvo za mornarico in pred desetimi leti je bil imenovan za šefa njenega generalnega štaba. Lansko leto je I bil imenovan za admirala in poveljnika po-I morskih sil na Vzhodu. Letalski general Kaupitsch je star 62 let. V svetovni vojni je bil letalec-izvidničar. Za poveljnika zrakoplovnega oporišča je bil imenovan 1.1934. Vodil je nekaj časa tudi ietalsko krdelo >-Hindenburg«. Avgust ustaviti objavo senatnih aktov. Za zbiranje, obdelave in razširjanje poročil so nastale tedaj na pobudo zasebnikov prave časopisne agenture. Manjkalo ni niti športnega dela. Ob stenografih, ki zapisujejo kakšen Katonov govor, ob kronistih, ki zbirajo iz seznamov v svetiščih družinske vesti, ob drugih kronistih, ki pišejo o sodnih obravnavah, ob razpošiljanju »Aktov* in ob vseh drugih podrobnostih se moramo spomniti nehote na moderen list. Padel iz višine Tio m in še ostal cel V bližini Moravske Ostrave je rudar Alojz Lcpis med nočnim delom padel v 20 m globok jarek. Preden so mu mogli pomagati, se je že sam izmotal iz globine in tedaj so opazili, da ima le neznatne praske. ANEKDOTA Vojvoda Buckinghamski. angleški minister, je živel zelo razkošno. Neki njegov prijatelj ga je vprašal nekega dne: >,Zakaj ne živite tako kakor?« »Dragi moj, tako kakor vi bom jaz lahko živel tedaj, ko ne bom imel več denarja«, je odgovoril državnik. VSAK DAN ENA Najnovejše novice »Listi pravkar objavljajo, da nismo torpedirani.. .* (»Travaso«) MICHEL ZÉVACO: 88 Don Juan HUMAN. »Tako mi Naše Gospe! A ta naslov se bo strnil s častjo, ki te čaka na francoskem dvoru!« Loraydan je skrivil hrbet, kakor da bi pes pobiral kost Umirjeno se je zahvalil. »Vstopim torej prvi,« je nadaljeval. »Zaradi miru svoje vesti vprašam varuha, ali se je voljan umakniti in nam pustiti prosto pot. Če se umakne, si s tem reši življenje, kajti ne gre, da bi kristjan po nepotrebnem prelival kri. ..« »Prav! Izvrstno!« je odkritosrčno pritrdil kralj. »In če se postavi po robu ...« »Ga ubijem. Nato vas pokličem. Ali pa ubije on mene ..« »Tedaj bo imel opravka z nama!« se je burno olasil Sansac. Kralj je vstal in rekel: »Torej je vse v najlepšem redu. Kakor hitro bom v trdnjavi, se vi drugi ne brigajte več zame in glejte samo. da zadržite vrlega oderuha. S očerjo opravim iaz .. .« Plamen je sršal kralju v očeh strast človeške iveri, ki se pripravlja, da zaskoči trepetajočo sužnjo ... Tudi Lora.ydarove oči so se bliskale: rdeča iskra umora je vzhajala v njih ... »Pojdimo!« je rekel Franc I. z odsekanim, suhim glasom, kakor da bi tiger zarenčal... Vsi štirje so se vzdignili in jadrno odšli. XXXV Okrog Turquandove hiše Čez nekaj minut so bili plemeniti zalezovalci pred oderuhovo hišo — to je, ustavili so se pred ograjo Arronškega dvorca. Turquandova hiša je bila tiha in mračna. In tiha je bila tema, ki je v tej zimski noči odevala Vrvarsko ulico in Pariz. Essé in Sansac sta bila mirna, neskrbna. Loraydan je preživljal minuto nepopisne groze in krčevito stiskal bodalo, ki mu je viselo ob pasu. Kralj je drhtel. Od živčne razdraženosti se je zdel samemu sebi tako čil in mlad, da bi se bil najrajši sam spopadel z velikanom, o katerem je bil rekel Loraydan, da straži Turquandovo hišo. Bil je v tistem neugnanem stanju duha, ko človeška natura potrebuje dejanja, da se utolaži. »Nu,« je rekel s hripavim glasom, »evo Turquandove hiše: potrkaj in pokliči!... Loraydan je omahnil. Nagonsko je izdrl bodalo. »To je za razbojnika, za varuha!« je menil Franc I., ki je videl njegov gib. A bilo je zanj!... Razbojnik, ki ga je hotel grof de Loraydan zabosti, je bil on! Se trenutek, in zgodovina bi bila zapisala eno tistih dejanj, ki jih imenujejo velike, usodne dogodke. Samo sekundo še. pa bi bila Loraydanova roka dala Franciji novega kralja. Groze pijan in besen od ljubosumja je Beranžer-kin zaročenec že dvignil roko... kar mu jo kralj prestreže: »Tako mi luči božje, prijatelji, ne vidite, da nas opazujejo?« Loraydan se je oddahnil kakor nesrečnež, ki se mahoma prebudi iz morečih sanj. Opazujejo jih! Kdo in odkod — tega mu ni bilo mar. Nenadno olajšanje, ki ga je prevzelo, je povzročala misel, da je s tem pridobljenih deset minut, morda celo ura... da bo moral Franc I. nemara pobrati šila in kopita! Kralj je z roko pokazal na rešetčasto ograjo Arronškega dvorca, pred katero se je nedoločno, a vidno risala negibna moška postava. Vsi trije spremljevalci so se mahoma zganili, da bi udarili po nadležni priči. Toda Franc I. jih je osorno zadržal. S čudnim glasom, v katerem je razločno odmeval njegov notranji krč, je zarohnel: »Ta je moj! Z menoj bo imel opravka!... Strela božja, v drugo sem se približal Turquandovi hiši, in v drugo... da, tu, pri ograji Arronškega dvorca... kakor prvič ... se spominjaš, Loraydan? ... Pred Arronškim dvorcem ...« Jecljal je. Dvorjani so se ustrašili njegovega obraza. »Ta človek .. .c je nadaljeval Franc I. Blazen, strahoten blisk je ta hip razsvetlil Lo- ravdanii zvijačne možgane. Ta človek!... »Sire^Sire! Isti je kakor takrat!...* »Isti?...» »Kiotar de Ponthus!...« Tako je šepnil Loraydan in pijan od radosti, kakor je bil pravkar še pijan od besa. potegnil vase hladni nočni zrak. »S tem sem obsodil Klotarja Pon-thuškega na smrt!« je zavriskal v svoji črni duši... »Misliš, da je isti?« je zarenčal Franc I. Loraydan se je napeto zazrl v negibno postavo. Klotarja bi bil spoznal izmed tisoč ljudi. Spoznal bi ga bil še v grobu. Noben drug človeški lik ni mogel biti za Loraydana podoben sliki, ki se mu je bila tako dokončno zajedla v spomin. »Ni isti!« je v mislih dejal. »Ne, ni isti!...« Kralju pa je rekel: »Isti je, sire! Ni dvoma! Nihče drug ni kakor Kiotar de Ponthus!...« Franc I. je bruhnil hripavo kletvino, s katero je v eni sami sapi poklical na pomoč Našo Gospo, dva ali tri svetnike in pol tucata peklenščkov. Nato je rekel: Tega klavrnega vohuna se hočem rešiti enkrat za vselej. Ne ganite se. Posvetim mu!« To rekši je izdrl bodalo. »Sire. menda ne mislite zares!« je signil Sansac v resničnem strahu. »Sire! Sire!« je zaprosil Esse. »Razbojnik utegne biti spreten. Sveta nebesa! Kaj, če bi...« »Sire,« je rekel Loraydan. »imenovali ste me za poveljnika odprave ...