.....___ ___ ......;.;S~t~r;......";okovne razprave GDK: 453 : 411 . 12 Scolytidae Pomen izvaj ' nja gozdne ua reda pri ob\ ladovanj u podlubniko,· ( co(rtidut )1 Maja HJ R( ~ Izvleček: Jurc, M.: Pomen izvajanja gozdnega reda pri obvladovanju podlubnikov (Scolytidae). Gozdarski vestnik, št. 10/2000. V slovenščini, cit.lit. 27 . V prispevku navajamo najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na namnožitev škodljivih podlubnikov, metode in tehnike prepre- čevanja gradacij podlubnikov ter obravnavamo pomen gozdnega reda pri obvladovanju škodljivih podlubnikov. Ključne besede: škodljivL podlubniki, integralno varstvo gozdov, gozdni red, Slovenija. UVOD Namnožitev podlubnikov je že v 17. stoleiju povzro~ čala večjo škodo v gozdovih srednje Evrope (STAACK 1985). Škodo so omejevali s takojšnjim posekom in izde- lavo napadenega drevja ter s sežiganjem sečnih ostankov. Poglobljene študije o bionomiji, gospodarskem pomenu podlubnikov, predvse·m vrstlps typographus,Pityogenes chalcographus, I. amitinus, l. acuminatus, I. bidenta- tus, Cryphalus piceae in drugih, ter njihovem obvlado- vanju najdemo v delih odličnih nemških entomologov (ESCHERJ(:H 1923, 1942, NUSSLfN-RHUMBLER 1921).. V srednjeevropskih gozdovih z veliko zastopa- nostjo iglavcev na neus,treznih rastiščih predstavljajo podlubnlki ea te .gostitelje tudi danes najpomembnejšo skupino škodljivih bidtskih dejavnikov. Temeljna načela obvladovanja podlubnikov so postavili nemški entorno- logi, v Sloveniji pa že leta 1876 I. Salzer, pozneje prof. 1. Šlander (ŠLANDER 1951a) in prof. dr. J. Titovšek (TITOVŠEK 1993,1994). Nemški in naši entomologi poudarjajo pomen izvajanja gozdnega reda pri prepreče­ vanju pojavljanja podlubnikov, predvsem tistih vrst, ki se pojavljajo na smreki, borih in brestu. 2 PRAVNA UREDITEV IZVAJANJA GOZDNEGA REDA Zanimiva je pravna ureditev izvajanja gozdnega reda iz leta 1949 (Odredba o ukrepih proti škedlji- vernu mrčesu in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju-Uradni list LRS, štev. 12, z dne 12. aprila 1949). Natančno so bili predpisani ukrepi, ki so jih morali *doc. dr. M. J., univ. dipL inž. gozd, BF, Oddelek za gozdar· stvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26. Il. 2000 na Hrušici 446 izvajati na sečiščih, da bi preprečili razvoj podlubni- kov: »Vsako posekano iglasto in brestovo drevo je treba neposredno po sečnji oklestiti in obeliti lubje, okleščene veje in vrh pa zložiti na kupe. Lubje, veje in vrb mecesnaje treba vedno takoj sežgati. Obeliti je treba tudi panj (štor) pose kan ega drevesa. V gozdovih, kijih je napadel lubadar, morajo prizadeti tudi položiti lovna drevesa. Sleherno prevažanje neobeljenega lesa iglavcev in brestov je prepovedano.« V primem neiz- vajanja v omenjeni odredbi predpisanih ukrepov so po takrat veljavnem Zakonu o gozdovih (Uradni list LRS, št 20, z dne 21. junija 1950) sledile kazni: »Prekršek se kaznuje s poboljševalnim delom do dveh mesecev in z denarno kaznijo do 3.000 dio ali eno od teh dveh kazni ... << Sedaj veljavni predpisi, ki predpisujejo izvajanje goz- dnega reda, so Zakon o gozdovih (1993 ), Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, sprav ilu in zlagan ju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55, 1994, s. 3240-3241) ter Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št 92, 2000, s. 10233-1 0302). Omenjeni Zakon o gozdovih v 30. členu 2. poglavja (Varstvo gozdov) predpisuje temeljna načela varstva gozdov pred podlubniki, v 3 L členu istega poglavja pa prepoveduje uporabo kemičnih sredstev v gozdu. Izje- moma se lahko uporabijo atestirana kemična sredstva za zatiranje podlubnikov, ki ne ogrožajo biološkega ravnotežja. