Poitnlne Dlačana v gotovini Let© LVIII. V Ljubljani, v sredo, dne 4 junija 1930 Št. 127 1. izdaja st. 2 wn Naročnina Dnevno Izdajo kraljevina Jugoslavijo mesečno 25 Din pollelno 130 Din celoletno 300 Din za inozemslvo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D ► VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sfolp. pelll-vrsta mali oglasi po l-SO ln2D,ve£fl oglasi nad 45 mm vlUne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn večjem o naroČilu popust izide ob 4 zjulra* razen pondeljko ln dneve po prazniku Uredništvo /e v Kopitarlevl orlici št. 6IMil Rokopisi se ne vračat o, nctranklrana pisma se ne sprejemajo - Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2992 Bolgarske zadeve Sofija, maja 1930. Zarota vojaških in intelektualnih krogov, ki je Ine 9. junija 1923 strmoglavila Stambolijskega, je imela vrlo važne posledice za razvoj bolgarske notranje politike, Vlada, ki so jo zarotniki v tistih burnih časih postavili na krmilo, je imela povsem nadstrankarski značaj. Cankov, ki je bil predsednik, je tedaj prvič stopil v politično življenje. Dotlej je bil univerzitetni profesor in je predaval narodno gospodarstvo. Ni povsem nevažno poudarili, da je »il Cankov simpatizer agrarne stranke, ki'je kot Jaka ob padcu Stambolijskega stopila v ozadje. Ostali člani vlade so takisto "bili v političnem življenju tedanje Bolgarske skoraj neznani. Ta inte-rimska vlada — vsaj zarotniki, ki so jo poklicali v življenje, so jo smatrali za tako — je vendar ostala nepričakovano dolgo na krmilu, kajti jx> 'reh mesecih vladanja je Cankov odkril v sebi sposobnosti, ki da jih mora izrabiti v dobrobit svojega naroda. Tako je započel z ustanavljanjem nove stranke, ki se je najprej imenovala Naroden zgo-vor, a se je že kmalu preoblikovala v Demokrati-ieski zgovor, katera stranka je dejansko še danes ta vladi. V Demokratičeski zgovor ministrskega predsednika Cankova so vstopile: stara demokratska stranka, združeni Narodnjaki in Progresisti Ier radikalni demokratje. A kmalu jc izstopil iz te ■stranko Mali nov, šef demokratov, s svojimi prija-lelji, dočim sla ostala Ljapčev in Molov še nadalje in do danes člana Demokratičeskega zgovora. Izstopil pa je istočasno Kosirukov z radikali, tako, da so nazadnje ostali v stranki kompaktno le še Narodnjaki in Progresisti. Cankov, ki je bil ves zajioslen z oblikovanjem svoje stranke, ni opazil pravočasno, da je strmo-glavljena agrarna stranka v zvezi s komunisti pripravljala vstajo, ki je v septembru leta 1923. izbruhnila. Cankov jo jc mogel zadušili le z velikim 'irvoprelivanjem, ki je trajalo nekaj tednov in zahtevalo na stotine nedolžnih žrtev. Sledeče leto, 192-1., je poteklo v znamenju neprestanih nemirov. Notranjih reform vlada ni mogla podvzcti in razpoloženje med ljudstvom se jc čezdalje bolj izražalo soper vlado. Ko je bil 14. aprila 1925 izvršen pri Araba Konaku atpilat^na cara Borisa, in ko je dva dni za tem eksplodiral med žalno službo božjo za od komunistov umorjenim generalom Georgievom v cerkvi Svete Nedelje peklenski stroj, je iiostalo ljudsko razpoloženje napram vladi še bolj ostro. Izkazalo se je tekom procesa, da je bila organizirana teroristična akcija z moskovskim denarjem in tudi s strani emigrantov. Tako je poslal začetkom 1. 1926. položaj za vlado Cankova nevzdržen. 0 profesorju Cankovu ni govorilo ljudstvo drugače iot da je nesreča za deželo in da je vsako pomir-|enje v notranjosti države brez izpreniembe kabineta nemogoče. Due 3. januarja 1926 jc stopil na mesto Cankova sedanji minislrski predsednik Ljapčev, ki je član Demokrat ičeskega zgovora kakor Cankov. — Ljapčev je postavil popolnoma nov kabinet in se oprijel svojega dela s čvrsto roko, kar je bilo kmalu čutiti. Prenehala so mahoma nasilslva političnega značaja in ljudstvo mu je polagoma začelo zaupati. Pojavite so se pa tedaj gospodarske in finančne težkoče. Poleg drugih, splošno evropskih razlogov, so bili v Bolgariji razlogi za finančno j>ropa-danje dežele zlasti še v notranjih nemirih, k; so požrli ogromno državnega denarja in izčrpali denarno moč države: le koliko je šlo denarja v ko-rupcijske namene — saj je korupcija istočasen pojav z vsakim revolucionarnim pojavom! In na kraju se je kajpada pokazala gospodarska kriza v vsej svoji goloti. Vprašanje makedonskih beguncev, katerim je morala država brezplačno odstopati javna (občinska, državna) zemljišča — naselilo se jih je pol milijona, večinoma siromašnih ljudi — je listalo prav tako akutno in posojilo, ki ga je Ljap-čova vlada dobila v ta namen pod protekloratom Društva narodov, je pomenilo novo breme za državo Iu za begunce same. Drugo posojilo, namenjeno stabilizaciji valute, je prav tako usodno zadelo narodno gospodarstvo. S temi momenti je postala kriza še bolj občutna in kmalu so se pokazale tudi ijene politične posledice. Tako je