Vtisi z velesejma v Zagrebu
Na zagrebškem velesejmu so se predstavili tudi jugoslovanski proizvajalci stekla.
Mesto Steklarne Hrastnik med njimi.
Mednarodni jesenski zagrebški velesejem je tudi priložnost za pregled dosežkov na področju steklarske industrije Jugoslavije. Z izjemo steklarne Slovenska Bistrica so namreč na tem
c)	Manj uspele (pa tudi ne nove) so barvne 'satinirane posode in svečniki: Satinirano barvno steklo je sicer lahko lepo, vendar mora biti izvedba neoporečna; to pa ni primer pri Para-čiriu.
PULA
Poudarek je na ročni tehnologiji izdelave razsvetljavnih teles — na primer marmorirana prozorna plafonera, krogla z bakrenimi delci, optična satinirana krogla (in kristalni led), krakiie krogla itd.
d)	Kompleti »sladko«, »servis liker« itd. — deloma novi, a ne originalni izdelki.
Gornji pregled novosti oziroma dosežkov jugoslovanskih proizvajalcev stekla nas (Steklarno Hrastnik) ne postavlja ha mesto, ki bi ga lahko zasedli. Kljub temu, da samo razstavljanje ni edino merilo razvoja (saj lahko razstavimo tudi vzorce, ki jih ne znamo serijsko izdelovati itd.), vseeno na nekaterih, za nas važnih področjih, trenutno zaostajamo. Gre za področje tipično ročne izdelave na primer svetlobnih teles. Tu nismo pokazali
ni prinesel bistvenih novosti: Veliki proizvajalci (IVICA LOVIN-ČIČ, Belišče, Kartonažna Ljubljana, itd.) so predstavili predvsem transportno embalažo. Za nas je bolj zanimiva lepa komercialna embalaža, ki je v Jugoslaviji praktično ni ali pa je zelo draga (ročno kaširanje). 0-svežitev na tem področju pomeni realizirana investicija v Istra-grafiki Rovinj, in sicer v proizvodnjo mikrovala ter nabavo stroja za štiribarvni tisk. Predstavniki te tovarne so izrazili pripravljenost za izdelovanje u-strezne komercialne embalaže za
sejmu prisotni vsi pomembnejši jugoslovanski proizvajalci stekla. Seveda je za naš pregled zanimivo predvsem področje steklenih izdelkov naše zvrsti, ne pa na primer brušen svinčev kristal. Razumljivo je namreč, da so možnosti in zahteve na našem področju drugačne od tistih, ki proizvajajo svinčev kristal ali celo ravno steklo; torej tudi njihovih dosežkov ne moremo neposredno primerjati z našimi.
Nekaj značilnosti, ki jih razberemo ob ogledu razstavnih prostorov proizvajalcev stekla:
PARAČIN
a)	Ne ravno novi, a oblikovno lepi sta seriji posod v tehniki krakiie in mehurčarstvo.
b)	Lepi — in verjetno tudi novi — so servisi iz barvnega stekla (šampania) — steklenica in kozarci, vrč in kozarci.
PROKUPLJE
Trenutno najbogatejši prikaz izdelkov tipično ročne izdelave.
a)	Različne tehnike izdelave razsvetljavnih teles (barvno na-vitje, barvne prevleke).
b)	Sistemi obešenih elementov razsvetljave — novost v Jugoslaviji.
c)	Različne'tehnike izdelave in vrste stekla (od njihovega onixa do drobcev kovine v steklu itd.).
d)	Lepi in zanimivi, čeprav ne novi, so kompleti posod za gospodinjstvo (iz opalnega stekla).
STEKLARNA HRASTNIK
a)	Nov program svečnikov iz dekoriranega stekla.
b)	Nova serija polavtomatsko izdelanih plafoner.
. c) Posipalniki — kombinacije naše m tuje ideje (Stoha).
'ničesar, pa čeprav imamo v novem srednjeročnem planu začrtano tako proizvodnjo. Nasprotno pa na primer Steklarna Pro-kuplje predstavlja zanimive tehnike izdelave iz tega področja — čeprav pri nas nekateri trdijo, da- so to samo vzorci. Kakorkoli že, nas čakajo tu zahtevne naloge: ne gre namreč samo za eno plat problematike — na primer neznanje “steklarjev ali neprimerno steklo, temveč nastopa več problemov hkrati. Morali bomo znati oblikovati, izdelovati in prodajati nove izdelke oziro-maprograme. Zato bo. moral pregled prihodnjega sejma v Zagrebu dajati bistveno drugačno podobo o naši tovarni, kot pa letošnji.
Za nas je zanimivo tudi področje kartonske embalaže. Podroben pregled znanih jugoslovanskih proizvajalcev embalaže
Steklarno Hrastnik. Tako lahko v prihodnje računamo na lepšo embalažo za določene izdelke iz našega asortimana.
Alojz Marčen
Iz dela delavskega sveta Uti
Sklepi, sprejeti na 4. rednem zasedanju z dne 15. S. 1980
Ugotovljeno je bilo, da so bili vsi sklepi prejšnje seje realizirani, razen sklepa o rebalansu plana, ki je v izvajanju.