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečni mi ostanki, s pravilu in zlagan ju gozdnih lesn.ih sortimen- tov (1994) pa natančno opredeljuje, kakšno je urejeno sečišče, varno pred narnnožitvijo podlubnikov. Io je tista površina gozda, kjer se podlubniki ne pamno2Jij.0 predvsem zaradi ugodnih trofičnih razmer, in sicer" če so na sečišču posekana vsa drevesa, ki so bila prf sečnji ali spravi lu močneje poškodovana, če so iz gozda GozdV 58 (2000) 10 Jurc. 1.. Pomen IZ\npnJa gozum:ga reda pn ,,bvlado\anju puLIIuhniko' lSm~\ 'fid.,e) spravljeni vsi gozdni lesni sorti men ti, če so veje in L.- šesterozobj ali mali smrekov lubadar, PoLygraphus vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe, tako da poligraphus L.- dvojnooki smrekov ličar, Pityokteines prekrivajo svoje debelejše konce, in če so obeljeni pat~i spinidens Reitt. - ostrozobi jelov lubadar, CryphaLus smreke, bora in bresta. piceae Ratz. - zrnati jelov lubadar. V preddinarskem Pravilnik o varstvu gozdov (2000) pa v Programu fitogeografskem območju spremljamo in poročamo o varstva gozdov, v 42 . členu, določa obvezno poročanje podlubnikih na smreki. Ti so: !ps typographus L. - o stanju in razvoju biotskih in abiotskih dejavnikov po osmerozobi smrekov lubadar, knaver,Pityogenes choi- posameznih fitogeografskih območjih. cographus L. - šesterozobi ali mali smrekov lubadar, Polygraphus poligraphus L. -dvojnooki smrekov ličar. 3 GOSPODARSKO NAJPOMEMBNEJŠI POD- V alpskem in predalpskem fitogeografskem območju LUBNIKI PRI NAS spremljamo in poročamo o podlubnikih na smreki. Ti V naših gozdovih so prisotne in škod lj ive predvsem številne vrste fteofagnih podlubnikov, ki so se v pre- teklosti namnožile in povzročile veliko gospodarsko škodo (tabela 1). so: lps typographus L.- osmerozobi srmekov lubadar, knaver, Pityogenes chalcographus L. - šesterozobi ali mali smrekov lubadar, Polygraphus poligraphus L. - dvojnooki smrekov ličar. V subpanonskem fitogeograf- skem območju spremljamo in poročamo o podJubnikih na borih. Ti so: Tomicus minor (Hartig) (Myelophilus T,1bcla 1 Večje gradacije smrekovih in borovih lubada~ev od leta 1945 do leta 1999 minor Hart.) - mali borov strženar, Tomicus piniperda Let0 Območje 1945-1952 pretežni del slovenskega ozemlja 1983-1985 regionalne gradaciie, Goreuiska 1991-1992 pretežlli del slovenskega ozemlia 1994-1995 pretežni del slovenskega ozemlja 1996 pretežni del slovenskega ozemlja 1997 pretežni del slovenskega ozemlia 1998 pretežni del slovenskega ozemlja 1999 pretežni del slovenskega ozemlja m> 273.000 500.000 174.783 164.000 88.000 81.000 166.700 102.500 (L.)(Myelophilus piniperda L.)- veliki borov strženar, !ps acuminatus Gyll.