prišlo do novega nezadovoljstva z flado in začel so je razkroj vladajočega Demokrati-českega zgovora, kajti člani stranke so se Razcepili 1 pripadnike, Ljapčeva in Cankova. Cankov, ki je po svojem odstopu od ministrskega predsedstva v korist Ljapčeva postal predsednik Sobranja, je začel nastopati proti vladi, izrabljajoč svoje sposobnosti in svoje znanje v narodnem gospodarstvu. Javno je začel dokazovati, da je, nastala kriza kot posledica napačno gospodarske politike Ljapčeva. V svojem organu sLuč jo napadel Ljapčeva in finančnega ministra Molova, češ, da more lo temeljit preobrat v sistemu in daleko-,-ežnu reforma gospodarsko j>rakse rešiti deželo. Dalje je Cankov napadel vlado, da trpi v okrožjn !'ctrto (bolgarska Makedonija) samovlado revolu-cijonarjcv, ki se jionaSajo kol samostojna država v državi. S ioni je bilo nekako uradno polrjeno, kar je belgrajska vlada že davno očitala Bolgariji, da namreč v Gornji Džumaji ne vlada car Boris, marveč Vanča Mihajlov, vodja makedonstvujuščih. S temi argumenti se je postavil Cankov zoper Ljapčeva v namenu, da izzove krizo kabineta in da se zopet sam dokoplje do vlade. S leni pa je Cankov ludi pokaz.nl, da je naklonjen jugoslovanskim iežnjam. Odpor proti Cankovu s strani javnosti, ki ie od uekdai zastrupljena z avorzijo proti Informativen Ust za slovenski narod Uprava /p vKopllarjevl ul.št. 6 ^ Čekovni račum: Ljubljana štev. 10.6S0 ln 10.349 f? lnaerate,Šaralevošt.75G3. Zagreb št. 39.011, Praga ln »ima/ št. 24.797 Fašizem \e vznemirjen in povdarja svojo - miroljubnost Pariz, il. junija. Mnenje, ki ga jc izrekla tukajšnja politična javnost takoj po Mussolinijevih »govorih, se je izkazalo kot pravilno: bili so enostaven blulf. Fašistična politika izsiljevanja koncesij od Francije po žvenke-tanju s sabljo ni dosegla svojega namena. Zato jc zdaj v Rimu nastopila naravna depresija, ki se izraža v tem, da je fašističen tisk prešel iz bojevitega tona, ki je klical na mejdan ves svet, v pritoževanje nad zapad-nim in vzhodnim sosedom, ki se nista po »du-cejevih - govorih dala oplašiti. Direktor italijanskega tiskovnega urada je uporabil priliko, ki se mu je nudila po kričavih »odkritjih komunistične Humanite«, da otvori po fašističnih listih serijo člankov, v katerih Italija dolži Francijo, da ue oei-tuje liste miroljubnosti, ki je v interesu Evrope. Toži nad velikimi vojaškimi vajami na kopnem, v zraku in na morju, ki so še vršile na črti Toulon—Korsika—Tunis z namenom izkrcanja v Bougieu in katerim so prisestvo-. vali na križniki Duquesne maršal d'Espe-rey, šef glavnega general, štaba mornarice, admiral Violette iu viceadmiral Boisanger; nadalje se pritožuje, ker je v istem času šef generalnega štaba armade Weygang bil v Niči in ker je vojni minister Maginot inspiciral z clesetorico generalov obrežne utrdbe v Toulo-nu. Ni Rimu po volji tudi, cla se je g. Maginot potem podal v Alžir, da inspicira tamošnjo obrežno obrambo in govori na kongresu bojevnikov. Največ nervoznosti pa so povzročile v Rimu manifestacije prisrčnega zavezništva med Francijo in Jugoslavijo, tako da je dobil znani »specialist v tej stroki, g. Virginio Gayda, nalog, da otvori proti leniu časnikarski ogenj v stolpcih Giornale d' Italia . Gosp. Gayda je imel namen opozoriti Evro- po na bojevitega duha , ki se po njegovem mnenju kaže iz pojavov francosko-jugoslovan-skega pobratimstva v zadnjem času, v resnici pa so njegova izvajanja naznanila povsod vtis, da se g. Virginio Gayda — boji, kar absolutno ni v skladu z znanimi bojevitimi fanfarami fašističnega časopisja, ki so v maju mesecu pretresale Italijo in evropski zrak. Najbolj se vznemirja Italija, pravi Gay-da, nad navdušeno pohvalo, ki jo je izrekel gosp. Loucheur jugoslovanski vojski v Belgradu, kar se je v Parizu sprejelo s tem prisrčnejšim smehljanjem, ker potovanje g. Loucheurja ni imelo niti najmanjšega vojaškega značaja, ampak je prišel slučajno ob času, ko jc kraljeva garda praznovala svojo običajno slavo, ob kateri je g. Loucheur izrekel častnikom in moštvu nekaj prisrčnih besed pohvale in zaslužnega priznanja. To in pa vse drugo, nad čemer se g. Gayda topo-gledno bridko pritožuje, ni niti senca napram vojaškim paradam in revijam, ki so se vršile maja meseca v Italiji s primernimi nagovori duceja« ter pozivi nr največje žrtve in pripravljenost za vsak trenutek ter z odkrito napovedjo skorajšnjega pohoda :> rimskih orlov do najdaljnejših moj na vzhod in na jug, ki jih jc nekdaj zavzemal rimski imperij« (kar je g. Mussolini ponavljal v svojih nagovorili na posamezne polke po vseh milanskih vojašnicah, ki se pa niso objavili, so pa tu< kljub temu dobro znani). Gosp. Gaydi pa sekundira v enakem li-cemerskem in vse kaj drugega ko junaškem tonu ostali fašistični tisk. Gazetta de Popolo< u. pr. piše, da »napoleonovski načrti francoskih generalov, ki sedaj plovejo po Sredozemskem morju, stoje v flagrantnem protislovju z Biiandovo spomenico o Panevropi, ki pa se ne da diktirati z nabasanim revolverjem v roki« — pri čemer pa la list pozablja, da jc še nedavno on sam ponavljal iz Rima napo vedano geslo, da bo lc »zmagoslavni novi Rini svetu diktiral mir in postavo«, čeprav zda-i trdi, »da Italija nima agresivnih namenov tei ne misli na nobeno hegemonijo v Evropi!