« Demokrati in radikali o političnem položaju Govora Milana Grola v Nišu in Miše Trifunovica v Sarajevu V nedeljo je bila v Nišu komemoracija Demokratske stranke za pokojnim Ljubo Davidovičem, nato pa zaupni shod, na katerem je predsednik stranke Milan Grol obširno govoril o političnem položaju. Ko je kritično premotril ves razvoj dogodkov od 6. januarja 1929. dalje, je ugotovil, da je preteklo 14 mescev, odkar je padla vlada dr. Milana Stojadinovica in je bil objavljen program današnjega predsednika vlade o demokratizaciji države. Od takrat smo dobili dva politična zakona Enega je obljubljal že dr. Milan Sto-jadinovič in ga je tudi predložil ministrskemu svetu kmalu po decembrskih volitvah To je zakon o internacijah. Drugi politični zakon je novi volilni zakon za narodno skupščino. Objavljen je bil letos v februarju, ko se je že vedelo, da volitev ne bo Prvi zakon se izvaja, drugi je ostai mrtva črka. Politični zakoni, ki bi omogočili redno poiitično življenje, svobodo sestajanja. govora in tiska, še niso sprejeti ker bi se morali pričeti takoj izvajati. Obnova politične svobode v državi pa je najbolj tesno povezana z njeno novo ureditvijo. V Jugoslaviji ni mogoč normalen red brez rešitve hrvatskega vprašanja, toda ravno tako je nemogoča rešitev hrvatskega vprašanja brez soglasja Srbov in Hrvatov v normalnem demokratskem redu. Mesto obnove demokracije je prinesel 26 avgust podaljšanje nedemokratskega režima. To je povzročilo, da se še bolj razbija solidarnost Srbov in Hrvatov, kar predstavlja mnogo večjo opasnost nego vprašanje srezov in kompetenc. Predsednik Grol je najbolj kritiziral, da je 26. avgust 1. 1. povezal svojo usodo z rsodo JRZ. Pri tem ne misli o JRZ kot o neki stranki, ker pod tem imenom na srbski strani neka stranka sploh ne obstoji. Ime JRZ predstavlja marveč sistem, proti kateremu se je narod boril 11. decembra in ki je bil definitivno obsojen z odhodom dr. Milana Stojadinovica. Kje je sedaj izhod iz težkega položaja? G. Grol misli da v današnjih težkih časih občutljivost na katerikoli strani ne sme igrati nobene vloge. Tudi razprava o odredbah akta od 26. avgusta, o katerem bo definitivno besedo spregovorilo narodno predstavništvo, ne bi smela biti ovira. S poti se mora marveč spraviti predvsem sum-nja. da se s hrvatske strani podpirajo ten-dence za nadaljevanje današnjega režima. Razčistiti se mora ozračje, da pridemo do boliših medsebojnih odnošajev. do večjega medsebojnega zaupanja vseh nasproti državi. Vzpostaviti se mora normalno sta- nje ter državi osigurati pošteni temelji. Silo naroda je treba osvoboditi in osokoliti, da bo v trenutku potrebe to, kar je vedno bila, kar mora biti in kar bo jutri in vedno. V Sarajevu je v nedeljo bila velika konferenca bosanskih radikalov, katere so se udeležili nekateri člani glavnega odbora Narodno radikalne stranke iz Beograda s poslevodečim podpredsednikom Mišo Tri-funovičem na čelu. Glavni govornik je bil g. Trifunovič, ki je v prvem delu svojih izvajanj razpravljal o zgodovini radikalne stranke, potem pa je izjavil, da sporazum od 26. avgusta ni rešil problema naših notranjih odnošajev, ne po načinu, kako je bil napravljen, ne po vsebini. Nastalo je ozračje razdvajanja in razbijanja in niti vprašanje teritorialnega obsega še ni dokončno rešeno. Zaradi tega se tudi ne moie nadaljevati delo za nadaljnjo preureditev države. G. Trifunovič je dalje poudarjal, kako težko in opasno je organizirati državo na osnovi treh narodnih federacij. Pokojni dr. Trumbič se je tega najbolj bal in je baš, ko se je pripravljala krfska deklaracija, ostro nastopal proti plemenskemu federalizmu. Mi pa smo sedaj ta problem pričeli reševati po kosih, kar ga še bolj kompli-cira. Če bomo nadaljevali politiko izolacije, bomo vse težje našli izhod. V preteklosti so Srbi več grešili, sedaj pa grešijo Hrvati, ki netijo ogenj plemenskih nacionalizmov. Pri Srbih se tako poraja občutek, da se pri Hrvatih vse bolj slabi smisel za celoto in interes za njo. Na vse, kar se dogaja izven banovine Hrvatske, Hrvati radi rečejo, da se jih to ne tiče. Nekateri pravijo, da je iz takega stanja treba zbe-žati v volitve. Toda to je opasna zmota, dokler traja današnja zmešnjava. Iz tega bi se rodila borba strasti, borba plemenskega nacionaxizma, kar bi povzročilo še večji nered in kaos. Končno je g. Trifunovič še razpravljal 0 vprašanju Bosne in Hercegovine. Ta pokrajina je najožje spojena s srbskimi podvigi in žrtvami za osvobojenje. »Mi dobro razumemo težnje bratov muslimanov, da pri preureditvi države ne bodo razkosani in razdeljeni, da Sarajevo ostane njihova Kaba ter da na veliko zadovoljstvo 1 Srbov i Hrvatov ostanejo v svojih stoletnih tradicijah.« Po govoru bivšega ministra inž. Miloša Bobiča se je razvila živahna diskusija, nakar je izrekla konferenca glavnemu odboru in njegovi politiki popolno zaupanje. Novi volilni red e na Hrvatskem Friö?!a! je favno glasovanje in mnoge druge uredbe, ki s o jih doslej ravno Hrvati ostro kritizirali kot nedemokratske — Uvedba „županske službe" Kakor smo v nedeljo poročali je bila v v boto uveljavljena uredba o spremembi volilnega reda za kmečke občine v banovini Hrvatski. Najbolj značilna posebnost novega volilnega reda jc. da je ostalo pri javnem glasovanju »Hrvatski dnevnik« razlaga to presenetljivo dejstvo s tem, da bo javno glasovanje pripomoglo k depolitizaciji občin in da je zato ostalo... Priznati moramo, da tako originalnega argumenta še nismo čuli. V ostalem pravi »Hrvatski dnevnik«, da znači uredba napredek v pravcu k demo-izaciji in uspešnejšemu funkcioniranju samoupravnega življenja v občini. Uveljavljen tudi m čist' proporc, temveč je le nekoliko ublaženo načelo dosedanjega volilnega reda. po katerem je večinska kandidatna lista dobila dve tretjini vseh mandatov, sedaj i h dobi večinska lista samo eno tretjino v naprej, ostali mandati pa se razdeli-o po d'Hontovem proporčnem s'stemu Ta skromen napredek jc znatno odtehtan z določbo da sc župan, podžupan in člani uprave ne volijo direktno, kakor je bilo to do-sedaj. temveč da jih voli še'e občinski odbor Po sedaj veljavnem volilnem redu je