- ostrozobi borov lubadar ter vrste rodu Pityogenes sp. Vrste, ki jih po Pravilniku o varstvu gozdov (2000) ni potrebno posebej spremljati, povzročajo pa večjo škodo v naših gozdovih, so večinoma fieofagne vrste, in sicer na macesnu !ps cembrae Heer - veliki macesnov lubadar; na brestih Scolytus scolytus (Fabricius)- veliki brestov beljavar, Scolytus laevis Chapuis- srednji bre- Vir: Titovšek ( 1994 ), Letna poročila Zavoda za gozdove Slovenije 0995 _ 1999 ) stav beljavar, Scolytus multistriatus (Marsham)- mali brestov beljavar, Scolytus pygmaeus (Fabricius) -pri- tlikavi brestov beljavar; na velikem jesenu Hylesinus crenatus Fabricius - veliki jesenov ličar, Leperesinus varius (Fabricius)- pisani jesenov lič.ar, Hyfesinus ole- iperda Fabricius- mali jesenov ličar. Pomembne ksilo- micetofagne vrste podlubnikov na listavcih soXyloterus signatus (Fabricius)- hrastov lestvičar, Xyloterus dome- sticus (Linne) - bukov lestvičar in Xy/eborus dispar (Fabricius)- vrtni lesar, na iglavcih (smreka, jelka) pa Xyloterus !ineatus (Olivier)- progasti lestvičar. Slovenija predstavlja klimatsko in rastiščno izredno raznoliko pokrajino, kar se močno odraža v variiranju bionomije določene živalske vrste. Tako so tudi pri podlubnildh čas rojenja, število generacij in način pre- zimovanja odvisni od lokalnih ekoloških dejavnikov. Zato se moramo, če hočemo poznati razvojne cikle posameznih vrst v konkretnih rastiščnih razmerah, od česar sta odvisna pravilno in pravočasno ukrepanje pri preprečevaJ1iu in zatiranju podlubnikov ter prognoza pojavljanja večjih gradacij, ravnati po predpisih Pra- vilnika o varstvu gozdov (2000). Ta predpisuje sprem- ljanje gibanja populacij in poročanje o večini najbolj škodljivih vrst. V submediteranskem fitogeografskem območju spremljamo in poročamo o podlubnikih na borih. Ti so: Tomicus minor (Hartig) (Myelophilus minor Hart.)- mali borov strženar, Tomicus piniperda (L.) (Myelophilus piniperda L.) - veliki borov strže- nar, lps acuminatus Gyll.- ostrozobi borov lubadar ter vrste rodu Pityogenes sp. V dinarskem fi to geografskem območju spremljamo in poročamo o podlubnilc..ih na sroreki injelki. Ti so: !ps typographus L.· osmerozobi srmekov lubadar, knaver, Pityogenes chalcographus Gozd V 58 (2000) 1 O 4 NAMNOŽITEV PODLUBNIKOV Namnožitev podlubnjkov je odvisna od treh dejav- nikov: od kondicije podlubnikov (taje odvisna od tro- fične kapacitete rastišča in od ustreznih vremenskih razmer), od morebitne izpostavljenosti gostitelja stresu (abiotski, biotski dejavniki) ter od nestrokovnega gos- podarjenja z gozdovi. Vremenske razmere delujejo na populacije žuželk direktno, in sicer na razporeditev in plodnost popu- lacije. Delujejo tudi indirektno, tako da delujejo na gostiteljske rastline, na druge herbivore, predatorje, 4 4 7 r 1 Jurc. M.: Pomen tzvnj:mja gozdnega reda pri obvludovat~u podlubmkov (Sco/vtulo.:) parazite in patogene. Po podatkih najnovejše strokovne v preprečevalne kupe ter škropUenje [ovnih kupov z literature na področju entomologije lahko tudi pri nas dovoljenimi insekticidi . Sredstva, ki so pri nas regis- pričakujemo vdor novih vrst žuželk na naše ozemlje trirana in ki se v svetu uporabljajo za zatiranje podlu- (ELIAS 1991, KOZAR 1 NAGY 1986, NIE1\1ALA 1 bnikov, so: imidakloprid (SCHOLZ 1 WULF 1998), WJLLIAM/MATTSON 1996)tervečjoškodonagos- deltametrin (GLOWACKA in sod. 1988), fenitrotion bteljskih rastlinah kot rezultat delovanja spre-menjenih (OKUDA 1 SUZUK11985), Priročnik o fitofannacevt- vremenskih razmer, predvsem intenzivnejše in pogo- skih sredstvih ... (1999). stejše suše (CSOKA 1995). V kontekst11 povečane ran- ljivosti gozdov zaradi globalne otoplitve raziskovalci poudatjajo pomen »čistih gozdov« in dobre gozdne higiene (WULF 1995). S INTEGRALNA METODA OBVLADOVANJA PODLUBNIKOV Integralno metodo obvladovanja podlubnikov sta v Sloveniji utemeljila Šlander (1951 a) in Titovšek (1993, 1994). Ta temelji na: a) Preprečevanju ali gozdni higieni (smoh-na zasnova, celostna nega gozda, strokovno gozdno gospodarje~ nje: posek in izdelava bolnih in oslabljenih dreves, hiter posek in izdelava poškodovanih dreves, beljenje oblovine iglavcev in njihovih štorov, izjemoma pre- prečevalno škropljenje neobeljene deblovine, hiter odvoz neobeljene oblovine iglavcev na skladišča, izvajanje gozdnega reda po opravljeni sečnji: zlaga- nje vej in razrezamh vrhačev v preprečevalne kupe. škropljenje v kup zloženih sečnih ostankov). b) Nadzorovanju in preprečevalnem krčenju lubadarjev (nadzorovanje gozdov, nadzorovanje gostote popula- cije lubadarjev: kontrolno-Javne nastave- lovna dre- vesa, !ovna debla+ zaiiralni kupi, s feromoni oprem- ljene !ovne pasti (pheroprax, chalcoprax, linoprax), preventivno krčenje lubadmjev: posek in izdelava posamičnih lubadark do maja, junija, uničenje lu ba- darja na kontrolno-Javnih nastavah, uničenje luba- druja v kontrolno-Javnih feromonskih pasteh). c) Zatiranju lubadarjev in sanaciji žarišč (posek in izde- lava prepozno odlaitih lubadark, posek in izdelava napadenega in po ujmah prizadetega drevja, ulov in uničenje iz lubadark izletelih hroščev, ki prezimujejo ali letijo (lovna drevesa, !ovne pasti - feromoni)) . Praksa je pokazala, da lahko z upoštevanjem in dos- lednim izvajanjem vseh naštetih preventivnih in repre- sivnih korakov integralnega varstva gozdov obdržimo populacije najnevarnejših podlubnikov na ravni latence in tako preprečimo večjo škodo v gozdovih. Eden od najpomembnejših ukrepov v sistemu integralnega var- stva gozdov je izvajanje gozdnega reda po opravljeni sečnji, ki obsega zlaganje vej in razrezanih vrhačev 448 6 IZVAJANJE GOZDNEGA REDA PO OPRAV- LJENI SEČNJI Izvajanje gozdnega reda je potrebno. Posledica nei- zvajanja gozdnega reda je namnožitev podlubnikov. Izvajanje gozdnega reda je obvezno inje predpisano v Zakonu o gozdovih (1993). Glede na različne izkušnje in vpliv izvajanja goz- dnega reda na populacije podlubnikov se odpira stro- kovno vprašanje, kako izvajati gozdni red. Glede na izredno pestrost gozdnih združb, način gospodarjenja, različno vrednotenje funkcij gozda, drugačen socialni, kulturni ter estetski pogled na gozd zasledimo v evrop- ski literaturi različno obravnavo izvajanja gozdnega reda. Navajamo samo nekatere poglede, med katerimi so tudi tisti, ki se dotikajo pomena izvajanja gozdnega reda pri obvladovanju podlubnikov (FORSTER in sod. 1998, LEIKOLA in sod. 1974, WRABER 1952, TITOVŠEK 1 JURC 1986, ŠLANDER l951a, 195Jb, 195lc). I. Razlogi za zlaganje vejevja in vrhačev na kupe: a) Varnost: varnost dela na poseki, predvsem premika- nje mehanizacije na sečiščih, je večja, če so sečni ostanki zloženi na kupe. b) Ustvarjanje dobrih pogojev za pogozdovanje: za naravno pomlajevanje ali umetno obnovo z vrstami, ki so že prisotne na sečišču, ter za nadaljnja dela v gozdu je bolje, da so sečišča urejena. c) Pojavljanje požarov v gozdu, preprečevanje