« Spričo tega je umevno, da je Quai d'Orqas tudi znane izjave Mussolinijevega brata Ar-»alda v »Popolo d' Italia«, tičoče se Briandove spomenice, sprejel tako, kakor neresna politika novejšega kurza v Italiji zasluži. Gosp. Arnaldo Musolini meni, da bi se mogla Evropska unija ustvariti le, če se revidirajo nekatere določbe mirovnih pogodb po vojni, to se pravi, italijanske povojne meje so nedotakljive, pač pa naj Francija in njeni zavezniki doprinesejo žrtve, da bodo zadovoljeni najnovejši prijatelji Rima. To napravlja tu tem večji vtis neresnosti fašistične internacionalne politike, ker je znano, da jo Rim na vprašanje, ali bi vrnil Južne Tirole Nemčiji, odgovoril, da o tem sploh ne iliskutira. Kako misli potem zadovoljiti Nemčijo, ki vrhtega ne more računati tudi nc na to, da bi se Italija zavzela za izpremembo poljsko-nemške meje!? In če misli Rim sprožiti vprašanje madjarskih me ja, kaj pa ozemlje južno od Drave in slovan sko Pri morje. Vse to so problemi, o katerih snoparski režim sam dobro ve, da so med seboj v neločljivem koneksu, radi česar se tudi najnovejša parcijelna revizionistična politika palače Venezia smatra tu kot bluH šte vilka II. Odgovor, ki ga bo Francija dala na to, je tisti, ki ga je že dal g. Tardieu v Dijonu: da bo mirno, zavedajoča se svoje moči, delala dalje na solidarnosti, ureditvi in uravnoveše-nju Evrope. nemškega Belgrad, 3. jun. m. Danes je Njeg. Vel. kralj sprejel v prvo nastopno avdijenco novega nemškega poslanika von Hasela, ki jc pri tej priliki izročil svoja poverilna pisma. Po tej nastopni avdijenci je von Hasel sprejel časnikarje in jim dal tole izjavo: »Ta prihod na Balkan predstavlja za mene vrsto zanimivosti. Nikdar nisem še ■/. nogo slopil na Balkan. Niti do Pešte nisem prišel. Praga in ves bližnji vzhod so mi neznani, četudi sem dobro poznal Kitajsko in Japonsko, koder sem potoval že s 24. letom in kjer sem bil zaposlen kot mlad sodnik. Italijo, Šjianijo in severne države sem doslej jioznal iz svojega delovanja v Evropi. Pred prihodom v Belgrad sem jirebival 3 in j>ol leta v Kopenhagenu. Zelo iskreno lahko povem, cla mi je bilo žal, ko sem zapuščal to mesto. Toda tudi novo mesto sem sprejel z radostjo, prepričan o njegovi veliki važnosti in prepričan, da bom nadaljeval v istem duhu zhližanja, ki so ga z uspehom rodili moji predniki. Jugoslovanski narod se visoko ceni v Nemčiji. Ravno Srhi uživajo velike simpatije radi svojih uspehov v vojni. Tudi to je element zhližanja. Dobri odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo so važen činitelj v razvoju Kirope in srednje Evrope in mnogo pomen,jajo. Lojalna in korektna manjšina, ki jo imamo v vaši državi, izvršuje dolžnosti nasproti državi, ki ji pripada. Obstoj te manjšine je lahko koristen za medsebojno zbližan je. Doživel, sem, kako je tako pojmovanje manjšine imelo lahko plodonosne posledice v razvoju odnošajev med Dansko in Nemčijo*:. dom se zrušil Pad ruziaMmami pokopanih okrog 40 izseljencev Milan, 3. junija. y. Včeraj zvečer se je skoro popolnoma porušil veliki mednarodni izseljeniški dom v genovskem pristanišču. Poslopje ima pet nadstropij in stoji blizu kolodvora. Pod razvalinami je pokopanih mnogo izseljencev. Računa se, da je med njimi več mrtvih in nad »O ranjenih. Včeraj je tam prenočevalo 250 oseb raznih narodnosti večinoma južnih Italijanov in Arabcev. Nenadoma se jo podrl vogel velike spalne dvorane v tretjem nadstropju in pokopal pod seboj mnogo spečih, dočim so drugi zbežali v divji paniki. Ga- Jugoslaviji, je gotovo cčividen in morda ni pretirano domnevati, da je fiasko njegovega nastopa v poslednji kabinetni krizi v veliki meri jiosledica tega njegovega obnašanja. Kakor je znano, je reorganizacija Ljapčevega kabineta ohranila predsedniku in finančnemu ministru Molovu dotedanji položaj, a Cankov je prevzel ministrstvo prosvete. Jasno je, da s leni grajani defekti delovanja vlade niso odpravljeni. Tudi pomirjenje med obema skupinama vladajoče stranke nikakor ni iskreno, dasi ima na zunaj lak videz. Kritično stanje vlade nikakor ni odpravljeno in Irdovratno se še širijo govorice o koaliciji Ljapčevega krila Dcmokraličcskega zgovora z nacionalnimi liberalci (stranko, ki je vladala v času vojne). Provizoričncist sedanje rešitve krize je oči-vidna. ireterogenost elementov, ki so združeni k skupnemu delu v novem kabinetu, vsebuje prikrit eksploziv in ne bi bilo nič čudnega, če bi že kmalu javno