-m
Naslov — Address
nova doba
cm St. Clair Avc. Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3889)
fr- >
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
w -			
	N a p r e il e k J. S	i. K. Jednote ni	
	odvisen samo od	splošnih razmer.	
	ampak v mno^o v	"(■.ji meri od naše	
	agilnosti.		
g			9
.Entered as Second Class Matter April 15th, 1!)26, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 15)17, Authorized March 15th, 1925.
ŠTEV. 18	CLEVELAND,	OHIO,	WEDNESDAY,	MAY 4TH 1932 — SREDA, 4. MA.JA 1932	VOL.	VIII.	—	LETNIK	VIII.
0I IN DRUGE
slovenske vesti
°J11*atlanska veselica ženske-UStVa “Zvezda,” št. 170 % V ^icagu, se bo vršila v foV- maja zvečer v Lawn-Masonic Temple na W. 23d j,» n So. Millard Ave. “Zvez->0	kar	najboljšo zaba-
Postrežbo in pričakujejo 6 u'Jeležbe.
*
? finski dan bo proslavilo j,”.° (1mštvo “Jutranja zvez-nJ,' ]^ JSKJ v Clevelandu
l(!ue n o .	., .
j; •'« o. mam z vprizoritvi-We “p •	.	.
^siljen stan je zam-
\\*>0 igri bo ples in pro-
tvj ava‘ Podrobnosti o pri-
na.idejo čitatelji v ogla-
!lVi , *
zbor “France Preše-j Chicagu priredi v nede-£rt ia svo.) pomladanski j z igro “Trije ptički” v v°t’ani na 2657 S. Lawn-to'VG’ Pričetek koncerta )f).no ob treh popoldne;
|te ftlt|a osebo 50 centov, it, .eiTl najdejo čitatelji v !n dopigu.
*
i v t,1ski program bo odda-^Ceh’tek 5. maja 6d šeste Pm • 6 Ure zvečer (vzhodni z radio-oddajne po-NBO v Washingtonu, i.^te je naravnati na :tlJ °cycles. Nastopilo bo iz o ®evs^° društvo “Ili-
• 0,LUnonsburgil *n
ester. To bo prvi res*
t'jeh°Vens^* program na
li^j1 postaji, ker se bo tu-ve.tfiV 8 avljalo v slovenskem ,|rov . evci in godbeniki so ‘‘ člani JSKJ.
\ i- *
Hi* p klub “Nagelj” v LVia' a'’ vl)rizol’i v soboto i^0 ,^Ve enodejanki, nam-^ j ^edež” v slovenskem ' r^r° "hissing the Wrong Mr.;, ,v angleškem. Po igrah
V ltl Prosta zabava. Pri-S clG ^o vršila v White
n .m- A 0rani in se bo pričela
?€A zvečer. fS’ov	*
ans^a šola moderne (N v« V. Clevelandu priredi L^sil Se^Co na večer 7. ma-P S, x,Se v spodnji dvo-p • ^oma na St. Clair
V ^1	^
domu v Brook-r* vfš‘i ’ Se k° v nedeljo 8. lSeVc koncert slovenskih fj>’ J Bl^.V *Vana Ribiča in
| ^lovSr,iča-. Na koncertu
11	| ki	•	tudi	kvartet	“Jad-
J^koM.,^0'31'0 znan po svc-v|r r	*n	radio-nastopih
rl f I ^ p6rnu omenjena pevca O IJSiii *Jnist g- Milan Trošt Ji' I ; Pevce in prispeval s Jti' J ,1; konrmi s°lo-točkami. Za-
f°,/) ^ j'V er':a bo o polu treh
ir j* l •
|u‘.' ip1’ IV	*
“Bled” v Co-
° iie ' i W priredi koncert IvSa VzP°redom v nedeljo ||r* Wp Na programu bo /i^i rib šai-a pet.ia, nakar bo ^	5^ opereta “Prvi
’ rtsi *1 lihi % vC^itev se bo vršila
erjia. I i)S'Bofls^em avditori.iu v
P J v. 0 in se bo pričela .gV, , "“Mdne.
cod' I ' h	1
I,.,	1	koncert	samostoj-
ine ii 1	6ga zbora “Zarja” v
1 ^ 5,6 V1’šil v nedeljo * .
lg''A(l lv z*. 8eia Zveze JSKJ p bo ^'aPachi° Pennsylva-iikV	v nedeljo, 29.
JX^enskem ,lomu v
Mi
on
a?',
\
ije*
itf'
.ni5
flC'
jeH1
in
.66) fii i' yS6
nif I lelf i Mil' ,lej
čefle! pf^j
)> i'e , v?1
;r>
ies^
n)e?!i
,Pf3‘
leli*1
°i
K
upf
o$
13»! ifr
ot
ft,
rit''1
<!i
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
PROTI ZNIŽANJU PLAC mestnim uslužbencem je nastopil župan mesta Minneapolis, Minn., William A. Anderson. Resolucijo mestne zbornice, ki je določala desetprocentno znižanje plač mestnim uslužbencem, je vetiral. Pri tej priliki je izjavil, da bi mesto dalo s trganjem plač samo slab vzgled privatnim korporacijam, da znižajo plače svojih uslužbencev. Na ta način se ne pospešuje povratek prosperitete, ampak se potiska deželo še v večjo depresijo. Dobre in poštene delavce naj se tudi pošteno plača. Mesto znižanja plač mestnim uslužbencem je župan v svojem poročilu navedel razne nepotrebne izdatke, katere je mogoče brez škode odpraviti ali zelo skrčiti, kar bi prihranilo mestu skoro pol milijona dolarjev letno. Župan Anderson je bil izvoljen na podlagi farmersko-delavske platforme.
LEGISLATURA države New York je v zadnjem zasedanju sprejela 19 predlog, katere je priporočala državna delavska federacija. Te predloge, ki so z governerjevim podpisom postale postave, se tičejo boljših varnostnih metod za delavce, izboljšanja delavskih odškodninskih določb in pomoči za brezposelne. Za podporo brezposelnih je bilo dovoljenih takoj pet milijonov dolarjev. Na splošno glasovanje bo šla predloga, da se izda bondov za 30 milijonov dolarjev, kateri znesek naj bi se porabil v podporo brezposel nih.
VRT IN DOM V SEZONI
NAJVEČJA TISKARNA
N0;.
NA SHODU štraj kujočih premogarjev, ki se je vršil v Bellaire, Ohio, dne 27. aprila, je bila sprejeta resolucija, naslovljena na governerja White-ja, v kateri premogarji protestirajo proti pošiljanju vojaštva v štraj kovno okrožje in proti streljanju nedolžnih ljudi. Več kot polovica vojaštva je bila že odpoklicana iz štrajkovnega “okrožja; na straži je ostalo le še okoli 250 miličarjev .
V ZVEZNEM KONGRESU je propadla ekonomska predloga voditeljev, po kateri bi bile znižane za 11 procentov plače vseh zveznih uslužbencev, ki zaslužijo nad $1,000 letno; znižanje bi se odračunalo od zneska, ki presega tisoč dolarjev. Boj proti temu je vodil progresivni republikanec La Guardia iz New Yorka, ki je dosegel, da plače zveznih uslužbencev, ki ne presegajo $2,500 letno, ne bodo nižane; enajstprocentno znižanje pa bo veljalo za vse zneske, ki presegajo $2,500 letno.
PREDSEDNIK HOOVER je sporočil kongresu, da je tudi on, z drugimi zveznimi uslužbenci vred voljen sprejeti enajstprocentno znižanje plače, dasi bi mu po postavi tega ne bilo treba storiti. Po odračuna-nem znesku $2,500, katerega ne zadene znižanje, bi pri njegovi plači znašalo enajstprocentno znižanje $7,975. Regularna letna plača predsednika, ki znaša $75,000, bi se torej skrčila na $67,025.
PETDNEVNI tedenski delavnik za zvezne uslužbence, ki je bil priporočan od administracije, ni našel milosti v očeh kongresa. V veljavi ostane šestdnevni tedenski delavnik.
(Dalje na 7. strani). *;
V mesecu maju je v zmerno gorkih krajih mogoče posejati na prosto semena vse vrtne zelenjave in enoletnih cvetlic. Tu di za rastlinjakih ali gorkih gredah vzgojene rastline je običajno že dovolj gorko, da se jih posadi na prosto. Drevesa' in grmiči že navadno poganjajo ali zelenijo, zato jih v tem času ni pri poroči ji vo presajati.
Posamezne pleše v vrtni trsti naj se obsejejo s travinim semenom, ali pa tam vložijo drugod izrezane travne ruše. Ako hočemo imeti lepo trato, moramo jo očistiti regrata, ker ta rastlina se zelo razraste in duši travo. Ako regrat samo malo pod površjem zemlje izrežemo, navadno korenina zopet požene in moramo isto delo ponavljati. Dobro sredstvo za uničevanje regrata je navaden gasolin. Samo par kapljic gasolina je treba kaniti v srce regrata, pa se bo kmalu posušil s korenino vred. Paziti pa moramo, da pri tem ne polijemo trave, ker gasolin zamori tudi travo.
Predno posadimo na prosto gomoljike d?lij ali georgin, je priporočljivo, da jim damo čas v kleti pognati male mladike, še v večji meri velja to za gomoljike kan (cannas). Te pustimo v kleti toliko časa, da poženejo nekaj palcev dolge poganjke. Ako je klet suha, gomoljike večkrat poškropimo, da bodo začele poganjati. Nekateri jih tudi posade v pripravne lončke, in ko so l-aatttWe visoke pol čevlja ali več, jih s celo gručo prsti posadijo na prosto. Ako posadimo na prosto gomoljike, ko še ne kažejo skoro nikakih znakov življenja, začnejo poganjati zelo pozno.
Večina enoletnih cvetlic zahteva za dober razvoj dovolj solnca; nekatere pa povoljno uspevajo tudi na prilično senčnih prostorih. Cvetlice, ki Se zadovoljijo s precej senčno lego so: balza mine (balzam), pla-vice, mak, turški nagi ji (marigold), plamenke (phlox), petu-nije, kalendule (calendula) in verbene.
Meseca maja včasi že pritisne vročina, zato je skrajni čas, da na čisto pretočimo grozdni sok, ako je še na drožeh, oziroma ako ga je še kaj v kleti. V slučaju, da tega ne storimo, se posebno ohijčan, newyorčan ali michi-gančan rad skali in pokvari. Sok iz californijskega grozdja se drži bolje, vendar je najbolj varno, da tudi tega pretočimo na čisto. Sodi, kamor grozdni sok pretočimo, morajo biti čisti in brez duha po plesnobi ali gnilobi, če hočemo imeti dobro pijačo. Posoda naj se napolni do vrha in zabije, da ne more zrak do tekočine; če je ni dovolj, da bi bil sod poln, potočimo vso tekočino v steklenice. Pomnimo, da bo poletje gorko in žejno in da je greh, če se iz dobre pijače napravi kiselica, vsled naše nemarnosti.
 o---------------
4-
POMLADNI GLASI
ZAPUŠČENA NASELBINA
Premogarska naselbina Cumberland v državi Wyoming, kjer je bilo pred leti zaposlenih tudi mnogo Slovencev, je docela zapuščena. Nekateri hišni posestniki so pustili hiše kar na mestu, drugi so jih naložili na kolesa in jih odpeljali v bolj varne kraje. Nedavno so začeli uhajati strupeni plini iz opuščenih rovov pod naselbino, kar je povzročilo smrt več oseb. Oblasti so po preiskavi ekspertov ukazale vsemu prebivalstvu, da se izseli iz nevarnega mesteca.	,
Stric Sam je; na j več ji tiskar v Združenih državah, in morda na svstu. Federalna tiskarna (Government Printing Office) v Washingtonu jelbosebna atrakcija za posetnike glavnega mesta. Vse osem-nadstropno poslopje je posvečino tiskanju vladnih knjig, brošur in tiskovin. Čez 5000 ljudi je nameščenih v tej velikanski tiskarni. 182 tiskarskih strojev zaposluje kakih G00 ljudi. 1700 črkostavcev dela pri 400 linotjipih in monoti-pih. V knjigovfeznem oddelku je kpkih tisoč delavcev.
Povprečna dnevna produkcija te tiskarne znaša 8,500,000 “cms” stavka, ?-2,000 inč elek-trotipov, 3000 r&lb in poluto-nov in 600 form za tiskarski stroj. Za onega®ki ne razume tiskarske obrti, *aj navedemo, da dnevna produkcij'a pomen j a 13,400,000 knjižnih strani, poleg miljonov dopisnic, nakaznic in drugih tiskovi^
Ta ogromna tiskarna je last federalne vlade. /Produkcija te tiskarne je taka, da tiska in iz daja na leto vsaj koliko, kolikor vsi izdajatelji knjig skupsj v Združenih državah.
Iz tiskarne se dnevno razpošilja širom vseh Združenih držav približno 300,000 brošur, iz med katerih je mnogo bogato ilustrovanih. Leta| i931 je skupna produkcija znašala 3500 mil-jonev iztisov.
Nedavno so nekateri kritizirali d£taJUfi.j£--v4dpe tiskarne:; češ da ni v skladu s šplcšno politiko varčnosti. Nekateri so navedli, da mnogo publikacij je strogo znanstvenega značaja in ne praktične vrednosti. Res je, da se nekatere brošure pečajo z vprašanji, ki zanimajo le znanstvene strokovnjake, ali na drugi strani velikanska večina jih je praktičnega značaja za jako široke sloje. Skoraj vsaka panoga življenja je zapopadena, tako da izgleda, kot da Stric Sam skuša poplavljati vso deželo z literaturo o sociologi j, vzgojeslov-ju, poljedelstvu, trgovini, industriji, socijalni oskrbi in zdravstvu.	I:
Večina teh brošur se razdaje brezplačno, dasi je za nekatere treba plačati nominalno ceno, ponajveč 5 centov, redkokdaj čez $1. Za nekatere večje knjige, kot na pr. Poljedelski letnik (Agriculture Yearbook), se nekoliko iztisov razdaj e brezplačno in za ostalo se plačuje neznatno.
Največji pisec teh brošur in knjig je poljedelski department. Trgovinski department in Interior Department izdajajo tudi mnogo knjig. Bogato je zastopan tudi Labor Department, zlasti pa njegov urad za delavske statistike, otroški in ženski urad.
Ker je glavna naloga nekaterih federalnih uradov nabiranje in razdajanje informacij, ni čuda, da vladna tiskarna izdaja vsako leto na stotine poročil o študijah na polju gospodarstva, socijologije, vzgoje itd. Ta poročila so dvojne vrste: direktne praktične vrednosti za nekatere stroke kot je poljedelstvo, industrija, šolstvo itd., ali pa brošure sociologične vrednosti, katerih naloga je obelodaniti socijalne pomanjkljaje v svrho, da se nekaj stori v zboljšanje razmer.
V vrsto informativnih publikacij spadajo na primer knjige in brošure trgovinskega depart-menta, ki priobčuje poročila o trgovinskih razmerah v vsakem kraju sveta in o vsaki fazi trgovine tukaj ali v inozemstvu. Med (Dalje na 4. strani)
Med tipične pomladne glasove štejemo v prvi vrsti ptičje petje, toda ptiči niso edini oznanjevalci pomladi. Prav resno konkurenco delajo ptičem v tem oziru žabe, ki svoje pernate brate mnogokrat preh iti j o. žabje “petje” res ni tako muzikalno in za uho prijetno, kot ptičje, toda, ko se poslavlja dolga zima, nam tudi žabji glasovi naznanjajo pomlad, zato nam niso zoper-ni. Vse žabje pevske zmožnosti so omejene na samce; samice molčijo, kar je čudno, če vpo-števarno, da nimajo nič manjših ust kot samci.
žab, h katerim se prištevajo tudi krastače, poznajo naravoslovci skoro dva tisoč raznih vrst. Najti jih je v vseh delih sveta. Nekatere vrste živijo skoro izključno v vodi, večina pa je doma v vodi in na suhem. Prav suhih krajev ne marajo, ampak se najrajši drže v bližini voda, močvirij ali vsaj v vlažnih gozdovih. Nekatere vrste žab živijo po drevju in so spretne plezalke.
Večinoma vse vrste žab in krastač se izležejo v vodi iz sluzastih jajčec, ki jih samice razpredejo med vodnimi rastlinami. Paglavec, ki se izlsže iz jajčeca, ni niti malo podoben odrasli žabi, ker ga je sama glavica in repek. Tudi diha s škrgami, kakor riba. Polagoma pa mu zra-steta zadnji nogi, nato še sprednji ini končno izgine tudi repek; v tem času tudi izginejo škrge in mlada žabica začne dihati skozi nosnice. Pri nekaterih vrstah tropskih žab pa se ves razvoj izvrši že v jajčecu in na svetlo pridejo popolnoma razvite mlade žabice.
Zimo prespe žabe in krastače pod podrtimi debli v gozdu, pod kamenjem ali listjem ali pa v lužah, zakopane v blato.
žabe in posebno še krastače so velike dobrotnice farmerja in vrtnarja, ker se preživljajo z različnimi žuželkami, črvi in drugimi mrčesi in ker imajo izboren apetit. Škode ne povzročajo nikake. Krastačam po krivici očitajo, da povzročajo bradavice na človeški koži. Res pa je, da nekatere vrste krastač izločajo iz hrbtnih žlez neko jedko tekočino, ki je nevarna, če pride v oko.
žabji kraki se smatrajo za prvovrstno delikateso in se v velikih množinah uživajo posebno v boljših restavracijah Amerike, Evrope in drugod. Za to se navadno lovijo večje vrste žab, da se delo bolj izplača. Profe-sijonalni Žabarji si posebno v naših južnih državah s tem služijo lep denar. Ponekod žabe za trg tudi nalašč gojijo v zagrajenih prostorih.
 o-------------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Prebivalstvo'Dravskega polja je v velikem strahu pred požigalci, ker številni požari zadnjega časa kažejo, da so na delu zločinske roke. Nedavno je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Jožetu Totu v Dolgi vasi. Domači in sosedi so komaj rešili živino in nekaj živeža. V Slivnici je požar uničil stanovanjsko poslopje Franca šober-nika. V Staršah pri Sv. Janžu na Dravskem polju je pogorelo gospodarsko poslopje Alojzija Petka in hiša Antona Ekarta. V Koritnem, občina Majšperk, je požar napravil precejšno škodo Antonu Vrabiču. V Zlatoličju je zgorelo gospodarsko poslopje Jakoba Šeruge.
V Novem mestu so dne 10. aprila utonili trije gimnazijci, namreč Stanislav Škofič iz Kamnika, Ciril Rus iz Krke pri Stični in Stanko Eršte iz Trebnjega. Vozili so se v čolnu in jih je voda zanesla preko jeza mestnega mlina.
V Tivolskem gozdu nad Ljubljano poje sekira, ker se je lubadar zažrl v lepe tivolske smreke, katere je treba podreti, da se uničevalno delo tega gozdnega škodljivca ustavi. Vsega skupaj bo treba podreti okoli 150 dreves.
V Ljubljani je preminul vsled oslabelosti srca dr. Ferdinand
Souvan, tajnik pri Ljubljanski kreditni banki. Pred prevratom je bil večinoma v konzularni službi, od tega sedem let tudi v raznih mestih Severne Amerike. Pokojnik je bil rojen pred 63 leti kot sin ljubljanskega veletrgovca Ferdinanda Souvana.
VSAK PO SVOJE
ZAKLAD V ČEVLJU
V Savannah, Georgia, je nedavno črnec Elliot Mitchell kupil pri nekem starinarju par popravljenih čevljev za $2.50. Domov grede je po neprevidnosti stopil v lifžo ter si je zmočil čevlje in nogavice, vsled tega se je doma sezul, da oboje pri peči posuši. Pri tej priliki je iz konice v čevlju padel kupček zmečkanega papirja, ki ga je črnec vrgel na ogenj, pa ga je hitro nazaj vzel, ker se mu je zdelo, da vidi nekaj bankovcu podobnega. Ko je kupček zmečkanega papirja previdno razvil, je naštel $30 v bankovcih.
 o-------------
PAMETNA NAREDBA V mestecu Havre de Grace, Maryland, imajo ječo, ki je pa skoraj vedno prazna, ker morajo po mestni postavi policaji plačevati za hrano aretirancev.
Brezposelnost v trboveljski dolini zavzema vedno večji obseg. Po najnovejši statistiki znaša v Trbovljah število brezposelnih 710 oseb s 125 družinskimi člani, to je skunpo 835 oseb, v Hrastniku pa 297 oseb s 182 družinskimi člani, to je 479 oseb. To so samo oni, ki so uradno znani, neprijavljenih pa je gotovo še 150 do 200. To se pravi, da znaša število brezposelnih v trboveljski občini nad 1500 oseb. To so številke, ki dajo misliti, posebno še, ako upoštevamo, da je ono delavstvo, ki še dela, zaposleno komaj do polovice. Merodajni činitelji bodo morali poseči po najodločnej-ših ukrepih, da se položaj delavstva v obče, posebno pa še brezposelnih tako uredi, da se odvrne od njega najnevarnejše, to je glad. Občina stori svoje, karitativna društva tudi, ali vse to je le kapljica v morje. Sredstva občine so močno omejena, privatna dobrodelnost ima pa tudi svoje meje, ko so po sedanji krizi prizadeti vsi sloji. Občina je izdala za podpore brezposelnim lansko leto in letos 133,-550 Din in 20,000 kg koruze, oziroma koruzne moke. Kakor rečeno, bodo občinska sredstva kmalo izčrpana. Občina bo morala vse brezposelne, ki so pristojni drugam, poslati v njihove občine. Treba bo najti še druga sredstva, da se beda omili.
Doli s texaško-mchiške meje sem dobil pred nekaj dnevi od prijatelja in sobrata kartico s sledečim besedilom: “Hello ured-niče! Sedaj bom postal farmer. Danes smo šli čez Rio Grande enega pit.”
Aha, sem si mislil, mesto da bi gledal farme v Texasu, pa hodi gledat čez Rio Grande salu-ne in žarnooke mehiške senori-te! Takih farmerjev se ne manjka med nami; morda bi še jaz za enega odlegel. Ce bi vedel, da kvota še ni polna in da nisem že prepozen, bi kar prijavil t vojo kandidaturo.
%
Sicer se mi pa malo zdi, da so ti farmerski kandidati, ki se oslanjajo doli ob plotu sosede Mehike, prav tako navdušeni za farmanje, kot so navdušeni za ribolov tisti dragi rojaki, ki hodijo poleti “ribarit” v Canado.
❖
V angleškem parlamentu je neki poslanec predlagal, da naj bi vsak Anglež pomalical najmanj enega slanika na dan, češ. da bi se s tem odpomoglo ribiški industriji. Mož najbrže zastopa pivovarniške interese, pa se mu zdi, da njegovi dragi rojaki premalo pijejo. Ideja ni slaba, in na Angleškem je morda, tudi izvedljiva brez prevelikih žrtev. Pri nas pa to ne bi 'šlo, kajti slanik in prohibicija se ne vje-mata.
*
V Shanghaju na Kitajskem imajo salun, ki se odlikuje e najdaljšo baro na svetu: dolga je 1000 čevljev. Ni čuda, da je bila taka krvava vojna za Sh?ng-haj!
*
Po starem običaju dobi vsak svečenik, ki pridiguje v katedrali sv. Pavla v Londonu, steklenico dobrega starega vina. To je zelo pametna navada, kajti v vinu je resnica. I-e to bi rad vedel da-li dobi mož vino za koraj -žo in inspiracijo ali za plačib, pred pridigo ali potem.
Šestmesečni moratorij za kmečke dolgove. Skupščinski odbor za proučevanje zakonskih predlogov o zaščiti kmetov in maksimiranju obrestne mere je izvršil v prvotnem osnutku obeh zakonov precejšnje izpremem-be, na katere je pristala tudi vla-(Dalje na 4, strani).
Pomlad ima že dolge litanije lepih priimkov, in mene drži, da bi ji dodal še enega, namreč: zdravje bolnikov. To na podlagi lastnoročnih izkušenj.
Bilo je v tednu Zelenega Jurija, ko se je pomlad prvič začela smehljati, kakor se spodobi. Mene pa je nenadoma začelo nekaj skeleti v nadmorski višini srca in nevidni plameni so segali prav do jezikovne državne meje. Vedel sem, da to ne morejo biti posledice ljubezni, ker nisem imel pojma, kam naj bi bil zaljubljen. Tudi vest me ni pekla, ker se nisem zavedal nobenega greha, ki bi bil imena vreden. Tako sem polagoma prišel do prepričanja, da mora biti nekaj, kar spada v področje učenih dohtarjev.