zadrže- vanja površinskega odtekanja vode: velike količine razmetanega suhega sečnega materiala na sečišču, ki so ugodne za nastanek požara, lahko na določenih tipih tal preprečujejo odtekanje površinske vode. d) Varstvo gozdov: raziskovalci menijo, da je nevar- nost napada škodljivcev ali okužbe z boleznimi v celem sestoju manjša v primeru vzpostavitve goz- dnega reda (kupi) . Na Finskem so tako zmanjšali okužbo s štorovko (Armillaria spp.) in smrekovo rdečo b·ohnobo (Hetrobasidion annosum !F'r.l Bref). To ne velja v primeru nepravilno postavljenih kupov za lubadarje. e) Uporaba lesa v kupih za kurjavo: uporaba suhljadi v kupih kot obnov ljivi vir energije. GozdV 58 (2000) 10 f) Druge koristi gozda: rekreacija, šport ter nabiranje goz- dnih proizvodov so lepši in lažji v urejenem gozdu. Razlogi za sežiganje sečnih ostankov: a) Varstvo gozda: ustrezna metoda redukcije populacij škodljivcev ali bolezni gozdnega drevja je sežiga- nje posameznih kupov lesnih ostankov, kjer so se škodljive] pojavili. b) Izraba gozda: v primeru kopičef\ia velike količine lesnih ostankov, za katere se kasneje pokaže, da ovi- rajo izrabo gozda ali druge dejavnosti, kot je paša (npr. v Švici), priporočajo kontrolirane sežiganje kupov sečnih ostankov. II. Razlogi za puščanje vejevja in vrhačev po poseki: a) Biotop: v procesu dekompozicije so sečni ostanki, ki so ostali razmetani po gozdnih tleh, ustrezen naseli- tveni prostor številnih rastlinskih in živalskih orga- nizmov. Sečni ostanki, ki niso zloženi v kupe, pospe- šujejo biodiverziteto gozda. b)Prehranska veriga: hranila za različne skupine živih organizmov se v drevesu nahajajo v vseh njegovih delih: v iglicah ali listih, v vejah, lesu ali v koreninah. Stoječe drevo poseljujejo specifični konzumenti, v procesu dekompozicije se na podrto drevo naseljujejo drugi potrošniki, vsi pa tvorijo prehransko verigo. Na sečišč ih, kjer sečni ostanki riiso zlo ženi v kUpe, je prehranska veriga manj motena. Na Finskem ugotav- ljajo, daje z odstranjevanjem vejevja z lišaji bistveno poslabšana prehrana severnih jelenov. c) Naravno pomlajevanje: v montanskih gozdovih vejevje na tleh varuje pomladek pred izsuševanjem, pozebami ter obžiranjem divjadi. Na Finskem veje- vje varuje pomladek pred izsušitvijo, premočno sve- tlobo in evaporacijo. Po drugi strani se lesni ostanki, ki so v debeli plasti na tleh, ne mineralizirajo dovolj Slika 1: Mletie sečnih ostankov po redni sečnji s strojem Lignatec Chrorncom M 110 (Pokljuka, 1998) GozdV 58 (2000) 10 Slika ~ : Pojava podlubnikov na zmletih sečnih ostankih ni bilo (manjša slika: detajl zmJetih sečnih ostankov) (vse foto: M. Jurc) hitro in tako zavirajo uspešno rast pomladka. d) Utrjevanje tal: masa sečnih ostankov na tleh v mon- tanskih območjih s svojo težo utrjuje tla in prepre- čuje pojav fiziološke suše korenin mladih rastlin. e) Visoki stroški postavljanja kupov: pretehtati moramo vse pozitivne in negativne učinke izvajanja goz- dnega reda s kupi ali brez njih in pri odločitvi upoš- tevati materialne stroške ukrepa. Na našem Krasu je zlaganje sečnih ostankov v kupe nepotrebno, ker podlubniki rodu Pityogenes sp., ki naseljujejo ten- kolubne dele bora, že pred dozoritvijo odmrejo v vejah zaradi izsušitve. Razlogi proti sežiganju sečnih ostankov: a) Varstvo zraka: sežiganje