Izbruhnila "ovn nesoolasia v bolgarski vladi. s. š. silci, pristaniška milica in policija so takoj začeli z reševalnimi deli ter so rešili več ranjencev. Ko so hoteli podpreti nepoškodovani del spalne dvorane, se je mahoma podrl drugi del hiše in jo zavil v neprodirno temo ogromnega oblaka prahu, ki je onemogočal rešilna dela. Do polnoči so potegnili izpod razvalin prve tri mrtvece. Pri drugi katastrofi so bili ranjeni ludi poveljnik gasilcev inž. Rolando, en gasilec, dva policista, en miličnik in en mornar. Izpod razvalin so vso noč slišali stokanje ranjencev in njihove klice na pomoč v francoskem in arabskem jeziku. Milanskim in genovskim listom je bilo poročanje o nesreči prepovedano. Milan, 3. junija. x. Žrtve nesreče so povečini armenski, arabski, poljski in sirski izseljenci. Nekatere so morali s silo odstraniti od mesta nesreče, ker so iskali pod ruševinami svojce. Dosedaj pogrešajo okoli 40 oseb, vendar ni znano, koliko jih je pod razvalinami in koliko jih je zbežalo pri prvi katastrofi. Večina ranjenih je iz inozemstva, med njimi tudi Madjari in Poljaki. Velike preko-morske paroplovne družbe so najbrže odgovorne za škodo, ker so v leni poslopju namestile svoje potnike tretjega razreda, kjer so jih pred vkrcanjem pregledovali zdravniki, in so se tam vršile ostalo predpisane potniške formalnosti. Poslopje je bilo staro in v slabem stanju. Še v zadnjem trenutku so se vršila na stavbi razna popravila. Reševalna dela pa so danes ustavili, ker je nevarnost, da se bo jiodrl še ostanek hiše. Iz previdnosti so dale oblasti izprazniti tudi sosedi?« hiše. med njimi tudi karahiniersko voiašnieo. Nadškof Bauer v Belgradu Belgrad, 3. jun. m. Sem je prispel zagrebški nadškof dr. A. Bauer, (la intervenira nn merodajnih mestih v raznih zadevali katoliške cerkve. Danes jo obiskal ministra za šume in rude dr. A. Korošca. Trboveljska bo letno dobavljala 600.000 Ion Belgrad, 3. junija, in. Kakor smo že v nedeljski številki jioročali, se je dosegel med upravo drž. železnic Mi zastopniki rud. jxxfjet-nikov sporazum glede nabave premoga in sicer zu eno leto. Vsi zastopniki so {^opustili državi (> odstotkov, kar je zelo veliko in sicer so naj preje jiojnistili zastopniki rudnikov v Srbiji. Državne železnice potrebujejo mesečno približno 160.000 ton premoga. Teh 160.000 je takole razdeljenih: 50.000 ton dobavlja TPD, 57.000 ton državni rudniki, približno 50.000 ton mali rudniki i/ hrvatskega Zagorju in predvsem iz Srbije. TPD bo z ozirom na to na lete dobavljala 600.000 ton premoga državnim železnicam. Obsedno stanje na Malti London, 3. jun. x. Angleška vlada je dala guvernerju na Malti, lordu Slriclclandu pooblastilo, da razglasi nad Malto izjemno stanje, da bo s tem lažja pobijal rovarjenje proti Angliji. Vstaja v Cirenajki Iiini, 3. jun. y. V Cirenajki je zopet izbruhnila gverilska vojna. Voditelj vstašev je Omer al Muh-tar, katerga pristaši so vjeli in pobili neko italijansko patruljo. Kolonialne čele in črnosrajčniki so bili poslani proti vstašem, katerih taborišča bombardirajo italijanska letala. Vlada je uvedla novo vrsto izrednega sodišča, tako zvane zračne tribu-nale kot vojna sodišča, ki letajo z letali od taborišča do taborišča in so do sedaj izrekla nad vstaš1' trideset smrtnih obsodb. Schumy demontiran Dunaj, 3. junija. AA. Korbiro objavlja ch mani i vlade, ki ž njim izjavlja, da minister Schumji ni govoril v Knittelfeldu, kakor so poročali listi, in da ni navajal vsebine zakona o razorožitvi. Minister Schumv je očital samo glavne misli tegr zakona in ni omenil, da namerava vlada ustanovit milico. O tem so govorili drugi govorniki. Komunistična vstaja na Koreji London, 3. junija. x. li.vhnnce Telegraph« poroča, da prihajajo vznemirljiva poročila, po ka lerih je v severni Koreji pri niandžurski me.i izbruhnila velika komunistična vstaja. Vlada ne izdaja nobenih jMidrobnejših poročil, i .iavlio .<•> dn popolnoma obvladuje položaj. Vatikanska politika in nove države Jugoslovanski katoličani in prav posebno ml Slovenci, smo morali v naši novi narodni državi Izpili nekatero grenko čašo očitkov in sumničenj, Češ da smo kot zavestni pripadniki katoliške cerkve v službi vatikanske politike, ki je novim slovanskim državam odločilo sovražna. Reklo so je, da so katoliške težnje s težnjami naše narodne države nezdružljive. Vse nasprotno dokazovanje se je odbijalo ob duhovih, obremenjenih z davnimi predsodki in zato resnici težko pristopnih. Ti predsodki so se le polagoma in neradi umikali pred no-pobitnimi dejstvi in popolnoma še nikakor niso izginili. Zato s lem večjim zadoščenjem beležimo izjave, ki jih osebno proti Češkoslovaški. Zaman so katoličani odgovarjali, da Cerkev pač nima nikakega interesa, da bi vezala svojo usodo z usodo propadlih monarhij in da je bil Vatikan med prvimi, ki so priznali češkoslovaško republiko in