Pa sem prvi dan kar potrpel, češ, bo že minilo samo od sebo, kakor je prišlo. Kdo bi se meh-kužil zdaj, ko je zunaj pomlad, v uradu pa toliko dela! Drugi dan je ob lahnem šepetu pisarniškega papirja in ob taktu pisalnega stroja pognal pelin spoznanja, da se bo najbrže treba spustiti v bizniški pogovor z dohtarjem. Tretji dan popoldne pa sem vrgel dvome in omahovanja v uredniški keš in se odpravil v dohtarjevo čakalnico.
Dohtarske čakalnice niso nič kaj prijazni lokali za človeka, ki jih ni vajen, človek se počuti tam kot v vicah rli p-ed-peklu. Mrki obrazi čakakev, duh po medicinah in razkužilih, v kotu mizica z raznimi magazini in vazo, v kateri je šop u (Dalje na 4. strani).
Razprave o pravilih
Chicago, 111.
Kot večletni član JSKJ, in ker smo ravno pred konvencijo, se tudi moja malenkost drzne prijaviti svoje mnenje glede naše Jednote. Naša JSKJ, in kakor tudi druge slovenske organizacije v splošnem — članstvo naše JSKJ naj mi oprosti, ker prištevam tudi druge slovenske organizacije v ta moj dopis, ki se tiče sedaj le JSKJ —to pa zaradi tega, ker so tudi one naše in kot na take moramo biti tudi ponosni.
Naše organizacije se naziva-jo “bratske;” to je popolnoma prav, da se naziva j o bratske med seboj, ker so vse enega in istega naroda. Ampak mi člani si pa predstavljamo “bratska” drugače, namreč da so li bratske do nas članov. V tem smislu je beseda bratska daleč, zelo daleč proč, to mi bo vsak član naše JSKJ potrdil, da je resnica, in to se je izkazalo neštetokrat, posebno pa sedaj v sedanji krizi.
Beseda “bratska” pomeni samo pri društvu. Društvo je naš brat, ono ima. usmiljeno srce, ono pomaga članom v sedanji krizi, ako ima še tako-revno in izčrpano blagajno, in še zadolži se, samo da obdrži člana, ker ve, ako ga odpusti, je za člana usodepolno.
Večina društev je že izčrpala vse iz blagajn in še zadolžila se je zraven in je nemogoče do-b'ti kakih dohodkov, da bi mogla obdržati članstvo še naprej, ako ne priskoči Jednota na pomoč. Toliko žrtvujejo društva za svoje člane, torej beseda “bratska” je tukaj popolnoma na mestu.
Kaj pa Jednota? Koliko je žrtvovala za svoje članstvo, pravim članstvo, tisto članstvo, ki jo je poprijelo in držalo in obdržalo do danes veliko in močno JSKJ?
Danes pa, ko so njih moči izčrpane, popuščajo jo, ne morejo držati več, nas kličejo na pomoč. Mi pa, namesto, da bi jim storili uslugo in pomagali držati dalje, da oni popolnoma ne izpustijo, smo skočili proti njim in jih pahnili od sebe, češ, dajte sem, mi hočemo sedaj držati naprej, mi, ki smo močni, kaj boste vi, saj tako niste za nič.
Ali ni to sramotno za nas mlajše člane, ko so oni delovali za nas, da smo pristopili k njim v njih organizacijo, in sedaj, ko so nam izročili vse, kar je bilo njim najdražje, jih pa bac-nemo od sebe kakor ničvredne. Pri vsem tem milijonskem premoženju naše organizacije nimajo mesta in morajo stradati pri vsej tej njihovi obloženi mizi.
Zato pozivam vse člane društev JSKJ, da je dolžnost naša, da obdržimo pri naši organizaciji vse stare onemogle člane, brez ozira ako ne morejo plačevati članarino.
Imamo dosti starih članov, ki so vestno plačevali članarino do zadnje moči, ko so jim dopuščale razmere, in delovali za društva in JSKJ po celih 20, 30 in več let. Dosti je teh članov, da so prav malo ali skoraj nič v tem dolgem času prejeli od Jednote. Sedaj pa, ko so pri zatonu svojega življenja, da bi uživali sad njih dela, jih pa sploh nočemo v njih organizaciji, češ, saj sedaj tako ne mo-j rejo dosti več koristiti organi-j zaciji, škodujejo ji pa, lahko.
Resnica je, da sedaj ne bodo več dosti koristili, oni imajo skoro dodelano, in mi jim moramo dati čast in spoštovanje, in priznati moramo, da so bili to oni, ki so delovali za nas. Bodimo pravični napram njim, saj so to oni dolgoletni člani, ki so privedli Jednoto do tako visokega stališča kot je.
V našem glasilu Nova Doba, v št. 16 sem videl dopis izpod peresa Karla Strnisha, člana društva št. 89 JSKJ iz Gowan-de, N. Y. Meni dobro znani in takratni tajnik dotičnega društ-
va je bil tisti, ki me je nagovoril, da sem pristopil pred 19. leti v njih društvo in JSKJ, ki jo držim še danes.
Kakor se je on izrazil, sam je 30-letni član JSKJ, in da je prejel v tem dolgem času vsega skupaj samo $20.00 odškodnine od društva in Jednote. Torej taki zdravi in dolgoletni člani so koristili organizaciji, ki so plačali notri dosti več, kot bodo kedaj dobili ven, in sedaj po tolikih letih, ko ne morejo več plačevati članarine, je vse njihovo delo zaman, da bi kaj koristilo njim sedaj, ko so najbolj potrebni.
Torej bratska organizacija in je neusmiljena do svojih članov, tako bratska je lahko vsaka Insurance Co., še ona te počaka mesec ali dva, ako obljubiš, da plačaš. Naša bratska organizacija pa ne, ako ne plačaš do dotičnega dne, si ven, (kaj to govorit).
Naše’ Jednote bi lahko in morale lažje izhajati kot katerakoli Insurance Co., ker naše organizacije ne delajo za profit, da moramo kopičiti milijone, članstvo pa sedeti na njih v naj večji revščini in pomanjkanju.
Zatorej je sedaj naša prilika, ko imamo konvencijo pred vratmi, da se vse nebratsko pri naši Jednoti spremeni v bratsko. Sedaj ne smemo čakati in si misliti, ako ne bomo na tej konvenciji vsega opravili, bomo pa na drugi; druge morda ne dočakamo, sedaj je čas zato.
Marsikateri član ima kako dobro idejo, da, bi koristila Jednoti in članstvu. Jaz bi priporočal, da bi se članom, kateri so člani JSKJ nad 20 let, ako ne morejo plačevati članarine, dalo moratorij za dobo šest mesecev, to je, ako taki člani ne morejo plačati do šestih mesecev, da so še vedno člani JSKJ in deležni vseh pravic do nje. Jednota bi morala to storiti, ker društva ne morejo prispevati za člane, ki sedaj ne morejo plačati, ker društvene blagajne so izčrpane.
Take člane mora obdržati edino Jednota, saj so tudi nje člani ob enem in še bolj kot društveni.
Jednota jih obdrži lahko, saj jo to ne stane nič in ne izgubi nič, ako pa je v tem času bole-zeneali smrt, si ima Jednota pravico pridržati toliko, kolikor je član Jednoti dolžan, od svote, do katere je upravičen. Torej nikake izgube ne bo, s tem mu izpolnimo le bratsko dolžnost. Ako se ne pripeti nič v teh šestih mesecih, se razume, ako hoče ostati nadalje član, ,mora poravnati zaostali dolg.
In kar se tiče investacije jed-notinega prem o ž e n j a, se pa strinjam s članom društva št. 20 JSKJ iz Gilberta, Minn., da bi se denar tudi posojeval članom na prve vknjižbe na njih posestvo. To pa ne več kot 50% .prave vrednosti; tako bi se tudi pomagalo mnogim članom, posebno sedaj, ko banke ne dajejo posojil. Ko poteče sedaj njih rok: plačaj, ali ti je prodano brez ozira na vrednost.
Po mojem mnenju bi bilo bolj sigurno nalagati denar, to 1 je preostali denar, katerega i Jednota ne potrebuje za dalje s časa, na posestva, nego na bon- i de, ki izgubljajo na vrednosti. !
Frank Ovijach, ; član društva št. 70 JSKJ. s
Braddock, Pa.
Čimbolj se bliža 14. redna konvencija JSKJ, tem več-razprav o pravilih čitamo v našem glasilu. Vsem sicer ne bo mogoče ugoditi, toda če bodo delegati delovali sporazumno, bodo nedvomno odobrili pravila, ki bodo odgovarjala razmeram in zadovoljila večino članstva.
Priporočal bi na tem mestu, da naj bi se 4. točki. XXXII. Člena dodalo, da ako član nima nobene rodbine ali sorodnikov, mu je dovoljeno napraviti oporoko na kako drugo osebo ali
pa na društvo. Pred dvanajstimi leti mi kot tajniku društva ni bilo mogoče ugoditi želji člana, ki je hotel oporoko tako spremeniti. Odgovoril sem mu, da če nima sorodnikov, mora smrtnino znižati na $250. Mož mi je odgovoril, da tajnik lahko uredi zadevo po njegovi želji, če hoče. Pisaril sem tozadevno na glavni urad, pa brez uspeha. Zdaj imam podoben slučaj. Članica, ki je zavarovana za $1,500 smrtnine in dva dolarja dnevne bolniške podpore, je želela znižati smrtnino na $1000, katero pa bi zapisala društvu, pod pogojem, da ji društvo preskrbi pogreb in nagrobni kamen. Dotična članica nima nobenega svojih na svetu, zato želi s svojo smrtnino tako ukreniti. Zahtevala je, da sem poslal tozadevno prošnjo na glavni urad. Po mojem mnenju bi bilo umestno, da prihodnja konvencija ukrene, da člani in članice, ki nimajo nikakih svojcev ali sorodnikov v Ameriki, lahko zapustijo smrtnine drugim osebam, ali pa društvom, h katerim spadajo. Po mojem mnenju bi bilo to organizaciji v korist.	Martin Hudale,
tajnik društva št. 31 JSKJ.
Chisholm, Minn.
Čas ni daleč, ko se zopet vrši redna konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote, katera bo nedvomno bolj važna in bolj zanimiva kakor so bile vse dosedanje.
Da pa dosežemo boljše in važnejše uspehe, je potrebno, da še bolj pomnožimo naše aktivnosti v prid prihodnje konvencije, potom razmotrivanja v to določenem nam času. Potrebno je, da se zanima za naša pravila sleherni član in članica, kateri spada v delokrog Jugoslovanske Kat. Jednote. Pojavljajo se vedno novi problemi v okvirju naše organizacije, ki zahtevajo vsestranske pozornosti in proučevanja, da. se jih pravilno reši v • korist < organizacije. In da se izlušči dobro jedro, naj se tako vprašanja pretresajo najprej pri društvih. Ko se najde najboljša stran, naj se po svojem delegatu prenesejo na konvencijo, ki naj stvar ponovno vzame na rešeto. Ta način je najboljši in najbolj demokratičen, ker je bila stvar odobrena od članov in članic na društveni seji. Pripo-znati pa moramo, da so naša društva dokaj skopa z dobrimi nasveti za konvencijo, pač pa so toliko bolj aktivni posamezniki. V gotovih slučajih ima delegat enega ali drugega društva tako vezane roke, da ne more storiti nič več in nič manj na konvenciji, kakor tisto, kar mu je naložilo društvo s svojimi sklepi.
Torej svetujem, da strnemo naše sile še tesneje potom razmotrivanja, bodisi od strani društev, ali posameznikov. Tako delovanje je posebno v teh težkih časih zelo potrebno, da se nam ubrani okrušen ja to, kar smo zgradili s trdim delom in občutnimi žrtvami. Svojčas smo se ponašali, du. smo stoodstotno organizirani v naših slovenskih podpornih organizacijah. Danes vemo, da je precej slovenske odrasle mladine izven naših vrst. To je delo, katero spada v razmotrivanje društev in pred konvencijo, da bo mogoče z dobro premišljenim postopanjem dobiti to mladino v angleško poslujoča društva. Druga, prav tako važna naloga je, da ne pada število poštenega, posebno mladega članstva pri društvih. Za članstvo, ki ne zmore asesmenta brez lastne krivde, naj bodoča konvencija poskrbi ter ustanovi sklad izrednih podpor. Sicer imamo v pravilih nekaj temu podobnega, toda ta sklad onemoglih in izrednih podpor ne odgovarja potrebam današnjega časa. Tudi ako se delavske razmere izboljšajo, ter pride članstvo zopet v normalni položaj, naj bi tak sklad pri naši Jednoti obstajal.
Mladinski oddelek je važna
rezerva Jednoti, ta se mora ohraniti, problem pa je: kako? To bo vredno velikega premisleka in dela delegacije. Pridem v dotiko s stariši, ki imajo zavarovano svojo mladino pri naši Jednoti ,in to je vprašanje, kako plačati asesment od 12. do 15. dolarjev. Dela eden ali pa nobeden.
Sprememba pravil mladinskega oddelka bi bila zelo priporočljiva, ko bi dajala pravico ostati mladim članom do 18. leta v svojem oddelku. Izkazalo bi se izredno koristno. Ta sprememba bi obdržala mnogo mladih članov v Jednoti, ter upam, da bi se je stariši, kateri plačujejo asesmente pridno posluževali.
Mladi člani se zavzemajo tudi za 20-letno zavarovalnino. Večje veselje bi imeli za plačevanje asesmenta, če bi jim dala organizacija gotovo vsoto v gotovem času. Ako ne dobe, kar želijo, pri nas, gredo pa k zavarovalnim družbam (Insurance), mi pa trpimo izgubo.
Dobro bi bilo, da tudi to vzame delegacija v pretres, naredi načrt, ter ga potisne bližje popolnosti.
Moje priporočilo bi bilo tudi, da Jednota pristopi v Federacijo jugoslovanskih podpornih organizacij, ker namen je dober. Priporočam, da naj se gleda na to, da ostane stališče naše organizacije tako kakor je dose-daj, to je popolnoma na nestrankarskem stališču. Od gotove strani se je priporočalo nekatere spremembe v tem oziru, toda v tem naj se to ne vpošte-va, ker še takoj ako pogledamo danes vso situacijo, kakor obstoji med nami, ni tako kakor bi moralo biti. Preveč se nam je zagrizla sebičnost v našo kri, da gremo kakor se komu dopa-de. Preveč gledamo na osebnosti, ni nam na tem, kaj je sobrat ali sosestra koristnega povedal ali povedala, ampak nam je več na tem, kdo in kaj je bila tista oseba., Iti če nam ni bila tista oseba po volji, jo prezri-mo in ignorirajmo, mesto da bi sprejeli dobra priporočila. In to je slaba stran našega naroda.
Ena najvažnejših točk je vprašanje bolniške podpore, katero bo najvažnejše v razpravah bodoče konvencije. Članstvo naj bi premislilo nekatera priporočila, bodisi od posameznikov ali od društva, katera so bila priporočena potom razmotrivanja, predno dajo svoja navodila svojemu delegatu. Priporočilo člana društva št. 4 je po mojem mnenju sprejemljivo? ker po tem načrtu se bi znebili veliko simulantstva in pa tudi izrednih naklad. Zato priporočam, da vsi tisti, kateri bodo poslani na konvencijo, pretresejo prav dobro dotični načrt, ter pridejo na prihodnjih sejah pred članstvo, ter ga pojasnijo in potem po sodbi članstva razrešijo.
V gospodarski položaj naše Jednote je posegel do sedaj, kolikor je meni znano, le en član, in to je član društva št. 20, kateri je v globoko zamišljeni razpravi pogledal v gospodarsko stran ali poslovanje naše organizacije. Naša organizacija ima svoj sedež v okvirju železnega okrožja. Uradnikom so bila dobro znana dejstva, katera omenja omenjeni sobrat, in vendar se jih je prezrlo- Pač pa se je kupovalo obveznice, katere so bile morda že ob času nakupa dvomljive. In kakšne so danes? Ako posamezniki poseza-jo po municipalnih obveznicah na železnem okrožju s strastjo, potem bi bilo priporočljivo, da se tudi naša organizacija po njih ogleda.
Pričakovalo se jo vse kaj več nasvetov od strani glavnih odbornikov v glasilu> kakor jih je prišlo. Imamo Par dobrih izjem, katere nam oc| časa do časa poročajo svojo izkušnje, ter nam svetujejo ono ali drugo v prid članstva., in 0i'£anizacije. Upamo pa, da se toliko bolj odzovejo na konvenciji. Mogoče
ne bodo vsem povolji moji nasveti ali priporočila; dobro naj se vse premisM ter naj se pride s pomanjkljivostmi na dan. Še veliko imam za pripomniti.
Mary Champa, članica društva št. 150 JSKJ.
Sheboygan, Wis.
Lestvica za bolniško podporo, ki jo je priporočalo društvo št. 37, je po mojem mnenju pravična. Nastane pa vprašanje, ali bi s sprejetjem iste bilo kaj pomagano glede pomanjkljaja v bolniškem skladu. Dalje nastane vprašanje, kaj naj se naredi s člani, ki so morda že prejeli več podpore, kot bi bili upravičeni po omenjeni lestvici. Bodo li pripravljeni plačevati v sklad, iz katerega ne bodo dobili več. podpore? Vsekakor bo težko rešiti to vprašanje. Eno je gotovo, da bo treba zvišati asesment ali pa znižati podporo, oziroma skrajšati čas iste, če hočemo, da ne bo izrednih naklad in da se bo nabralo kaj rezerve v bolniški sklad. Asesmente zvišati v teh slabih časih ne kaže, boljše bi bilo skrajšati čas bolniške podpore. Plačevalo naj bi se celo podporo šest mesecev, šest mesecev pa polovično; s tem bi se nekaj prihranilo.
Sicer se endolarski sklad tudi zdaj še precej dobro vzdržuje, nimamo pa nič rezerve. Dva-dolarski sklad pa kaže, da bo itak sam preminil. Da bi se ustanovil sklad, iz katerega bi se plačevali asesmenti za brezposelne, ni priporočljivo, ker bi bilo jako težko istega pravično deliti in bi prav gotovo prišlo do prerekanja med sobrati. Nekaj bo treba ukreniti v tem oziru. Priporočljivo bi bilo, da bi Jednota plačevala za take, ki v resnici sami ne morejo, in da bi se isto odračunalo od smrtnine prizadetih. Seveda, ako bi to ne bilo proti zakonom držav, v katerih poslujemo, in ako ni drugih zaprek. Mislim, da na to bo' glavni tajnik lahko po-voljno odgovoril.
Glede plačevanja asesmentov iz sklada onemoglih za stare člane, naj bi se ne plačevalo več kot za $250 smrtnine. Razlog za to je, da ako je član samec, je dovolj za pogrebne stroške, ako pa je oženjen in ima odraslo d r u ž i n o, lahko zanj odrasli otroci plačujejo; ako tega neče-jo, pa niso vredni smrtnine.
Mihael Ortar, član društva št. 82 JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
Smatram za svojo dolžnost, da se kot 25-letni član JSKJ tudi jaz oglasim z nekaterimi priporočili za prihodnjo konvencijo. Pričel bom pri glavi, to je pri jednotinem imenu. Po mojem mnenji} naše sedanje ime ne odgovarja pravilom in pravila ne odgovarjajo imenu. Tudi jaz sem že v preteklosti priporočal, da se iz jednotinega imena odpravi tisti “K,” ki niti malo ne odgovarja naši nestrankarski in nevtralni organizaciji. Zdaj pa se mi zdi ,da je za iz-preminjanje imena že prepozno, če bi se bilo izvedlo pred leti, bilo bi za napredek organizacije koristno, zdaj pa na kako posebno korist ne moremo več računati. Seveda, škodovalo ne bi, če bi se ime spremenilo, ker sem prepričan, da bi .je noben član vsled tega -ne pustil. V slučaju, da bi se delegacija odločila za izprememenitev imena, bi jaz priporočal ime Jugoslovanska Korporacijska Jednota, v angleščini pa South Slavonic Corporation Union. S tem imenom bi črka “K” ostala na svojem mestu, samo drug, poslovanju organizacije primernejši pomen bi dobila. Vse sedanje listine bi se na ta način lahko še nadalje rabile in bi vsled tega ne bilo nobenih posebnih stroškov. Torej, če bi se konvencija odločila za izpre-membo, naj bi vpoštevala navedeno. Vsekakor pa se mi zdi, da smo z izpremembo malo predolgo odlagali; zdaj najbrže ne bi koristila niti škodovala, ker !
so se razmere z ozirom na pridobivanje novih članov docela izpremenile.
Zdaj pa preidem na bolniško podporo. Bolniška podpora je najvažnejše vprašanje vsake podporne organizacije. Zaradi tega bi morala vsaka organizacija imeti zelo stroga pravila, tikajoča se bolniške podpore. Konvenciji bi priporočal, da sprejme tozadevno tri točke.
1. Jednota bi morala imeti tajnega bolniškega obiskovalca, ki naj bi bil v bližini društva. Ta tajni bolniški obiskovalec bi pazil na vse sumljive bolnike, na vse njihovo zadržanje in obnašanje in bi o tem poročal na glavni urad. Vsako tako poročilo bi moralo ostati tajno. Iz teh poročil bi glavni tajnik dal navodila odboru prizadetega društva, kako ima za postopati s sumljivim bolnikom. 2. Stroške bolniških obiskovalcev naj Jednota društvu povrne. 3. V pravilih bi morala biti stroga točka, ki bi določala, da se vsakega namišljenema bolnika, kateremu se dokaže, da je imel namen izkoriščati Jednoto, črta iz organizacije. Ravno ista kazen naj bi zadela vsakega člana, ki bi simulanta prikrival, to je, da bi zamolčal njegovo simuliranje; tudi njega naj bi se črtalo iz Jednote. Na tak način si imel vsak strah pred črta-njem iz Jednote, s tem bi se i iznebili simulantov in najbrž ne j bi več mesečno izplačevali takih ogromnih vsot bolniških podpor kot jih plačujemo zadnje čase. V tem oziru je treba strogosti in discipline, pa si bo Jednota prihranila več, kot v vseh drugih že priporočanih varčevanjih.
Dalje bi po mojem mnenju morali plačevati bolniško podporo po letih članstva. V to svrho je že sobrat Rudolph Pleteršek priporočal neko primerno lestvico. Dotična lestvica je prav dobra, samo meni se zdi nekoliko previsoka. Torej sem sestavil novo lestvico, slično Pleterškovi, samo da je malo nižja. Po tej lestvici bi dobil bolni član tri-in-pol-krat toliko v podporah, kot je vplačal v dotični sklad organizacije, brez ozira, koliko let je član Jednote. Lestvica je sledeča:
'dl	>	S
I O	O	>	o
^ 'ol	oj	'q	m	,	o
c °	Tu	c,	o	*■*	’o	nž
^0)	^0)	c."©
i, ■'S-.	s*	« ’(_!	|
«,|a	3g
«2°	1°	-s’s	-=s
►-JH P.-	crjQ,	p«-?	H ^
1 a $21.00	3	$10.50	$31.50	$ 9.00	$31.50
2 (i -12.00	li	21.00	68.00	18.00	03.00
3 !l 83.00	II	31.50	»4.50	27.00	»4.50
4 12	84.00	12	42.00	126.00	30.00	12(1.00
5 15 1 05.00	15	52.50	157.50	45.00	157.50
0 18 126.00	18	03.00	180.00	54.00	180.00
7 21 147.00	21	73.50	220.50	63.00	220.50
10 30 210.00	SO	106.00	315.00	90.00	815.00
15 45 31 5.00	45	1 57.50	472.50	135.00	472.50
25 74 525.00	74	262.50	787.50	225.00	787.50
Torej za vsako leto članstva bi dobil bolnik tri tedne več cele bolniške podpore in prav tako polovične podpore. Tako tudi tri-in-pol-krat več, kot je za dotični sklad Jednoti plačal.