namreč nosilec kandidatne liste obenem že kandidat za župana in njemu sledeči kandidati so določeni za člane občinske uprave. Župan je na ta način mož zaupanja cele občine Morda to ni zelo praktično in gotovo ima mnogo za sebe. da se župan in uprava volijo iz srede občinskega odbora pri njegovem konstituiranju, kakor ie tO skorai povsod uvedeno Toda hrvatska uredba gre dalje Po njej lahko občinski odbor izvoli za župana in podžupana može, k' s ploh niso občinski odborniki. S tem iz- gublja funkcija župana in podžupana man-datorski značaj in se pretvarja v službo. Uredba to tudi jasno poudarja, ker obeležuje županovo in podžupanovo funkcijo kot »službo«. Večina občinskega odbora lahko takega župana ali podžupana vsak hip odstavi s tem, da mu izglasuje nezaupnico. Če je župan, odnosno podžupan istočasno tudi član občinskega odbora ostane sicer tudi po odstavitvi v občinskem odboru, če pa ni, gre zopet, odkoder je prišel. Položaj župana bo postali po novi uredbi jako nesiguren in župan bo manj voditelj svoje občine, kakor uslužbenec večine njenega občinskega odbora. Ali je to zdravo, se bo moralo šele pokazati. Uredba v svojih zaključnih določbah daje banu tudi pravico, da v toku enega leta naredbenim potom spaja občine, ustanavlja nove in vrši njihovo pregrupacijo Kako sodelovanje občin ali ljudstva pri tem poslu ni predvideno. Dočim v Zagrebu zatrjujejo, da je ostalo javno glasovanje na Hrvatskem zaradi težav v Beogradu, pravijo v Beogradu, da se je to zgodilo po želji Kmečko demokratske koalicije in napovedujejo, da bo za ostali de' države morda uvedeno tajno glasovanje. Proti temu pa govori trditev »Hrvatskega dnevnika.« češ da zahtevajo v Beogradu enak glasovalni sistem za cello državo. Kmetsko demokratska koalicija bržčas tudi ne bo razpoložena pristati na to. da bi se kompromitirala njena demokratična vnema na ta način, da bi se v krajih. kjer je ona merodaina glasovalo javno. to je nesvobodno, v krajih izven Hrvatske pa tajno. Občinske volitve in naš notranji položaj Beograjska »Politika« razpravlja o političnem položaiu po objavi novega volilnega reda za kmetske občine v banovini Hrvatski Novi zakon predvideva. kakor smo že poročali, še dalie javno glasovanje L st nravi da »trdiio v poučenih krogih, da glede načina glasovanja pri občinskih volitvah za ostale banovine še ni padila defi-nitivna odločitev Vsekakor pa bo to vprašanje v kratkem rešen'1 in se bodo vršile občmske volitve v podeželske občine v kratkem času Ni izključeno, da bodo razpisane volitve v podeželske obč>ne kar istočasno z objavo spremenjenega volilnega reda « »Politika« dalje pravi, da «e čujejo v beograjskih političnih krogh v zvezi z napovedmi o skorajšnjih volitvah v podeželske občine kakor tudi v zvezi z zunanje politično situacijo čim da'ie bnü pogosto zahteve po koncentracij1 vse?- narodnih sil in razširjenju vladne ustave Razvoj zu-nanirno'it'én'h prilik je danes tak. da pač ne dovoljuje pri občinskih volitvah politične b'>rbe kakršna b' st moglp razviti v norma'n h nrd kah Vsake vr»l *ve se morato v se^anrh oknlnosl'h izvesti « čim mani^nr notranjimi pretrdi brc2 velikih sporov ter brez ustvarjanja političnih front in blokov. Pogoj za vse to pa je, da se bo- do vršile volitve tako, da bodo dane vse garancije za svobodno izražanie prave in ne-potvorjene narodne volje « Glede stališča opozic:je pravi »Politika«, da bo zavladalo v njenih vrstah resno vznemirjenje. če ne bo uvedeno za podeželske občine tajno glasovanje. V opozicijskih krogih prevladuje mišljenje da se morajo izvesti občinske volitve izključno z vidikov državnih in narodnih interesov, kajti »nepopravljiva pogreška bi bila. če bi se poskušale izvesti z vidika interesov ene same stranke ali slučajne vladne kombinacije. Ako bi opozicija občutila, da imajo občinske volitve namen dati večino samo eni stranki, potem moramo računati z njenim najodločnejšim odporom, ki bi nas brez dvoma dovede! do težkih notranjih razdorov. Potegnjen bi bil v vrtinec dnevne politike celo sporazum od 26 avgusta. To bi Lahko povzročilo nedogledno škodo v današnjih časih, ko potrebujemo narodno slogo in železno disciplino naroda bolj kakor vse drugo Odgovornost za tako postopanje bo padla tudi na Hrvate, katerih pravi predstavniki sede v vladi kjer leži iniciativa za novi volilni red za podeželske občine.« »Prilike so — zaključuje »Politika« svoje informacije — danes take, da se ne smemo i bati niti največjih osebnih žrtev za izved-. bo sodelovanja vseh narodnih skupin, ali j vsaj tistih, ki bi lahko našle v skupnem sodelovanju rešitev za vsa naša velika notranjepolitična vprašanja.« Beležke Občna zbora mladinskih JNS za Ljubljano in okolico V nedeljo copoldne sta bila v kazinskih prostorih v Ljubljani občna zbora sreskih organizacij O JNS za mesto Ljubljano in za ljubljanski okoliški srez. Zboiovanje ljubljanske organizacije je vodil njen predsednik Franjo Juvan, ki je najprej poročal o delu in stanju organizacije. Ko so podali svoje referate še ostali funkcionarji, je bil po večini izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Juvanom na čelu. Istočasno je bil v sosedni dvorani sreski občni zbor za ljubljansko okolico. Predsedniško poročilo je podal Jakob šušteršič, ki je po tragični smrti predsednika Andreja Jakopiča vodil sresko organizacijo. Tajn ško poročilo je imel Ignac šušteršič, blagajniško pa Karel Kurnik. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Ignac šušteršič, odbor pa je ostal v glavnem neiz-premenjen. Ko je bil okoliški občni zbor zaključen, so se delegati podali v glavno dvorano ter prisostvovali drugemu delu občnega zbora mestne organizacije. Predsednik banovin-skega odbora OJNS inž. Jože Rus in tajnik Andrej Uršič sta poročala o naprednem omladinskem pokretu v Sloveniji. Z navdušenimi ovacijami sprejet je nato spregovoril o političnem položaju dr. Albert Kramer, katerega izvajanjem so vsi delegati, okrog 250 po številu, sledili z največjo pozornostjo ter ponovnim soglasnim odobravanjem. JNS v vrbaski banovini V nedeljo ie bila sreska konferenca Ju-goslovenske nacionalne stranke v Mrko-njič gradu v vrbaski banovini. Na konferenci je poročal bivši minister Ignjat Šte-fanovič o političnem položaju. V ponedeljek dopoldne oa ie bila sreska konferenca JNS v Bosanski Dubici. V soboto zvečer 1e predaval v prostorih banovinskega odbora JNS v Banialuki član glavnega odbora dr Mirko Došen o osnovnih problemih naše notranie oolitike Bolgarski novinarji v Beogradu Ob priliki beograjskega velesejma je prispela v Beograd večja skupina bolgarskih novinarjev, ki so jih na kolodvoru sprejeli njihovi beograjski tovariši in pa predstavniki velesejma. Med gosti so mnogo odlični in vplivni sofijski novinarji, poleg drugih direktor »Slova«, bivši minister Todor Kožuharov, glavni uredniki »Mira«, »Utra« in »Zarje« ter šef novinarske službe bolgarskega radija. V Beogradu so bili sprejeti zelo prisrčno in ostanejo tam do petka. Obiskali bodo tudi Oplenac in Avalo. Seja vodstva JRZ Včeraj dopoldne je bila v Beogradu seja ožjega glavnega odbora JRZ. Predsedoval ji je strankin predsednik g. Dragiša Cvet-kovic, ki je imel na seji tudi daljši referat o notranjem in zunanjem položaju. Njegovo poročilo je zavzelo vso dopoldansko sejo, na popoldanski seji pa se je začela razprava. Posvetovanja radikalov Včeraj so se vrnili v Beograd radikalski prvaki, ki so imeli v zadnjih dveh več shodov in sestankov v Bosni ter jih zaključili v nedeljo s shodom v Sarajevu. Po sarajevskem shodu je bila tam še zaupna konferenca radikalskih prvakov iz sarajevskega okrožja. Razpravljali so o položaju na terenu in o poživitvi strankine akcije. Značilna prošnja Predsednik danske vlade Stauning ie objavil preko kodanjskega radia na dansko prebivalstvo poziv, v katerem pravi med drugim: »Prosim danski narod nai ne žali oficirjev in vojakov naše narodne vojske. Danska vojska i e izvršila svoio dolžnost, ko so pričele nemške čete prodirati na dansko ozemlie. Zato ni nobenega povoda za obsojanje danske voiske. Nemške čete. ki so prekoračile v torek ziutrai dansko meio. so naletele povsod na odoor naše voiske ki ie trajal vse do trenutka, ko se ie odločila danska vlada pristati na okupaciio danskega ozemlia.« Stauning poudaria. da ie vso odgovornost prevzela na sebe vlada katere naredbe ie voiska morala poslušati. SPORT Smučarji na snegu in za mizo Tekma v veleslalomu na Zelenici — Občni zbor MZSP še nekaj dodat!a?v k minuli nedelji Na plazu pod Begunjščico je v nedeljo SK Tržič izvedel veleslalom, ki jc bil dobro organiziran in jc privabil tudi veliko število tekmovalcev. Najbolj številni so b''i člani SmK Ljubljane in ASK Gorenjca, incd katerima jc prvi prijavil tudi več tekmovalk za damsko konkurenco Prirediteljem ic šlo vse na roko, kajti vreme in sneg sta bila kakor naročena. Na progi sc jc zbralo mnogo glcdalcev, ki jih jc Putnikov avtobus preccj pripeljal tudi iz Ljubljane. Proga jo vodila s sedla pod Bcgunj.ščico po plazu, ki sega skoraj do koče na Zcle-nici. kjer je bil cilj. Dolga je bila okoli 850 m. z višinsko razliko 450 ia Tehnični vodja Omejc 1'crdo jc zastavil 31 vratic, med katerimi so nekatere na spihanem poledenelem snegu povzročale tekmovalcem precej neprilik. Nekaj je bilo tudi dokončnih žrtev, ki so morale izstopiti, med njimi Jože Bertoncelj. pa tudi 2\an je izgubil dragocenc sekunde in zapravil boljši plasma. Presenetil je mladi »Gorenjec« Rado Ravnikar, ki je starta! kot prvi in sc plasiral pred klubskega tovariša Žvana. Zmagal jc Slavko Lukanc. na* letošnji uspešni mednarodni tekmovalec, pri katerem vse kaže. da bo stopil na čelo naših mojstrov v alpskih disciplinah Med damami jc bila prva državna prvakinja Poldka Pcr-nuševa. ki prav tako napreduje od tekme do tekme Med juniorji se je spet odrezal Ilirijan Tinček Mulej. ki mu je hiil malo enak samo šc Magušar. za vse ostale pa jc bila proga žc nekoliko pretežka Slednje velja še prav posebno za damsko proge. ki je bila odločno pretežka ker jc imela za posledico, da ta del konkurenco skoraj ni imel športne vrednosti. Rezultati: Seniorji (22 tekmova'cev na ci'iu 15): 1. Lukanc Slavko (Tržič) 1:38.1 2 Ravnikar Rado 1:46.4. 3. Žvan Lojze (Oba Gorenjec) 1:51. 4 Ankele Riko 1:56.1. 5. Čarman Frenk (oba Tržič) 2:03. 6. Stopar Rudi (SmK Ljubljana) 2 04 7. Torkar Rado (Gorenjec), 8. Reich Tone (SmK Ljubljana) 9. Stranskv S in 10. Štefe Janez (eoa Tržič) Juniorji (17 tekmovalcev, na cilju 8): 1. Mulej Tinček 1:42.2. 2 Magušar Marjan (oba Ilirija) 1:591, 3 Aman Čoka (Tržič) 2:11.3, 4. Stare Marjan 2:36. 5 Hafnar Oto (oba Gorenjec). Dame (7 tekmovalk, na cilju 7): l. Per-nuš Poldka 1:42 2 Fajdig? Dora (obe SmK Ljubljana) 2:45. 3. Verlič Marica (Tržič) 3:15. Po tekmi je bila v hotelu Lončar razglasitev rezultatov. Pokal ing Sugga je prejel domačin Lukanc. prav taka pa sta dobila lepi darili zmagovalec med juniorji Mulejev Tinček in najboljše dekle Poldka Pcrnuševa. — šek. Mariborski zimski športniki na zborovanju V nedeljo dopoldne je bil v hotelu »Orel s občni zbor Mariborske zimsko-sportne pod-zveze, ki so se ga razen delegatov vseh klubov udeležili tudi številni predstavniki javnih ustanov in športnih organizacij. Kratek pregled o stanju zimskega sporta s posebnim ozirom na razmere v mariborski podzvezi je podal predsednik g. Ludovik Zorzut, nato pa je predložil poročilo tajnik g. Konič, iz katerega je bilo razvidno, da je v podzvezi včlanjenih 16 društev in šteje ob zaključku sezone 249 verificiranih članov. Poslovanje je bilo vse leto v redu in tudi odnošaji do vrhovne organizacije so bili vseskozi prav dobri. O blagajniškem stanju je poročal g. Drago šenica, ki je omenil, da je MZSP dobila lani din 14.000 podpor, imela pa je samo z napravo nove skakalnice v Ribnici na Pohorju za 2.000 din več izdatkov. Pri vsem tem je gospodarsko stanje le še ugodno. Tehnični referent g. Purkeljc je poročal o bogatem sporedu minule sezone, čigar izvedbo Je ugodna zima omogočila letos tudi v območju mariborske podzveze. Višek prireditev je bila otvoritev nove skakalnice v Ribnici na Pohorju. Pri volitvah je bil za predsednika spet izvoljen g. Ludvik Zorzut, v odbor pa: dr. Cijan, Ljubica Cingerle, čerin. Divjak, Fanedl, Konič, Forstnerič, Golubovič, Herič, Uredite vendar že enkrat svoj arhiv! Nedeljski »Slovenec« je zopet enkrat posegel v svoj historični arhiv in obuja re-miniscence na leto kresne noči. ko se ie iz pepela Jevtičeve vlade dvignil feniks Stojadinovič-Koroščevega režima. Ze ope-tovano smo naše kolege onkrai Zmajskega mostu opozorili, da ie njihov arhiv v velikem neredu. Zamešani so tam letnice osebe in dogodki in zato ni čudno, da potem v »Slovencu« prihajalo na dan stvari, ki se nikdar dogodile niso. Tako dopoveduje »Slovenec« svojim bralcem, kako so v začetku leta 1935. bili takratni poslanci presenečeni, ko iih ie g. Jevtic kot predsednik vlade obvestil, da ie narodna skupščina razpuščena. Dejansko je pa vedel ves svet. da ie imela Jevticeva vlada od svojega imenovanja sem pooblastilo za razpust parlamenta in za razpis novih volitev. Nihče, ne poslanci ne javnost, ni bil presenečen, ko se je razpust dej ansito izvršil. Nato pripoveduje »Slovenec«, kako se ie dr. Kramer trudil, da bi pri rekonstrukciii Jevtičevega kabineta postal minister pro-svete. »Dan pred praznikom presvetega Rešnjega telesa se mu je vroča želja izpolnila. Zvečer tistega dne mu ie bil zagotovljen prosvetni resor. In »Jutrova« JNS je tisti večer zmagovito obhajala ta dogodek. Vso noč so ieenesarji prekrokali po beograjskih nočnih lokalih veseleč se dr. Kramerievega uspeha. Ko oa so se ob belem dnevu naslednjega dne zbudili, so izvedeli. da iim ie medved s kožo pobegnil in da že celih 10 ur niso več v vladi...« Cela ta pripovedka ie posledica zmešnjave v »Slovenčevem« arhivu in plod razgrete fantazije gospedov iz Kopitarierve ulice. Po »Slovencu« izgleda, kakor da bi bil takrat dr. Kramer celo Clan Jevtičeve vlade. Kakšno stališče ie oa v resnici zavzemal dr. Kramer do Jevtičeve vlade, vedo v taboru onkraj Zmajskega mostu orav dobro. Saj so takrat bili z dr. Krameriem v živahni izmenjavi misli... Ko ie Jevticeva vlada v petemaiski skupščini dala izvoliti dotedanjega ministra prosvete Ciriča za predsednika nared-ne skupščine, je Cirič podal kot min ster demisijo ter ie postalo vprašanje rekonstrukcije Jevtičevega kabineta aktualno. Kdor se količkaj spominja na takratni položaj. ve. da dr. Kramer ni mogel imeti niti želje, niti volje, da se aktivno uvelia- vi v vladi in da ie seveda povsem izmišlie-no. da bi se bil trudil za katerikoli resor. Morda temu. ali onemu gospodu v Kopitarjevi ulici tudi ni neznano, da dr. Kramer ni bil popolnoma neobveščn. kai se pripravlja za hrbtom Jevtičevega kabineta. Dan pred Telovom so se v okviru vlade res vršili razgovori o rekonstrukciji Jevtičevega kabineta. Takratni minister za socialno politiko dr. Marušič ie bil določen za ministra prosvete. Sklenjena rekonstrukcija je bila na Telovo 20. junija, resnično tudi izvršena. Opoldne je izšel ukaz. s katerim je bil imenovan dr. Marušič za ministra prosvete. dotedanji minister brez listnice Hasanbegovič pa za ministra socialne politike. Oba gospoda teh novih poslov nista več prevzela, ker je še ist: dan zaradi nesoglasii v ministrskem svetu Jevticeva vlada dala ostavko. V kresni noči 24. iuniia je potem od gospodov v Kopitarjevi ulici pozneie toliko oboževani voditeli dr. Milan Stoiadinovič prevzel s svojimi zvestimi sodelavci državno krmilo. Vse tiste dni dr. Krameria sploh ni bilo v Beogradu in ieenesarii tudi niso pili na nobeno medvedovo kožo. Zastopniki Kopitarjeve ulice sicer res dobro poznajo beograjske nočne lokale in so tam kakor doma. toda spomin na one dni jih gotovo vara. Jeenesarja takrat v barih niso mogli srečati. inž. Lah. inž. Lenarčič, Matela. Prah, Purkeljc, dr. Sbrizaj, Senica, Sapec, dr. šebec, dr. šporn, Voglar in škraber. Iz celjskega okrožja sta bila izvoljena v odbor Zdravko Kovač in Feri Pleteršek, iz koroškega pa Branko Diehl. V nadzornem odboru sta ravn. Rodošek in inž. Uran. Po končanih volitvah je delegat JZSS dr. Ferenčak poročal o delu in pripravah za reorganizacijo našega smučarskega sporta. Situacija v prvenstvu SNZ Minula nedelja je bila spet vsa v znamenju borbe za prvenstvene točke SNZ. Izmed 19 prvorazrednih moštev jih je v nedeljo nastopilo 16 in so v večini srečanj zmagali favoriti (vsi podrobni rezultati s kratkimi poročili o poteku so bili objavljeni v ponedeljskem »Jutru«.) Nekoliko nepričakovano sta ta dan prišla poraza Marsa in Jadrana v ljubljanski skupini ter remis Celjanov s trboveljskim Amaterjem. Prav ti izidi so tudi precej spremenili sliko in vrstni red v posameznih tabelah, ki bodo do prihodnje nedelje takele: Ljubljanska skupina Kranj 11 7 3 1 36:17 17 Bratstvo 11 8 1 2 42:21 17 Mars 11 8 0 3 30:26 16 Hermes 11 4 3 4 34:24 11 Jadran 11 4 2 5 25:26 10 Reka 11 2 3 6 18:33 7 Disk 11 2 2 7 27:40 6 Svoboda 11 1 2 8 16:41 4 Oljska > skupina Amater 7 5 2 0 22: 7 12 Olimp 6 4 1 1 20: 9 9 Celje 7 4 1 2 21:14 9 Hrastnik Atletik 2 0 5 7 10:13 5:35 4 0 Mariborska skupina ČSK 9 8 0 1 31:13 16 Železničar 8 5 1 2 14: 8 11 Rapid 8 3 0 5 14:16 6 Maribor 8 3 0 5 13:16 6 Gradjanski 9 2 2 5 12:24 6 Mura 6 114 7:14 3 Med podeželskimi tekmami nam pišejo iz Krškega še o tekmi: Brežice—Krško 6:0 (1:0) Za to srečanje je bilo med prijatelji nogometa precej zanimanja. Igra je tekla od početka precej mlačno in sta bili obe moštvi precej enakovredni. Vsekakor pa so se pozneje Brežičani pokazali boljši v kombinacijah in so se znali tudi v pravem tre-notku znajti pred nasprotnimi vrati. Domačini so se do odmora še dovolj dobro upirali, po odmoru pa so popolnoma popustili in si dali zabiti še 5 golov. Končni izid te tekme ne ustreza poteku igre, saj gresta najmanj dva gola na račun domačega vratarja. Morda bo ta neuspeh Krčanov le izpametoval igralce in jih pripravil do spoznanja, da brez treningov ni uspehov. V Stražišču pri Kranju sta v nedeljo igrali za prvenstvene točke moštvi Kovinarja z Jesenic in domače Savice. Tekma se je po obojestransko slabi igri končala z zmago Jeseničanov s 4:3. Se nekateri nedeljski dogodki V Sofiji je bil v nedeljo medmestni dvoboj med Beogradom in Sofijo v cross-countryju. Beograjčani so se udeležili tega gostovanja izven doma kakor nalašč na dan, ko je bilo v Ljubljani tekmovanje za državno prvenstvo v tej disciplini, na katerem je deloma torej tudi po