da je stopil z njo nemudoma v diplomatske zveze. Ko so je potem med Češkoslovaško in Vatikanom sklenil sporazum, je bilo konec teh legend, s pomočjo katerih so nasprotniki katolicizma predstavljali Rim kot tradicionalnega nasprotnika češkega naroda. V tem jo pa v madjar-skem bratislavskem dnevniku >A Nap g. Adam Persian. bivši poverjenik za cerkvene zadeve na Madjarskem, objavil izčrpno študijo o vatikanski politiki v Srednji Evropi. V njej je g. Persian objavil nekatere, doslej neznane dokumente o odno-iiajih med Vatikanom in Češkoslovaško. Njegovo pričevanje je tem značilnejše, ker je to Madjar, ki »elo dobro pozna cerkveno politiko bivše Ogrsko in povojno vatikansko poliliko. G. Persian navaja, da se je začel kardinal Cserocch, primas Ogrske, začasa vojne dogovarjati z voditeljem katoliških Slovakov msgr. Illinko. Kardinal je Hlinko nagovarjal, naj ne zahteva ze-dtnjeuja Slovaške s Češko. Hlinka mu je odgovoril, da vidijo slovaški katoličani oživotvorjenje svojih narodnih idealov samo v zedlnjenju Slovaške s Češko. V pismu z dne 15. decembra 1918 priznava Kardinal Csernoch: i Slovakov ni več mogoče zadovoljiti z avtonomijo zgornje Ogrske. Oni zahtevajo mnogo več nego avtonomijo. Njihovo javno mnenje zahteva ozko zvezo s Čehi. Najzanimivejše pa je, kar navaja g. Persian, kdo je doprinesel, da je Hlinka odločno odbil nadjarske ponudbe. Kardinal Csemoch je nekega dne pripovedoval g. Perslanu, da msgr. Hlinka ob koncu 1. 1010. ni bil več tako navdušen za zedinje-nje s Čehi, toda dobil je migljaj, da je dolžnost slovaških katoličanov, da se združijo s Čehi. Ko je persian vprašal pri masa, kdo je dal Hlinki ta nR-et, je kardinal odgovoril: Rim. Nato razpravlja g. Persian o politiki, ki jo vodi sv. stolica v Centralni Evropi nasproti nnsled-nim državam. Da varuje verske interese v teh državah. se je pokazal Valikan zelo konciliantnega. Upal je, da bodo Slovaki kot religioznejši nego Čehi ohranjevali v Češkoslovaški nekako ravnotežje. Zedinjenje Čehov in Slovakov je imelo t-vej služiti interesu Cerkve. Revizionistlčni madjarski krogi predbacl ,-ajo Vatikanu, da ne spoštuje celokupnosti predvojne Ogrske. Ti krogi napadajo Vatikan, ker je sklenil z Romunijo konkordat v času, ko je akcija za iz-premembo mirovnih pogodb dobivala vedno več ;al. Upirajo se proti ukinitvi škofije v Velikem Varadinu in proti ustanovitvi nove škofije v Trnavl • na ozemlju bivše Ogrske), ker se je to zgodilo arez madjarskega pristanka. Vsa ta dejstva dokazujejo, tako po pravici zaključuje članek, da sv. stolica ne pozna nobenih drugih interesov razen cerkvenih in da noče služiti svetnim interesom katerekoli države. Napredovanja poštnih uradnikov Belgrad. 3. jun. m. Z ukazom ministra za Javna dela so napredovali: za Pt. uradnike II. 2.: Tomaž Katolovik, Marija Sajovic, Pavla Ciuha, Kot Pavla. Marija Pakiž, Frančiška Vračnik, Avguština Majncelj, Otokar Galian, Mihaela Tavčar, Kristina Kos. Marija Kutna, Ana Pečirer, Danica Kobal, Kristina Kokalj, Lidija Pečnik, Maja Podboj, Valentin Pernikar, Josip Juranič, Vida Počina. Franc Kalavs, Pavla Andres, Albina Leitgeb, Josip Grizold, Mihaela Hrvat. Marija Maver, Leon Helniih, Alojzija Pišek. Olga Hoffbauer, Rajko Koritski, Otilija Kam-bič, Marija Mohorčič, Marija Toren. Matija Petrič, Mandica Vratarič, Ernest Fruman, Ivan Vlah, Udir Cecilija, Marija Gregorinčič, Peter Oberding, Vinko Fabjančič, Štefan Jankač, Mirko Bašč, Mirko Kra-marič, Viljem Šuldner, Ivan Jančigaj, Avgust Ko-varnih, Anka Runde, Josip Dvoržak, Josip Haktnan, Franc Stanonik, Anton Pavšek, Kgidij Mover, Ciril Jelen, Marija Arko, Ana Zgur, Alojzija Rozman, Ana Zore, Marija Bignar, Anka ,Iob, Justina Blinc, Meta Mirnik, Marija Bosi, Terezija Sila, Pavla Za-bukovec, Zmagoslav Ntisleg, Janko Čraj, Ivan Jamnik, Bernard Magdič, Ivan Binter, Alojzija Ceme, Amalija Živko, Marija Korošec, Ana Fabjančič, Terezija Babko, Štefanija Šifer, Antonija Koželj, Vera Jane, Ililda čefrer, Marija Gorjanc, Antonija Kor-Se, Pavla Uršič, Magda Lečnik, Lucija Hlebec, Roza Meglič. liuža Vojska, Helena Dekleva, Elza Novak, Ema Gederer, Olga 1'odgornik, Ema Triler, Dora Kržan, Antonija Simčič, Mariju Bizjak, Olga 1'ren-dič, Marija Mozetič, Frančiška Kastelic, Marija Meden, Kafacla Smodič, Marija Globočnik, Borto Jle-rida, Vida Modic, Slava Kelc, Pavla Jerli, Antonija Lingej, Olga Moze, Milica llarbarič, Antonija Me-guSar, Ana Kurent, Karla Uabič, Josipina Makuc, Josipina šubert, Vladimir Kose, Ana Krak. Božena Andres, Josip Smojver, Marija Šraj, Franjo Polan Emilija Frank, Josip Uršič. — Za praktične tehnike III. 1. so imenovani: Josip Junek, Ivan Berdaj, Rudolf Mere. — /.a arhivarskoga uradnika lil. 1.: Josipina Rogelj, Leposlava VVolf. — Pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani za pripravnike III. 4. so imenovani Marija Križ. Martina Gresorič. Vladimir Stepišpik. Dunajsku vremenska napoved: Toplo, k nevihtam uaunjeuo vremo ne bo več dolgo trajalo, Delavski kabinet znova omagan London, 3. junija. AA. Bon Turner, minister ia rudnike, jc podal dcmUijo. London, 8. jun. AA. V spodnji zbornici »o nadaljevali razpravo o londonski pomorski pogodbi. Bivši minister Churchill jo izjavil dovtipno, da bi morali pogodbo imenovati sporazum za razširjenje pomorskega oboroževanja in da jo zato oznako to pogodbe napačna. Konferenca v Londonu pomeni neuspeh kakoršnega še ui doživela mednarodna konferenca. To pa zategadelj, ker je povzročila med narodi nove napetosti. London. 