K tej , lestvici naj še omenim, da vsa že sprejeta podpora se mora odbiti. Na primer, ako je bil član bolan štiri tedne, ko je bil dve leti pri Jednoti, se mu mora odšteti štiri tedne od 30 tednov, do kolikor je upravičen do podpore, ko je član Jednote 10 let. Tako bi bil po tem od jbitku deležen kot desetletn član samo do 26 tednov ceh podpore; polovična bi ostala ne izpremenjena. Vse sprejete bol niške podpore se odštevajo ol času članove bolezni. Na podla gi tega lahko vsak računa m vse načine, pa bo vedno priše do zaključka, da je vsak člar upravičen do podpore v zneski tri-in-pol-krat tako visokem kot je plačal v dotični jednotir sklad; nič več in nič manj.
Moja želja je, da člani posvetijo pozornost navedeni lestvic: in jo preštudirajo. Ako kater izdela boljšo, naj jo objavi, bc me veselilo. Meni ni osebne nič na tem, da bi bila od mene [priporočena lestvica sprejeta; glavno je, da je sprejeta taka; ki bo v naj večjo korist in napredek J. S. K. Jednote. Torej, na delo, da pride še kaj novega na svetlo.
Glede investiranja jednotinega premoženja, ki je danes ve-
činoma v bondih, to je v	^
tujcev, bi priporočal, da ■	^
bodoče omogoči posojeva i nom na nepremičnine na P
vknjižbe. To bi bilo v 0 ^ Jednoti in vsemu članstvu i tudi odgovarjalo bratstvu.
Ivan Varoga-
član društva št. 26
Pueblo,
Na redni seji društva ^‘ Pomagaj, št. 42 JSKJ v »e _ aprilu, je bil izvoljen ne ^ bor, da prerešeta pravila ^ svoje naročilo delegatu, ® di priporočila v razmotri'
vsem društvom JSKJ- je Precej debat in stros o ^ že bilo zaradi imena. A °	.
de zopet na dnevni red, na^ajj. na glasovanje brez vseh 11 ^ nih debat. Vsako druš v naroči svojemu delegatu, naj voli v tem pogledu- vj Sedež JSKJ naj se kam drugam, kjer Je ^ zveza z zunanjim sve o ^ magari če se preseli v državo.	.	^oli
V glavni urad naj = bolniškega tajnika. » vZa-smrti glavnega tajnika I'. fl(j. me on njegovo
mesto. ^V bor naj nastopi 60 dni .P v venci ji in pravila naj s ..j_ veljavo 60 dni po konye , jfli) Vsako društvo, ki s do ali več članov, ima Pra^u^ enega delegata; manjša naj se združijo za doseg0
la 100-	• BOP01<J
Konvencije naj V „aviP' opustijo debatiranje o P ^5 Predlogi, predloženi P° p; vih ali glavnem oc''j01j.1’at1,3
gredo na glasovanje dvJ ^3,
leto, meseca januarja u' od ,ki pa morajo biti P°
,društev, Ju štejejo 20 o vsega članstva JSKJ- ^ y Glavni tajnik ali bo n* p nik, ne dobita nobene P leg svoje redne P^ace'-ce K nik naj ima iste PraV, ^ vsi drugi glavni odboi n1 jet# , ležiti se mora dvak*a	^
glavnih, sej, zakar	^ega
poleg voznih stroškov ^ ^ plače. Isto velja tudi konvencije.	,	o
Spalni vozovi se ne I jednotine blagajne. . ^ 11 Plače glavnih oC^iri,egtv'icl se znižajo na sledečo ^ Predsednik $25.00 ra ^ Podpredsednik $20-0 ege$ Glavni tajnik $200.0 _ ^ Bolniški tajnik $150- e$ečf no. Blagajnik $60.0	^
Predsednik nadzornega ^ f $150.00 letno, drug* vsak po $25.00.	,
(Do sedaj je bil° VL]iot ^ nikov, kar je pa vse ^ več, zatorej naj se 1 tri.)	naj j
Glavnemu zdravn1 ^ ^ zniža od nakaznic lZ11 centov in bolniške ‘ odpadejo.	$
' Kar se tiče bondov. y5j stovalo, ako bi se zniz ' . polovico.
V členu XV. naJ..S,:es.” j besede:	“Public	UtU	#j	tj.
Od sedaj zanapreJ - jp odpadejo vse nagra JjUP vanju novih članov, jjjjef yanje istih se ni ye ^
,bro obneslo.	.	, „njli P J
Članom, ki so Prist><i letom 1915, naj segt‘ zniža na pravo star0 j;i sklad naj odpade i11 fo11! jo nar naj gre v PO^*/J se bo rabil za časa K j imamo sedaj. , ^0v ct Bolniški skladi naJ \>K j zase. Bolniška P°( ^k1 naj pa plačevala P° fci vici, tako da bi c . ’ciji- \ ji» dalj časa pri or^^ore, pravico do več Pocl? fleffiir novo pristopil Član1, ^ij^jč pravni člani naj ne bene podpore, ista 11 ft . 5.. ■ v takozvani depreS11^1/ k.
Člani, ki so V&S *“ 11 leto, naj bodo Pr0®	5f
v smrtninski skkid- -0 V Pravila naj se f venskem in angles _ aft, $1 Gori omenjene ^ kuzirali iz razi olajšal asesment (Dalje na 3-
'%
^ti,
l^(li
f
% t
^Ij
h.
Nji
iivj
k
^ , Pr;
čl;
Si ,v ( .Se za
Slo , V
1 “i *er
M ž
!isi
To,
Ilf;
Oche
Je
s
K:
%
f t:
S ide
o;
S
'Jen
h
Ch
Jo
li
N
'tki , ^ i
■> h
It ne
V?
‘Ve, *> s
^ L
!iar
% i ’ti!
K]
s %» »■Sil V4
i
i sa
'Of
K
)’e, ■
v v*
>k
5od
%
'N,
BlStv>
; °ziroma, da bi enkrat nekako rezervo v skla-''Poročamo članstvu, da 1 0 v pretres posebno toč-Se tiče pravil. Zakaj, Konvencija potrati prelci Vn denar-la- Morali bi iiajp8^ določen čas, koliko ' (^eKat plačano polno a konvenciji, ker menda a 8tn Potom bi. se potrudi-■j. j kakor hit) ■o mogoče ln odšli vsak na svoj
Podloge, stavljene po ali glavnem odboru, opravlja v glasilu, kar ji °)C?ne'ie> kot pa na kon-Pačevati delegacijo naj-j lri dni. Oporekanja bo pfe . y_Se'h strani tistih, ki : ;j¥iv kakih potežko-j Car>stv° v sedanjih ča-am° nekak odbor za * dela zastonj, ki f°^čno točko. Nare-avila, c]a bodo zadosto-
• desetletja, če je pa
')e (-, rornenibe; naj rajši od-^0anstv°. S tem se tudi si v ’z°bruzu je, da se po-rU^Veno 'n .iednotino ^ 1 Začelo se bo zani-ysake male stvari in ’sto malomarnost, ki 1; ilL Zr>ana. Večina jih '■ ‘li bom hodil na sejo, 'jfej jedili bi ’ez mene!” enkrat apeliramo na tej ’, a ne prezre debatira-
ari-
Mike Gabrijan,
\ j. arr>°r, John Erjavec, CPar- Joe Purkat, An-Gvar in Frank Pechnik.

Chicago, 111. e P°mlad in z njo me-
Vs^-i svo-ii m\ ?as Je težko priča"
V	uPan.iu> da se “ ^®re izboljšale in da ^'osperiteta pokukala fHi{ , ^ drugega vogala, ^	nismo	°Pa‘
^ "• Tukaj je vse po »C*.** malo ali bolje Delo dobiti je ha°®°^e- Tisti, ki ima lieti dan boji, da bo
V
se ne pomeni, da j p/, korali vedno kislo ,1Ca^a društva, ki
l vsalf°ncerte 'n veS(^'ce •a ^i^e]0 So^°^° zvečer in W*0’ nam teJ?a ne do-u> ? Vsaj deloma poza-f O	^ežave, katerih se
»ašemanjka'
i," v zensko društvo i	JSKJ	priredi
$ IS vj° l)0mladansko ve-WCer maja v Lawn-I it}),0 Temple na W. 23d 6	■^'ve• Veselični
'°,	da pripravi vse
\^	mogel dragim
N Sq vnaiboljše postreči. ^ Ze kdaj posetili ka-^eselic, vedo, kako ti° ,ari^Ce postreči svo-*	8 *’ ki še niso bili,
n prePričajo. (To se
^iUr]Sega So*;ira^a ured-L.1°0 vabimo vse Clair'	• tuka-i šnih brat-
111	vse	prijatelje
. i^liSa US p0setijo v sobo-icP ^ 1’Ih zvečer. Na veselo
>K° hi; društva Zvezda, št.
I ^ Tl
d° . s®	1	l,rečič,	tajnica.
i
^ o ^	Pittsburgh.	Pa.
d s^tL JswRedne seje Vk pl DRUŠTEV V f W'^NSYLVANIJI, k Sin,*a dne 24. aprila LV^kem domu v
K ?■
1% f yan Varoga je lh;W®no ob 10- uri
k k raV^ -*e navz°če
dei	navduševal	k
kt.H°Vanju za korist |:/4’io	društev.
I^Oci ' I'nena odborni-
fcHtV8i‘ Tajnik <John
a&'i'1 ra<^uno> katere Jnik John Balko-
p1
t*i'
f
S:
rave o pravilih
tlo
%
[fed
F
\)Ar
let"
\i\
tvic°'
5:’ t/
!jV"
pf
; v f
ind
J1’ ^ n9
KV
i«
&■
>*V
m
° v
j* sr
si»" s>
- « ✓
)
vec in nadzorniki Eržen, Kok-lič in Previc.
Poverilni odbor pregleda poverilnice zastopnikov in poroča, da zastopajo posamezna društva sledeči zastopniki: društvo št. 4: Rudolph Pleteršek; št. 26: Joseph Pogačar, John Jur-gelj in Joseph Kroteč; št. 29: Frank Virant in John Miklavčič ; št. 33: Frank Šifrar, Frank Peternel in Tom Pivk; št. 40: Anton Kosoglav, John Zupančič in Martin Bratkovič; št. 57: John Saver, Jacob Bele in Anton Martinčič; št. 116: Mihael Kastelic in Jurij Previč; št. 138: Frank Kužnik; št. 149: John Koklič; št. 154: Valentin Murn, Jim Pajčar in Frank Vozelj; št. 175: Anton Tratar in Anton Penko; št. 182: Katarina Rogina, Mary Čadonič in Katarina Canjar; št. 186; John Furer in George Šalamunec; št. 203: Anton Klemenčič in Joseph Jelovčan; št. 205: Frank Samca; št. 221: Frank Možina, Vencel Oblak in John Horvat; št. 187: John Barcenel in John Klemen.
Iz John$towna, oziroma Con-emaugha in Krayna so navzoči :	Mihael Rovanšek, Martin-
čič, Pleskovič, Tomec in Bavdek, katerim da zbornica enake pravice, kot drugim zastopnikom.
Zapisnikar Jos. Sneler nato prečita zapisnik, ki se sprejme. Predsednik Ivan Varoga vpraša zastopnike, če ima kateri kakšno posebno naročilo od svojega društva. Zastopniki izjavijo, da se njihova društva strinjajo z Zvezo in njenim delovanjem. V zadevi afere Perclan-Zbašnik je seja sprejela resolucijo in jo poslala na pristojno mesto.
Nato je bil prečitan zapisnik odbora za skupni piknik vseh treh Federacij, oziroma Zvez, ki bo prirejen v korist brezpo selnim članom vseh prizadetih organizacij. Iz zapisnika je razvidno, da se bo skupni piknik vršil na Sygenu, Pa., in da bo vstopnica samo 25 centov za osebo. Priporoča se, da navzoči zastopniki vzamejo kar največ vstopnic in jih skušajo razprodati med člani.
Lestvico bolniških podpor, sestavljeno od nekaterih članov naše Jednote, bo še pregledal poseben odbor in rezultat priobčil v Novi Dobi.
Nekateri zastopniki so priporočali, da bi glavni predsednik imenoval poverilni odbor pred konvencijo. Po r a z p r a v i se zbornica izjavi, da je konvencija najvišja oblast v organizaciji in da ima samo ona pravico nastaviti vse potrebne kon-venčne odbore.
V	razpravi glede navideznih bolnikov je bilo sprejeto, da se naj bi vsakega, ki bi se mu dokazala simulacija, črtalo od bolniške podpore, lahko pa bi ostal zavarovan za smrtnino. Tudi člana, ki postopanje simulantov prikriva, bi naj se kaznovalo na enak način. Dalje je bilo priporočano, da v zadevi sumljivih bolnikov ima glavni urad pravico imenovati tajnega obiskovalca, ker bi bilo to večkrat v korist Jednoti.
Na razpravo pride načrt zavarovanja po A in B. Nekateri zastopniki bi radi vedeli, zakaj ne morejo člani, zavarovani v načrtu A, prestopiti v načrt B. Smatrajo, da se jim godi krivica, ker član, ki pristopi v načrt B danes, ima pri Jednoti več pravice, kot člani, ki so že leta in leta pri Jednoti; prvoimeno-vani dobijo na svoje certifikate nekaj kredita ali rezerve, stari člani pa tega niso deležni. Sklene se vprašati na glavni urad, če je glede tega z aktuarjem že kaj ukrenjeno, in da se nemudoma poroča o tem v našem glasilu.
Dalje je bilo sprejeto priporočilo, da naj bi se v bodoče po-sojeval jednotin denar tudi na privatna posestva, če in kjer je to mogoče; posoditi se ne bi smelo več kot za polovično vrednost in še to le na prvo vknjižbo.
Poročano je bilo, da ima naša
Jednota zelo malo denarja naloženega v bondih države Penn-sylvanije. Priporoča se, da kadar je prilika kupiti dobre in zanesljive honde v državi Penn-sylvaniji, da glavni odbor to stori.
Prošnjam za pomoč se ugodi sledeče: Martinu Permanu, članu društva št. 26, se plača enomesečni asesment v znesku $3.30; Mariji Gerlovich od društva št. 26 se plača asesment za en mesec v znesku $5.91; Katarini Mavrin se plača enomesečni asesment v znesku $2.25.
Prečita se pismo od društva št. 61 JSKJ v Readingu, Pa., ki izjavlja, da pristopi k Zvezi, da pa za enkrat ne bodo poslali zastopnika na zvezino sejo; poslovanje med Zvezo in društvom št. 61 se bo vršilo potom dopisovanja. Zbornica vzame poročilo z zadovoljstvom na znanje.
Društvo št. 163 v Durant City, Pa., poroča, da so člani društva zelo raztreseni in jih tudi veliko ni, torej za enkrat ne bodo pristopili. Upajo pa na boljše čase in pri tem na napredek društva.
Sosestri Antoinetti Možina se vljudno sporoča, da Zveza za leto 1932 ne kolekta nikakega asesmenta.
Končno je bilo sklenjeno, da se prihodnja seja Zveze vrši zopet v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittsburghu, in sicer v nedeljo 29. maja ob deseti uri dopoldne (stari čas). S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar se predsednik Ivan Varoga zahvali zborovalcem za složno delovanje in zaključi sejo ob treh popoldne. Po zaključenem zborovanju so se zastopniki in gostje vsedli k skupnemu kosilu.
•Tos. Sneler, zapisnikar.
Cleveland, O.
člani in članice društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ so vljudno vabljeni,da se polnoštevilno udeležijo naše redne mesečne seje, ki se bo vršila v četrtek 5. maja in se prične o polu devetih (8:30) večer. Na tej seji pride na vrsto volitev delegata, zato je važno in potrebno, da je vse članstvo navzoče. — Pozdrav in na svidenje!
Frank Benigar, tajnik društva št. 173 JSKJ.
Waukegan, 111.
članstvu društva sv. Roka, št. 94 JSKJ tem potom naznanjam, da se po sklepu zadnje letne seje za mesec maj razpiše društvena naklada v znesku enega dolarja. Ta naklada je potrebna v sfvrho pokrivanja društvenih stroškov. To naklado plačajo vsi enakopravni člani in članice. Naša društvena blagajna je vsled depresije močno izčrpana, zato so člani prošeni, da so točni s plačevanjem naklade, kakor tudi s plačevanjem rednega asesmenta.
članstvo je vljudno vabljeno, da se v obilem številu udeleži prihodnje seje dne 8. maja. Na omenjeni seji bomo vzeli v pretres pravila in za rešiti bo še več drugih važnih zadev, tikajočih se društva in Jednote. — Z bratskim pozdravom,
Joseph Petrovčič, tajnik društva št. 94 JSKJ.
kritika nič ne izda. Najbolj važno je sedaj, da prihajajo člani na seje, razmotrivajo o izboljšanju pravil in da izvolijo za konvencijo delegate, ki bodo voljni in zmožni delovati v pravi smeri za napredek organizacije.
—	Torej, vsi na sejo v nedeljo 15. maja!
Z bratskim pozdravom,
Anton Padar, tajnik društva št. 150 JSKJ.
Chisholm, Minn.
Tem potom poživljam članice društva Danica, št. 150 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 8. maja ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Na tej seji bomo volile delega-tinjo za na konvencijo in razpravljale bomo tudi o pravilih. Ta seja je torej zelo važna in je priporočljivo, da se je udeležijo vse članice.
S sestrskim pozdravom,
Mary Žurga, tajnica društva št. 150 JSKJ.
čitev iste zakasni.
Dalje opozarjam tiste člane, ki ne plačujejo redno svojih ases-mentov, naj tudi sami pogledajo v Novo Dobo, kadar so priobčene izpremembe, da vidijo, kdaj so suspendirani in zopet, sprejeti. Ako opazijo kakšno pomoto, naj me opozorijo, da se napaka popravi. Pomota se lahko pripeti vsakemu. Ako je pravočasno naznanjena, se vse lahko popra-
vi	in uredi.
člane, ki so zavarovani za $2.00 dnevne bolniške podpore, opozarjam, da pričenši z aprilom plačujejo po $4.00 izrednega asesmenta. Za mesec april nekateri še niso plačali. Društvo ne more zanje zakladati, ker je\ blagajna izčrpana, članstvo je prošeno, da to vpošteva. — Z bratskim pozdravom,
Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ.
Ringo, Kans
člani in članice društva Sunflower, -št. 152 JSKJ so vljudno vabljeni, da se gotovo udeleže prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. maja ob navadnem času. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, med njimi tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Dolžnost vseh članov je priti na sejo. Vsak naj bi na seji povedal, kaj misli da bi bilo dobro za društvo in za Jednoto. Prihodnja konvencija bo imela pred seboj težko delo, in treba bo mnogo razmišljanja in debatiranja, kako obdržati Jednoto na dobrem stališču, da nam je depresija ne izpodkoplje. Včasi člani kritizirajo, da to ali ono ni dobro pri Jednoti in da bi se moralo izpremeniti. Taka
Chicago, 111.
KONCERT Z IGRO. — K?kor vsako leto od svojega začetka naprej, tako bo tudi letos pevski zbor “Prešeren” v Chicagu priredil svoj pomladanski koncert. Koncert, z igro “Trije ptički,” se bo obdržaval, kakor po navadi v avditoriju SNPJ na So. Lawndale Ave. in W. 27th St., in sicer v nedeljo 8. maja. Pričetek točno ob treh popoldne. Pevski zbor Prešeren se vljudno priporoča slovenski javnosti v Chicagu in okolici, da poseti to prireditev v kar največjem številu. No-benei stvari se pevci bolj ne razveselijo kot velike udeležbe, ker ta jim je v zadoščenje za njihov trud in požrtvovalnost. Zavedamo se, da so delavske razmere mizerne, zato so tudi Prešernov-ci sklenili ne, svoji seji, da je dovoljen prost vstop h koncertu vsem brezposelnim. Vse, kar imajo za storiti je, da vprašajo kateregakoli člana tega zbora za brezposelnostns vstopnice in dobili jih bodo popolnoma-brezplač-no.
Pevski zbor Prešeren pa se priporoča vsem tistim prijateljem in ljubiteljem lepe slovenske pesmi, katerih depresija še ni preveč občutno prizadela, da si nabavijo vstopnice, ki. so samo po 50 centov. Dobijo se pri vseh članih Prešerna in dobile se bodo na dan prireditve pri blagajni.
Zbor Prešeren je kulturna institucija vsega slovenskega življa v Chicagu, k?jti nima nobene stranke v ozadju. Edina Prešernova opora so lojalni podporni člani in simpatičarji, ki ga podpirajo od začetka. Njim gre hvala, da pevski zbor Prešeren v Chicagu obstoja.
Vsem posetnikom koncerta lahko zajamčimo, da bodo popolnoma zadovoljni s programom, tako z ozirom na petje, kot na igro. Pri Prešernovcih bo gostovalo tudi več drugih pevskih zborov, katerih eden šteje čez 120 pevcev in pevk. Nikomur ne bo žal, ki bo prišel poslušat.
Po programu bosta igrala dva orkestra, namreč “Isle of view”
v	gornji dvorani, “Harmony boys” pa v spodnji. Torej, godbe bo dovolj za vse plesaželjne, za stare in mlade.
Torej, ne pozabite na Prešernov dan in vaš dan v nedeljo 8. meja ob treh popoldne v SNPJ avditoriju na So. Lawndale Ave. in W. 27th St.! čitajte oglas na drugem mestu te izdaje!
Za publicijski odbor Prešerna:	Frank	Stonich.
Gilbert, Minn-
Poživljam člane društva sv. Jožefa, št. 20 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne mesečne seje, ki se vrši v nedeljo 15. maja o polu desetih dopoldne v navadnih prostorih. Bil sem opozorjen od več strani, da sklepi zadnje seje našega društva niso bili pravilni in v soglasju s pravili JSKJ. Torej so člani prošeni, da pridejo na prihodnjo sejo, da popravimo, kar je mogoče, predno se zanese prepir v društvo in predno morda nastanejo nepotrebni stroški. Posebno važno je, da pridejo na prihodnjo sejo vsi tisti, ki so bili na zadnji seji. Na dnevnem redu bo med drugimi važnimi zadevami tudi volitev novega, predsednika, ker sedanji predsednik se bo odpovedal. Na svidenje torej na seji 15. maja! — Z bratskim po zdravom,
A. Barle, preds. društva št. 20 JSKJ.
■  (
North Chicago-Waukegan, 111.
Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo (North Shore Building and Loan Association) bo imelo svoje letno glavno zborovanje v soboto 7. maja ob 7. uri zvečer v Slovenskem Narod nem Domu.
Dolžnost vsakega člana in članice je, da se te seje gotovo udeleži. Na seji vam bode podano poročilo o delovanju društva v preteklem letu, ter vam natančno pojasneno in raztolmačeno varnostno stališče stavbinskega in posojilnega društva. Pridite vsi na sejo, da se prepričate, kje je bclj varno denar naložen, ali pri stavbinskem in posojilnem društvu, ali na banki, ali bondih in stocks, ali v kleti (besmentu) zakopan, ali kje doma^skrit, ali kjt drugje. Pridite vsi na sejo in se prepričajte, ter sami potem sodite ,kje je denar varno shranjen. Ako mislite, da je denar najbolj varen v vašem žepu, postelji ali “besmentu,” se zelo motite. V koliko varen vaš trdo zasluženi denar bi bil, ako se vam bi pripetilo, kakor se je nekemu rojaku zadnji teden, ko mu jr ogenj uničil celo hišo, in še vesel je bil, da je srečno z otrokom \ naročju skočil skozi okno z drugega nadstropja, da si je reši! golo življenje. Torej pridite na sejo in se prepričajte, kje je varen vaš denar.
Ako kdo, ki ima za dobiti obresti, še ni dobil istih, naj se oglasi pri blagajniku, da mu jih izplača. čekov ni treba doma imeti, ampak jih izmenjajte kakor hitro mogoče. Akoravno so bili čeki narejeni že 16. in 23. aprila, so vaše obresti plačane do 30. aprila.
Te dni ste dobili po pošti naznanilo o glavnem letnem zborovanju in pooblastilo (proxy.) Na pooblastilu zadej je zapisano vaše ime, naslov, ter številke vaših delnic. Prepričajte se, ako je vse pravilno vpisano, ako je kakšna pomota, prosimo, da to naznanite.
To pooblastilo (proxy) prinesite seboj na sejo. Na seji bodete to pooblastilo oddali in prejeli volivno glasovnico. Na ta način bode volitev novih direktorjev končana v pol ure. Ako se ne
morete osebno udeležiti, podpišite pooblastilo lastnoročno tei ga izročite kateremu odborniku ali drugemu članu, ki se bo seje udeležil. Zapišite na pooblastilo ime tudi onega, ki mu ga bodete izročili. Ne pozabite! Ako se ne morete osebno seje udeležiti, gotovo izročite pooblastilo komu drugemu, ker ako ni nad polovica delnic zastopanih, bodisi osebno ali s pooblastilom, se seja ne more vršiti, in se mora zopet druga seja sklicati, kar pa stane čas in denar. Zato je vaša dolžnost, da se seje udeležite osebno ali pa s pooblastilom.