Pod 2. točko dnevnega reda je DS obravnaval poročilo IPO DO Steklarne Hrastnik z dopolnitvami koordinacijskega odbora DPO DO o stanju v Poslovni skupnosti Hrastnik—Jugometal. Sprejet je bil naslednje SKLEP:
Delavski svet je potrdil poročilo o stanju v Poslovni skupnosti Hrastnik—Jugometal, ki ga je podal IPO DO Steklarne Hrastnik z dopolnitvami koordinacijskega odbora DPO delovne organizacije:
Temeljnim organizacijam združenega dela .je bilo predlagano, da poročilo obravnavajo , in sprejmejo ustrezne sklepe o izstopu delovne organizacije iz Poslovne skupnosti Hrastnik—-Jugometal
Obravnavan je bil predlog za izvolitev, komisije za primopredajo poslov vodje gospodarsko planskega sektorja ter sprejet SKLEP:
1.	Imenuje se KOMISIJA ZA PRIMOPREDAJO POSLOV »Vodje - gospodarsko planskega sektorja« v naslednji sestavi:
—	Alojz MARČEN — predsednik komisije,
—	dipl. inž. Niko KAVŠEK — član,
—	inž. Anton ŽAGAR —• član,
—	Katarina ROŠKAR — član,
-V ing. Jože GUZAJ — član,
—	Milena PIRC — zapisnikar.
2.	Primopredaja poslov se. o-, pravi po sprejetju zaključnega računa za leto 1980.
3.	S tem sklepom se sklep s 3. seje delavskega sveta prekliče, tako, da se tovarišica Korbar Heda šele po sprejetem ZR 1980 prerazporedi na opravljanje del in nalog Svetovalca za finančne zadeve.
V tem času pa naj tovarišica Fabjan Zdenka, ki bo prevzela posle vodje gospodarsko planskega sektorja pripravi program dela tega sektorja, ter ga predloži v potrditev DS delovne organizacije.
Ostale kadrovske zadeve:, , ,
a)	Delavski svet je imenoval Franca VIDOVIČA za delegata v SVET OBRATA DRUŽBENE PREHRANE.
b)	Delavski svet je imenoval tovarišico Katarino ROŠKAR za namestnika delegata (Babič Vesna) v SVET ZASAVSKEGA RAČUNSKEGA CENTRA, Trbovlje.
c)	Delavski svet je imenoval predsednika in namestnika predsednika CENTRALNE INVENTURNE KOMISIJE, in sicer:
1.	Sandi ing. SIVEC predsednik,
2.	Vesna BABIČ — namestnik.
Odbor za poslovno politiko
imenuje člane popisnih komisij na nivoju delovne organizacije, delavski sveti TOZD pa komisije za popis v temeljnih organizacijah.
Delavski svet je razpravljal tudi o predlogu samoupravnega sporazuma • o združitvi TOZD v DO ter statuta delovne organizacije. Sprejeta sta‘bila naslednja SKLEPA:
1.	Delavski svet je sklenil, da se glede na predvideno reorga-
nizacijo oziroma izločitev obrata družbene prehrane iz DSSS pristopi k pripravi nove organiziranosti oziroma k spremembi oziroma dopolnitvi samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO ter statuta delovne organizacije.
Temeljnim organizacijam predlagamo, da v skladu S predvidenimi reorganizacijami pristopijo k spremembi oziroma dopolnitvam samoupravnih aktov.
2.	Komisija za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu se mora sestati v 10 dneh od sprejema tega sklepa in pričeti pospešeno delati na: izvedbi sprememb samoupravnih, splošnih aktov v TOZD in DSSS, kar pogojujejo predvidene organizacijske .spremembe.
Obravnavan je bil družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo ter družbeni dogovor o osnovah za' povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Sprejet je bil naslednji SKLEP:
Delavskim svetom TOZD in DSSS se predlaga, da v- skladu s sprejetim programom Občinske konference Zveze sindikatov Slovenije, Hrastnik obravnavajo osnutke:
— družbeni dogovor o skupnih osnovah -za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo;
: — družbeni dogovor o osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Sprejme se program aktivnosti uresničevanja načela delitve po delu v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti.
Pod 8. točko dnevnega reda: j e DS obravnaval pregled zaključkov sestanka podpisnikov samoupravnega sporazuma za ureditev obrata družbene prehrane.
Delavski svet je sprejel glede na podane smernice za delovanje obrata družbene prehrane naslednje zaključke:
1.	Obrat družbene prehrane mora organizirati dostavo hrane z lastnimi prevoznimi sredstvi.
2.	Umik za dostavo hrane se prilagodi delovnim turnusom posameznih temeljnih organizacij združenih v delovno organizacijo Steklarno Hrastnik.,.
3.	Določijo se pristojnosti Sveta obrata družbene prehrane oziroma odnos delegatov med izvajalci in uporabniki.
4.	Predlaga se, da imajo uporabniki več delegatov v svetu, kot izvajalci.
5.	Glede na vložena sredstva podpisnic, samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo obrata družbene prehrane naj se ugotovi udeležba posamezne TOZD oziroma delovne organizacije in se določi odstotek.