svežih sečnih ostankov povzroča onesnaženje ozračja. V Franciji je zaradi zvezne Odredbe o varstvu zraka iz leta 1997 dovo- ljeno sežiganje samo posušenih sečnih ostankov. b) Destmkcija (rušenje, uničenje) biotopa: mrtva debla, vejevje in iglice so habitati številnih živih organi- zmov, ki jih s sežiganjem uniči mo. c) Opustošenje pomladka: pri sežiganju sečnih ostan- kov zaradi sproščanja visokih temperatur prizade- nemo seme na površini tal in bližnji pomladek. d) Nevarnost gozdnih požarov: Požari se na sečišč ih, kjer sežigamo sečne ostanke, lahko nekontrolirano razširijo na gozd, še posebej v sušnih območjih. 7 ZAKLJUČKI Izvajanje gozdnega reda, ki je vključeno v stroko- vno gozdno gospodarjenje, zajema posek in izdelavo bolnih in oslabljenih dreves, hiter posek in izdelavo poškodovanih dreves, beljenje oblovine iglavcev in njihovih panjev, izjemoma preprečevalno škropljenje neobeljene deblovine, hiter odvoz neobeljene oblo- 449 Jurc. M .. Pl1mcn tzvajanja goluncga rcdo pri ob' lado\ anJu put.lluhnik, v ( cul\'tidat!) vine iglavcev na skladišča, izvajanje gozdnega reda po opravljeni sečnji: zlaganje vej in razrezanih vrhačev v preprečevalne kupe, škropljenje v }ovne kupe zloženih sečnih ostankov. Kako ga izvajamo v konkretnih rastiščnib razme- rah, je odvisno od gozdne združbe, sestoj ne zgradbe, načina gospodarjenja, znanja o pojavljanju in biono- miji določenih škodljivcev v konkretnem sestoju, izde- lave prognoze pojavljanja gradacij na osnovi dolgolet- nega spremljanja bionomije populacij škodljivih orga- nizmov, razpoložljivih materialnih sredstev, našega razumevanja in poznavanja delovanja ekosistemskih zakonitosti gozda. Raziskave bionomije in populacijskih zakonitosti posameznih vrst žuželk v svetu kažejo na spremembe v gradološkib značilnostih populacij; gradacije postajajo vse pogostejše. V zadnjem desetletju beležimo v Evropi in Ameriki pojave in gradacije škodljivih vrst, ki jih do sedaj tam ni bilo. Gradacije domačih škodljivcev in morda novih (do sedaj pri nas neznanih vrst) lahko priča­ kujemo tudi pri nas ne glede na ustrezno izbrane metode in pravilno izvajane tehnike celostnega varstva gozda. Kako izvajati gozdni red, je kompleksna strokovna dilema. Primeri iz tuje strokovne literature naj bodo izhodišče za premislek o ustreznosti današnjih ukrepov v spreminjajočih se razmerah okolja. Viri CSOKA, G., 1995. lncreasing Damage Trends of some Forests lnsects in Hungary: An fndication of C!imate Changes?- lUFRO )G'( World Congres, Tampere. ELIAS, S. A., 1991. Insects and C!imate Change.- BioScience, Vol. 41, p. 552-559. ESCHERICH, K., 1923. Die Forstinsekten Mitteleuropas. Zweiter Band. Die »Vrinsekten« (Anamerentoma und Tiwsanuroidea), die »Geradfliigler« (Orthopteroidea und Amphibiotica), die »Netzthigler« (Neuropteroidea) and Kafer (Coieopteroidea). Systematic, Bioiogie, forstlicbes Verhalten una Bekampfung.- Verlagsbuchhandlung Paul Parey, Beri in, 663 S. ESCHERICH, K., J 942. Die Forstinsekten Mitteleuropas. Hymenoptera (Hautfli.lgler) und Diptera (Zweiflilgler). V Band.- Verlagsbuchhandlung Paul Parey, Berlin, 746 S. FORSTER, B. 1 BUOB, S. 1 COVI, S. 1 OEHRY, E. 1 URECH, E. 1 WINKLER, M. 1 ZAHN, C. 1 ZUBER, R., 1998. Nettoiement du parterre de coupe.