njihovi krivdi startalo za naše razmere mnogo premajhno število tekmovalcev. Na tekmovanju v Sofiji, kjer je izmed 21 tekmovalcev startalo 7 Beograjčanov na 7 km dolgi progi, je zmagal član Jugoslavije Ljubiša Galovic v času 21:30. Tudi drugo mesto je zasedel tekač istega kluba Tibor Rem in šele tretji je bil Bolgar Božilov. Po skupni oceni so Beograjčani odnosno atleti Srbske atletske zveze dosegli 37, Bolgari pa 21 točk. Revanžno srečanje v cross-countryju med Beogradom in Sofijo bo že prihodnjo nedeljo v Beogradu. V Beogradu so zadnjo nedeljo — prav tako kakor v Ljubljani — imeli I. redni občni zbor klubi Srbske drsalne zveze. Za novega predsednika je bil spet izvoljen prejšnji, in sicer g. Sava Gnljič iz Beograda. — Dodatno k ustanovitvi Slovenske drsalne zveze nam poročajo, da|je svoj pristop naknadno prijavilo tudi Bratstvo z Jesenic, tako da je število klubov, ki so bili zastopani na nedeljskem ustanovnem občnem zboru te nove slovenske športne organizacije narastlo na 6. V Borovu je gostovala v prijateljski tekmi proti Bati Slavija iz Osijeka. Tekma se je končala z zmago domačega moštva 1:0. »Beli orli« v Mariboru Lep sprejem naše nogometne reprezentance na severni meji Maribor, 15. aprila. Kakor je naš Maribor svojčas lepo in prisrčno sprejel naše zmagovite bele mušketirje, ko so se vračali v domovino, tako je pripravil tudi prisrčen sprejem naši zmagoviti nogometni enajstorici, ki si je priborila pomembno zmago v včerajšnji meddržavni nogometni tekmi z Nemčijo na Dunaju že pred prihodom brzega vlaka se je zbrala na peronu množica Mariborčanov, med katerimi je prevladovala zlasti naša mladina. Občinstvo, je zmagovito enajstorico prisrčno pozdravilo ter ji burno vzklikalo. Vrli nogometaši so prejeli cvetje, in so bili tudi pogoščeni. V imenu športnega Maribora jim je izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik Mariborske nogometne podzveze g. mag. Maver. Mariborčani so bili ves čas postanka brzega vlaka v prijaznem razgovoru z našimi »belimi orli«, ki so bili nad prisrčnim in spontanim sprejemom na prvi jugoslovenski postaji prijetno presenečenL Lahkoatletska sekcija SK Ilirije. Dravi ob 18.15 bo predaval trener g. Klein. Po predavanju odborova seja. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM P« 50 par ca besedo, Diu S.— davka en vsaü ogla» in eakratno pri ■lo]bino Din 3.— za Slfro all dajanje naslovov plavajo oni, ki Iščejo • lužh. Najmanjši enenek ea enkratno oltjavu »glasa Din 12___ Dopis, bi ženitve se eara^unajo p» I»ln 2.— za vsaUn braedu, Din 3.— davka sa vsak ogla» to enkratno pristojbino Diri 5— za Slfro ali dajanje Oaslovov Najmanjši r.nem-U ts enkratno objavo oglana Din 20.—. Vsi ostali orlarti «e eara£iinajo po Dm I.— ut hnirdn, Din 3.— davka Ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din h.— za šifro alt da lan je naslovov NajmanJSt tnnu>h ca «nitratno objavo o grla«» Din 17.—. Službo dobi Magistra ali magistro event. asistenta Kot zastopnika za mesca junij in julij ali samo za en mesec išče lekarna na Vrhniki 10301-1 Sodarja (pintarja) poštenega in sposobnega takoj sprejme veletrgovina z vinom Ponudbe pošljite na naslov A. Paulin, Podbrezje. Pod-nart. Gorenjsko. 10264-1 Šiviljsko vajenko (er pomočnico za fina francoska dela spreimem takoj. Plača od 40 — 50 din. — Salon »KOR<":E« Mestni a-g :o. 10532-1 Cevlj. pomočnika in vajenca sprejme Korošec Ivan, — Rakek. 10539-1 Gospodinjo pošteno, samostojno. 40 let. iščem za takoj. Mirko Grad Dragomel), Domžale. 10542-1 Prodajalko peciva, katera ima nekaj prakse v tem in potrebno kavcijo 3000 din. spreimem takoi. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Pekarna«. 10544-1 dobi mesto. Mengeš. Pekovski pomočnik Ivan Per, 10546-1 Služkinjo katera zna samostojno ku bati. sprejmem t. majnika. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 10550-1 Raznašalec čaja. masla in sira. dobi takoi mesto J. Menart, Sv. Petra cesta 35. 10554-1 Pomočnico domsko krojačico, samo. ütojno, dobro moč sprejmem takoi za boljša dela. Kolodvorska ul 23/1. 10557-1 Trgov, pomočnica dobro izvežbana v ma-nufakturnl. galanterijski ir Špecerijski stroki že .i namestitve v mestu Nastop takoj ali po zep.;.' Ponudbe na podruž Jutra v "clj p^d xSirr patična in postrež-ljiva* 10503 2 Vodilni uradnik žitno živilske ;troke. prvovrstna moč. z referencami, spreime mesto v Ljubliani. Vprašanja na ogl. odd. Jutri pod »Uspešno delo«. 10528-2 Vajenci (ke) IH1U1 Trgovskega vajenca krepkega, železničarske rod- , bine, spreimemo. Ponudbe j s sliko in šolskimi spriče vali na Norb Zamer & sin. Sv Pavel pri Preboldu. 10537-44 Vi' I'.UL Razna butelčna vina, penušče Fruškogorski biser naročite pri M. Cesar vinska trgovina, Liubljana 7 Gasilska ul. 3. Tele. 23-69 112-6 Breskve, češnje višnje, nizke vrtnice, vinsko trsie v odlični kakovosti, kupite v Drevesnici lelen. Št. Ili, Velenie. 10148-6 Oblačila Površnik za srednieveliko postavo — poceni prodam. Cesta 29-oktobra 9 (16). 10530-13 Pritlikavce hrušove Williiamovko. Gellertovko in Pastorovko ima še na razpolago drevesnica Koren Mozirje. 10536-6 Voz zapravljivček na peresih in voz z diro naprodaj. Gostilna, Vegova ul. 10. 10552-6 Radi odpotovanja prodam pohištvo za samsko sobo. Stari trg 26/111. 10465-6 Avto, moto Prikolico za tovorni avto 3 do 4 tonsko, dobro ohra-nieno in skladiščno cisterno za 10 ton kupimo. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Industrija 9790«. 10172 10 Motor znamke BSA 2<0 ccm, dobro ohranjen, zamenjam za 125 ccm ali prodam. Fink Franc, Rožna dolina. Cesta V. 15, pekarna Kovač. 10549-10 Pohištvo Sperano spalnico imitacija kavkaškega oreha, poceni naprodaj Janežič, Tvrševa cesta 66. 10545-12 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno Kom. Za-vodu, Maribor, Aleksandrova 40. 6916-16 Družabnika(co) sprejmem v vpeljan gostinski obrat v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večji obrat«. 