6.	Točenje brezalkoholnih pijač ter prodaja tobačnih izdelkov še ostane v okviru DO Steklarne Hrastnik.
Predsednik Rudi Kirhmajer
ČRTICE SA. IZ.'.ZZ
SLUČAJNI SUSRETI
Na ulicu iz dvorišne kuče broj 168 istrčavaju dvije vesele dj.evoj-čice. Smiju se onim čistim dječjim smijehom, kako sé več mogu smi-jati samo djeca. Pružaju mi ruke, pa se. o.pet smiju. Pitam ih, kako se zovu. Kažu u jedan glas: Mira in Dragica. Pitam ih,-kako se pre-zivaju. To rie znaju. Ne znaju ni koliko godina imaju. Onda malo zaostanu : ,pa, me ponovo sustignu. Uzimam ih u naručje, igram se sa njima. Na rastanku dugo,: dugo mi mašu -svojim r.učicama.§
' Ove ■ djevojčice ■ su toliko male, da ne znaju. kako se prezivaju, ne znaju koliko imaju godina, ali znaju za našeg vojnika. Ovako mala d j eca se obično »plaše;«, ljudi u uniformi. Taj strah vjerojatno potice od prvih odlazaka kod -lij.eč-nika, i. prvih,, injekcija. Ali ipak, one dobro , razlikuju bijele liječ-; ničke ogrtače od sivomaslinastih vojničkih uniformi, ,
Na novom mostu preko Vardara mi prilàzi jedanaestogodišnji dje-čak. Kaže jednostavna: »Zdravo!«, kao da smo stari , prijatelji. Pita me, šta vozim u voijsci. Zbunjen takvim ¡pitanjem,;, pokušavam, da, mu objasnim, da ništavne vozim,-i da sam -po; prafesiji vezista,.:»Ka-, kav si ; :-ti . vojni-k, -kada nista ne voziš?«. Ja ču da-vozim tenk. Avi-ona se mnogo plašim, on leti vi-; soko«, kaže mali Abdulah, jer je rekao, da se tako- zove. Potom mi opširno priča o svom bratu, ko ji je kuhar u vojšci; -■ Abdulah ima još dosta vremena, do vojske, ali vëc misli na svoj' dug armij.i. To su dva slučajna su-sreta i dvije male priče o torne; koliko'je voljen i cijeinjen pripad-, nik JNA.	Vojnik Halli
	DISCIPLINA Pregled izrečenih ukrepov — za sedanje, ¡komisije: z dne 27.			8. 1980
Tek. št.	Priimek, in ime	Izrečeni ukrep	din	TOZD ali DSSS
i.	EKIC Ferid	Javni opomin Pavšalna ¡odškodnina i	300	TOZD 1 ,
2.	POVŠE Alojz	Javni, opomin . Pavšalna odškodnina	900	TOZD 1
.3.	EKIČ Abdulah	Opomin ,		TOZD 1
4.	ŠUBI Stanislav	Javni opomin Pavšalna, odškodnina	500	TOZD 1
5.	GORANC Franc	Javni opomin Pavšalna odškodnina	600	TOZD L.
6.	DACAR Božo	Opomin. Pavšalna odškodnina	500	TOZD 1
7.	KREJAN Jože	Opomin s		TOZD 1
8.	MIKANOVIČ Dušan	Opomin Pavšalna odškodnina	125	TOZD 4
9.	JAŠARI Bedri	Prenehanje, delovnega razmerja-'		TOZD 2
10. '	BRGLEZ Edvard	Prenehanje delovnega razmerja		TOZD 2 TAJNIK KOMISIJE Franc Vidovič •
DODELJENA STANOVANJA
V	mesecu maju so odbori za družbeni standard in-stanovanjske zadeve TOZD in DSSS končali postopek izdelave prednostnih list'za stanovanje- Že v eni od prejšnjih
.številk smo zapisali,- da je pro--, siicev.v delovni organizaciji; .skupno kar 223, od tega pa. 46 % kandidira za nova stanovanja..; ■
Možnosti- so glede na obstoječo stanovanjsko gradnjo zelo omejene.1 V. letu 1979 smo 'sredstva za stanovanjsko .izgradnjo izčrpali zato.: v novi stolpnici na Dolu, kjer . gradnje zdaj zaključujejo, ne -pridobimo nobenega novega stanovanja, samo TOZD 5 v..tem stand-, v-anjskem objektu sofinancira reševanje- stanovanjskega vprašanja svojega delavca. Viljema Alta, ki m.u bo stanovanje -sicer dodelila KZ Dol.
V	gradnji pa sta dva stanovanjska objekta: na Novem Logu B . in . Č 'blok. Že' v .poletnih- mesecih, je bilo znano;, da1- je‘Steklarna Hrastnik pridobila v teh -dveh blokih 10 novih' stanovanj .
Dograditev je predvidena v letu 1931. V temeljnih organizacij ah je, bil Izveden: postopek ; razpisa; teh stanovanj in njihove razdelitve., V nova stanovanja se bodo- vselili: V TOZD; 1: Mili Velič, Jože Volaj, Mirko ŠUvkiaj, Gabrijel Koraj, Er; nest Gričar je kandidiral, za stanovanje. Jožefe Zo.re, kar .je odbor potrdil. , -
Jože Vodenik pridobi stanovanje v riaselju/Podkraj..
TOZD 2: Hinko Brglez, Irfan D.urmiše.vič in Toja Dacar.
DSSS Jeze. Frankovi,č -.m, Boris •; Šentjurc.	O;1:. 'k;.;-1;'J -.
TOZD 3 žaTadi pomanjkanja sredstev ne .¡pridobi -novega stanovanja.’ ’j;; ■;	j V-';;.1-'.’ir-	"■	.
/ TOZD -4 pa rešuje, stanovanjsko vprašanje Milana Kontrec s sofinanciranjem
. Pri dodeljevanju stanovanj so odbori upoštevali pfedhostrip. listo . lir število družinskih članov. Vsi kandidati bodo morali plačati soudeležbo Za stanovanje,'ki je eden od -pogojev za pridobitev stanovanj. Višina soudeležbe je odvisna od ‘dohodka na družinskega člana in znaša, različno: po približnih izračunih od 40.000 do 100.000 din, po sedanjih predvidenih cenah za m? stanovanja. Ta znesek dobi vsak delavec vrnjen, ker ga daje le kot kredit za razreševanje stanovanjskih vprašanj drugih delavcev. Sredstva se začnejo vračati po obrokih po preteku 6 mesecev od vplačila Soudeležbe.