Ker se glavno zborovanje vr:-i ob 7. uri zvečer, bo urad zaprt v soboto zvečer. Odprt bo pa v petek zvečer ob navadni uri ter v soboto popoldne samo od 1. do 4. ure. Zapomnite si, da v soboto popoldne bode urad zaprt že ob
4.	uri, da se s tem da tajniku malo več časa za ureditev poročila glavni seji. Vse druge dni bode urad zopet odprt po navadnem času.
Nova, oziroma 45. serija delnic je sedaj odprta. Poslužite se te prilike ter pričnete hraniti, ne bo vam žal, da ste si prihranili nekaj, kar vam bo prav prišlo v potrebi. Težko je res v tem času kaj prihraniti, ali kdor le more naj hrani, ker vedno je boljši prihranjen stotak, kakor pa zapravljen tisočak.
Ne pozabite torej: vsi na glavno letno zborovanje v soboto zvečer 7. maja v Slovenskem Narodnem Domu.
Za North Shore Building & Loan Association:
Math Ivanetich, tajnik.
nov. Namen novega pevskega zbora je, da podaja pred našo in ameriško javnostjo slovansko narodno pesem na koncertni in umetniški formi. Novi pevski zbor obstoja iz dobro iz-vežbanih pevskih moči in iz-vežbanih glasov. Člani pevskega zbora zastopajo slovanske narodnosti tako so Jugoslovani, Cehoslovaki, Poljaki in Rusi.
Ob priliki jubileja smrti Zrin-skega in Frankopana se bo pojavil v javnosti novoosnovani pevski zbor, in sicer o poletni sezoni, katerega proslava se vrši dne 7. maja t. 1. v dvorani Češkega Sokola, 420 E. 71st St. v New Yorku. Program obeta mnogo zanimivosti, ker bo izvajal izključno slovanske narodne pesmi.
Pri tej priliki bodo nastopili tudi naši Sokoli in bodo izvajali razne telovadne točke, na kar sledi prosta zabava s plesom.
Že danes opozarjamo našo javnost v New Yorku in okolici, da ne zamudi ugodne prilike naših večno lepih slovanskih pesmi in se animirano zabavajo na sokolski prireditvi. Zdravo!
Ivan Mladineo, starosta.
Jo’iet, 111.
Še nekaj o prijateljih društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ.—Ko so se kegljači našega društva odpravljali k tekmi American Bowling Congressa, jim je poslal dar v znesku $5.00 državni pravdni k Hjalmar Rhen. Klerk okrožnega sodišča Paul Hunder, ki se ni mogel udeležiti našega Pine Tree Dance, je d a r o v al cekin za $2.50, katerega je dobila kot nagrado Mis3 Spolar na Broadway St. Na veselico je bilo prišlo več drugih javnih uradnikov in so čestitali društvu sv. Petra in Pavla zaradi izbornega in popularnega kegljaškega kluba.
Na večer 22. aprila so bili naši kegljači proglašeni prvakom Thomas A. Edison lige v Jolietu, na podlagi tekem leta 1931-32. Zmagali so v 49 tekmah z drugimi teami, izgubili so pa samo 14 tekem V vsej sezoni.
Odbor društva št. 66 JSKJ je ponosen na uspeh zadnje veselice. Udeležilo se je iste nepričakovano veliko število članov in prijateljev našega društva. Sicer pa je znano v naselbini, da kadar se to društvo zavzame za kakšno stvar, je vedno uspešna, ker je vedno kaj no vein zanimivega na programu. Društveni odbor, kegljači in ostali člani se iz srca zahvaljujejo vsej slovenski naselbini in zunanjim prijateljem za poset in čestitke.
Danes je precej rojakov, ki nimajo finančne pomoči od nikoder drugod kot od našega društva. Čez 10, 20 ali 30 let bo morda marsikateri teh rekel: “Ej, ko bi ne bil imel našega društva za seboj v letih 1930-31-32, ne vem, kaj bi bila počela moja družina, ko sem bil bolan!” Torej, bratje in sestre, držite se društva, ker v potrebi nimate nobenega boljšega prijatelja.
Končno opozarjam poslednji-krat vse tiste, ki že več mesecev nimajo plačanega asesmenta, da plačajo v najkrajšem času. Ako bodo suspendirani, naj krivdo sami sebi pripišejo. Zalagati ne moremo več za nobenega.—Z bratskim pozdravom, Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ.
Union!own. Pa.
Člani in članice društva sv. Roka, št. 55 JSKJ, so vabljeni, da se udeležijo važne seje, ki sd bo vršila v nedejo 8. maja ob dveh popoldne v Franklin dvorani. Na omenjeni seji bo treba izvoliti delegata za 14. redno konvencijo, ki se bo vršila v In-dianapolisu. Delegata se ne more voliti, če je samo par članov navzočih na seji, zato so tem potom pozvani vsi člani našega društva, da se te seje udeležijo. Zadnje seje se je izmed 85 članov udeležilo samo 13. Kdor se smatra za dobrostoječega člana, naj pride na prihodnjo sejo; ako nima za voznino, naj pride peš v tem lepem vremenu. Depresija nc stavi nobenih ovir pešhoji.
Člane, ki so zaostali s svojimi asesmenti, opozarjam, da jih poravnajo. Društvo ne more obstojati, če ima vsak član drugačne nazore z ozirom na društvene aktivnosti. Naše geslo mora biti : “Vsi za. enega, eden za vse," in “V slogi je moč.” Dolžnost vsakega člana je, da pravočasno plača svoje asesmente in da se zanima za društvene zadeve. Društvo je organizirano, da ra-> te in pridobiva na članstvu, ne pa da bi se razkrajalo in šlo narazen. Vsak član naj potom svojega društva pomaga J. S. K. Jednoti k napredku in Jednota mu bo z obrestmi vrnila, ko pride čas. Pa na svidenje v nedeljo 8. maja!
Anthony Ruper.
Braddock, Pa.
Člane in članice društva št. 31. JSKJ, ki so na bolniški listi, opozarjam, naj pazijo, kadar si dajo izpolniti bolniške nakaznice pri zdravniku, da je ime vpisano pravilno, to je tako, kot je član vpisan pri društvu. Nekaterim članom vpišejo zdravniki čisto poangležena imena. To povzroči sitnosti pri društvu, pri vrhovnem zdra.vniku in tudi v glavnem uradu,in se lahko zgodi, da član izgubi podporo,ali se vsaj izpla-
Ironlon, Mieh.
Tem potom pozivam člane društva sv. Alojzija, št. 123 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. maja ob dveh popoldne. Na omenjeni seji bomo volili delegata. Kot znano, voli naše društvo skupnega kandidata z društvom št. 109 v K e e w a t i n u, Minn. Važno je, da vsak član našega društva pride na gori omenjeno sejo in glasuje za kandidata, ki bo po njegovem mnenju najboljši. Radi tega smo prestavili sejo na drugo uro popoldne, da bodo mogle do takrat tudi kuharice pomiti in priti na sejo. Na seji bomo tudi razpravljali o pravilih, namreč katere točke bi bile potrebne premeni-tve ali izboljšave. Seja se vrši kot običajna pri tajniku. Torej, bratje in sestre, ne pozabite, da se seja vrši 15. maja in da se prične ob dveh popoldne. — Bratski pozdrav!
Marko Vukelich,
tajnik društva št. 123 JSKJ.
New York, N. Y. NOV PEVSKI ZBOR V NEW YORKU. — “Slavonic Singers,” nov pevski zbor, ki šteje 16 čla-
Youngstown, O.
Komaj par mesecev nas še loči od 14. redne konvencije, zato je prav, da.razpravljamo na sejah o izboljšanju naših pravil, dokler je še čas. člani društva sv. Antona, št. 108 JSKJ so torej prošeni, da se v kar na j večjem številu udeležijo prihodnje (Dalje na 7. strani)
“JVo'da "Doba”
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7te letno; za nečlane $1.50, ta inozemstvo $S.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL. VIII.
*>83
NO. 18
V majskih zarjah
ZVIŠANJE IZREDNE NAKLADE ČLANOM, KI SO ZAVAROVANI ZA DVA DOLARJA DNEVNE BOLNIŠKE PODPORE
Dvadolarski bolniški sklad je padel v tako obupen položaj, da smo prisiljeni zvišati izredno naklado od štirih dolarjev na PETINTRIDESET DOLARJEV ($35.00) mesečno.
Izredna naklada v znesku 35 dolarjev mesečno stopi v veljavo z mesecem majem.
Vsak član, brez izjeme, ki je zavarovan za dva dolarja dnevne bolniške podpore, mora znižati bolniško zavarovalnino PRED 25. majem 1932, ako hoče biti prost tega izrednega asesmenta. Člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore in ne znižajo zavarovalnine do dne 25. maja, bodo morali plačati gornji izredni asesment v znesku 35 dolarjev. Kdor ne plača tega izrednega asesmenta, tudi rednega ne more plačati
POJASNILO
V svojem poročilu na glavni odbor pri seji dne 28. januarja 1932 sem omenil, da smo imeli z dnem 1. januarja 1932 v tem razredu zavarovanih 752 članov, primanjkljaja pa $2,205.15. Na vprašanje, ako se naj izredna naklada v tem razredu zviša, je glavni odbor na seji dne 2. februarja 1932 zaključil, da se ima zvišati na štiri dolarje, ako se položaj do 1. aprila ne zboljša. Ker sem že v drugi polovici meseca marca opazil brezupno stanje tega sklada, sem dne 25. marca poslal uredništvu Nove Dobe naznanilo o zvišanju te izredne naklade od dveh na štiri dolarje, kar je bilo priobčeno dne 30. marca.
Meseca januarja smo imeli v dvadolarskem skladu skupnih dohodkov.....................................$2,803.80
V istem mesecu smo imeli izdatkov.................... 3,696.00
Primanjkljaj meseca januarja je znašal..............$ 892.20
Meseca februarja smo imeli v dvadolarskem skladu skupnih dohodkov v znesku............................$2,247.40
V istem mesecu smo imeli izdatkov.................... 3,237.11
Primanjkljaj meseca februarja je znašal.............$ 989.7)
Meseca marca smo imeli v dvadolarskem skladu skupnih dohodkov v znesku............................$2,483.80
V istem mesecu smo imeli izdatkov.................-	6,858.50
Primanjkljaj v mesecu marcu je znašal................$4,374.70
Z dnem 31. marca 1932 je bilo zavarovanih za dva dolarja dnevne bolniške podpore 519 članov, izplačalo se pa je v tem mesecu $6,858.50, torej toliko, kot	v	prejšnih	dveh mesecih
skupaj. V tem razredu je bilo meseca	marca	22%	članov bolnih,
med tem, ko jih je bilo v razredu za en dolar bolniške podpore komaj 5%.
Koliko bodo znašali izdatki meseca aprila in koliko bo znašal primanjkljaj, tega mi v trenutku, ko to pišem še ni mogoče reči, ker še nismo prejeli vseh nakaznic, gotovo pa je, da primanjkljaj ne bo znašal veliko manj od prejšnega meseca.
Brez obotavljanja rečem, da moramo ta silni naval na dvadolarski bolniški sklad pripisati sedanji depresiji, ki sili nekatere člane k desperatnemu sredstvu, k simulaciji.
Mogoče bodo nekateri člani vprašali, zakaj se ni že s prvim februarjem dyignil izredni asesment. Na to vprašanje najdejo odgovor v prvem odstavku tega pojasnila. Sicer pa dvomim, da bi bilo to bogve koliko pomagalo, kajti zdravi člani so trumoma zniževali zavarovalnino že od meseca septembra naprej, ko je bil izredni asesment zvišan na dva dolarja, in če bi bili izredno naklado z mesecem februarjem dvignili na štiri dolarje, bi bili na mah pustili vsi, kakor se obeta zgoditi sedaj v mesecu aprilu.
V pravo luknjo smo pa zagazili lansko leto, ko je že meseca junija primanjkljaj znašal okrog 5,000 dolarjev. Takrat je bilo še prilično število članov v tem razredu, in če bi se bila že tedaj razpisala izredna naklada dveh dolarjev, bi bil deficit pred koncem leta 1931 pokrit. Ostali so sedaj skoro samo bolniki in od teh je nemogoče pričakovati pokritja deficita.
Izgubo dvadolarskega sklada bo moral seveda pokriti endo-larski sklad, kot je že običaj v takih slučajih. To je neizogibno, prvič, ker v druge sklade ne smemo posegati in, drugič, ker smo po zakonu prisiljeni izpolniti svojo obveznost.
Ako ne bodo člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore svoje zavarovalnine v mesecu maju znižali, bomo prisiljeni meseca junija izredno naklado zvišati na 60 dolarjev.
Z uničenjem dvadolarskega razreda in z njegovim deficitom prišel bo v nevarnost tudi endolarski sklad. Radi tega apeliram na krajevna društva, da najstrožje nadzorujejo vse bolniške Slučaje, tudi če je treba, da po dvakrat na dan obiščejo bolne člane, ker to je edino sredstvo proti nasilnemu izkoriščevanju bolniških skladov.
Z bratskim pozdravom,
Anton Zbašnik, gl. tajnik.
Malo težko je pisati o prihodu pomladi v listu, ki ima svoje čitatelje raztresene po krajih z najrazličnejšim podnebjem. Na jugu Zedinjenih držav je prava zima sploh nepoznana. Gorka jesen se skoro neopaženo prelije v enako gorko pomlad. V raznih krajih Californije, na primer, zacveto mandlji, breskve, črešnje in slive in vzbrsti vinska trta že v februarju. Malo višje se pojavi pomlad že v marcu. Po dobrem delu našega srednjega zapada, vzhoda in zapada zavlada pomlad v aprilu. Višje na severu, kot na primer v severnem delu Minnesote in Montane, pa tudi po visoko ležečih krajih Colorada, Utah, Wyominga itd., se prismeje pomlad šele v maju; marsikje ozelene drevesa in livade šele proti koncu maja. Lahko pa se trdi, da si pomlad do konca maja osvoji vso to veliko deželo, razen visokih gorskih trdnjav, kjer leži sneg vse leto.
O maju moremo torej že govoriti kot o pravem pomladanskem mesecu. Maj navadno smatramo za najlepši mesec v letu, kar je tudi v resnici, če ni preveč deževen. Številne zimske neprijetnosti in skrbi so pozabljene. Vsa na-lava je v maju pravi simbol nepremagljivega optimizma. Četudi morda pozna slana posmodi mlado brstje, požene v nekaj dneh na istem mestu novo'zelenje. Ljudje smo otroci narave, zato ni čudno, če tudi v nas vzkipi optimistično pomladno razpoloženje. Svet se nam zazdi lepši in prijetnejši, ovire na poti k našim ciljem manjše. V srcu se vzbudi pogum in vera v lepšo bodočnost.
Res je, da so gospodarske razmere te dežele še daleč od normalnosti, da je marsikje, posebno v velikih industri-jalnih središčih, še mnogo brezposelnosti in celo pomanjkanja, toda zdi se, da se je polagoma vendar začelo obračati na bolje. Tu in tam se je pričelo z gradnjo cest, poslopij in drugih projektov. Čitamo, da so avtomobilske tovarne dobile precej naročil; ne toliko kot v normalnih časih, vendar nekaj. Z vsem tem so zvezane tudi druge industrije in gospodarske panoge, pa bo nekaj odpadlo tej ali oni. Hitrega preobrata k normalnim razmeram sicer ne moremo pričakovati, toda razna znamenja kažejo, da se bo začelo polagoma vendar obračati na bolje. Ves svetovni gospodarski sistem je bil hudo bolan in samo čudež bi ga mogel nagloma popolnoma ozdraviti. Čudeži pa se več ne godijo.
Neugodna gospodarska situacija, v kateri se nahaja dežela, pa ima tudi svojo dobro stran. Sila razmer bo prinesla mnoge izboljšave v gospodarskem sistemu, na katere bi v drugačnih razmerah najbrže morali čakati še deset-letja. Nekatere države so že vpeljale starostno zavarovanje, druge se bavijo z vpeljavo zavarovanja proti brezposelnosti. Velika bogastva niso več tako nedotakljiva, kot so bila pred par leti. Priznati je sicer treba, da kar se je do-zel a j v teh ozirih storilo, je še dosti premalo, toda začetki so storjeni. Vsak začetek pa je težak in zahteva svoje žrtve.
Velika pridobitev je tudi v tem, da v narod splošno prodira zavest, da je vse narodno bogastvo končno last vseh ljudi, da si vsi medsebojno nekaj dolgujemo in da so dolžni v boljših razmerah živeči ljudje deliti svoj kruh s svojimi manj srečnimi brati in sestrami. To se v gotovi meri že vrši, četudi na precej neokreten in nepraktičen način. Korak v pravi smeri pa je storjen.
Za naše podporne organizacije je tudi izredno velikega pomena, da so neugodne gospodarske razmere silno okrepile zavest bratstva in potrebe medsebojne pomoči. Nikdar v zgodovini naših podpornih organizacij se niso člani tako zavedali, kako potrebne so nam te institucije. Vsak se instinktivno zaveda, kako težko bi mu bilo v slučaju bolezni brez društvene podpore, po dolgi brezposelnosti, ko so prihranki pošli, ali pa po zmanjšanem in negotovem zaslužku. Nikdar se niso člani tako krčevito držali svojih organizacij kot baš zdaj. Nikoli prej pa tudi ni bilo med nami toliko pravega bratstva. Vsaj pri društvih J. S. K. Jednote vidimo, da člani, ki kolikor toliko delajo in zaslužijo, pomagajo na najrazličnejše načine, da obdrže v organizaciji svoje manj srečne brate in sestre. Zlato se čisti v ognju, zlata bratska srca pa se pokažejo v razmerah kot so današnje.
Majske zarje so zažarele v naravi in zdi se, da se v deželi polagoma začenjajo svetlikati zarje boljših časov. Pa tudi v J. S. K. Jednoti je zažarelo toliko zlatih bratskih src, da se njih sijaj kosa z majskimi zarjami. Vpričo tega se nam ni treba bati za bodočnost naše organizacije.
------------o-------------
Re:;nicu je, da ho razmere v nekaterih krajih Lake, da ni mo-g ure dobiti reč nobenega novega člana za odrasli oddelek J. S. K. Jednote. Ren pa je. tudi, da je ni skoro tako majhne slovenske na-{■i-lbive, do, ne hi imela par čvrstih, mladih kandidatov za mladinski oddeli:!:.	»
NAJ VEČ J A TISKARNA
(Nadalievanie iz 1. strani)
sociologične študije pa naj navedemo brošure delovnega de-partmenta, zlasti s strani Women’s Bureau, Children Bureau in Bureau of Labor Statistics.
Mnoge študije ženskega in otroškega urada so vsebovale strogo kritiko o delavskih razmerah v raznih industrijah. Oba ta urada vživata svetovni ugled za svojo nepristranost in pogumno kritiko.
Ameriški farmar ima na razpolago toliko informacij o vsaki poljedelski stroki, kot nikak poljedelec na svetu. “Farmers' bulletini” vživajo svetovno reputacijo. Farmar lahko dobi 750 popularno pisanih brošur o raznih poljedelskih vprašanjih in polnih poduka za njega in njegovo ženo. Tam najde potrebna navodila o umnem obdelovanju polja, o borbi proti žuželkam, o trženju pridelkov in sploh o vseh vprašanjih, ki zanimajo poljedelca. Njegova žena pa najde primerne brošure o
gospodinjstvu, oskrbi otrok itd.
Poljedelski letnik, letna knjiga kakih 1000 strani, pa je pravcati leksikon ameriškega poljedelstva.
V brošurah, izdanih od Children’s Bureau, mati najde vse, kar ji je potrebno znati o gojenju deteta in vzgoji otrok. Te brošure so spasile na tisoče mladih Amerikancev. F.L.I.S.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
črešnjevih vejic z nabreklimi
popki.
Po dolgem, mučnem čakanju se vrata zdravniške sobe odpro in v čakalnico stopi belo oblečena bolniška strežnica, ki pove čakalcem, da je zdravnik nekje zunaj nujno zaposlen in da ga še ne bo nekaj časa. Nato si da nekaj opraviti pri vazi s čreš-njevimi vejicami. To mi je dalo priliko, da sem pričel strokovnjaški pogovor o črešnjevih vejicah in črešnjevem cvetju. Na povabilo sem stopil v zdravnikovo uradno sobo, kjer mi je strežnica razkazala še nekatere druge svoje poskuse v vrtnarski umetnosti. Iz tega se je razpletel razgovor o pomladi in cvetlicah, in o tem lahko jaz govorim cele ure, če me hoče kdo poslu-šati. To je moj talent ali pa moja slabost, kakor se vzame. (Da ne bo kdo mislil to ali ono, naj povem, da so bila vsa vrata na stežaj odprta in da je bilo v čakalnici vsaj pol ducata čakal-cev.) Med pogovorom o cvetlicah je čas prijetno potekal, vse do takrat, ko je zazvonil telefon. Zdravnik je sporočil, da je tako zai>oslen, da ne more priti v urad tisto popoldne, naj torej kar gremo domov v božjem imenu. Pa smo šli.
Vrnil sem se v uredništvo in zvečer sva, se s pomočnikom do enajstih zabavala s čitanjem'številk o dohodkih in izdatkih, o bolniških in drugih podporah, o suspendiranih in zopet sprejetih članih itd. To štivo je bolj kratkočasno kot vsi romani in detektivske štorije. Kdor ne verjame, naj poskusi. Kmalu po tej zabavi pa so me imele že v naročju boginje sanj.
Po jutranjih himnah veselih robinov se je rožmarinovo jutro razvilo v nageljev dan, in jaz sem se šele po parurnem delu domislil, da mi je prejšni dan nekaj bilo, pa mi ni več! Na misel pa mi je hodil Župančičev verz: “Vse je prav in vse je zdravo, kakor v solncu dober dan!”
Zdaj se gre zato, kaj je pomagalo. Ali moj dober namen, da se izročim v roke dohtarski učenosti? Ali duh po medicinah in razkužilih? Ali pogovor o cvetlicah in pomladi? Ali zabava čitanja uradnih številk?
Jaz sem mnenja, da gre lovorjev venec dražestni hčerki neba, božanski i>omladi, ki ima jagodne ustne rudeče in žnjimi okoli šepeče od zdravja in sreče. Pozdravljena pomlad — zdravje bolnikov!	A.J.T.
--------o-------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s prve strani)
da. Naj važne j šla je izpremem-ba, da se za vse kmečke dolgove, ki izvirajo iz dobe pred uveljavljenjem tega zakona, lahko proglasi 6-mesečni odlog za plačevanje obresti in amortizacije. Obenem se maksimira obrestna mera za dolgove kmetov pred uveljavljenjem tega zakona na šest odstotkov, za dolgove, ki bi jih napravili kmetje po uveljavljenju tega zakona, pa ne sme znašati obrestna mera nad deset odstotkov. Za dobo moratorija se ustavijo tudi vse že odrejene rubežni in prisilne prodaje kakor tudi vsako sodno postopanje v tem pravcu. Na ta način naj bi se preprečilo propadanje kmečkih posestev in omogočilo kmetom, da si olajšajo plačevanje dolgov.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednola
„ l 1901
Inkorporirana J-
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan. Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395. Ely, Minn.
Tajnik:	ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn-
Vrhovni zdravnik:
DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLF	PERDAN,	933	E.	185th St., Cleveland, &
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E., Duluth, w
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O.	pa
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsbiirgi*'Q ^
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d P1-, cw	’
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH	PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich-
1. porotnik:	JOSEPH	MANTEL, Ely, Minn.	,	n	o.
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH, 1073 Liberty Ave., Barberton.
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik:	A.	J. TERBOVEC
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne 119 naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P noV V> predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novin bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika-
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov W Ave” membe naslovov, naj se pošiljajo na:	Nova Doba, 6117 St.
Cleveland, Ohio.	$
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem ^ugoSsC z za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj ge pa tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih drus ^ ^itf1 obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi člani ali članicami.
Dl.
LISTNICA UREDNIŠTVA .