10548-16 8 t /druženje gostilničarjev za sodni okraj Višnja gora je izgubilo svojega marljivega tajnika, gospoda Jožeta Novljana gostilničarja in posestnika na Peščeniku Nenadoma nas je zapustil danes popoldne. Vrlega moža bomo ohranili v najlepšem spominu. Pogreb bo v sredo, 17. t. m. ob 10. dopoldne na pokopališče v Višnji gori. Višnja gora, dne 14. aprila 1940. ODBOR. Kupim trgovino v Liubliani, špeceriisko ali delikatesno. Plačam v gotovini takoi Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Prometna«. 10286 19 Pletilni stroj štev. 12—14 od 30—50 cm kupim. Marko Filipovič, Šabac, Kralia Milana 10. 10543-29 Veliko posestvo preko 30 hektarov, njive, travnike in gozdovi, za več-lo ekonomno. kupim. — Obširne ponudbe na ogl. odd lutra pod »Veliko posestvo«. 10038-20 Parcela 3500 kv. m ob progi, v Šiški, stanovaniska hiša, voda, elektrika, vpeliana, pripravna za lesno trgovino ali stavbenika, naproda). — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoi plač ljivo«. 10i29-20 Lepo parcelo v mestnem okolišu, vso zidno opeko, ves les in drugo samo za din 40.000 prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10524-20 Velika hiša s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Prilika«. 10553-20 Stanovanje Enosob. stanovanje s kabinetom oddam za 1. maj odrasli stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti šivilii«. 10527-21 Dvosob. stanovanje s souporabo kopalnice in vrta oddamo mirni stranki z maiem ali junijem. Ko-rytkova 34. 10541-21 Stanovanja Enosob. stanovanje s pritiklinami, iščeta dve osebi v Trnovem ali v bližini za takoj. — Naslov: Cesar. Ljubljanska ul. 9. 10534-21a Mlad zakonski par brez otrok, išče dvosobno stanovanie s kopalnico v bližini mesta. Ponudbe s ceno hotel »Metropol«, soba št. 322. 10533-21a 300 din nagrade za eno ali dvosobno komfortno stanovanje, naibolie centrum. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Luka«. 10558-21a 4-sobno stanovanje velike sobe, I. nadstropje j v centru mesta, po možno- ( sti Tyrševa, Miklošičeva ali i Aleksandrova cesta, iščem ' za takoj. Ponudbe na ogl. | odd. Jutra pod »Komfort«. 10559-2 la Čedno sobico belo opremlieno. s prostim vhodom, oddam stalnemu, solidnemu. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 10551-23 Sobo z dvema posteljama in hrano takoj oddam. Gostilna, Vegova ulica 10. 10556-23 Prostorno sobo za pisarno v strogem centru. iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 10'60-23a V* »IV.« Kaj naj Ti pišem? Nobene želie mi ne izpolniš. Kdai me obiščeš? . 10547-24 - Elektro tračne žage 600 m'm premer kotačev, 400 m/m višina reza. dobavi iz zaloge — PETER ANGELO, d. z. o z. Liub Ijana. Pražakova 8. Generalno zastopstvo tovarne strojev Klein & Stiefel — Fulda. 10387-29 Informacije Opozarjam da bom vsakogar, ki bo razširjal o meni neresnične stvari, da sem iz gostilne Lloyd deložirana, sodnijsko preganjala. Velkavrh Rezika 10538-31 Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah CER.N r. luvelir Ljubljana Wolfova ulica Naše ^leitatfšče DRAMA Torek 16.: Revizor. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 17.: županova Micka. Varh. P*ed A. Četrtek. 18.: Revizor. Red B. Petek. 19.: zaprto. (Generalka). Sobota, 20.: Hamlet. Premieiski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. V Gogoljevem »Revizorju« igra glavno vlogo uradn ški stan z vsemi svojimi slabostmi, ki jih je Gogolj ožigosal. Glavna moška vloga je Hlestakov in soigra z njim. kot lažnim revizorjem. Socialno okolje, v kateiem se kretajo uradniki kot moralni slabiči in sokrivci gnilih razmer, je mojstrsko naslikano. Glavne vloge v eni naj-ri,iajnejših ruskih komedij iz prejšnjega stoletja bodo igt ali Jan, Česar, Nablocka, A. Levarjeva, v ostalih Kralj. Drenovec, Skrbinšek, Lipah, Peček, (ki bo po dol-g h letih zopet nastopil v drami), Gabrijel-čičeva. Sever. Simčičeva, Bratina, Potokar Presctnik, Plut, Brezigar, Kaukler in Mil-činski. Premiera drevi bo za premierski abonma. Nesmrtna Shakespearjeva umetnina »Hamlet« bo zaž vela spričo dogodkov na Danskem s posebnim poudarkom saj nam razkriva v historičnem okolju usodo plemen tega kraljeviča in tragedijo njegovega značaja. Gostovanje Zvonimirja Rogoza bo dalo letošnji vprizoritvi posebno zanimivost. V spominu nam je še njegov veliki uspeh, ki ga je imel pred leti v tej vlogi. Predstava bo v soboto za premierski abonma. OPERA i Torek, 16.: Balet Hrestač. Jolanta. Red B. Sreda. 17.: Lucia di Lammermoor. Red sreda. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Jo-sij>a Gostiča. četrtek, 18.: Adriana Lecouvreur. Red četrtek. Red B bo imel drevi predstavo čajkov-skega baleta »Hrestač« in lirične enode-janke »Jolanta«, ki je po svoji melodični barvitosti in mehkem čustvenem občutju med najlepšimi njegovimi deli. Peli bodo Vidalijeva, Franci, ravnatelj Betetto, Janko in Dolničar. Sonja Ivančičeva, ki je z izrednim uspehom debutirala v naslovni partiji Donizet-tijeve »Lucije Lammermoorske«, bo ponovila svoj nastop jutri. Tenorsko partijo bo pel kot gost Jože Gostič. Predstava bo za red sreda. Uprava Narodnega gledališča v Ljublja ni ponovno prosi svoje cenjene obiskovalce, da prihajajo k predstavam točno, da ne motijo s poznim prihajanjem poteka dejanja in svojih soobiskovalcev. Solnčno sobo oddam v sredini mesta dvema osebama z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10540-23 Razno K PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pnloia — Svetlolikaloics Za jugoslovenske patente št. 9066 od 1 septembra 1931. na: POSTOPEK ZA IZDELOVANJE KROMATOV IN BIK ROMA-TO V«, št. 9069 od 1. septembra 1931 na j POSTOPEK ZA IZDELOVANJE BIKRO-Ì MATOV — se IŠČEJO kupci ali odjemalci i licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Hlnko Petrič, patentni inženjer, Ljubljana, Beethovnova ul. 2. Krajevni šolski odbor v Globodolu opozarja na drugi razpis licitacije gradbenih del nove šole v »Službenem listu« z dne 17. aprila, NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odkloniti. gre za Vaše zdravje! Vsemogočni je poklical k Sebi najino drago mamo. staro mamo in teto. gospo MARIJO MARN Umrla je po daljši bolezni, previdena s tolažili sv. vere v nedeljo, dne 14. aprila. Pogreb bo v torek. 