Nekatere izmed tistih, ki se bodo drugo leto vselili v nova; stanovanja smo povprašali za mnenje:
Mili Velič
Presrečna sem, da dobim stanovanje. Imam petčlansko družino, in. že: 19 let .stanujem v koloniji v enainpolsobnem stanovanju. Oba z možem sva zaposlena v Steklarni.: Dokler .so bili otroci majhni, nisva tako zelo občutila stanovanjske stiske.. Prošnj 6 smo Vložili pred štirimi; leti, Starejši hčerki sta srednješolki in potrebujeta svo-j': prostor za učennje, kakor tudi mlajša, ki obiskuje osnovno šolo. Zelo veliko mi pomeni- to, da se bo zaključilo življenje v. stanovanju, kjer nimamo ’lastnih, ampak
skupne sanitarije in smo. brez; kopalnice.
Glede obveznosti, da borno morali 'plačati 'soudeležbo menim, da je to precejšnja obremenitev za družino z nizkimi dohodki, saj so tudi.¡ostali življenjski .stroški visoki. Po eni strani pa; je prav, saj 'bo mogoče na ta način manj. selu tev iz novega v drugo novo stanovanje.
Irfan Durmiševič
Stanovanje pojmujem kot dobri-, ho;- ki je življenjskega pomena za neko družino. Sam že deset let 'živim z družino v težkih stanovanjskih razmerah v hiši, za katero pravijo, da je odpisana in se nihče - noče lotiti popravil 'Dolgo vrsto-let—Sem ‘tudi. prosilec za . stanovanje, vendar še rili je sreča nasirie.h-. nila šele tokrat. -
- Želo pomembno se mi zdi, da leto. ali dve‘prej ves; da hoš dobil stanovanje, da se pripraviš, posebno zdaj, ko se zahteva soudeležba. Glede te novosti tudi menim', da je težko tokrat plačati -takšna sredstva, posebno še, ker so tu še stroški za opremo stanovanja, poleg tega pa še vsakodnevni življenjski stroški. Ne verjamem tudi,: da se bo soudeležba dolgo 'obdržala. Boli pa me; to, da . se s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo v Hrastniku' tako ■ negospodarno ravna,'• Stanovanjska- gradnja je. dosti . prepočasna, vrednost dinarja pa pada, medtem ko se cene gradbenemu materialu' zvišujejo.
Ernest Gričar
•Dvajset let sem čakal ha novo stanovanje. V .tem času mi je bilo edirio odobreno, da sem st iz skrajno slabega stanovanja lahko preselil v nekoliko boljše v koloniji; kjer smo štiričlanska družina živeli v majhnem enainpolsobnem stanovanju in se umikali drug drugemu Veliko mi pomeni tudi to, da bomio imeli lastne sanitarije'in kopalnico. Smo -pač po dolgem času prva generacija, ki .jo je doletela lastna udeležba; če;je pač potrebno, bom pa znesek poravnal, saj. stanovanje potrebujem. Mnenja pa sem, uda bi morala ta obli-
Gabrijel Koraj
Tudi jaz stanujem v steklarski koloniji. Dostikrat šem bil pri. dodeljevanju'stanovanj že zelo blizu vrha, da bi bilo stanovanje-slednjič tudi meni dodeljeno, pa nisem imel sreče. Vedno so nastopile kakšne 'spremembe točkovnega- sistema. in prednostne ■ liste in me ‘potisnile po prednostni .listi nazaj. Tokrat, sem tudi jaz med kandidati, katerih vloga je bija pozitivno rešena in tb mi veliko pomeni. Plačati bo potrebno tudi lastno udeležbo. Dobro bi se mi zdelo, če bi prispevek tistih, ki bomo soudeležbo plačali, prispeval k hitrejšemu razreševanju stanovanjskih vprašanj .ostalih delavčev. .'•
Boris Šentjurc
Sklep - o dodelitvi stanovanja' sem ze dobil. Vendar, pa je do trenutka,'ko bo sklep, realiziran, vsaj tako se mi zdi, še zelo daleč. Kljub temu, da se govori o. -dovršitvi v letri 1981, 'dvomim, da . se bo to res uresriičilo. Plačilo, soudeležbe na sedanji način se mi ne zdi primerno. Dvomim; če bo taka oblika k čemerkoli pripomogla, najmanj
k a obstajati že ve-s;čas, ker so delavci v neenakopravnem položaju v odnosu na ostale.
pa, da bi se hitreje reševalo stanovanjske probleme. Pri drugih možnih, oblikah, reševanja, pa -smo pre počasni ali pa' neelastični.
Toja Dacar
Smo tričlanska družina in že de,-vet let stanujemo v garsonjeri. V začetku, ko smo dobili to garsonjero, nam je veliko, -pomenilo, saj smo prej živeli v skupnem gospodinjstvu, ‘kjer -so bile stanovanjske razmere nevzdržne. Tu, v gar-. sonjeri, smo bili vsaj na svojem, vendar pa nas stanovanjska stiska, še kako obremenjuje. Oba 'z možem delava v štiriizmenskem časovnem turnusu, celotno življenje' pa se' nam odvija v enem prostoru, pri tem pa so tu še potreba enajstletnega šolarja,; tako da je možnosti za počitek res malo; Lastna udeležba se mi zdi za -naše osebne dohodke zelo velika obremenitev.
,	Jasna Rižner
Stran 4
»STEKLAR«
Hrastnik, 13. 10. 1980
RAJ ZA ALKOHOLIKE?