Članica, Butte, Monl.—Odgovor na Vaše vprašanje ‘ ^	^
2. točki XXX. člena naših pravil na strani 61.	V
točke se glasi: “Člani, ki so zavarovani samo v posno>i p* in onemoglem skladu, niso upravičeni do bolniških in °. $	^
skih podpor, zato tudi ne plačujejo asesmentov v bon1 škodninski sklad. Taki člani se smatrajo neenakopra' rovani so le v posmrtninskem in onemoglem skladu- * pravni člani imajo pravico voliti v vseh slučajih, ra„;h i» Te* devah bolniškega in odškodninskega sklada, bolni3" ^	; ^
škodninskih podpor. To omejeno pravico imajo bodisi venih sejah, splošnem glasovanju ali na konvenciji- jzVolje 0y Zadnje navedeni stavek indirektno pove, da more *)1 jjft ^ za delegata neenakopravni član (kar velja za člane,
I sa1110 S
za članice) in da ima na konvenciji vse druge PraV1y|,jso''at'' 0ljg zadevah bolniških in odškodninskih podpor ne more S	^
'A,
th(
Hie
Pai
nili
afl(
I
v.
Hei
oft
Itei
tlie
i:'id
B
«>
calc
for
%
for
PROTI KRTOM
Krti so sicer na vrtu zelo koristne živali, ^er Pohrustajo mnogo ogrcev, črvov in drugih podzemskih škodljivcev, napravijo pa včasi preceJ škode s tem, da loveči mrčese> nehote izpodkopljejo travo, cvetlice in druge rastline. Na leP način je mogoče pregnati krte iz vrta, kjer delajo škodo, da se J*m tu in tam V njihove rove vtakne po eno ali dve krogljici, kakoršne se rabijo proti mol.1em 'moth balls). Duh teh kroglj10 je krtom tako zopern, da pobegnejo v lepše dišeče kraje.
vzrok njegovega početja. Mladi mož je odgovoril, da bi rad dobil službo ognjegasca, pa je hotel pokazati svoje zmožnosti. Njegovi želji bo ustreženo.
Poplave na Dolenjskem. Toplo vreme, ki je hitro nastopilo po dolgi zimi, je hitro stalilo sneg po hribih in sledile so poplave. Voda je v potokih lila v doline in ni mogla sproti odteči, čeprav je svet spodaj kot čebe-lino satovje, so bili požiralniki kmalu polni, voda pa se je razlila po travnikih in preko cest tako, da je napravila precej škode. Od Višnje gore proti Stični je bilo kakor veliko jezero, prav tako v Ivančni gorici, kjer je bila železniška proga pri sti-škem kolodvoru vsa pod vodo, čeprav teče po več metrov visokem nasipu. Voda je zalila vse kleti, gostilničarji niti po vino niso mogli. Tudi vsa Zajčeva žaga je bila pod vodo. Več dni so se ljudje prevažali s čolni in splavi, ki so jih za silo zbili skupaj iz desk.
( beh posestnikov pa
25,000 Din.
NOVI POKUC ’j
Neka statistika	v	i
polna četrtina dinj enih državah * ^ ^jli poslih in poklicih, k1 ? jeti. znani pred tridesetin^
Poziv in
 -	.	jjjOl
cenjenim
in uradnici, k.ra. 1-1. y tom in delegating Kj gej ne konvencije J®., v 1 vršila meseca Jul,J j anapolisu, Ind.
Odbor kor jjiavljalnega	tj	1
JSKJ v IndianaP01 cei3 i
vljudno naproša	n
glavne uradnike	J
da nam v svrho bo ^ postrežbe in oben * nesti kakor hitro ^d1. j reči j c kje in kako p . v* li svoja stanoval J bi j,, konvencije. I>0.s sili tiste, ki imajo ^<#1 L1 naselbini s v o Jj teij& d ožje rojake in PrV‘noVaVj b ,|'41 želeli pri njihi s p , \i L nam to sporom ^ f t, znali koliko dekk tn1 Lti lelo stanovati v P . bil°,^ \ movih in kateriin ejjh, .jid ^
?e stanovanje v n za more prostor	y
rezervirati. . „2^
Naš cdtor bo Svj /v ji možnosti ustr ^ {(i \ to je v tem	jA
potrebno sedelo' cjje* \i ni cenjene del* prejme odbor P ^	$	%,
lje ali navodil ,0go jjH ^
izvršiti njegovo po	^
skrbeti stanova^ ^ ^ naših gostov- jjal^t^ V Lokalni Prl?&J< i S; nčni odbor ^ 1 A
izvoljeni (!*■«»•' ✓ „ skrbe staneva^ .k javijo na našlo ■	'j/
“Frank Kreft ’apol>s' cham St., Ind‘aIt
Mlad Istrijanec se je postavil na stolpu zagrebške katedrale na glavo. Kakor poročajo zagrebški listi, so te dni pasanti na Jelačičevem trgu in na Kap-tolu opazili, da se mlad človek spenja po stolpu katedrale. Ko je neznanec prišel do križa katedrale, je začel izvajati razne akrobacije, naposled pa se je postavil na glavo ter balanciral na vrhu križa, mahajoč z rokami številnim gledalcem. Njegove produkcije so trajale deset minut. Ko se je smel akrobat vrnil z vrha katedrale, ga je stražnik prijel, ter ga, vprašal za
V
'Pr
%;
\
%ic
'Tal
r«»t i
%
olj J J d*r
Popoldne 5. aprila se je nebo nad Kranjem nenadoma močno stemnilo. Iz grozečih oblakov so jele padati debele kaplje, zapihal je močan veter, vmes pa je treskalo ter je strela povzročila požar, ki je uničil dvoje velikih posestev v Srednjem Bitnju pri Kranju, last gospodajev Pintarja in žontarja.
Strela je udarila v visoko hruško, ki raste tik ob Pintarjevi hiši, ter preskočila v sobo, kjer je oplazila bolehno, ob peči ždečo Pintarjevo ženo. Na njeno vpitje je prihitela tašča, ki je bolnico z velikim trudom spravila v vežo, kjer sta obe onemogli zaradi dušečega dima in od koder ju je rešil sosed. Vse poslopje je bilo hipoma v plamenu, tako da razen živine niso rešili skoraj ničesar. Zaradi hudega vetra se je vnela tudi hiša soseda žontarja. Bati se je bilo, da se požar razširi še na vsa sosednja poslopja, kar pa so preprečili domači gasilci, ki so bili z motorko takoj na mestu. Na pomoč so prihiteli tudi gasilcci iz Stražišča, Kranja in žabnice. škoda je velika, zavarovalnina
»h
s.
%
fr
Ki,
V
i!^i
C'
t
A«
H,
m ENGLISH SECTION OF
V official 0r9*n
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Current Thought.
ENROLL JUVENILES
Last
^nt!
Supr
the <T Wee^’s issue contained the monthly report prepared by . uPreme Office that included the income and disburse-paj^8 for month of March, sick, disability and death benefits nil new members admitted into both the senior and juve-. ePartments, list of suspended and reinstated members. Juveniles transferred to the senior division, uei' the caption “Changes in Membership — Adult Dept. twfw Members” one could readily see the number of senior admitted into the Union for March. In the last column ]|e ® 1<ePort one also observed under the caption “Changes in the ership — Juvenile Dept. — Transferred to Adult Dept.” - *ber of juveniles transferred to the senior department, ho are included as new members in the adult division, of Subtracting the number of such transfers from the total taiC(1i Senior members admitted into our Union, a reader can for »,a*e tlie exact number of new candidates initiated in lodges fff0r+aic^ *n adult division. This total indicates the united for 8 aU lodges to secure candidates over 16 years of age j^mbership into our SSCU.
Dig m ers have probably observed that for some months past &ris ^ority of new members entered in the senior class com-?ain , he group transferred from the juvenile section, and those j. otherwise constitute a minority group.
\b °e’ ^u*"Ure expansion of our SSCU is dependent upon the the g61-0^ new Juveniles enrolled, for it is from this source that fiior division will look forward to a great extent for in-Ses in its ranks.
INSTITUTE programs for juveniles
e importance has been attached in securing children ers into our organization. Especially is this true among ^^hsh-speaking members, who have younger brothers and s< but who have overlooked such possibilities for enroll-Why not inaugurate campaigns in this direction?
‘ ^ders have enrolled their children in the past, and will [iireCi- 6 t° do so; undoubtedly they have made efforts in other ^ ^or our By-Laws permit a child to be enrolled even & °r ^er Parents are non-members.
^ Ssments for juveniles are only 15 cents a month. l^e c}n8ram activities could be arranged by each lodge in Hityj Wren’s interest. It would serve many purposes. Chil->e pr^re curious; by bringing them to the meetings they would .k^'ly informed of the purpose of our organization and pin a*e them staunch supporters from childhood. By pro-l0fWa 6ntei'tainment they would be amused and would look Sid such arrangements. In this way a larger number Takj^end each time such performances were given.
an interest in the younger element now is like sowing I St j n the ground for future growth. In due time a rich har-lealized, which more than pays for the original efforts
■N
100 littl
K:
o1 Wh
NEWS OF JOLIET
^	(56	Wins Thomas A. Edison League Championship
'^t- 111.—Our SS. Peter howling team was I ^Gh j tampion of the T. A.
I'H ^fague by winning five .six games last Friday ^he team Gornik by lec°rd-winning percent-l,\g ^aPturing 49 games and I^Vd' ^'s a record that will Shtv Catch, and one to be
V !foud of-
■. * J'ji Sest opponents were V’H^^alds. They were a i ^^^^es behind our team, that difference, all the i ^ere might good and
1,0“-
! i1 '^ay marked the close -1'’My j. '^1-32 season for this L'11 aav°rttled league. And we l%sSf lhat it was a mighty one for the league lnal standing:
1	W.	L
........... 49	14
,X 5 .................39	2-
itVlc re ............ 38	21
i.\ * firos.......... 36	21
lf\ vice ............. 25	3*
IJSta""............... 24	3i
............ 24	35
ASs.................. 17	4(
:^v6r as°n’s individual bowl-'t*	Put	Hazer third in
|5f0u With 194- and Hor-i/'ti^ rth with 193. In ninth find Kobe with 191. l>h and 15th positions'
5Su 5Ub^ki with 190 and l^ivel ta with 187, re-IkjH ^ And in less than 42 I '<* ’^4 We Korevec
h H'
lS unci friends of the Paul Lodge wish ls opportunity to ex-
\\
FROM THE SUPREME OFFICE
INCREASE IN SPECIAL ASSESSMENT FOR THOSE MEMBERS INSURED IN THE $2-A-DAY SICK BENEFIT
Two-dollars-a-day sick benefit fund has fallen into such a hopeless state that we are compelled to raise the special assessment from four dollars to THIRTY-FIVE DOLLARS ($35.00) a month.
This special assessment in the amount of 35 dollars a month takes effect beginning with the month of May.
Any member, without exception, who is insured for two dollars a day sick benefit must lower his sick insurance BEFORE May 25, if he or she wishes to be exempt from this special assessment. Members who are insured for two dollars a day sick benefit, and who do not lower such insurance by May 25, will have to pay the above-mentioned special assessment in the amount of 35 dollars. And those who do not pay this special assessment cannot pay the regular assessment.
Anton Zbasnik, Supreme Secretary
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St.t Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zorti, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, K. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 819 W. Birch, Chisholm, Minn.
• • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
tend congratulations and thanks to the JSKJ bowlers and all those who helped our bowling team at any time or in any way.
At the last meeting of the Will County Board our athletic commissioner, John L. Jevitz Jr., was appointed on two important county committees. One was the Judiciary Committee and the other was the “To Settle With Sheriff Comittee.” Lots of success, John, with your new work.
The “Pine Tree Dance” was a great success. Everybody had a good time—a great number of people were present—both old and young—“Fancy” and his orchestra were pleasing to the ear—Captain Frank Ra-mutta and Bro. Frank Rogel “cut the pine tree down” in first-class lumberjack fashion —they must have been practicing—and the last of the crowd left the scene of the Pine Tree’s last moments about 2 o’clock. So judge for yourselves, friends.
J. R. Kozlevčar Jr.,
No. 66, SSCU.
-------o------
Presidential Heads The Hoover headgear has been put under comparative study. Results: The 31st president wears a 7^ hat, Vh larger than Lincoln’s, Vu smaller than Grant’s. President Hayes had the smallest head (7 1/6), President Garfield the largest (7%). The Hoover head, unlike Chief Justice Taft’s and A1 Smith’s, has no table bump? or bulges.
Pathfinder Lights
Gowanda, N. Y.—Don’t forget the first anniversary dance and drama given by the Path-finders Lodge, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y., at the Slovene Hall on Saturday,. May. 7. There will be dancing for everyone, with music of the best. Professor Rizzo, after touring the wilds of Hidi, has secured e first-class group of jazz kings, who, we are sure, will be able to tickle your dancing feet.
Of course, no Pathfinder dance is complete without a play, so we are prepared to give you “Hittin’ on All Six,” beginning at 7:30 p. m.
Members of the Pathfinders are asked to be sure to be present to do their share of the work. Don’t wait to be asked. Just roll up your sleeves (but keep your shirt on) and let’s all pitch in. Don’t fail to do your bit because Susie isn’t doing hers. It’s up to you to make this the biggest, liveliest and most fun-loving dance ever held.
Ernest Palcic, Treas.
Comrades’ News
Waukegan, 111.—All persons holding ticket stubs given out by Comrade Lodge, No. 193, SSCU, should return them to the committee in charge this coming week. Friday the 13th will be a lucky day for two people who will receive two beautiful prizes which the Comrades are giving away at the Slovene National Home, in the Comrades’ lodge room, at 9 p. m. All members are requested to be present at this meeting.
We wish to thank the different cities for their co-operation.
Bro. Stanley Grum was elected as delegate for the coming convention. I have hoard that Mr. Spolar of Indians Lodge in Chicago has been chosen as their delegate. Illini Stars Lodge has not been heard of yet.
Gee, T hope the weatherman gives us some of those nice, warm days we had in January-It is quite chilly around this part of the country. Well, I guess spring is officially here at last.
Frank Zupec.
Anne Govednik, 15 years old, of Chisholm, Minn., has officially broken the women’s 100-yard breast stroke when she swam the distance in 1:18.9, taking five-tenths of a second off the former world record. This mark is expected to be recognized by the A. A. U. and catalogued in its next official handbook. A period of training in the 200-meter event has been started by Anne Govednik under the the direction of Miss Helen Manson, her coach. An invitation to compete in the invitational meet sponsored by the Illinois Women’s Athletic Club at Chicago late next June has been accepted by Anne Govednik. At this invitational meeting women from the Pacific Coast, who will be on their way to New York for the Olympic games tryouts early in July, will also stop and compete. Miss Govednik has also been entered in the Olym pic tryouts in New York.
Raymond Rebrovich and Katherine Lovshin led the
grand march at the annual junior-senior promenade at the Chisholm High School and were followed by Fred Zobitz and Anne Butkovich.
Anna Fabian, Slovene lyric soprano of San Francisco, Cal., will make her initial appearance as a soloist May 7 in the Knights of Columbus Auditorium, 150 Golden Gate Ave. Educational and Dramatic Club Slovenia will sponsor the program. Miss Fabian has made radio appearances in California and, according to critics, is considered a rising lyric soprano.
According to the State-City Employment Bureau, Cleveland, O., employment figures were 50 per cent worse during April, 1932, than they were in April, 1931. Bureau’s records for the same period showod a 21 per cent decrease in number of applicants interviewed.
Pathfinder Lodge, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y., will hold its first anniversary dance Saturday, May 7, at the Slovene Hall. A play commencing at 7:30 p. m. will precede the dancing. Invitations are ex tended to all.
Indian Lodge, No. 220, SSCU,
of Chicago, 111., will present a play, “The Prince of Liars,” Friday and Saturday evenings, May 13 and 14, at Howell Neighborhood House, 1831 S. Racine Ave. Public is invited to attend.
Sport Fund Question
Time and again, since it has been ruled the Sport Fund was to be used for a well-known cause that has been beneficial to some of the members, others have disputed its usage.
This depression has put many of our brothers and sisters out of work, which everyone is well aware of, and has placed them in positions where they have been unable to meet their society dues. If I remember right, the much disputed Sport Fund was used for just this purpose. I know that everyone as well as I craves sports, but in a situation of this type, it is better that we sacrifice our pleasures for a human cause. Imagine one’s feeling if he were to be suspended from this organization after being a member for some time, and at the present through no fault of his is unable to meet the monthly as sessments.
After all, the lodges can still go on with their sports among themselves and neighboring lodges, if they put their heart into it and try to make a sue cess of it themselves.
I think that if everyone will think this over before rendering a decision they will understand the grave condition facing those unfortunates that are unable to pay their dues and speak in favor both at the lodges and at the convention.
Frank J. Progar, No. 203, SSCU.  o------------
Card Party a Success
Cleveland, O.—Card party held by Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, on April 27, at St. Mary’s Church basement, was a big success. Bunce was the main attraction of the evening, in which majority of guests participated. Louis Koren and Frances Srakar were tied for high honors, but Koren came through in the succeeding play between the two to determine the victor. Mrs. Mary Lavrich, popular secretary of the Boosters, had no competition in walking off with the booby prize.
Pinochle honors went to Joe Kozlevčar and his feminine partner, Rose Planinšek. Frank Oberstar and Joe Struna received the “66” awards. Con gratulations to all winners.
Refreshments were served after the games, followed shortly by the awarding of another prize to Mr. Mivsek.
John Laurich, Pres. -------o-------
•
Several Export Majesties Take Part in Play
SWISS CAPITAL
From 1815 to 1848 Bern, Zurich and Lucerne shared equally the honor of being the capital of the Swiss republic, but in the latter year a federal law was passed making Bern the sole and permanent capital of the confederation.
INDIAN SHORTS
Members Give Splendid Co-op eration for Coming Play
Chicago, 111. — Co-operation of all members of Indian Lodge on the sale of tickets for “The Prince of Liars” is splendid. Everybody is clamoring for more tickets. Enthusiasm over the play is so great that when the president and secretary asked certain members to distribute circulars to various stores in the neighborhood, the merchants readily accepted them, and asked if there was anything else they could do to help out.
That’s the real spirit. Everybody is helping out to put over this play. Everybody is doing his and her share. I wish to take this opportunity to thank all members of the lodge who always show some interest in lodge activities and who are always ready to help out whenever they can.
The persons selling the most number of tickets in their respective group will have their dues paid two months in advance, as prizes.
“The Prince of Liars” is to be presented Friday and Saturday, May 13 and 14, at the Howell Neighborhood House. 1831 S. Racine Ave. Curtain rises at 8 :15 p. m. sharp. Tickets are 25 cents for adults and 15 cents for children.
Our monthly meeting will be held Wednesday, May 11, instead of Thursday, May 12, because on Thursday the Indian Lodge dramatists must have their final rehearsal. Remember, Wednesday, May 11, at 7:30 p. m.
Leo W. Moore, No. 220, SSCU.
-------o------
Express Condolences
Export, Pa.—Dramatic Club Carnation of Export, Pa., has again opened the spring season with special features: An old-fashioned dance and two plays. One play will be in Slovene, Vedež,” and the other in English, “Kissing the Wrong Girl.” Several of the Export Majesties are participating in the two plays. I’m sure the young folks as well as the old will enjoy dancing to the musical strains of the wind fiddle and the push and pull box.
The plays are interesting and amusing, and the public is sure to be very much pleased. Just think of all the fun you’ll have for only a small admission of 25 cents. Don’t forget the time and place: White Valley Hall, May 7, 1932, at 7:30 p. m. sharp.
Julia Nagoda, Rec. Sec’y,
No. 218, SSCU.
Pathfinder Sports
Denver, Colo.—Members of our lodge wish to express their deepest sympathy to the parents of our beloved brother John J. Schutte Jr., who died on April 10. At the time of his death he was 22 years old.
He attended all lodge meetings, took part in all activities and was liked by everyone.
His friends were shocked to hear the bad news, as he had been ill only six days prior to his death. Fellow employees paid their last tribute to our beloved brother.
On the day of his funeral members of Colorado Sunshine Lodge escorted his body to the grave. His pall bearers were Joseph Ponikvar, Joseph Peterlin, Tony Kastelic, Rudy Smole, Vincnt Shields and Leo Zidov.
He is survived by his parents and two sisters, Mrs. Momzich and Mrs. Jennie Bunzenski.
I also wish to remind all the members to come to our next monthly meeting on May 18. We will have some very important subjects to discuss.
Mary Modic, No. 201, SSCU. -------------o-------
Arrowhead Lodge News
Ely, Minn.—A large group of members of Arrowhead Lodge attended the regular monthly meeting held in April. The most important event of the evening was the election of our president, Joe Koschak, as delegate to the 14th regular convention to be held at Indianapolis, Ind. Bro. C. Merhai was elected as alternate.
Matt Zgonc, No. 184, SSCU.
Gowanda, N. Y.—With almost fifty members making up its club, the Pathfinders of Gowanda, N. Y., No. 222, SSCU, are going into sports this season on a bigger scale. Of course, baseball is the major sport. As last year’s team was the best all-Slovene team in this part of the country, we hope that this year’s team can repeat. Peter Becan has been chosen captain, while the management went to the president, Anthony Ster-nisha. We also expect to have a softball team this year, so that we can try out the new Legion softball diamond.
However, we cannot leave the girls out of this because they, too, are to have an athletic program. Their main event will be barnyard golf, or in other words, horseshoe pitching. Helena Strauss will have charge of getting a team of ring tossers. The boys, not to be outdone, will have a team, too, with Martin Vončina as the manager.
Come one, let’s get out and practice. Baseball practice every Tuesday and Thursday at the Tannery diamond. A true Pathfinder is no quitter. Where* do you belong?
Ernest Palcic, Treas. -------o-------
George Washingtons to Hold Special Meeting
Cleveland, 0.—A special meeting of George Washington lodge, No. 180, SSCU will be held Thursday, May 12, 1932,
at the St. Clair Bathhouse.
Very important discussions will take place of vital interest to all members. Meeting will commence promptly at 8 p. m. One-hundred per cent, attendance is anticipated.
Charles Kikel, Sec’y.  o------------
21,159 Women Workers Jobless in Cleveland in 1931
Miss Tart:	You	would	be a good
dancer if it were not for two things. Clodhopper:	And	what	are they?
Miss Tart: Your feet.
One day in Cleveland, in 1931, a census taker went around and asked people whether or not they had a job. If they had none and were looking for work, the census taker classified them under Class A. If they had a job and were laid off that day they were classified under Class B.
On that day that the census was taken it was found that 17,832 women workers were without jobs. Their job was completely lost to them. There were 3,327 women workers laid off, and looking for jobs, 21,159 workers looking for jobs in Cleveland. If the census taker were to come around through Cleveland today, how many women workers would he find looking for work?
In 1931, in Cleveland, 1,161 women workers in the clothing industry were without jobs, 572 women workers were laid off but were looking for jobs, 1,733 wome workers looking for jobs in the clothing industry alone. How many women workers are looking for jobs today?
At this same time there were 1,538 women workers at the hotel, restaurants and boarding house workers without jobs, 142 women doing this work were on layoff, but looking for jobs.
Domestic and personal service workers had 6,056 women without jobs and 202 on layoff.
Grace E. Meyette, The Cleveland Citizen.
Does Your Milk Supply Spread Health or Disease?
There are instances where kicking over the milk pai] ] might be a friendly act on the j part of a friendly cow. If a; kind cow could only foresee how carelessly her treasure of milk is sometimes to be handled, and what possibilities for contamination occur through lack of proper production and distribution safeguards, she might kick over the full milk pail out of kindness to mankind .
The most striking point made by the subcommittee on “The Relation of Milk to Communicable Disease” in its report to the White House Conference on Chiid Health and Protection is the statement that in these progressive United States there has been no appreciable decrease in milkborne epidemics for the past eleven years. From 1924 to 1929 there were 258 such epidemics spreading typhoid fever, scarlet fever, septic sore throat and diphtheria. These outbreaks occurred almost exclusively in small communities of less than 25,000 population. Approximately half of the men, women and children of the nation have been for years and still are unprotected from the diseases which travel by milk.
From the time of the Chaldeans milk has been recognized as a valuable food. But if it is to be health giving, not disease carrying, its progress from the cow to the individual who drinks it requires careful watching.