3. junija. A A. Spodnja zbornica je zavrnila predlog konservativcev, naj bi se imenovala komisija, ki bo proučila pomorsko pogodbo. MacDonald med časnikarji London, \ junija. VA. Davi je pozdravil imperijalno tiskovno konferenco ministrski predsednik Macdonald, ki jo govoril o imperi-jalnih odnošajili. Govornik jc naglasi!, du jo to velik in stur problem, ki imu reSiti vprašanje sodelovanju svojih posameznih delov imperija, Individualnost iu sodelovanje sta dve koncepciji, ki naj so skupno gibljetu v britsku skupnosti. Iluzvoj posumez.nfli narodov jo važen. Nič manjo važnosti pu ni ohranitev impo-rijalno skupnosti. Naduljo jo Macdouald naglnsil. da jo današnji tisk mogočna organizacija s strahovito bojno in uničujočo silo. čim večja jo sila tisku in njegova mehanična iu niatcrijalna organizacija, tem večja odgovornost loži na njem. Ni druge oblike lastništva, ki bi imela večje obveznosti do Imperiju, kot jih ima tisk v sedanjem trenutku. Macdonald jo končno poudaril, naj državniki in izdajatelji skupno delujejo pri razširjenju zdravegu mnenju, idej in idealov. Pogajanja med Gmtdtjem in indsko vlado Gandi zahSeva dominijon — Bojkot traja dalje Pariz, 3. jun. Po vesteh Potit Pnrisienu« iz Indije so sc v Bombuyu začela prva olicielna mirovna pogajanja med pristaši Gandija z vlado. iu sicer sla se sestal« v to svrho predsednik indijske trgovinske zbornice Laljec in zn angleško oblasti guverner Sykes. Govori se. tla obeta Anglija popolno amnestijo vsem obsojencem, če Gandi opusti svoje nastope proti vladi. Gandi zahteva, da se Indija poviša v dominijon. London, 3. jun. x. Včeraj je dospela v London 83 lotim Miss Aunie Besa nt, ki je večino svojega življenju žrtvovala /a svobodo Indijo. V London jo dospela zato. du širi tam propagando za indijski dominiion. Pariz, 3. junija. AA. I/ Nakpuru v Indiji poročajo, du jo sodišče obsodilo na 2 loti ječe Absiunkarju, predsedniku kongresnega odbora /u osrednje pokrajine, in Jošija /n pokrajino Bcrard. Vrhu tega jo bil prvi obsojen na denarno kazen v znesku 1300 rupij, drugi pn nu 400 rupij. London, 3. junija. x. Kongresni prostovoljci v Boinbayu so sklenili, da bodo začeli napadali alkoholne točilnice. Včeraj se je v Bonibayu postavilo pred trgovske lokale r>00 indijskih žensk, da preprečijo prodajo inozemskega suknenega blaga. Velelrgovci soli so sklenili, da štiri mesece ne bodo naročali od vlade nobene soli. Odhnita o hupčijskih poslih hsvše diktature v Španiji Madrid, "i. juniju. <1. Žo govorniki političnih strank so v sedanji kampanji zu vpostavitev ustavo odkrili Špekulacijo bivše diktature generala Primo de Rivere. ki so služilo obogatitvi posameznih prijateljev pokojnega diktatorja. Te špekulacije so tičejo predvsem zgradbo železniške proge, ki nima velikega narodnogospodarskega pomena, ampak je le v eventualno strntegično korist neke svetovne velesile in jc prinesla ogromne provizijo in druge dobičke Riverinitn političnim prijateljem, ki so Ijuto napadali koruptni parlamentarizem, medtem ko so sami delali še večje dobičkonosne posle. Sedaj pa se odkrivajo špekulacije, ki so naravnost oškodovalo državne finance. Prišel jim jo na sled finančni minister sedunje vlade generala Bcrenguera. o katerem je znano, du je tudi v denarnem oziru velik poštenjak in mož čistih rok — redka pnpkazen med višjimi sloji Španije. Berenguer je dal natančno preiskati poslovanje Biverinega finančnega ministra Sotelo. Dognalo se je. dn je povzročil državnim financam i/gubo osemnajst milijonov angleških funtov. To je posledica njegove intervcncionistične politiko. Sotelo se izgovarja, da intervencij ni izvrgli I on. ampak valutni komite. Tisk pa 11111 očita v obraz, da jc on sam, ki jc imel diktnto- ričnu polnomočj«, osebno preko komiteja špekuliral z državnim denarjem na borzah. Najostreje se napada njegovo zlato posojilo neposredno pred padcem Primo de Riivere. To zlato ])oso j i lo, pišejo listi. je bilo mogoče samo pod diktaturo in predstavijo nečuven škandal, škoda. ki jo je povzročil način te emisije, gre v milijarde, šolo sedaj so vitli, koliko jo špnivijo stala diktatura Primo de Rivere. škandal jc v resnici tolik, da je kralj Alfonz imenoval preiskovalni odbor, dn preišče valutne špekulacije prejšnje vlade in manipulacije s posojilom. Kralj Alfonz zapusti danes. 