Alkoholizem. To globoko brezno, v katerega Se največkrat brez vrnitve podajajo številni naši sodelavci, zakonski možje, očetje, mladi fantje, odgovorni delavci — pa tudi žene — zajeda svojo globoko brazdo tudi v naši družbi.
Uživanje alkoholnih pijač je oblika, ki je v normalnih mejah in v okviru sedanjih družbenih norm dopustno, ob primernem kraju in času. Na žalost je sestavni del družbenega življenja. Na nesrečo pa premnogim kozarček v družbi ni dovolj. Najprej pijejo res po malem za dobro voljo, nato pa kaj kmalu
postane neizbežna navada, izgovor družba, v kateri se znajde, postane sredstvo za utapljanje problemov, ki jih ni in ta -navada postane takšnemu človeku kaj kmalu pomembna, nepogrešljiva in stalna. Iz družabnih krogov prenese uživanje alkohola v svoj vsakdan, tudi na delovno mesto, pijača izpodrine vse njegove ostale navade, dolžnosti in cilje, izkrivi njegovo osebnost in ga potisne daleč nazaj. Kljub temu, da nas takšen človek prepričuje, da lahko preneha s pitjem/kadar hoče, je zasvojen.
In delovno okolje? Mirno lahko rečemo, da mu prepogosto daje potuho. . Desetletje ali več vemo za marsikoga, da je alkoholik. Ta leta so res dolga doba.
In s svojo pasivnostjo pomagamo alkoholiku, da drsi še globlje v brezno svoje zasvojeftosti. Le kako bi nadrejeni prepričeval svojega delavca, da je potreben zdravljenja zaradi alkoholizma, če pa sta izven tovarne prijatelja, ali celo, če tak nadrejeni rad sam pogleda v kozarček in to alkoholik še kako dobro ve. Najlaže pa je sodelavcem zatisniti oči, če alkoholik redno prihaja na delo, da nima neopravičenih izostankov. Da pa takšen človek maltretira družino, jo preganja in sramoti, pred tem zatisnemo oči ali pa celo porečemo, da je to pač stvar te družine. Vedeti
pa bi morali tudi to, da ima alkoholikova družina zelo malo možnosti, da bi ga spravila na pravo pot, če ji pri tem ne pomaga delovna sredina. Takšen človek ni nič manj alkoholik, če pride redno na delo. Še vedno je potreben pomoči, kot tisti, ki povzroča neopravičene izostanke. Vprašanje je tudi, kolikšna je sploh delovna zmožnost človeka, ki je prejšnji dan pozno v noč popival, zjutraj pa se je prikazal na delovnem mestu. Ko pa trdimo, da redno prihaja na delo, pozabimo, da čisto nepredvideno pride zjutraj k nadrejenemu in izmučen zaprosi za dan ali dva dopusta.
In' resnici na ljubo — ta dopust alkoholik dobi. Še vedno si
ne damo dopovedati, da je potrebno dopust planirati, ne pa, da ga po dnevih koristimo od danes do jutri. Toda le kako bo izmenski vodja delavcu, ki že 25, 30 let dela v Steklarni, odklonil prošnjo za tak dopust. Pozabi pa na to,' da bi moral sesti z njim za mizo, ga opozoriti, da vzrok njegovega občasnega dopustovanja pozna in da mu dopusta za njegov alkoholizem ne bo dal. Ali mora biti ta odkrit udarec po mizi res prihranjen samo za nekatere — dostikrat mlajše delavce in tisti upo-ge pare, ki hodijo res že po skrajnem robu propada s celim kupom »plavih«- povrh? Kje pa! •Zakaj bi se lotil problema, če gre tudi brez takega odkritega pogovora dalje. Alkoholik dopust dobi, če le sicer redno hodi na delo. Potem, ko se obupana žena zateče po pomoč v delovno organizacijo, da naj ji vendar že nekako pomagamo, debelo pogledajo. »Že mogoče, da je doma takšen, a pri nas je priden delavec, pripravljen tudi na dodatno nadurno delo, kadar ga potrebujemo...« In alkoholiku se dobro zdi. Dopust dobi, torej ni nevarnosti, da bo klican na odgovornost, sicer- pa si lahko pomaga še z bolniško. Saj je dejansko bolan. Alkohol začne kaj kmalu nevarno delovati na številne notranje organe; srce, jetra, živce in številne druge. Toda spreten za izgovore in laži samemu sebi in drugim kot je, za vse te bolezni nikoli ne krivi sebe in uživanje alkohola, ampak toži, da si je zdravje uničil v delovni organizaciji.
No, so pa pri nas tudi taki alkoholiki, ki v alkoholni omami pozabijo na delovne obveznosti, vseeno jim je, da niso prišli na delo, ali pa tega dejansko niso zmožni. Ko pa tako pridelajo že nekaj »plavih« in se jim zavest vrača, pa je strah pred odgovornostjo tisti vzrok, da se ne prikažejo pred obličjem nadrejenega. Resnici na ljubo, tudi to si lahko takšen delavec — alkoholik nekaj časa privošči. Saj kaj kmalu ugotovi, da nanj naslavljajo prošnje naj ne bo tak, naj sam preneha piti, dolga pot je tudi od opomina do ultimata ali izključitve. Vse to pa zna še kako spretno izrabiti v svojo korist, In mirno pije dalje. Redki so tisti alkoholiki, ki so zaradi te svoje navade izgubili' delo. Priznati pa moramo, da izvršiti to dejanje, ga izključiti, ni ravno enostavno.