16. aprila ob dveh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1940. MARIJA, hči; IVO, sin; DANICA, ANDREJČEK. MARKEC, vnukinja in vnuka. CELJSKO GLEDALIŠČE Fetek, 19. aprila, ob 20. uri: »Trideset sekund ljubezni«. Gostovanje mariborskega gledališča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 16.: Trideset sekund ljubezni. Red C. R A I O Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki. — 11: šolska ura: Po otokih našega Jadrana (g. V. Pimat). — 12: Solistične točke »plošče). — 12.30: Poročila. objave, napovedi. — 13.02: Radijsk oikester. — 14: Poročila. — 18: Radijski šramel. — 18.40: Vera in filozofija (g. Fr. Terseglavl. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Anekdote o Francetu Piešernu kot človeku (g. R. Destai). — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarska poročila in nasveti ig. Drago Potočnik). — 20: Ljubljanski pevski jazz kvartet. — 20.45: Ra iijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za dobro voljo. Beograd 19.40: Pesmi iz Dalmacije. — 20.40: Simfonični koncert. — 22.50: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Hrvatski skladatelji. — 21: Vesel večer. — Sofija 18.45: Koncert orkestra. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Petje. — 21: Ruske romance. — 22: Ples. — Praga 19.55: Veseloigra. — 21: Foersterjeva glasba. — 22.20: Plošče. — 23: češka glasba. — Rim 17.15: Petje. — 20 45: Operni prenos. — 23.15: Ples. — Pariz 20.30: Orkester in solisti. — 21.45: Klavirske skladbe. — 22.45: Klarinet. — Berlin 19.30: Drobne melodije. — 22.15: Kompozicijski večer. — 21.15: Godba na pihala. — 22.30: Valčki. — 23: Veliki orkester. — 24.10: Nočni koncert. Iz Murske Sobote ms— Cesto Sobota — Tišina — Petanjci je prevzela v svoio oskrbo država To ie ena naiprometnejših cest v srezu. ki Da ie zaradi velikega prometa orecei razdraoa-na. ms— Tatvina. Aleksander B. iz Peskov-cev je bil obsojen na dva meseca zapora ker ie vlomil v Cahukovo hišo in odnesel 49 metrov domačega olatna. ms— Hišo je hotel zažgati. V Dankov-c:h živi Ludvik Banko v stalnem prepiru z materjo. Nekoč se je spozabil tako daleč. da ie hotel zažgati materino hišo. K sreči so to opazili sosedie in DreDrečili nesrečo Banko ie bil obsojen na dva meseca -trogega zapora. ms— Osebna vest. Državni veroučiteli-ski izpit ie napravil g. Aladar Darvaš. evangelista' kaplan v Sobot: Čestitamo! ms— Nevarna poškodba z nožem. V so-boško bolnišnico so DriDeliali dva mlada viničarska sinova, ki sta postala žrtev obračunavanja z noži Aloiz Korošec iz Murščaka ie v domač- vasi dobil nož v hrbet. Aloiz Šut iz Brezovščaka oa se ie orav tako zgrudil Dod vbodom noža v hrbet. v nekem prepiru s fanti iz sosedne vasi Oba imata precei hude poškodbe. KATERA IZMED VAS m mi? \ Senzacionalna \ iznajdba : spciiìccjo koizre IZGINJAJO 4S/ GUBE -ene 50 et ahko zfiedaio auor ca ste-e.o i a nt. 35 ei. Nov aragocer skstrakt Kcžnir celic — ravne ta'K sakor vita ini sls menti v koži zara-vega rmadega aek.eta Odkril ga je g.asoviti dermatolog, ki ga je dobil iz skrbno izbranih mladih živali Ta ekstrakt me-no\'an »Biocel«. je zdaj v rožnati hram za kožo Tokalon. Uporabljajte jo vsak večer. V vsakem ta trenutku Vašega spanja bo Vaša POIZKUS. koža srkala te vitalne elemente Vsako jutro, ko se zbudite je Vaša koža jasnejša, svežja. bolj gladka — mlajša. Cez dan uporabljajte belo. nemastno kremo Tokalon S to preprosto nege lepote lahko vsaka žena doseže da bo videti za d?-set let mlajša, ter lahko dobi Judovitc kožo in polt. s kakršno bi se mogla ponašati v^aka mladenka S hranami za kožo Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajemčeni, ali pa >e denar vrne. Napravite KSILOLITNI TLAK je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga „MATERIAL" trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL Tv Dr. VLADIMIR TRAVNER SODNIK OKROŽNEGA SODIŠČA Logatec « 1886. Maribor t 1940. V globoki žalosti in neutolažljivi boli. Rodbina dr. TRAVNERJEVA Pogreb bo v torek 16. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Maribor, Zagreb, Praha, dne 15. aprila 1940. * "■':. "jsi-A «J r ■■■■ ■ 'K' • - jŽ^ j Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Zapustil nas je za vedno po kratki mučni bolezni v 67. letu starosti naš predobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod PAULIN JOSIP POŠTNI PODURADNIK V POKOJU Zadnjo pot nastopi v sredo, dne 17. aprila 1940, ob pol 5. uri pop., izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana—Sevnica—Novo mesto, dne 15. aprila 1940. Žalujoča soproga JU LIJANA • in rodbini MILOST—MONDA INSERIRAJTE V »JUTRUa ! Umrli so nam danes naš ljubljeni oče, ded, praded, tast in stric gospod Franc Ksav. Zajec Spravljeni z Bogom so odšli v večnost po obračun za svojo 94-letno življenjsko pot. Pokopali jih bomo pri Sv Križu v rodbinsko grobnico, kamor jih spremimo iz Privoza h. št. 12 v torek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne. Vse, ki ste jih poznali, prosimo, da pomolite za njihovo dušo in jih ohranite v blagem spominu LJUBLJANA, dne 14. aprila 1940. Inž. Zajec Rudolf, Marija Zajec ln ostalo sorodstvo. Umrl nam je nenadoma danes, v starosti 58. let naš dobri oče, soprog, brat. svak in stric, gospod FBANJO KUTIN TRGOVEC IN POSESTNIK Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 16. ap> i a 1940 ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče POSTOJNA, dne 14. aprila 1940. SLAVIJA roj. PATERNOST, soproga; MILJANA, LJUBA, FRANCI, NEDA in DEšA, otroci; NINA por. MILAVEC, POLDI vdova INOCENTE, MICI por. BORŠTNER in ALMA, vdova PERIC, sestre za vse sorodstvo. Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod MIRKO ČESNIK RAC. NADSVETNIK V POKOJU danes ob 14.30 po kratki bolezni nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 17. aprila ob 16.30 izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v trnovski cerkvi v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 7. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 15. aprila 1940. MILKA CESNIK roj. PERUZZI, soproga; MILICA, hčerka. Rodbine: CESNIK, PERUZZI, dr. PETRIČ. Mestni pogrebni zavod ____Občina LJubljana Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno ^ d. kot tiska rnarja Fran J erari — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.