3. t. 111.. Barcelono in se vrne v Madrid. Imel je priliko spoznati mnenje in razpoloženje Katalonije, kjer sc zineriia avtonomifstična stranka nahaja v borbi s separatisti, ki so povzročili krvave nemire v Snu Sebastinuu, mestu ob biskajskem zalivu v baskiški provincijii Guipuzcoa, ravno, ko so jc tam nahajala nemška sredoniorsk« eskadra. Ivrnlj 50 bo v Madridu posvetoval s predsednikom vlade Berenguerom glede vposta-viitve deželne avtonomije v katalonskih provincah kakor tudi o terminu novih volitev v španske kortese. Kajti splošno mnenje je. da jih ne gre več dolgo odlagati in da se bo položaj tem preje popolnoma normaliziral, čimpreje se sestane parlament. Francija izganja neodrešence Pariz. 3. jun. v. Tardieu jc včeraj kot notranji minister izdal povelje za izgon Štefana dc Notarie, generalnega tajnika italijanske fašistične skupine v Nizzi, ki je na poročne slnv-nosti italijanskega prestolonaslednika poslal v Rim skupino mladih Italijank iz Nizze, katere so v sprevodu italijanskih provinc predstavljale »anektirano Nizzo«. Ta demonstracija ji' povzročila v Nizzi živahne proteste in izgon imenovanega tajnika. Francoska opozicija se slabo počuti Pariz. 3. jun. y. Danes popoldne je bila otvorjena prva seja poslanske zbornice, ki je sklicana na 14-dnevno poletno zasedanje. Razpoloženje med opozicijo je neugodno, ker vlada velika napetost med levičarji radi velikih sporov med obema velikima levičarskima strankama, radikalnimi socialisti in socialisti. Vlada splošna nervoznost. To neugodno razpoloženje so povečala še poročila o nemirih v Indokini, kjer se bojijo, da bodo nastale enake razmere, kakor v angleški Indiji. Francoski letalci na povratku Zagreb, 3. jun. z. Danes ob pol 12 so se vrnili iz Aten francoski letnici. Bilo jih je s,aino pot, šesti pa radi defekta ni mogel priti. Na aerodromu so jih sprejeli francoski konzul Boissier, podban Savko Stojanovič general Moskovljevič polkovnik Marko-vič in zastopniki zagrebškega aerokluba. Ko so prišli francoski letalci na letališče, jc zasvirala vojaška godba francosko himno. Francoski konzul Boissier se je razgovnrjal z vodjo eskndrile Beauneom. Po prisrčnem sprejemu so se avijatikl podali v mesto. Ob 1 je bilo slavnostno kosilo. Ob treh opoldne so se letalci dvignili in odleteli v Benetke, kamor so dospeli ob pol 7 zvečer. Nov nemški poslanik v Rimu Berlin. 3. junija. AA. Predsednik republike je imenoval za nemškega poslanika v Rimu sedanjega državnega tajnika v zunanjem ministrstvu von Schuberta. Dosedanji poslanik v Rimu Neu-ratli ie premeščen za noslanika v London. LudendoriS - in nemški poraz Kiel, 3. jun. y. General Ludendorff je imel na nekem slavju narodnih kmetov v Schles\vig-IIol-steinu grotesken govor, v katerem je izvajal, da vsa nesreča, ki je prišla nad Nemčijo, izhaja od Karla Velikega, ki je vpeljal v Nemčijo požidovljeno krščanstvo, namesto da bi Germanom pustil njihovega \Votana. Zato je ludi prišlo do svetovne vojne, katero je Nemčija izgubila radi intrig papeža, prostozidarjev in socialistov. Ludendorff, zadnji načelnik nemškega vojnega generalnega šlaba, je v poslednjem času večkrat ostro napadel Cerkev in dolžil papeža, da je zakrivil nemški poraz. Nesposobnemu cesarskemu generalu se po teh izjavah sodeč vidno omračuje um — ker ne more preboleli svojega ponižanja. Zeppelin se vrača Lukeliurst, 3. jun. x. Ob 22.11 jc grof •»Zeppelin« iz Lnkehursta startal za polet v Evropo. Ob startu 11111 jc občinstvo prirejalo viharne ovacije, nakar je preko Brookliinn zginil nad Oceanom. General — notranji minister na Poljskem Varšava, 3. jun. x. Notranji minister Jozsevv-ski je danes odstopil. Za njegovega naslednika je bil imenovan bivši notranji minister, general Skla-kowski. Ta sprememba v poljskem kabinetu pomeni novo bojno napoved vlade demokratični opoziciji. Pred novo vlado na Švedskem Stoclcliolm, 3. jun. o. Kralj je danes poveril bivšemu ministrskemu predsedniku in voditelju prostovoljcev E k 111 a n u nalogo, da sestavi novo vlado, ki naj bo sestavljena nn čim širši parlamentarni podlagi. Ekman bo v prvi vrsti poskušal zagotoviti si podporo socialnih demokratov. Preosnova romunske vlade Bukarešta, 3. junija, z. Predsednik vlade Ma-niu so jc včeraj pogajal z Mihalakejem, voditeljem kmelsko skupine v narodni kmetski stranki o rekonstrukciji vlade. Port Arthur, 1. jun. AA. V scverozapadneni Oniariu je izbruhnil velik požar, kj ic zavzel velikanske dimenzije. Kakor poročajo, je izgubilo življenje v požaru pet naseljencev. Mobilizirane so bile vse razpoložljive požarne brambe, da pogasijo požar, Nadško! kalhatski v stolnici Danes, v sredo, zvečer ob 7 bo kalkutski nadškof Perier v stolnici imel kratek francoski govor o misijonih v Indiji, ki se bo tolmačil v slovenščini; nato bo blagoslov in nadškof bo podelil ob koncu škofovski blagoslov. Verniki so prijazno vabljeni, da v kar največjem številu pridejo v stolnico in slišijo iz njegovih ust, kakšno misijonsko pokrajino je je Previdnost božja podelila jugoslovanskim misijonarjem. Ob 8 zvečer bo pozdravni večer v Aka demskem domu. Belgrajski proces » Belgrad. 