Ko delavec' pije, osem ur pre-životari na 'delovnem mestu, se sodelavci jezijo in so ogorčeni, saj morajo opravljati tudi njegovo delo. In sporočajo — naj se vendar že nekaj ukrene z njim. Vključi se- mala armada ljudi: nadrejeni, ki z blagimi o-pozarjanji in prošnjami skozi dolgo dobo ni uspel ničesar in pri tem tudi zaradi lepšega napisal kakšno prijavo na disciplinsko komisijo, potem socialni delavec, ki naj bi zdaj delal čudeže, ker je pač socialni delavec in drugi. Delavec zdravljenje odkloni. Zanaša se na to, da bo po nevihti znova posijalo sonce. V razgovoru »ponosno« odkloni zdravljenje, češ, da bi že sam
lahko nehal piti, če bi le hotel, potoči še kakšno solzo ali dve in našteje celo grmado »problemov«, s katerimi se mora na delovnem mestu ukvarjati. Pove, da trpi, da mora prenašati težka bremena, ki pa ne bi bila tako težka, če on ne bi bil pod vplivom ailkohola tako slaboten, do leta natančno pove, koliko časa je že v tovarni in ne pozabi dodati, da je tudi »zdravje pustil v tovarni« in še in še pove nečesa, česar ni, če ne bi bilo alkohola, Navsezadnje se izkaže, da je ta alkoholik res »revež«, če bi mu človek le lahko verjel in če ne bi bil alkoholik. Po zavrnitvi te oblike pomoči alkoholik nadaljuje s svojim odnosom do dela, ima neopravičene izostanke, zato znova sledi prijava. na disciplinsko komisijo, s poročilom, da je odklonil zdravljenje. Tokrat mu malo bolj zares grozi izključitev iz delovne organiza-. cije ali pa se celo zgodi, da je izključen. In glej čudo! Vsi tisti, ki so prej vpili,. da za pijance »fabrika ni socialna ustanova« in da ga vsi podpirajo, in mu dajejo potuho, čelo izmenski vodja, ostali šefi in menda tudi socialni delavec — vsi tisti njegovi sodelavci zdaj kričijo v smeri nasprotnega vetra: »Okrutneži! Revež bo po tolikih letih, ki jih je pustil v tovarni, na cesti, brez vsega.« Prekrasno in veliko srce imajo takšni glasneži, vsaj tako oni mislijo. A so na žalost preveč dvolični in nevedni.
Kaj pa lahko še storimo? Čakamo, popuščamo, kar je napaka, se pogovarjamo, nudimo po-, moč, A to pomoč alkoholik odkloni, ne poboljša se, še vedno nezadržno pije. In kaj bi radi še več? Zakaj bi se alkoholik poigraval z vsemi nami? Pravimo, da se borimo za stabilizacijo, iščemo pomanjkljivosti, se borimo za zviševanje produktivnosti, za zmanjšanje bolniškega stale-ža in drugih izostankov, za povečanje norm in drugo. Vsi smo za to odgovorni. In dopuščamo, da alkoholiki v naši sredi za nedelo in pijančevanje uživajo enako socialno varnost, delež dohodka in druge ugodnosti in se nam seveda smejijo. Zakaj ne? Osebni dohodek, ki ga potrebujejo za pijačo, redno prejemajo, razen za nekaj dni, ko imajo neopravičen izostanek. Tiste kritike, ki jih vsak teden ali vsak dan doživijo s Stranj sodelavcev, pa že preživijo, saj zelo kmalu ugotovijo, da jih, razen očitkov, ne bo doletelo dosti hujšega, če pa jim bo grozila izključitev, se bodo že znašli sodelavci, ki bodo potegnili zadnje. Le zakaj bi4e torej Zdravili?
No, da ne bomo krivični, tu in tam je res kdo tudi izključen, a tehtnica se vendarle nagne na stran tistih, ki smo jih opisali.
Bodimo do alkoholika in do samih sebe predvsem objektivni in dosledni. Da, na poti svoje alkoholne zablode alkoholik potrebuje pomoč. Ponudimo mu jo, če ne drugače,, ga postavimo ob zid z ultimatom. Nikakor pa ne dopustimo, da bo z nami manipuliral. S tem samo podaljšuje svoj užitek v pijači in pospešuje svoj propad in največkrat še
(Nadaljevanje na 5. strani)
— Brez skrbi, Jože, saj DS naše TOZD zavrača uporabo alkotestov!
ČE
Nekatere ugotovitve ob zaključku minulega šolskega leta, uspehi in neuspehi naših učencev
Konec junija so se zaprla šolska vrata. Učenci, ki so pogodbeno vezani, so zapustili šolo različno zadovoljni. Brezskrbne počitnice so uživali tisti fantje, ki so letnik uspešno končali, nekaj pa se jih je moralo med počitnicami ukvarjati s knjigami, saj jih je čakal konec avgusta popravni izpit.
Nad uspehom smo lahko še kar zadovoljni, vendar so posamezniki dosegli manj, kot se je od njih pričakovalo. Nerazumljiv je odnos do učenja učenčev tretjega letnika, saj niso mogli prej opravljati zaključnih izpitov, dokler, niso imeli urejenih delav-niških dnevnikov. Ta primer nalaga nam, ne šoli, da 'se v bodoče poostri ažurno pisanje de-lavniških dnevnikov.