Lower Disease and Death Rates
That the larger cities and congested districts are free from milkborne epidemics proves the possibility of adequately safeguarding the milk supply. Clean milk, rendered safe by pasteurization, has been the slogan in the larger cities, and it has worked. The state and provincial health authorities of North America point out that current statements issued by various groups emphasizing the advantages of raw milk over pasteurized milk are based on studies which are both incomplete and misleading. On the other hand the White House Conference report shows how in one community deaths of infants from diar-rhoeal diseases were reduced from 44.36 to 19.80 after all the milk was pasteurized, without any other hygienic measure being put into effect. And in one of the leading states in the country deaths of children under two years dropped steadily from 80 to 27 per 100,000 population as more and more cities of 10,000 and upward required their milk supply to be pasteurized.
The report emphasizes the fact that pasteurization cannot make dirty milk clean, but it can add to milk already carefully handled the final margin of safety necessary.
Milkborne Diseases
Certain of the milkborne diseases are often traced to some individual who handles the milk. This is true of typhoid fever, diphtheria and sometimes of scarlet fever.
Other diseases are caused by infection in the cow’s udder. These include tuberculosis and tuberculous meningitis; undu-lant fever, caused by abortion disease and found in 20 to 35 per cent of raw milk tested in certain areas; and septic sore throat, responsible a couple of years ago for 1,000 cases in a single epidemic. Cows, therefore, need to be tested by state inspectors or a reputable veterinarian at least once a year, and newly purchased animals need to be kept separate from the rest of the cattle for as many months as are required to pass all tests satisfactorily. These measures are especially neces-
sary in small communities which are not yet equipped to pasteurize their milk supply. More Careful Handling of Milk
Since the biggest factor in the protection of milk against contamination is intelligent and patient care during and after milking, more effective sanitary control is clearly needed in small towns and rural dis-, tricts. Encouraging advance in this direction is being made in the growing number of fulltime county health units which can maintain constant supervision of milk supplies in their districts. Where such local health supervision is lacking,. the state should assume the responsibility for local milk control.
In some parts of the country, as in California, milk producers and distributors join with state health officials, often requesting their assistance in providing safe, wholesome milk. These efforts have resulted in increased consumption of milk and large profits to the producer.
What the Individual Farmer Can Do
Where such supervision has ).ot as yet been developed, the individual farmer can take definite steps at least for the sake of safeguarding his own family if for no other reason. Even the farmer is affected by the complexities of modern civilization and so, far more than in the
I
past, does he need to pay attention to the conditions under which milking is done and milk is cared for on his own premises.
Since practically all milk contains some bacteria, and since bacteria multiply rapidly in milk, the farmer who aims to do a good job, keeps the bacteria at a minimum. If the milk comes from cows with diseased udders, if it is milked by un-| clean hands or into imperfectly | cleaned pails, if it is unprotected from flies or dust, or if it re-j mains warm, bacteria will grow [rapidly in it. When by chance I some of the bacteria are disease bacteria, the milk is likely to spread that disease.
The cow’s belly, flanks and udders should be cleaned before milking time and the long hair should be cut from the tail so that dirt may not cling to it. The person who milks the cow should be in good health and clean in his person and his habits, careful about washing his hands, about coughing and sneezing and blowing his nose. Even the milking stools should be kept clean to avoid soiling the milker’s hands. Milking should be done with freshly washed, dry hands. Wetting the hand with milk adds bac teria and sediment to the milk.
Other Sources of Trouble
The cow stable should be clean and light. Milk pails, pans and bottles need to be thoroughly washed with soap or alkaline washing powder, rinsed, and then scalded and dried without wiping.
American Child Health Association.
Some Highlights of Japan Described
To find the real beauty of Japan one should visit it from the Asia mainland. The Japanese are recognized as the fine flower of the Orient and the most polite, refined and esthetic of races. Everything is so artistic and decorative that a spectator almost expects a bell to ring and the curtain low ered.
The jinrikisha, which was invented by an American, is a two-wheeled baby carriage. Very few of the coolies own the vehicles, but rent them. An American can ride for a week for the price of a day’s feed here. The coolies must remain single file and only an old and honored person can change his order of the arrangement. The dress of the coolie is a loose coat and waistcoat with tights of dark-blue cotton, sandals for his feet and a hat of straw for his head. When it rains he dons a straw raincoat or a cloak of oiled paper. In the evening the buggy is lit with lanterns and makes a veryi picturesque scene,
The genius for garden landscapes is foremost in Japan, if it is an area of a yard or ten thousand yards. The farmhouses with the new yellow thatched roofs or the old mellow looking ones have beds of lilies growing along the ridge pole.
The kimono worn by natives is made from 11 yards of material 13 inches wide. To make it takes about an hour, but when it has to be ironed it has to be taken apart in order to use our style of iron. The flatiron Japanese use ifr a copper bowl filled with burning charcoal. It is really a warming-pan, but it serves its purpose well.
Japanese money is simple to us. One dollar is a yen. This is ^made of 100 sen, while'10 rin make 1 sen. When you ask for a bill the merchant takes his frame of sliding buttons and measures before he can tel) you the amount. With so many figures that have to be remembered the Japanese have no time to keep arithmetic in mind and a merchant who forgets his frame is often puzzled
The Japanese woman with her cheap gown or the richei sister in crepe are equally picturesque. Their heads are elaborately dressed with glittering hairpins or folds of crepe. Rain or shine, they havt only paper umbrellas to protect their hair, except in winter, when a gay cloth is thrown over the head. A single hairpin is worn, and any who have more are not considered respectable, but cheap.
The babies that are carried upon the mothers’ backs look like cabinet curios. When they sleep their heads roll from side to side. As soon as a baby girl can walk, a doll is tied on its back until it can balance it. Then the little brother or sister succeed the doll. Many walk the streets at night with lesser people on their backs.
The out-of-door attractions are many. Jugglers are in an čndless line and they fill interludes at theaters, between courses of great dinners and supplying entertainment to any garden or fete of rich hosts. The magician of the streets is a curious looking man with his pole on his shoulder from which hang two baskets. He sets up his baskets anywhere and begins to eat fire, swallow eggs, lanterns, needles and yards of ribbon, which he turns into a bowl. He receives a few copper pieces w’hen his work is done.
There are plenty of sword walkers and knife eaters. An effort to penetrate the Japanese juggler’s mysteries is a waste of time.
Suggestions for Constructive Policies
Are Your Trees Hungry?! Visiting Ghost Towns
Soviet Women
FUTURE
Materialistic as science may be, it knows no distinction of race, nationality or creed. Science not only discovers, but distributes its benefits without prejudice. People are traveling more than they ever did, but with less expectation of being shocked or surprised.
When in quest of shock or surprise they look to the calen dar rather than to the compass. Millions may be planning to go to this place or that place next year, but it is the year to which they look for their real thrills
Boss:	Well, I see you got rid of
Hornblower. Did you tell him I was out?
Office Boy: Yes, sir. But he said he didn’t believe me as I was working.
By Richard J. Zavertnik
President No. 211, SSCU
Chicago, 111.—There are indications that our convention will have to remap the investment policy of our Union so that our reserve funds will be invested in sound securities, earning good returns, while the investments would help to better the economic position of our members. This objective can only be attained by investment of our Union’s funds on homes, located in or near large cities, twice the value of the mortgage given by the member.
We know that laws prohibit our Union from transferring funds from the mortuary fund to some other fund, even if the mortuary fund is more than 100 per cent solvent. We also know that in order to maintain the solvency of our mortuary fund the reserve fund must earn more than 4 per cent average interest. We also know that our society can readily earn from 5V& to 6 per cent on money invested in high-grade mortgages. Therefore, mortgage investments have several advantages which other type of investments do not have, as a mortgage is a contract between the borrower and lender, conveying property in the event that there are defaults made by the borrower in his contract with the lender. By charging of an annual premium for its mortgage loans, our Union can get around the laws and transfer the surplus earned interest to any fund that may need it.
For instance, if our Union desires to earn 5% per cent on its money invested in mortgages, and at the same time desires to maintain the solvency of j;he mortuary fund, and to provide a method to transfer the surplus to any fund the Union deems advisable, such as the sick benefit, disability benefit or the general fund, all the Union would have to do is stipulate in its mortgage that the interest the borrower will pay annually will be 4% per cent, and in addition thereto the borrower will pay the Union annually 1 per cent premium. The Union has sole control over the fund created by the premiums collected on the mortgage loans, and the Supreme Board by resolution can transfer it into any fund it deems advisable. Common sense tells us that a certain percentage of the premium should be set aside as a reserve for losses created by bad loans and the salary of the person who would have charge of those loans in the Supreme Office.
On the other hand the Union would earn some income on the insurance taken on the mortgage property which can be used in paying the salary of the person employed in handling the loans. If all the reserve of the Union was invested under this plan, which is °ver two million dollars, the annually collected premium would be over $20,000. If expenses and reserves for losses would amount to $7,000 annually, a high estimate, there still is left $13,000 annually which can be transferred to the sick benefit fund. Or in good years this fund can be kept intact and transferred to tjhe sic^ benefit funds in poor years, when members find it hard to pay their assessments and when the greatest demand is made on the sick benefit fund.
If our Union adopts a 10-year amortized mortga£e P^an f°r investment of money on property of our members it w’ould help the members and the Union in several ways:
1.	The members would pay
You have to feed the dog, the cat, the goldfish and the canary, and if you live on a farm you have to provide for the chickens, horses, cows, ducks and turkeys. But who ever heard of feeding trees? Yet that’s just what tree experts of the Office of Public Buildings and Public Parks in your nation’s capital have been doing for the last two years. At reg^ ular intervals these experts go out to feed the trees, and forcibly. It’s because the trees are undernourished. This undernourished condition of the trees, the experts think, is the I result of the drought of 1930. j They fed the trees last summer | and they have been continuing the feeding this year. How do I they do it? They drill holes| three or four feet deep near the ! base of the tree among the! roots. Into these holes they l pour a mixture of what they call “meal.” This meal consists of bone and special tree food,
-------o-------
Oh, Sardines!
Whethers it’s because of the depression or not, sardines are growing in popularity in the diet of Americans. The Maine pack runs about 2,000,000 cases a year, while that of California approximates 4,000,000 cases annually. So popular, indeed, are these little close fitting fishes that the American sardine packing industry has grown enormously during the past decade or so.
In addition, we import large quantities of sardines. Besides the Maine sardine, really a herring, packed in cottonseed oil or mustard sauce, we have read label statements on sardines at the corner grocery revealing that they are also packed in tomato sauce, oliye oil, and even white sauce.
Just what is a sardine, some have asked. According to Dr. A. C. Hunter of the Federal Food and Drug Administration, any small canned fish of the herring family includes not only the true sardine, or pilchard, he says, but also the sea herring or sild, and the other sprat or brisling. In other words, in Maine the young herring is labeled “sardine,” while in California the pilchard is so labeled.
Those glamorous hills of California that once held the attention of the entire world with their gleam of gold have come again into the public notice. This time it is because a railroad has inaugurated a motor bus line to visit the spots where only 60 years ago a score of mushroom towns flourished, alive with men who starved, fought, killed, stole, braved innumerable dangers, and revealed themselves as heroes and knaves in history’s most picturesque stampede for gold. { The hills are studded with ghost towns now, bearing such I names as Rough and Ready, j Piety Hill, Hangtown, Red Dog, and Nigger Slide. These colorful names now live only in the tales of Mark Twain and Bret! Harte.
Just over the crest of the) range is Sierra City, once vi- j brant with the eventful life of the goldseekers. Its ancient hotel, built story on story as the hotel grew, now houses bats and rats. Cobwebs cover its dusty windows, and above the sagging doorway is a barely legible sign which recalls the days of gold dust, stage coaches, road agents, and frontier justice—“Wells Fargo Express Company.”
One may see a few old-timers who still sit in the sun, drowsing the hours away, and rousing themselves at times to reminisce over the glad, mad, old days. From Sierra City one may gaze off into the distance and see Pokerville and Sandy Bar, one of the hellroaring camps of them all, but their attraction for the traveler is unique, for in their brief span of glory was crowded hard living, easy death, and the lure of the yellow gold.
 , o----------
LOOKING AHEAD
Women of Soviet Russia a’e becoming more and more dined toward industrial w°‘ instead of performingI^ duties of a housewife. The1® 1^ has been a surprising decrea in the census of housewives. the year 1929 there were 6 > I p(
000,	in 1930 290,000 and at tn end of 1931 100,000 register	1^
housewives.
More than one-third of ^ rka industrial workers are tha jij]0 women who through the st® e	I *Jnj
effort are trying to abolish	1%
mestic drudgery. In	|a^
41,000	housewives oncq di	J^Pal
washing; now 63 laundries a doing the work.	_
It is much easier for tlic "	1 ^
men to go out and work j1	I *Vo
that day nurseries, |’aC e ljai kitchens, where meals	Is
cooked for thousands, c0l^aVe nal dining rooms, etc.,	17 J>
been established. Some °^ve more ambitious women	I > {
their children at the day ^ISeries in the evening, too, a ^ the meantime take an eve ^ j course in different tyPe	I J
trades.
OIL PIPE LINES	p
~	*1	vi
Large quantities of 01, jn L,s
pumped from the oil iie j L 0 Texas and Oklahoma ^ i'Ki transmitted to New Jei se',jnes. Kg 1 New York through piPe
Hooditch Beauty
 « TaacW* Nl
Continuation by F. S- ‘	Pen;,
No. 104, SSCU	ft^
f; st.
|>i.
l' ^b(
Is
t*lal
I
f	pik
Door bell: “Ring-r-r-r-r-r'J‘
Mrs. Hooditch: “Cornejo-^ ^fH- I Salesman (entering): “^° hoots * m , ing,- Lis-- (Mrs. Hooditch »"jp*	»,	«d]
mean glance) —I mean"	I	V .
Hooditch.”	call	°'i.	|. fc
Red (passing by):	D°n (NViinks	f5	v
proprietor liz, remember	gomP8
him and goes to adjacen	t.	Stj
ment).	,0	fa'1"	1
Mrs. Hooditch:	“Don’t	ne	j
iar. Yours is not the only	1^	1 (
money ,0-”	,	,	<‘Wh°	"voil	I« >opl
Salesman (politely):	. ct.) 1 ,	M'e;
tioned bills? (Changing sub) (|r»
look good this morning—' <• your0 if you just had a treatment o prescription.”	=atiSf*.CV
Mrs. Hooditch	(rays	ot	»qoH1
spread all over her fare);	I	j
silly, Jack.”	-t”	\	%
Salesman: “Mr. Flip, V^e . sC )'°
Mrs. Hooditch:, “Eh? Cl,a	\j
self”	„	,-	liti i
Salesman: “I think— .9,,.
Mrs. Hooditch: What wi	;	^di
Blonde (passing):	n“	^	• bj f
^Salesman: “Ha-ha-ha! T^a*^ill ^	^
a good one. By the0[ need something today?” j lo*s ^ .
Mrs. Hooditch:	“•	ne
things”	. in ^	\ S
Salesman (order booK	; 0^
“What, please?”	one	tn H0
Mrs. Hooditch: “Exactly	,	^ vi
sand dollars.”	.•.«! h e
Salesman: “Ouch—”	..i-l-l'1	;	Jt?0(
Telephone: “Ring-r-r'r‘	..c|i	IW
Br-rrling!”	_	%
Brunette (answering) •	^	\
Beauty- Yes, this is Hood>K Parlor— Yea, Banana I'**' (fo p, D* , Hooditch? Just	a	; 0(J.
prietor) Mrs. Hooditch. 1	reC„«(s	'v
Mrs. Hooditch (taking sweetly): “Hello-u—	yo«	yoU	Jtl (|
expression and voice.) .»’u	. t* 1
to talk to me? Tell me	8.tJ	j ‘k, 1
want. I am very busy—	,	'^6
grass! (Closes telephon >	^ „p j,	Johj-
Imagine! The old fish c	he	fit	\ .
because he was lonesofli ’ uSy. . sy Bothering me when I am s	^f. j	'0 j
very idea!”
Brunette:	“O-o-o, e tiiS	J,	*
Hooditch? I didn’t recog"1	, ^	^	,ur
today.”	,lru	h0*	k
Salesman: “Mrs. Hood*	f{	,.
you fixed with creams ?\	Poh	.
Mrs. Hooditch:	“All rig"1-	k ^
you fixed?”	ser*°U^' 'S	\ *
Salesman:	“Please, he	,	1 t)
have many calls to make >	(w
your powder?”	V5*1	IV,,
Mrs Hooditch:	“In	W
condition—dry, and loade ,,	^	,	fifjj
don’t go in a peaceful *a^0u ^
Salesman: ‘Aw heck{yflj	^ ■
give me an order today? j	L	'
Mrs. Hooditch:	“Sure-	^ 1	^ %
one for a thousand dollars’	.)•	, Qy
get it yet. Now get oUt’ 13.	N	•
Salesman (angry, _ b.	h3'	k	1
“That settles it (going'’	frf	k
Goodby, Liz!”	.	„	J0clc'	h.
Mrs. Hooditch: “Good V»	j(j
your luck tomorrow!” rest*6'
(Continued in Next	I
Communist:	You	should	give me
half of all you have.
Old-Timer: Waal, all right. All 1 have left is rheumatism and halitosis. Which one will you choose?
the cost of examination of papers only once, whereas the mortgage bankers made three and five-year mortgages; therefore, every member who would borrow would save in the costs of his loan.
2. Most borrowers pay 6 per cent interest and in addition thereto from 2 to 5 per cent commission. The member would make additional savings because the Union should not charge any commission and perhaps a smaller interest charge (interest plus premium as recommended would amount to a total of 5% per cent).
3. The members would be forced to save their money, as under the amortized plan every borrower pays back on his principal annually, payments increasing on the principal from year to year until his mortgage is fully paid on the 10th year. While his interest decreases from year to year as the principal due from year to year decreases.
4. The Union would earn a higher return than it does on its present municipal securities.
5. On a 10-year plan, the
money of the Union is invested
for a longer period of time, and
it would have less money on
hand, earning no interest;
thereby it would be easier to
maintain for the Union a higher
average interest earning.
One can not review any one year or speculate on what is just around the corner without being staggered at the rapidity with which horizons are expanding. It seems as though each Jan. 1 found us living in a wholly different atmosphere,
Changes, discoveries and projects, any one of which would have been enough to bewilder our grandfathers, now come trooping down the highway in droves. Where the greatest thrill in life once consisted of going somewhere, it now consists of looking head. That variety for which each human being longs has ceased to be a matter of place.
But as local differences disappear, those marked by the clock become greater. There is a wider gulf between the way the world lives today and the way it lived three centuries ago I than there is between the way people of Alaska and those of Ashtabula live. Where peculiar customs and traditions once constituted the biggest factor in life, we are now dealing with universals.
-------0-------
COOLIES
The original coolies were unskilled laborers from China, India and the Orient in general who were first imported into Western countries under contracts, according to which they bound themselves at a low wage to a certain term of service, at the end of which they were entitled to free passage, back to their native land.
The name is believed to be derived from Chinese “koo,’1' meaning strength, and “lee,” to Mre. (Hence a coolie was a hired laborer. During the decade between 1850 and 1860 more than 40,000 Chinese coolies were imported to California. It is incorrect to refer to Chinese immigrants in general as coolies.
DOPISI
Neiifa^a''evanie iz stran’^
I feu	vsa^ P°ve> ^ar *ma na
Pfav'|Z 0z^rom na izboljšanje tiri Zda^ je tudi čas, da čla-aJo navodila delegatu. Seja
vrči 9i	•	v
lun*»	* maJa točno ob sesti
1111 zvečer.
■V Č* Pr^iiJi tudi pozivam 116 moreJ° Plačati ases-■io na v ° Pravem času, da pride-
l5ka'Se^° *n ^am Povedo’ kako |ij| l'. ®eJ'a lahko sklene, da se t,j*z društvene blagajne. % ^ blagajnik ne smeta na
;ljčat °C'g0VOrnc)st za nikogar L, 12 društvene blagajne, L jllora take izdatke dovoli-, 6 seja. Neumestno je polili j * ^ tajniku ali blaga j-js’,a ki založila iz blagajne. Hla^ega ne moreta zakladati 1 *ne. ker vsak ve, kakšne so Ij, ravZmere» iz blagajne pa teje-«e seja tega ne dovoli.
(j ’ Vsak< ki ne more plačati pj0 nta> naj pride osebno na se bo ukrenilo, da bo
I ^ b
ratskim pozdravom, i . , Mathew Kogovšek,
Jnik društva št. 108 JSKJ.
I^mtw	Republic,	Pa.
a, U)tom poživljam članstvo '*tVa “\r„-
•”., v si za enega, eden za i	JSKJ, da se polno-
1 K i? ^deleži prihodnje redne d ffL*/56 bo vršila 15. maja v Prostorih. Seja se bo Hr en* ur* popoldne, to je l^ie* k°t P° navadi. Na ^	hi* S6J* imamo ra rešiti
r	vJv Zadev, med drugim
1	• ■* begata za 14. redno
«taJ° ^a®e društvo voli W ^upno z društvom št. [f, • Michael, Pa. Poživljam fi p.® Našega društva,da go-|j ‘QeJ° na sejo, da si tem
IV	ljoeremo delegata, ki bo de-r cl/^ društva in celokup-h	JSKJ.	— Z brat-
Pravom,
Itajjj.,	Tomo Simrak,
1 K društva št. 171 JSKJ.
k.	Canonsburg, Pa.
\ nja seja Zveze JSKJ I18«	ZaPadno Pennsylva-
nia v ® vršila v nedeljo 29. |(w. ovenskem domu na I I ^ _v Pittsburghu. Vsa |ty|a ^stva tega okrožja so Pton a ^ot«vo pošljejo svo-1% e na omenjeno sčjo. P P^20 JSKJ društev v za-
I ^sylvaniji:
°h« Žigman, tajnik.
1 ^]u	Export,	Pa.
P ^ ’ zaslužku in dobrih ISti°r° n‘ vredno govoriti rti ^ ker na vse to bodo 'JP ff	Pozabili. Seveda
i ■ ^ f.3162 de^a moglo žive-azP°iagali z Rockefel-1 ’ |i. Tali Mellonovimi mili-,ts °	^a do teh nimamo
4):	'e	si je revež v bolj-
§ ’%• dolar na stran t1’0'1' J H00lila	skril sam
I ^išei’ 0111 'ie zdaj zelo J.fifl*1 Isg(j.' Kjer pa tega ni
i htehf’ • -le zda-i Prišl° v
’°eaV I tkanje. Upam, da BV5' f\. od° že vrnili zopet
0 f 1’tia ^daj. to je pa vpra-
% ivSSti ”e more dai,es
i' I:l, '||' okolici ni več tako n** ^t* J; h,,.lll^venih veselic in t\\l\ f^k^ditev, ker v teh
i; |J,JbičkPrireditve lie Prina' e y l\ ya društvenim bla-
m So n a s e l b i n i White
»* !'* 1 !!ilDt’]ir(:im0y0V r0V P°P01' 15 ,	#’	tor •	ot	je bil° že po’
'	«	bop	J'e	naselbina i)o-
(li i^j J niirna kot je bilo
, js.1	1'	t,Kn°^a	ne zadremlje
W	Ji	dramski klub
J	I	pripravlja za
|lyi»v i'\(1adansko priredite^,
V |'^4i?dnja v tej sezo'
»’°	amu ima dve ša-
V K 'tenki. Ena se bo
1 t!" Iv,1 angleškem jeziku
L ,^1^ j e “Kissing the
i r ili druga ii?ra je pa
KK	?e	imenuje “Ve-
1>	’ da se bodo poset-
l^elj s^no nasmejali, ko ^oj^^ega vedeža, ki 6r v svojem pokli-
jf1' 5 * |^5'
;S
jaf('
im'1'
o"'e
mfn'
yoi*
,"*s ■ o*'11
Cti«11
\0*
cu. Sploh se vsi člani pridno pripravljajo in četudi so nekateri novi med njimi, je gotovo, da se bodo na odru izkazali. Priznanja vredno je tudi, da se tudi naša mladina zanima za dramatiko, bodisi v angleškem ali slovenskem jeziku.
Prireditev se bo vršila v soboto 7. maja in se prične o polu osmih (7:30) zvečer. Klub “Nagelj” ne gleda nato, da bi napravil denar, glavno je, da se pokrijejo stroški. Zato je tudi vstopnina za odrasle moške in ženske po 25 centov, za otroke pa 10 centov. Vstopnina velja za obe igri in za ples, ki se bo pozneje vršil. Igrala bo izvrstna domača godba. Torej, na svidenje 7. maja zvečer v Slovenski dvorani v White Valley!