3. junija. 111. Nn današnjem procesu so zagovorniki nadaljevali s svojimi zagovori. Svoj govor jo dokončal dr. Zdrhvkovie, fvi zagovarja Prpiča. Daljo so govorili zagovornik Štefuncu dr. Vladimir Bučki, ki jo obenem zagovarjuI tudi Stjepun« (ilušeu. Dr. Žanio zagovarja Bana in Arnška, dr. Karčič Lovnajioa, dr. Viktor Urbili štefuniču, dr. Bole Kuntiču. Zagovorniki so bili v svojih izvajanjih zelo kratki in precizni in dokazovali kakor doslej, do ni obstojala nobena teroristična organizacija in d« z ozirom nn to njihovi klijenti niso mogli biti člani take organizacije, zato naj se oprostijo. Za pravico javnosti liceja Belgrad, 3. junija. Sem sta prispel« ljubljanski pod/upu 11 prof. Jure in ravnatelj liccj« Jug, da intervenirata v prosvetnem ministrstvu radi pravice javnosti liceja. Kakor znano je prosvetno ministrstvo odredilo, da sc mora sestaviti posebna komisija državnih profesorjev, ki naj na liccju izprašujejo dijakinje za izpite. Seja ministrskega sveta Belgrad, 3. junija. AA. Včeraj jc bila od U do 13.15 pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta. Prisostvovali so ji vsi gg. ministri razen g. ministra Ra-divojeviča, ki je bolan. Na seji so razpravljali o tekočih poslih. Romanski avtomobilisti v Sarajevu Belgrad. 3. jun. 111. Grški zastopniki gospodarskih krogov so danes obiskali razne belgrajske banke. Zvečer so se odpeljali v Zagreb. Prav tako so zapustili Belgrad romunski avtomobilisti, ki so preko Užic odpotovali v Sarajevo in prevozili nad 400 km. Streha se je zrušila Zagreli, 3. jun. z. Okrog 10 dopoldne se je pripetila v Draškovičevi ulici težka nesreča. Na neki hiši, ki se bliža h koncu gradnje, se je podrl krov in pokopal pod seboj 3 zidarje. Težko ranjene so prepeljali v bolnico. Na lice mesta je takoj prispela komisija SUZOR-ja, ki je pregledala ]>oložnj. Krivda zadene gradbeno vodstvo. Obenem je prišla magistralna komisija, ki je sestavila zapisnik. Ta katastrofa je izzvala med strokovnjaki veliko zani-inanje. Drobne vesti Rim. 3. jun. z. Komisija, ki j« jc nedavno ustanovil sv. Oče za kodifikarijo sodnega cerkvenega prava, in ki ji naeclujo kardinal Gasparri. namerava predlagati, da sc uvede brcvir za vse duhovnike vzhodnega obreda. Belgrad, 3. jun. z. Sem je prispel novoimeno-vani trgovski ataše pri poljskem poslaništvu dr. Ar-tur Smutny. Belgrad. 3. jun. m. 12. julija se bo nu svečan način otvorila nova velika tobačna tovarna v Nišu. 2. avgusta bo sarajevska tobačna tovarna proslavila 50-letnico obstoja. Zagreb, 3. jun. z. Monopolska uprava je kupila od zagrebškega mesta tovarno za cigare. Danes se je izvršil zemljiško knjižni prepis za novega lastnika. 7-niilijonsko kupnino bo zagrebška občina porabila za gradnjo šol. Zagreb, 3. jun. z. češkoslovaška nogometna zveza je danes odpovedala reprezentančno tekmo, ki bi se imela vršiti na Vidov dan v Zagrebu proti jugoslovanski reprezentanci. Ta tekma je od Čeho-slovakov že tretjič odpovedana. Zagreb, 3. jun. z. Na današnji razpravi proti Josipu Predavcu je govoril dr. Mirko Košutič, ki je zavračal trditve državnega tožilca. Navajal je, da starejši zakon ni blažji od novega. Pobija tudi točke obtožbe drugo za drugo. Zahteval je, da sodišče obtoženca oprosti. V Indohini se širi komunistično gibanje Pariz, 3. jun. y. »Maline poroča iz Saigona, da je v Indokifnii izbruhnila nova revoltu domačinov, in sicer komunističnega značaja. Proti mestu Vinh Long je korakalo včeraj 2700 kmetov, in sicer njim na čelu mnogo žensk in otrok z rdečimi zastavami. Policija je demonstrante razpršila s puškinimi kopiti. Poplava v Londonu London, 3. junija. A A. Zaradi strahoviitegf nalivu jc bil ustavljen zu štiri uro ves promc, na podzemeljski h železnicah. Voda jo poplavila tri tunele, ki leže precej globoko in so samo nekaj čevljev nud gladino reko. Pariz. 3. jun. y. V dolini Chcvreuse pri Parizu je divjal preteklo noč hud orkan, ki je porušil več hiš v Clievreuse ter jo 60 rodbin ostalo brez streho. Boka ji1 poplavil« polja. V več krajih jc stala voda nad I meter visoko na cesti. Človeških žrtev ui bilo. Ženeva, 3. jun. x. V Švici je bi' včeraj jhv poldne silen vihar, ki je povzročil velika, opustošenja. Vihar je divjal v trikotu med Ženevo, Baslom in Uernoni. katera mest« pa niso bile prizadeta. Pariz, 3. junija. A A. Poročajo iz Versaillese da je reka Seine popiuviin kraje v okolici Sevrosa in da je voda vdrla v hiše, v kleti in pritličju. Pre-bivnlci so morali zbežali iz mestu, Voda je uuičila žetev« /