V pogodbenih obveznostih je bilo določeno, kaj je dolžnost učenca in kaj delovne organizacije. Trdim lahko, da smo šes tega dogovora držali le mi v delovni organizaciji, da pa tako učenci kot starši niso spoštovali dogovora, ki ga določajo posa-
Raj za alkoholike
(Nadaljevanje s 4. strani) propad družine. Nevaren je in nekoristen na delovnem mestu, saj je lahko povzročitelj ali žrtev delovne nesreče, predvsem pa. ni zmožen zbranosti, hitrega reagiranja in ustreznih delovnih rezultatov.
Nujna posledica vsega tega je poškodba in obžalovanje sodelavca.
Ob vsem tem pa je treba prikazati še drugo stran tega problema. Velikokrat že omenjeni skupinovodje in drugi vodilni pozabljajo, da v primeru nesreče vinjenega delavca nosijo glavni del krivde in da so zato lahko celo kazensko preganjani. Pozabljajo, da so plačani za odgovornost in da so dolžni nadzorovati tako delo, kakor tudi delavca..
Na drugi strani pa se isti delavci na samoupravnih organih dogovarjajo o vse mogočih stabilizacijskih ukrepih, vendar tiste kateri jih osebno prizadenejo neradi izvajajo.
Iz razprave o ugotavljanju vinjenosti kot dopolnitev pravilnika o varstvu pri delu razberemo, da nekateri niso pomislili na pozitiven učinek tega, ampak so dajali pripombe o morebitni zlorabi alkotesta in o sankcijah proti takim. S takšnimi razpravami se izkazuje nezaupanje do odgovornih in vodilnih delavcev.
Namen testa vinjenosti je zaščita delavca, ki ni dovolj osveščen, ne pa blatenje njegove esetonosti. Le trezno in pametno delo doprinaša k boljšim skupnim rezultatom dela.
Služba varstva pri dehj in socialna služba
POTEGNEMO ČRTO
mezni členi pogodbe. Nekateri starši se. ne udeležujejo roditeljskih . sestankov, ne skrbijo, da bi se . učenci sami več učili, ne nadzirajo,; ali so delavmški dnevniki napisani, in overjeni od zato pristojne osebe v DO ali šoli. Zanimivo je tudi, da je nekaterim prav malo mar, kakšne ocene so iz vedenja. Vendar je s to oceno nemalokrat označena celotna učenčeva osebnost v pozitivnem ali . negativnem smislu.
Šolsko leto so. uspešno zaključili v posameznih letnikih: Prvi letnik kovinarji; Bjčanič Karlo, Medved Karli, Kreže Stanislav, Delič Drago, Gilčvert Stanislav, Maksimovič Milan, Šebjan Štefan, Žulič Milan; ponavlja razred: Hozjan Aleš, šolo pa je zapustil Salobir Vinko, ki je' letnik že ponavljal. Izredno slab učni uspeh pa so dosegli učenci prvega letnika —-elektrikarji, saj so uspešno .končali le First Stanko, Grum Milan in Knez Gorazd, letnik pa ponavljajo: Jelakovič Branko, Stopipšek Darko in Kr-neta Radovan. V tem letniku je en učenec opravil popravni izpit, petim pa tega ni uspelo.
V drugem letniku, kjer je devet kovinarjev in šest elektrikar-jev so letnik naredili vsi učenci
II.	letnika kovinarji: Alauf Tomislav, Bregar Bojan, Kelek Andelko, Majcen Srečko, Mate-šič Zoran, Stoklasa Ivan, Stritar Marjan, Štojs Darko in Završnik Marjan: Tudi'učenci elektro oddelka so vsi končali letnik, in sicer Grum Dušan, Kirič Miroslav, Miklič Andrej, Poslek Damir, Pufler Edvard in Saksida Kazimir. Šest učencev tega let nika je moralo opraviti popravni izpit. To prepreko so vsi srečno opravili.
Tretji letnik je obiskovalo petnajst kovinarjev in trije elektrikarji. Uspešno je končalo trinajst kovinarjev in trije elektrikarji. Med letom je šolo zapustil en sam učenec, eden pa letnika, ni uspel uspešno zaključiti.
Šolanje so uspešno končali: Gajič Nijaz, Knežak Soniboj, Stanič Momčilo, šainovič Anto, Grum Uroš, Gašparut Viktor, Lazič Drago, Novak Drago, Pejič Mirko, Pinter Iztok, Rajh Drago, Stanič Dragoljub, Suljko-vič Vej sil, Volaj Aleš in elektrikarji: Knez Franjo, Ocepek Jože ter Šklander Aleksander.
Od navedenih učencev je moral Stanič Momčilo v JLA, Ba-garič Željan pa ni opravil Strokovnega izpita. V TOZD 2 se je zaposlilo osem kovinarjev od devetih učencev, v TOZD 4 so se zaposlili 1 strugar, 1 ciželer in 1 kopirni rezkar, v TOZD 5 pa 1 kovinar- in 3 elektrikarji.
Spoznanje ob zaključku šolskega leta je, da bomo morali imeti več sodelovanja z šolo, prav tako pa tudi s starši. Spoznanje je tudi, da posamezni učenci jemljejo šolanje kot prisilno, ne pa kot proces triletnega obdobja, kjer. ni posameznih pridobitev, pomeni pa začetno znanje v posamezni stroki in spoznavanju, osnovnih načel in zakonitosti naše družbe. Vemo, da so tri leta dolga, posebno še za mlade fante, ki neučakano želijo doseči svoj življenjski cilj. Če je le ta cilj skrbno izbran in ima svoj družbeni pomen, se
ga da z'malo truda doseči. Spoznanje je tudi, da je vzgoja družbena skrb, toda ta'skrb ni brezplačna. Tako, kot sta to naredila dva učenca tretjega letnika, za katera ni bila naša materialna' pomoč in druga skrb niti toliko vredna, da bi se,na kraju šolanja za vse to ne zahvalila ’ ampak vsaj opravičila, da nameravata nadaljevati z šo-
lanjem. In končno, storili bomo vse, kot so prisotnost v šoli, ažurnost z delavniškimi dnevniki, z štipendijsko pogodbo vezati vse učence o zaposlitvi po končanem šolanju toliko časa, kot je trajalo šolanje in storili tudi vse, da bi bil osip čim manjši, ter čas šolanja prijeten, ne pa breme.