Za dramski klub “Nagelj
Rosie Skerly.
Sheboygan, Wis.
Članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ naznanjam, da bomo zanaprej imeli naše seje v šoli sv. C. in M., in ne več v cerkveni dvorani. Zapomnijo naj si torej, da se bo prihodnja seja vršila v šolski sobi. Obenem so vabljeni člani, da se polnoštevilno udeležujejo rednih mesečnih sej in na istih priporočajo morebitne potrebne izpremembe v pravilih.
Tem potom tudi naznanjam, da priredi Federativni klub jugoslovanskih društev, kateremu pripada tudi naše društvo, na večer 14. maja zabavo v Standard dvorani. Na vzporedu bo par deklamacij v slovenskem in hrvatskem jeziku in nekaj pevskih točk v obeh jezikih. Glavna točka programa pa bo govor Mr. C. E. Broughtona, ur*ni-ka tukajšnega lista The Sheboygan Press. Mr. Broughton je dober govornik in zelo vpo-števan v našem mestu, torej smo lahko ponosni, da se je odzval našemu povabilu. Radi tega so vljudno vabljeni vsi člani našega društva in sploh vsi Jugoslovani v Sheboyganu, da se udeležijo omenjene prireditve. S tem bomo pokazali koliko nas je, poleg tega pa bomo dali vsaj moralno zahvalo in priznanje Mr. Brough tonu,. Po vzporedu bo prosta zabava in ples. Vstopnice bodo na dan prireditve in pri vratih po 25 centov;
v	predprodaji se dobijo pri zastopnikih društev po 20 centov. Upajoč, da se bodo člani in rojaki v obilem številu odzvali vabilu na omenjeno prireditev, se vsem že v naprej zahvaljujem.	Mihael	Ortar,
predsednik dr. št. 82 JSKJ.
Conemaugh, Pa.
Pregovor pravi, da kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade, in po mojem skromnem mnenju je to popolnoma prav, kajti kdor drugemu slabo želi, naj pa še sam trpi.
Tukaj imamo nekega jako porednega kmetavzarja, baha se, da je bogat, poleg tega tudi lesni trgovec, po imenu Lipove. Dedec je oženjen, pa se izdaja za Samca. Vzel je na piko našega jako priljubljenega in izobraženega gospoda Maksa. Poslal ga je k županu Zagorcu po prvega aprila. Izobraženi Mak-sel, nič slabega sluteč, prisopiha precej zjutraj, na vse tešče in še praznega želodca k Zagorcu, in ga vpraša, kaj in zakaj bi ga rad videl in govoril z njim. Župan ga gleda debelo, ne da bi vedel, kaj to pomeni, ga povprašuje, kaj mu je, in da on nič ne ve o tem. Maksel pa le trdi, da mu je stric Lipove naročil, da bi ga župan rad videl.
Spočetka je šlo še preče j gladko, toda kmalu sta se počela zbadati in zabavljati eden drugemu. Maks je hotel po vsej sili vedeti, kaj mu ima župan Zagorc za povedati. Zagorc pa o tem nič vedel ni. Pa se zabliska Maksu, da je prvi april. Prične kričati kot obnorel: “Pa mene, pa mene—gre namazati za aprila, o le počakaj, ti stari Lipove, navijem ti
uro, da smejal se ti bo cel svet!”
Da bi šel domov k zajuterku, mu niti na misel ni prišlo, ampak takoj je napravil načrt, kako bi Lipovca poplačal za njegov greh. Takoj stopi v razgovor z Zagorcem in kaj kmalo jo fant pogrunta. Našunta Zagorca, naj gre ženit svojega sina Tineta k Lipčevi hčerki Polonci, seveda le na videz, ne za res. Kmalo zatem jo mahneta Zagorc in njegov sin Tine snubit. Lipove nič sluteč ju pozdravi jako spoštljivo in si je štel v čast, da ga je župan počastil z obiskom. Po naši kranjski navadi, se razume, skoči Lipove hitro po vino, kozarce, klobase in cvrtje pa prinese Polonca.
Zidane volje, pijejo vince, jedo klobase in kaj kmalo nanese pogovor na, snubitev. Lipove iz početka izgleda kakor da je zadovoljen, toda se kaj kmalo premisli, toda župan nekoliko bolj prijazno in resno govoreč Lipovcu sladko na srce, tako da se Lipove kmalo uklone župano-
vi	želji. Zaroka je bila do malega že sklenjena, pa ti jo prireže Maks krohotajoč se na vse grlo rekoč: “Ali sem vas, stric Lipove? Ste-li videli aprila, no kakšen je bil, ali ima roge?”
In po mojem mnenju, kakor že omenjeno, se mora dati Maksu kredit,, ko se je maščeval nad Lipovcem, saj vendar boja ni on pričel, pač pa Lipove sam. In če bi vi, ljudje božji, to-le komedijo videli, bi se smejali za nekoli jenjati. Ampak ni zamujeno, oziroma ni prepozno, kajti v nedeljo 15. maja popoldan ob 2. uri Standard čas, bo to-le igro, oziroma opereto priredilo pevsko društvo “Bled” v novem šolskem poslop j u v Franklin-Boro v velikem avditoriju. Ta avditorij je jako krasen in prostoren, prostora (sedežev) za, (1,000) tisoč oseb, tako da ne bo treba nikomur stati v ozadju, kakor se je to ob sličnih prilikah dogajalo.
Vstopnici so'tako po ceni radi slabih časov, da ne bo nihče pogrešal ali pa trpel pomanjkanja, kajti samo 35 krajcarjev za osebo bo vstopnica veljala.
Program bo daljši in bogatejši kot katerikoli prejšnih. Najprvo se prične pevski koncert, proizvajan po skupnem zboru, Bleda, ko ji bo pel šest različnih pesmi. Dalje kvartet, dvospevi, bariton in bas-solo-spevi v slovenskem in angleškem jeziku. Pevski koncert jo trajal uro in pol in zatem se takoj prične opereta, šaljiva igra “Prvi april” (April Fool).
Vabimo najvljudnejše rojakinje in rojake, tako tudi vse Slovane iz Conemaugha in okolice, da se izvolite naše prireditve v obilnem številu udeležiti, za kar vam izreka “Bled” v naprej: iskrena pevska hvala! Za “Bled:”
I.	Pajk.
Canonsburg, Pa.
člane društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ poživljam, da se številno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 8. maja, in da pridejo na sejo pravočasno. V bodoče se bodo naše društvene seje vršile po novem času (daylight saving time), torej naj se izvolijo člani po tem ravnati. — Z bratskim pozdravom, John žigman, tajnik društva št. 149 JSKJ.
ostane iz vzroka, če morda nima istočasno denarja za asesment plačati; saj je čas plačati do 25. v mesecu do 8. ure zvečer. Vpo-števajte to, da ne bomo vedno sami odborniki navzoči na seji.
—	Z bratskim pozdravom,
Vincent Maljevac, tajnik društva št. 198 JSKJ.
Cleveland, O.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je preminila naša, nad vse ljubljena soproga in mati Josipina Kovač.
Pogreb pokojne se je vršil dne 23. aprila na Calvary pokopališče.
Tem potom se najiskrenejše zahvaljujemo za poslane vence in sicer: Društvu sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ; dalje družinam: Andrej Unetič, John Crček, Anton Arh, Josip Piškur, Josip Kovač, Louis Arh in F. Krivec. Dalje se zahvalimo sledečim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu:	Zlobko,
Prdik, Frank Gracar, Mirko Makovec, John Jalovec, Frank Krivec, Frank Milavec, Joseph Kovač in Tom Krašovec.
Za maše zadušnice so darovale sledeče družine:	Joseph
Ferenchak, Frank Seršen, John Zalar, John Jalovec, Louis Erjavec, Mary Hrastar, Mr. in Mrs. Korošec, Anton Zlopko, Miss Helm in Miss Angel.
Dalje se zahvalimo Rev. Vitus Hribarju za cerkvene obrede in krasen govor v cerkvi. Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za tako lepo urejen sprevod.
Končno izrekamo iskreno hvalo vsem, ki so nas obiskali tekom te težke preskušnje, ki nas je zadela in ki so prišli pokropit našo blagopokojnico.
Ti pa, draga soproga in mati, počivaj v miru, saj kmalu vidimo se nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Anton Kovač, soprog; Tony, Frank, Louis, Joe, sinovi; Josephine, hčerka. Cleveland, O., 2. maja 1932  o— --------------------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s prve strani)
SENATNI ODBOR zunanjih zadev, ki sestoji iz 22 vplivnih senatorjev, se po veliki večini strinja z idejo vpqstavitve normalnih trgovskih odnošajev z Rusijo. Odločnih nasprotnikov je med njimi samo sedem, torej manj kot tretjina. V splošnem je večina članov tega odbora tudi za vpostavitev diplomatskih odnošajev z Rusijo, dasi menijo nekateri, da to še lahko počaka, nujno potrebno pa da je vpostaviti trgovske odnošaje. V tem odboru in za otvoritev trgovine z Rusijo so vplivni republikanci, demokrati in tudi edini zastopnik farmer-sko-delavske stranke.
Central City, Pa.
Na zadnji seji društva Veseli Slovenci, št. 198 JSKJ je bilo sklenjeno,da se pozove vse člane in članice, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 8. maja ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Za rešiti bo več važnih zadev. Treba bo ukrepati o izboljšanju naših pravil in izvoliti delegata, ki nas bo zastopal na 14. konvenciji. Isto-tako bo tudi treba nekaj ukreniti v korist društva, ker društvena blagajna je prazna in društvene stroške je treba pokrivati. Tcrej, bratje in sestre, vsi na prihodnjo sejo! Nihče naj ne iz-
POSKUSNO GLASOVANJE o prohibiciji, aranžirano po reviji Literary Digest, je zaključeno. Vsega skupaj je bilo oddanih 4,668,537 glasovnic. Od teh jih je bilo za nadaljevanje prohibicije 1,236,660 ali 26.49'/ ; za odpravo prohibicije pa je bilo označenih 3,431,877 ali 73.51%. Samo dve državi, namreč Kansas in North Carolina izkazujeta malo “suho” večino, prva .397 glasov, druga pa 68. Vseh ostalih 46 držav se je z večjo ali manjšo večino izreklo za odpravo prohibicije. Vzeto vso deželo skupaj, se je izmed vsakih 100 volilcev izreklo nekaj več kot 73 za odpravo 18. amendmenta.
munista ubita, en demonstrant in šest policajev pa ranjenih.
V	Cordobi na Španskem je bil en demonstrator ubit. Največje prvomajske parade so se vršile v Rusiji, kjer sta bila nedelja in ponedeljek proglašena za narodna praznika. V Moskvi se je pred Leninovo grobnico vršil velikanski pohod vojaških čet, katere je pregledoval Stalin v družbi drugih visokih činovnikov sovjetske Rusije.
V	PARIZU je umrl na posledicah operacije bivši provizorični predsednik Argentine, Jose Francisco Uriburu, star 64 let. Z oboroženo silo je Uriburu dne 6. septembra 1930 strmoglavil bivšega predsednika Hipolita Irigoyena, nakar je sam vladal kot provizorični predsednik do 20. februarja 1932. Ko je nastopil predsedni-štvo novoizvoljeni predsednik general Augustin Justo, je Uriburu odšel na daljši dopust v Evropo, kjer ga je zdaj smrt dohitela.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Položaj v steklarni v Hrastniku je še vedno neizpremenjen. Delo po večini še vedno počiva. Tudi glede znižanja mezde je bilo dalje časa od strani delojemalcev in delodajalcev vse tiho.
V	zadnjih dneh je malo oživelo mezdno gibanje. Steklarji so pristali na znižanje mezd za 5 odst. Kaj bo k temu rekla akcijska družba Zedinjenih tvor-nic stekla, se ne ve. želeti bi bilo, da bi se obe stranki sporazumeli in vzpostavili obrat.
Posestniku in trgovcu v Črnomlju g. P. Klemencu je bil pred leti ukraden skoraj nov plug. Storilca pa takrat niso mogli izslediti. Te dni pa je dobil g. Klemenc po pošti nakazanih 500 Din z dopisom brez podpisa, da naj sprejme ta znesek kot' odškodnin©’za ukradeni plug. Pač, izredne vrste poštenost.
Po hudem trpljenju je umrla na svojem posestvu na Poljanski cesti v Škofji Loki blaga mati in gospodinja ga. Minka Čarmanova, stara 69 let. Pokojnica je bila škofjeločanka iz ugledne hiše Moharjevih. Njen oče Blaž je bil četrti mestni župan v letih 1871.—1885. Pokojnica je bila znana kot dobra in blaga žena. Čarmanova zapušča dve hčeri, od katerih je Ivanka soproga uglednega trgovca g. Remica v Spodnjem Dravogradu.
PRVOMAJSKE proslave, ki so se vršile v mnogih mestih Zedinjenih držav, so, glasom časniških poročil, potekle v splošnem mirno in dostojno. V Flintu, Mich., so bili tepeni trije policaji, ki so hoteli preprečiti neko zborovanje.
V	Nemčiji in Avstriji so prvomajske demonstracije potekle brez prelivanja krvi. V vasi Dembovagora v Gornji Šleziji na Poljskem, sta bila dva ko-
Enološka postaja v Bukovu pri Negotinu je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poročilo o količinah leta 1931. izvoženega vina. Po tem poročilu se je leta 1931. izvozilo s področja enolo-ške postaje v Bukovu v Italijo 9 milijonov 402,258, v češkoslovaško 1,048,188, v Avstrijo 807,-825, v Švico 771,922, v Francijo 70,149, v Nemčijo 15,374, v Belgijo 658, v Gdansk 219, na Kitajsko 210 in ostale države
100,000	1 vina. Skupno se je izvozilo 12,216,803 1 vina.
 »—o------------
Henry Picard:
SKRITI DEMANT
(Nadaljevanje)
“Jana in ti odpotujeta drevi proti šestim s prtljago, avto pa naj vozi z zmerno brzino.” “Zmešalo se ti je! Trgovine ne morem ostaviti.”
“Navidezen odhod, Jano odpelješ k moji materi in prideš skrivoma k meni na ‘Rožnik,’ koder bom jaz medtem dobro stražil.’”
“Meniš, da se vrne?” “Prepričan sem. Med tem časom bom opravil majhno preiskavo. O uspehu te obvestim drevi.”
Ko je večkrat oblezel posestvo in se je preveril, da ga nihče ne opazuje, je Leon Mar-doche odklenil s ključem, ki mu ga je izročil prijatelj, vrat-
ca v park in jih odpahnil, ne da b! jih bil za seboj zaprl.
Od drevesa je smuknil k drevesu, se plazil ob zidu, se vsakokrat ustavil, da bi posluhnil in se ozrl vse naokrog; tako je dospel do vile in se vtihotapil vanjo skozi oddušek, ki so ga bili nalašč pustili odprtega.
Bil je na mestu. Takoj je zaklenil nekatere duri, odprl druge, da pripravi past, kamor se je vsekakor moral ujeti nenavadni obiskovalec.
Po končanih pripravah si je izbral za opazovališče sobo svojega prijatelja.
Nekaj trenutkov pozneje je ugledal Gustava Darla, ki je tudi z velikansko opreznostjo ubiral isto pot.
Ko sta bila vkup, sta se moža nastanila v kopalnici za zaslonom, odkoder sta mogla nadzirati dekletovo izbo, gospodarjevo sobo in obenem stopnišče.
Potihem je Leon Mardoche obvestil prijatelje o svoj ih ohodkih:
Noben hotel v mestu nima v svojih seznamih Simpsonovega imena. Na drugi strani pa se je stara postrežnica, ki je Jani Darlovi pomagala gospodinjiti in kuhati, spomnila, da se je kmalu po njihovem prihodu na “Rožnik” oglasil zastopnik špecerijske trgovine.
Proti navadam se je možakar pririnil noter v kuhinjo in stara Katarina se še domisli, kako radovedno se je vedel, medtem ko je ona pripravljala naročilo.	-
Po tem obisku ni prišla nobena pošiljatev.
Osebni popis, ki ga je napravila služkinja, ni bil točen, ali neka soodnosnost se je postavila med trgovskim potnikom, in skrivnostnim neznancem od prejšnjega večera.
Gustav Darlo je na svoji vožnji skozi mesto vzbudil zanimanje pri več ljudeh, kar mu jo dalo priliko, da je izpregovo-ril o svojem potovanju. Pota-kem je bila stvar v najlepšem teku.
Leon Mardoche je pogledal na svojo svetlo uro.
“Četrt na enajst je proč,” je rekel. “Če so moje slutnje natančne, bova še debelo uro čakala.”
Kakor da mu hoče ugovarjati, se je oglasil lahen šum.
“Demant škriplje po steklu,” je zašepetal romanopisec svojemu tovarišu na uho.
Naglo sta puhnila v svoje skrivališče in Leon Mardoche je potegnil svoj samokres ter ga “pripravil za strel.
Pridržavala sta dih in vlekla na uho. Zaporedoma sta ujela komaj slišno škrtanje okna, ki ga je nekdo rahlo odrinil, potem zamolkel sunek, nato pa oprezne korake.
“Meni prepusti stvar,” je za-šušljal Leon Mardoche.
Koraki so se oddaljevali, zatem se zopet bližali.
Nekdo je begal po pritličju.
Gustav Darlo je v svoji nestrpnosti hotel p r o č. Leon Mardoche ga je krepko stisnil za roko in ga pridržal.
Tema in tišina sta zavladala za trenutek, nato pa je presledkoma narahlo pokljalo . . . Gori prihaja! . . . Svetloben trak se pojavi, kakor bi blisknilo.
S pridržanim dihom, z napetimi živci, sta prijatelja strmela proti stopnišču in čakala.
Nov snop svetlobe je ošinil sobo, pobožal noge pri postelji, segel do zglavja, ki ga je po vsem videzu preiskavah
Na pragu pred sobo stoji postava.
“Imenitna tarča!” je pomislil Leon Mardoche.
Za sekundo ga je imelo, da bi pritisnil na sprožilo pri svojem revolverju, ki ga jo za moža visoko držal za zaslonom, odkoder je opazoval vse priha-jajočeve kretnje.
Neznanec se je p o m i r j e n sklonil proti prvi ploči, ki jo je našel na svoji desnici, jo pazljivo pogledal ob svoji električ-
ni svetiljki in jo—čudna reč— gladil z dlanjo zdaj v to, zdaj v ono smer.
Komaj se je lotil tega neobičajnega posla na drugi pregled, se je del plošče zasukal ter odkril dolbino.
Vesel krik se mu je izvil iz grla. Brez obotave je segel z roko v zevajočo vrzel ter izvlekel iz nje škatlo, ki jo je odprl.
Pokazal se je sijajen demant lešnikove debelosti.
Možak je zamišljeno ogledoval dragulj.
“Kviška roke, drugače ustrelim!”
Soba se je na mah osvetila in Leon Mardoche je stal pred g. Simpsonom, mereč ga z re-volverjem v prsi.
Možak je genil, kakor bi mislil pobegniti, toda Leon Mardoche je stegnil roko, medtem, ko mu je Gustav Darlo naglo zaskočil edini možni izhod.
“Milost, gospoda; nikarta me izročiti, usmilita se, poslušajta me. Cesa se bojita, vidva sta dva in oborožena, jaz pa sem brez orožja in nimam slabega namena.”
“Pa naj bo, četrt ure vam dava,” reče Leon Mardoche, ko se je spogledal s svojim prijateljem, ‘ampak opozorim vas: ako bi hoteli izrabiti ta odlog v to, da bi skušali pobegniti ali napasti, vam takoj poženem kroglo v glavo.”
“Dovolite, da za zdaj zamolčim svoje ime. Zvedite samo, da sem učitelj v majhnem selu tega okraja.
“Pred dvema mesecema sem bil v Kolmaru pri zglavju umirajočega človeka. Poklicati me je dal, da bi me zadnjič videl, mi nekaj izpovedal in mi poveril težko, sveto nalogo.
“Ta mož, odličen profesor, znan po mnogih delih, ki jih je nagradila Akademija, imovit, ako ne bogat, je skoro proti koncu svojega življenja zagrešil neumno in neumljivo tatvino v škodo ameriški družini, pri kateri je otroke učil.
“Po bajni večerni zabavi, kjer so se najzaljše ženske in najredkejše cvetke kosale v svežini in krasoti, zaslepljen od luči, omamljen od vonjav, kakršnih ni bil v a j e n, se je umaknil in iskal samote.
“Nikoli si ni mogel razložiti, kako je prišel pred sobo nesli-šanega razkošja.
“Med lesketom barvitih steklenic, razpostavljenih po lepo-tični omarici, se je v porfirni čaši bleščal demant, čigar sijaj je prekašal svit ostalih draguljev, brezskrbno puščenih tam.
“Očaran je vzel dragulj, ga potežkal in ga obračal med prsti.
“Nenadoma je slišal korake v sosedni čumnati. Preplašen si je potisnil dragotino v žep, stopil na hodnik in se izgubil v množico gostov, ne da bi bil kdo zapazil njegovo odsotnost.
“Šele ko so odkrili tatvino, ko je bilo razburjenje na višku, se je zavedel blaznosti svojega dejanja, četudi ga je navdajala bolestna radost ob dotiku s hladnim kamnom, ki ga je imel v žepu.
“Policisti so bili že poklicani in so pregledovali služinčad.
“Njegovo dostojanstvo, njegova starost, njegovo svojstvo hišnega prijatelja ga je obvarovalo te sramote; propalica.
“Dragulj bi bil lahko še vrgel za kako pohištvo, na naslanjač, toda magični demant je imel svojo moč.
“Plemenit in dostojanstven je počasi umerjeno odšel skozi mrežo redarjev in stopil v svoje stanovanje.
“Drugi dan so vsi dnevniki poročali o kraji, ki je ostala nepojasnjena. Ponujale so se nagrade. Mednarodno redarstvo, po brzojavu obveščeno, je pošiljalo od vseh smeri svoje najboljše slednike.
•‘Dnevi so potekali, profesor si je vsak večer z naslado ogledoval dragulj, ga sam užival.
(Dalje na 8. »trani)
Rado Murnik
NAVIHANCI
ZAVOZLAN ROMAN
EfiEJ
^JUciusruar
uanlanlar fN*daliewan)«)
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Ker irneval mogotnega račitelja nisi, bival prinujen si stra-chiti, in, skrivši torej, tekom živenja nastradal si v sila čudežnem jezici liričnih biserov mnogo. Ob zibelki ondaj rojstni dan je bila prisostvovala in te bila poljubila je Vila . . . Gorje!
En sam poljub — pa toliko trpljenja!
O ti veliki čutečnik! Našega naroda razširil si čast in slavo od Šmarne gore po širocem sveti do Kamčatke, do Japoncev, do Kitajcev! Dokler pod solncem bode veveric katera še poskakovala in glodala lešnikov in orehov, ostani zapisan v poezije zlati knjigi črkami žarečimi, kakor tudi ti bodi in bodi v naroda srci večen in slaven spomin! Kaj da si nam bival, to vemo podpolno šele zdaj, ko utihnole na vekomaj so lirične ti orglice, o ti naš ponos, dika naša, o ti idealni pesnik brezi pristaščekov in brezi honorari ja izpodbudnih penez! O tem spisati bi utegnoli še cele bukve. Ali kdo bi jih bral, to je pa drugo vprašanje! Torej pa rajši — nič.
Mi pa, možje, ki slovesnostnemu pogrebu navzočujemo tako rade volje in tako trumoma, pritrgujoč si tem načinom tega ali dru-zega razvedrovanja — kaj pa bodemo ukrenoli mi ob ugodnej tej priliti? Oj vi, ki se jokate, le jokajte se, le! Temu pač že izkrajnji je čas! Kdo nas ne bi utegnol jokati tukaj to uro? Vaše vrele solze, kolikor najbolj mogo, brezdvombeno dokazujo, mni se mi, izvlasti to, da še prav poseben dar veverstvu našemu je velikan in titan ta! Narode! Slavni ljudije! Prijazni pogrebci! Za te žalosti delj je upati, da, ga hočete zdravi in veseli posnemati vi in vaši unučeki po skromnih vam močeh, tem potom kažoč, kako ča-slite Veverana in ga ljubite vsaj po — pogrebu.