- Notice pour le praticien, WSLIFNP, Birruensdorf, 30, 4 s. GLOWACKA, B. 1 WAJLAND, M. 1 WRCZYNSKI, W., 1988. Possibilities ofEarlier Chemical Treatment for the Protection ofUnbarked Scots Pine Tlmber against the Large Pine-shoot Beetle.- Sy!wan, 132, 11-12, p. 63-69. KOzAR, F. /NAGY, D., 1986. The Unexpected Northwand Migra- tion of some Speci es oflnsects in Central Europe and tha Cli- mate Cbanges.- Anz. Scb. Pflzschutz. Umweltschucz, 59, p. 90-94. 450 LEIKOLA, M. / APPELROTH, S. E. 1 LOYTTYNIEMl, K./ HIN- TLKKA, V. 1 MALKONEN, E. 1 KELLOMAKJ, S. 1 HAK- KILA, P., 1974. Side-effects ofHarvesting Logglng Residues.- Folia Forestalia, Intitutum Forestale Fenniae, 210, 24 p. NIEMALA, P. 1 WILLIAM, J. 1 MATTSON, 1996. Invasioo of North American Forests by European Phytopbagous Insects.- BioScience, Vol. 46, 10, p. 741-753. OKUDA, H. 1 SUZUKI, S., 1985. Efficacy aod Persistence of Fenitrothioo for Prevention of the Larcb Ips, !ps cembrae (Heer) (Coleoptera: Scolytidae).- Japanese Journal of Applied Entomology and Zoology, 29, 4, p. 326-329. SALZER, r., 1876. Kratek popis smrekovega lubadalja s podu~ korn njegovega pokončavanja.- Ljubljana, Klein in Kovač (Eger), J l s. SCHOLZ, D. 1 WULF, A., 1998. ldeas for Selective Combating Strategies of lnsect Pests of Amenity and Forest Trees by Stem Application of Systemic Pesticides.- Gesunde P.ffanzen, 50. 1, p.l-6. STAACK, J., 1985. Vom Fangbaum ziir Falle: Die geschichtli- che Entwicklung der Borken-kaferbeki.impfuug.- Forst- und Holzwirt, 40, 2, p. 27-31. ŠLANDER, J., 1951 a. Zatiranje lubadrujev.- Gozdarska knjižnica, 3, Ljubljana, Ministrstvo za gozdarstvo LRS. 60s. ŠLANDER, J., 1951b. Ne !ovna debla- temveč !ovna drevesa!- Gozdarski vestnik, s. 1-9. ŠLANDER, 1., l951c. Iz Prakse. Zlaganje vejevja na kupe ali razmetavanje po posek.i?- Gozdarski vestnik, s. 50-54. TITOVŠEK, J., 1993. Lubadalji lahko uničijo gozd. TITOVŠEK, J., 1994. Gradacije škodljivih gozdnih insektov v Sloveniji.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 43, s. 31-76. TITOVŠEK, J. 1 JURC, D., 1986. Predhodno poročilo o ugotav- ljanju vzrokov sušen ja črnega bora na goriškem Krasu.· IGLG, Ljubljana, ekspertiza, 8 s. WRABER, M., 1952. Ravnanje s sečnimi ostanki v gozdu z bio- loškega vidika. Gozdarski vestnik, s.l 04-113. WULF,A.. 1995. Influence of Cl imate Changes on the Phytosanitary Situation in Forests. KJimawirkungsforschung im Geschaftsbe- reich des BML: Statusseminar des Arbeiteskreises »Klimaan- derung« vom 6 bis 8 Dezember 1994 im FORUM der FAL in Braunschweig- Volkenrode. Schriftenreihe-des-Bundesminis- teriums- fur-Ernahrung, -Landwirtschaft-und-F orsten. -Reihe-A, - Angewandte-Wissenschaft, No. 442, p. 71-79. ---, Odredba o ukrepih proti škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju, 1949.- Uradni list LRS, štev. 12, z dne J 2. aprila 1949. -·-, Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spra- vi lu in z laganJU gozdnih les nib sortimentov, J 994.- Uradni list RS, št. 55, s. 3240-3241. ---,Zakon o gozdovih s komentaljem, 1993.- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 43 s. Priročnik o fitofannacevtskih sredstvih v Republiki Sloveniji, 1999.- RS, MKGP, 550 s. Pravilnik o varstvu gozdov, 2000.- Uradni list RS, št. 92, s. 10233-10302. Letna poročila Zavoda za gozdove Slovenije, Ljubljana, 1994, 1995, 1996, 1996, 1998, 1999. Gozd V 58 (2000) 1 O