O le poglejte gj>, kako vam jaha pegaza, žebca izpočitega, v višav sijajni šaroti in kako ozira po širocem se sveti, njemu le — otroškem vrtci! O le poglejte ga, kako se smehlja vašim — kamenem, dobro se imajoč v večnosti gaji! O le poglejte ga, kako vam, dolgo teptan tujim kopitom, jezdari brezi bolečin, in jezdari in se gunca v sedlu iz lavorik, in ^e gunca in vam, nektarja sit in ambrozije, ovenčan nesmrtnosti neuvehlim vencem, kaže vsem skupaj — fige!
živio Veveran!”
V.
Uspeh tega govora je bil velikanski.
Princ Migomigavzar je bil mrtvaški govornik v besede naj-hujšem pomenu. Svoje genljive nagrobnice je snoval in pilil za slehernega narodnjaka, veljaka in prvaka že takrat, ko se je do-lična, reva še radoval božjega solnčeca.
Najstarejše veverice niso pomnile, da bi se bilo kdaj kje na-jokalo toliko joka in nastokalo toliko stoka, kolikor se ga je ta čudni dan. že po prvih besedah so prišle marsikomu solze v oči. Da bi genil tudi trdovratnejše poslušavce, je zajokal proti koncu sam vodilni jok. In takoj so se zrahljane duše spustile za njim' in ubogljivo uživale veselje javne žalosti. Princa Migomigavzarja .se je lotil kar strah,ko je videl pred sabo toliko žalosti proste . . . Komaj je pa izpregovoril zadnjo besedo, že se je zgodilo navhito-ma nekaj, kar bi si ne bil mislil izlepa nihče: Veveran — je skočil pokoncu!
“Oprostite, slavna gospoda, da še nisem umrl!” je dejal s krepkim glasom. “Prodal sem namreč nekatere svojih pesmic; in vesel prvega “honorarija izpodbudnih penez,” sem šel pa nekoliko pekrokat na Dolenjsko. Tam sem pil izvrstno vino. Kar mi je še ostrlo denarja, sem pa zavozil na ljubljanskem električnem tramvaju. Tako se mi je ukrhal in, ubil ves dobiček. Nekaj, ker nisem vajen pijače, nekaj pa, ker sem bil truden od pota, sem zaspal tukaj le kakor zaklan. Doktor Fuč, specialist za smrt, bi bil kajpada precej spoznal, da še živim pa ga ni doma, ker se je odpeljal na Dunaj, kazat učenjakom novega bacilčka. Njegov namestnik, mrtvaški preglednik, gospod baron Smukavt, se je pa izvolil malo zmotiti in potrdil mojo smrt . . . Upam, da vas veseli, ko me vidite čilega in zdravega! Slišal sem malone ves govor presvetlega princa Migomigavzarja in sem mu jako hvaležen zanj. Vendar sem bil tiho do konca, ker vam nisem hotel kratiti nedolžne zabave .. . Zdaj pa vam predlagam, oziroma vas prosim najponižneje tole: od tistih 20,000 orehov, ki ste jih tako že namenili za moj spomenik, mi dajajte le letnih 4%, pa bom imenitno izhajal in vam zlagal naj lepše pesmice!”
Ivo so videli razočarani pogrebci, da je Veveran vstal takorekoč od mrtvih, so ostrmeli, tako da so prve trenutke kar samo zijali prav debelo. Komaj pa jim je omenil tistih odstotkov, že so se vzdignili vsi kakor en mož zoper njega.
“Kaj ?” sq kričali in se mu zdaj nemarno spakovali zlasti tisti, ki so jokali prej največ, “še ga, ni konec pijanca? In že zdaj se pogaja za spomenik, ko še živi? Strela ga dala! A, če pa to ni škandal, kaj pa je potem še škandal? Sramota! Dajte ga! Lovite ga! Lasajte ga! Tepite ga! Kamenajte ga! Le ubite ga! Nu.j-te, nuj te kanacijo!”
Veveran tedaj ni premišljeval dolgo, ampak se jim je bržbrž priporočil in odpotoval. Bliskoma je švignil na bližnjo smi-eko in šinil kakor na vzmetih ali poskokih po nasprotni strani debla proti vrhu. Takoj se je vsula za njim gosta toča storžev, žirov, ježic, ?x lodcev, šišk in peška. Posebno pa so se vihravasti častivci prizadevali, da bi ga parfimirali z gnilimi jajčki.
Vendar se mu je posrečilo, da se je v pravem času skril pod široka peresa lapuha na tleh. Rusi preganjali pa so ga zasledovali le na visokem in se drevili vsi mimo njega po vejevju. Dvoje njih pa je sedlo prav nad njegovo glavo na bukvo.
“Veš kaj,” je slišal prvega, “meni je že dosti.”
“Meni tudi,” je dejal drugi. “Le odpočijva se! Veveran naj gre rakom žvižgat in ribam gost. Saj ga ne dobodo!”
“Ne začopatijo ga ne!”
“Ampak Migomigavzar, to je pa pravi intrigant! Rad bi ga priporočil zaničevanju potomcev! Tako ga je veličal, da bi mo p el na šmarni gori sedeti in si prati noge v Savi. Toliko je hvalil reveža in ga koval v zvezde, da zdaj nihče ne mara zanj!”
“Pa res. Prevelika hvala ubija.”
“Veveran je bil pa tudi teliček, da je ostal vedno tako osamljen. Ali ni videl, kako se združujejo drugi književniki in se podpira-jo drug drugega.”
“To ni nič! Njih slava je od davi do drevi.”
(Dalje prihodnjič)
IMENA KANDIDATOV ZDRUŽENIH DRUŠTEV ZA DELEGATA PRIHODNJE KONVENCIJE
NAMES OF CANDIDATES NOMINATED BY CONSOLIDATED LODGES FOR JOINT DELEGATES TO THE 14TH REGULAR CONVENTION OF S. S. C. I!.
Š(.dr. Kand. za del. Kand. /a names!. Lodge Candidate for Candidate for No. delegate	alternate
4 Rudolf Pleteršek John Primozich 140 John Dormish Niso imenovali
13 Joseph Žabkar Niso imenovali 159 Paul Yaklish Niso imenovali
32 John Tratnik Anton Kravagna 167 Raym’ndTratnik Niso imenovali
41 Val. Dagarin Anton Brelih 155 Anton Bradelj Paulina Glogovšek 195 Joseph Hiti Not nominated
47 John Lovshin Anton Kastelic
51 Joseph Kastelic Niso imenovali
87 Frank Kodelja Niso imenovali 152 Anton Padar John Simone
54 Joseph Kern Niso imenovali 107 Louis Zabukover Niso imenovali 197 Peter Staudohar Niso imenovali
52 John Kastelic Niso imenovali 158 Joseph Lupanja Jakob Pintar
89 Joseph Vidgoj Frank Stibel 222 Ernest Palcic Peter Bacen
101 Frank Wodenik Marko Težak 118 John Sušanj Joseph Frlan 21(> George Oswerk Not nominated
104 A. Krapenc Jr. Ignatz Janc 130 Ignatz Benkše John Juvan
100 JohnKocjančič Niso imenovali 109 Nik. Katalinich Niso imenovali
111 John Vidrih Charles Jakopich
147 Frank Ferkul	Niso imenovali
148 Anton A'likec	Peter Mravinec
182 Mary Čadonič	Niso imenovale
154 Valentin Murn Niso imenovali
183 J. Brandstetter Niso imenovali
150 Josepii Mtisic	Niso imenovali
192 John Dreshar	Not nominated
124 Math Vogrich	Mary Struna
170 Agnes, Jurečič	Ni?o nominirale
171 Louis Grantz	Niso imenovali
185 Anton Ošaben	Dragutin Culeg
175 Anton Tratar	Nišo iilienovali
203 Ant. Klemenčič	Niso imenovali
190 L. J. Kompare Jr. Geo. Shallamunec 221 Frank Kalik Mary A. Peternel
Vsakemu izmed navedenih društev smo sporočili imena kandidatov drugih društev in vsem je bilo dano natančno navodilo, kako se imajo vršiti volitve. Društva, ki meseca aprila niso postavila kandidatov za namestnike, lahko to storijo meseca maja.
Imena kandidatov ostalih društev, ki so bila združena v svrho volitve skupnega delegata in katerih ne najdete v gornjem seznamu, objavili bomo pozneje, ker do sedaj še nimamo vsuli imen na razpolago.
Rezultat glasovanja, kot že naproše-no v okrožnem pismu, se mora NEMUDOMA sporočiti glavnemu uradu.
Anton Zbašnik, gl. tajnik.
SKRITI DEMANT
(Nadaljevanje iz 7. strani) Prodati ga ni smel, še manj pa nositi. Po malem mu je dragotina postala spotika, pozneje pa neprestana slaba vest. Bal se je, da ga bo nekoč kak slučaj izdal, in je sklenil zavarovati demant pred neverjetno, toda možno preiskavo.
“Ko je odpotoval v Alzacijo, si ga ni upal vzeti s seboj, češ, da ga bo vrnil kasneje . . bodisi da bi ga sam postavil na prejšnje mesto ali da bi povedal, kje je shranjen.
<(Na žalost pa ga je bolezen prikovala na posteljo, prej nego je mogel izvesti svoj naklep. In ta čas mi je naročil, naj ga vrnem.”
“Ta profesor je bil Rajmund Lardier, bivši lastnik te hiše!” je vzkliknil Gustav Darlo.
“To je bil moj oče!” je zaihtel mladi mož.	A.	D.
(“Življenje in Svet”)  o---------------
Važni datumi v zgodovini
ki odvraten divjak, pred kakšnimi tridesetimi -bloki lovec, ki mu je bila vsebina življenja zlogovanje, risanje in ples. šele pred petnajstimi bloki se je začel ukvarjati s poljedelstvom, zanesljive datume njegovega razvoja pa lahko ugotovimo šele v zadnjih treh blokih.
1500 do 1300 1. pr. Kr. je bila cvetoča doba Egipta. Rim in Kartago sta bila onovana v 8. stoletju pr. Kr. šesto stoletje pr. Kr. je bila doba, ko so vznikle velike religije Bude, Konfucija in Laotseja. Peto stoletje pr. Kr. je imelo Babilon in Ninive. V četrtem stoletju je bila Grška v razcvitu. Za Grško je prišla na vrsto Macedonija. Potem se začno novi datumi.
Smrt Aleksandra Velikega 1. 323. pr. Kr. prinese obrat v svetovni zgodovini in katastrofo. L. 146. je bila razdejana Kartagine. 44. pr. Kr. je umrl Cezar.! Z njo se začenja konec rimske republike ,svetu se jameta odpirati Galija in Britanija.
Naslednji važen datum je 337. po Kr. Takrat se je dal Konstantin krstiti na smrtni postelji. Sledi ustanovitev Carigrada. Grška tradicija, ki je bolj zdrava in bolj življenjska, se izvije rimski oblasti.
L. 476 je postal Odoaker kralj Italije. V četrtem in petem stoletju se je latinska država sesula na kup. Potem je prišla smrl Mohameda 1. 632. Islam je navalil na Vzhodno cesarstvo z vso ogromno silo. L. 800 je bil Karel Veliki kronan za rimskega cesarja. S tem se začenja poskus oživitve Zapadne države, eksperiment, ki se je končal šele v Versaillesu 1. 1918.
L. 1095 je Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. Odkrili so krščanstvo in spoznali, da je to nekaj več kakor država. Toda krščanstvo je bilo latinizirano in je bilo celo pripravljeno prevzeti od Grkov cerkev in državo. L. 1250 je umrl Friderik II. Bacqmi se pojavi privid znanosti, da vrže papežu nazaj njegova poslanstvo.
L. 1415 so ftežgali Husa na grmadi, štirinajsto stoletje je doba razcepljen ja cerkve, dvoma in nezadovoljstva množic. L, 1492 je Kolumb odkril Ameriko, prejadral Ocean. Kmalu potem so izumili tisk.
L. 1558 je umrl Karel V. Ta doba je posebno značilna za grupacijo reformacije. Latinizirana Evropa se je razklala na dva dela. Karel V. se da skleniti z Lutrom, Henrikom VIII. in Francom I.
L. 1648 je prišel Westfalski mir. Sedemnajsto stoletje je doba 301etne vojne, katere zaključek in mir je prinesel prvo pobudo za nacionalistično politiko, ki se še danes ni izživela.
L. 1776 je prišla deklaracija ameriške neodvisnosti. Britske kolonije so se odcepile od monarhij, se odrekle tradiciji. L. 1776 pomeni rojstvo nove ideje.
Končno I. 1917. prinese dve ruski revoluciji. To je protida-tum I. 1776. Vzhod sledi zapa-
du v novo dobo, ki vede v Koz-mopolis, zedinjeno I j udov lado vsega človeštva.
 o--------------
Kar ne rasle in se ne razvija, to propada. Skrbimo, cla bo J. S. K. Jed,nota neprestano rast-la!
SRČNE MISLI
Kc grem ob poti mimo hiš in hišic, me misel ta obhaja: življenje kakšno je v tej in kakšno je v oni!
’Li biva sreča tu al' tuga, ima veselje tod prostora, nierda zdravje' in čistost, da vse razvedri, pomanjkanje al’ izGbilje v družini tej prebiva; morda bolezen, nesnaga, ki življenje greni?
Družinai dobra je li tu, ki srce ima gorko-čuteče,
ali, kakor kamen trde njih so duše, da vnemajo prepir, sovraštvo?
Al' deca, tukaj ki prebiva, je staršem v ponos, veselje,
In stresa, v srca njim ljubezen gorko?
Morda tu mati solze toči, preklinja oče v obupu — kam prideš sin, kaj s tabo bode hči?
Al’ biva tudi mati, ki v žalosti vsej te kliče in čaka, kje	dete	si	ti—
al’ misliš kaj name, al’ prideš	kedaj, saj veš kako čakam	in	upam sedaj,
v mladosti negodni sl držal se me, v možatosti svoji zapustil si me— al’ pridi, le pridi, da vidim te vsaj.
Sameva li sirota tu, ki stariše poznala ni, ker smrt ju odpeljala je;
ji v žalosti spomin hiti, po ljubezni vroče hrepeni,
si cvetko eno la želi, da tam	na grob jo posadi—
tam ž njima v duhu govori,	na ta nesrečni—materin dan.
Mar zbrani tu so vsi ta dan, sinovi, hčers, vnuki, da tebe, mati, pečaste za vse prestane muke— s cvetkami te obdare, veseljo v srce posads, na ta nezabni srečni—materin dan!
(Vida Kumše.)
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH JE
North American Trust banka
G131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Ima premoženja skoro $6,000,000.00
Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinjenih držav in tudi iz Kanade in od drugod.
Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kthn drugam, pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega zavoda, ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta
Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapitala in $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vlc^e vlagateljem.
Mzsm
MATERINSKA PRIREDITEV
katero priredi DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA, št. 137 J. S. K.
Jednote v počast materam v nedeljo
8. MAJA TOČNO OB 8. URI ZVEČER
v Knauscvi dvorani na St. Clair Ave. v Clevelandu. PROGRAM:
1. Večerna molitev zapuščanega otroka:	Otrok Margie Toma-
žin. mati Mrs. Mary Tomažin, angel Josephine Perpar ml.
2. Deklamacija Milke Mahno in Frances Brancelj.
3. Spomin matere:	Mati Mrs. Julija Brezovar, hčerki Miss
Christine Mahne in Miss Prances Brancelj.
4. Deklamacija Milke Brancelj.
5. Dcklice v narodnih nošah.
G. Igra “Prisiljen stan je zaničevan.” Veseloigra v treh dejanjih. Nastopajo sledeče osebe:	Mra. Mary Mahne kot baronica;
Miss Mary Brodnik kot njena hči; Mrs. Julija Glavan kot grofica Vojevska; Mrs. Julija Brezovar kot stara Ješpre-nevka, tašča; Mrs. Frances Brancelj kot mlada Ješprenovka boRHta kmetica; Mrs. Marg. Tomažin in Mrs. Joseph Perpar lxt 'ivileti in Katra, njeni hčeri; Miss Mayme Augustine, Mils Christine Mahne, Miss Frances Ponikvar in Miss Christine Brezovar, kot vaška dekleta Reza, Tona, Ana in Ivanka.
Prvo in tretje dejanje se vrši v Ješpranovi sobi; drugo na gradu baronice Stembergar. Med dejanji pleše in poje Ritchie Glavan in Charlotte Barton.
7. Starokrajski ples;
8. Prosta zabava in ples. Godci bodo igrali samo starokrajske
kemade, kot polke, valčke, šuštar-polke, štejeriš, šotiš itd. Za okrepčila bo z vsemi dobrotami preskrbljeno. Vstopnice so samo po 35 centov za osebo.
Pridite in napolnite dvorano, vsi prijatelji dramatike in debre zabave, ker smeha bo obilo. Posebej so vabljene še matere, ker ta prireditev je prirejena v proslavo materinskega dne. Vabijo vas članice	Jutranje Zvezde.
DRŽAVA MINNESOTA, OKRAJ ST. LOUIS. ..M V OKROŽNEM SOD\m ENAJSTO SODNIJ^0
John Pernusli, John in vsi drugi v slični po?1 Tožitelji, napram Pitt Iron Mining Company’ korporaciji,
Tožencu.
KER JE PitTIron Company, Corpora West Virginije, bila . ^že- m let zaposlena s kopanj .	,	r/J
lezne rude v Minnesoti i ^	^
sebno v obratu LaBeli ^ blizu McKinleya in ' vav »jaj in v Obratu Wacootah	(U	^
Mountain Iron in v	^
Miller rova v Aurori, ' ’ ;e. a
KER so uslužbenci ome^ :-
ne kompanije pri na* ^ se rovih plačevali v je običajno nazival 1 ^
Aid Fund,” ali “Miner	vne,	^
Fund,” dele svojega m	^
ga zaslužka v namen	s3-	,
novitve fonda za P°lT1ieI]il' L, kemu delavcu v oroe«^ * rovih, ki bi bil poskod« ce*.
za pomoč družinam d j|i t< ki bi bili ubiti pri delu *r0	%
ali bližini; in, pittIrol» nJ
KER je omenjena %,,,
Mining Company pi\ s0n«' v,, ’ obratovanjem rovov i p «, meni, za katere je tm rene- ^
ni fond ustanovljen, K 0t,is ^ d hali eksistirati, in je n/ijnne' ?,Vf W. Wilson iz Aurore, v ljeJi % sota, postavljen uPradiš<<u,ifl Cn. (receiver) po tem s0 mnajsl i
ima sedaj približno oM tisoč sedeminšestdes 76«)	J«;
jev in 66 centov (*v u 7ar^z' ..
I cot upravitelj na roka ^ vSe , 'n delitev, in ker se zdl’ ! L osebe, ki so delale v	%
nih rovih, namreč jyjil- ■ ica Mine, Wacootah Min®' ,ev % ler Mine, ki so PrlSP ’jjett H omenjeni fond, so up v prO' 11 do deleža iz tega f°n j.oV; , porciji svojih priiSP£. mO.
J E TOREJ UKAZAL * K vse osebe, ki so Pr funov ,. ^ omenjeni fond, P°? V' ; uslužbenci °mel1L/ijilefr°’ Belle, Wacootah, in ^ ve ' %r vov, vložijo svoje	Jo
katerih naj navedej ejijeC svojih prispevkov v . r0l#' ■ fond in druge take	f
cije, ki bi mogle blt‘ Lh p[J za overovljenje njm z£jel|f (h-vic do deleža Pn 1 jn h omenjenega denarja, ^ d , v(J, JE DALJE UKAfAV Ju
se omenjene zahtev upr dVc) pri Louis W. M;nries0J ^ vitelju, v Aurori, M g *	%
ali pa ori Lathers & pr f
Theo. Hollister, b ; M ^
dence Building, pu a)j pL 3oj nesota, na prvi dan ^ prvim dnem okt°b'‘ ^ Avs da bo dan 8. oktobra je tem potom d°l°c .-gnil1 m ^k<j za zaslišanje orne lse^!y iSi htev na posebnem	%0
tega sodišča, ki b?nijsk>hnr No no tega dne v sodnij, ;banah sodnije v , Otvofj „ du luth, Minnesota, 0	^ .j, ^
sodišča omenjeneg j^f tako hitro po istem»	q
tro bo mogel biti o	^i,
slišan.	t,/a7A^	>	%
MUEJEUKJVV K
h vse zahteve, k< n jj
i	.	rr ^ N, i	•	r>	«i	■ žene na prvi dan ^ D>h
Jenme Roscak, roi. otih Bivim dnem oktobra ^ sot> 1%^
-	..	^ za vedno izključene	V
ležbe pri omenjen^V
DALJE JE UKA^0k«(i ,v'
se naznanilo te^a
vsem osebamintei	v'	'fil;,
omenjenem fondu,	%
občitve tozadevn paj# tir / ^
Aurora News in v	no'	5 0|
in je upravitelju tL |\fovl. /j)j Uk . no, da priobči ‘^ujo, trl; H bi v Clevelandu, O ^ ^
sledeče si tedne, P pri‘ ’ k
«k0t25- rk«
c. R-MA sOdi
sodnik okrožn®^	^	; ^
Datirano 12. aprl‘ J
Za informacije	°•
kazov pišite a*1	$. npi>' ; V
zglasite pri Latn giJg-yvJ 619 Providence P (A ^Vq luth, Minn.  
k
KO.
V listu “The Forum” je ro-manopiset Wells nedavno objavil najvažnejše datume iz svetovne zgodovine. Vsako tisočletje pomeni Wellsu blok in vsak otrok bi moral vedeti, pravi pisatelj, da je bil človek pred tisoč bloki pod divjakom, pred sto blo-
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila *z stare domovine; mnogo Sal® *n prevode romanov najboljših Pisateljev.
Pošljite $1.00
ln pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na;
GLAS NARODA
21C W. J8th St.. N#w York, N. I,
VABILO NA
VELIKI POMLADANSKI KONCERT
z igro
“TRIJE PTIČKI”
katerega priredi
MOŠKI PEVSKI ZBOR FRANCE PREŠEREN
V CHICAGU, V NEDELJO 8. MAJA 1932 v SNPJ dvorani na 2657 So. Lawndale Ave.
Po programu ples in prosta zabava. Igrali bosta dve godbi, namreč “Isle oi View" in “Harmony Boys.”
PRIČETEK TOČNO OB TREH POPOLDNE. VSTOPNINA 50c
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je nemila smrt pobrala ljubljenega soprogo, oziroma drago -mater
V
1SK0VINE
Tl
od najmanjše tl do največje za
11 DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO
Preminila je dne 3. aprila v Sheboyganu, Wis. Rojena je bila 18. dccembra 1895 v Mali Račni, fara Kopanj pri Grosupljem. Pokopana je bila dne 7. aprila v Ely, Minnesota. Bila je članica društva Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, katerega članom se lepo zahvaljujemo za podarjeni venec v zadnji bratski pozdrav. Istotako ve prav lepo zahvaljujemo članicam društva št. 129 SNPJ v Ely, Minnesota, ki so jo spremile k zadnjemu počitku.
Z venci v zadnji pozdrav so se drage pokojnice spomnili sledeči: družina Frank Koschak, družina John Koschak, bratranec Frank Stih (Sheboygan), sestričnina Mrs. Frank Močnik, družina John Koschak Sr„ družina John Koschak Jr., družina John M. Koschak, John Koschak in liči, družina Louis Fink. — Za maše zadušnice so prispevali: družina John Kalan, družina Frank Pengal, družina John Chernivitz, Mr. in Mrs. John Koschak, Brigita Hribar, družina Matt Vertin, Mrs. Frances Slabodnik in Steve Banovitz’ vsi iz Ely, Minn. Prisrčna hvala vsem!
Zahvalimo se tudi Mrs. Tony Tagel, družini Frank Podržaj, Mr. in Mrs. Tony Mervar Jr. in materi Mrs. Mervar ,ki so odpre-mili pogreb iz Sheboygana. — Vsem omenjenim in vsem, ki so pokojnico obiskovali za časa bolezni ali na mrtvaškem odru, in ki so nam na en ali drug način izkazali pomoč, naklonjenost in sožalje, bodi tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala.
Nepozabni pokojnici pa naj bo lahka ameriška gruda!
Žalujoči ostali:	Matt	Koščak, soprog; Matt, Frank in Joe,
sinovi; Mary, hčerka. — V Jugoslaviji žalujejo zanjo oče, mati, tri sestre in en brat.
Sheboygan, Wis., 20. aprila 1932.