Alojz Janežič
Kredit za individualno stanovanjsko gradnjo
V TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase je potekel razpis za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje. Prispele prijave je obravnaval odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve in izdejal predlog razdelitve sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje, kot to določa samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj v DO in sprejet sklep delavskega sveta TOZD 2.
Delavski svet je na svoji predhodni seji opredelil, da se skupna sredstva v višini 2,000.000 din glede na, namembnost razdelijo na 3 skupine, kar je pri svojem delu upošteval tudi odbor; in sicer:
a)	za nakup stavbnega zemljišča in za začetek gradnje stanovanjske hiše 1,200.000 din ali 60 % od skupne vsote;
b)	za nadaljevanje že obstoječe gradnj e stanovanj ske • hiše
600.000	din ali 30 %;
- c) za adaptacijo in revitalizacijo stanovanjskih površin
200.000	din ali 10 %. .
Na podlagi takega razreza sredstev je delavski svet TOZD 2 na svoji redni seji dne 24. 9. 1980 na predlog odbora sprejel Sklep, da še dodelijo krediti: a) Za nakUp stavbnega zemljišča in začetek gradnje
din
1.	Koritnik Matija	130.000
2.	Kostanjšek Marija 80.000
3.	Ristovič Bojan *	70.000
Ostalih 920.000 din sredstev je predvidenih za razdelitev, če bo možno še v letošnjem letu odkup parcel za individualno gradnjo.
b) Za nadaljevanje že obstoječe gradnje, stanovanjske hiše
din
1.	Dergan Viktor	80.000
2.	Strgaršek Anton	70.000
3.	Golež Anton	90.000
4.	Kajtna Ruža	60.000
5.	Kramar Štefka	60.000
6.	Udovč. Mitja	80.000
7.	Kuhar Stane	50.000
8.	Gorenšek Edi	50.000
9.	Brečko Anton .	. 60.000
c)	Za adaptacijo in revitalizacijo stanovanjskih površin in objektov
din
L Šinkovec Leopold	40.000
2.	Cafuta Ivan	40.000
3.	Klepej Franc	40.000
4.	Doberšek Milan	20.000
5.	Alauf Ivo	20.000
6.	Frangeš Bojan	20.000
7.	Ristovič Čedo	20.000
Vsi pogoji so bili za kandidate objavljeni v Informatorju.
Zoper takšno odločitev delavskega sveta je dopustna pritožba za varstvo pravic delavca na delavski svet TOZD 2 v roku 30 dni od prejema sklepa o dodelitvi kredita.
Predsednik DS TOZD 2 Edi GORENŠEK
Ali veste!
...da se del prihodkov. Loterijskega zavoda Slovenije vsako leto razdeli:
—	sočialno humanitarnim..organizacijam,
—	telesno .kulturnim organizacijam,
—	telesno kulturnim, Skupnostim,
—	za VIII. Mediteranske igre v Splitu.
Največji delež je namenjen socialno-humanitamim orga-nizacijamS334,344.000 din (po finančnem načrtu za leto 1980).
Ta sredstva se razdelijo med naslednje organizacije:
—	zveza društev 'slepih in 'slabovidnih Slovenije, b'. — zveza slušno, prizadetih Slovenije,
—	društvo za mišično in, živčno-mišično obolelih SRS,
—	zveza paraplegikov SRS,
—	zveza društev za pomoč duševno prizadetim SRS,
—	zveza društev invalidov SRS,
—	zveza civilnih invalidov vojne SRS,
—	zveza za rekreacijo in šport invalidov SRS,
. — društvo multiple skleroze SRS.
Socialno-humanitarne organizacije so udeležene v prihodkih od loterije, ekspresne loterije ih lota:
.Telesnokulturne skupnosti so udeležene v prihodkih od športne napovedi.
Za prispevek k financiranju 8. Mediteranskih iger v Splitu je namenjeno 3% prihodkov športne napovedi iz sklada dobitkov.	...
Kdaj na sodišče
Namen tega sestavka je prikazati, v katerih primerih lahko delavci zahtevajo varstvo svojih pravic in pred katerimi organi. Delavcem se namreč zgodi, da s svojimi zahtevki ne uspejo ravno zaradi nepoznavanja predpisov. Za uveljavljanje svojih pravic nikomur ni potrebno, da bi bil ravno pravnik. Z nekaj napotki zato želimo preprečiti da delavci s svojimi zahtevki ne bi »rinili z glavo skozi zid« ali »zvonili po toči«.
Varstvo pravic delavcev znotraj in zunaj delovne organizacije
Varstvo pravic se primarno rešuje v okviru delovne organizacije. V večini primerov delavec celo mora zahtevati 'varstvo pravic v svoji delovni organizaciji, p redno-se obrne na sodišče ali na druge organe.. Poleg te oblike poznajo ustava, zakoni in samoupravno pravo še varstvo pravic pred splošnimi in posebnimi sodišči združenega dela, varstvo pravic delavcev pred ustavnim sodiščem, varstvo pravic s ka-zensko-upravnem postopku, ka-zensko-pravno varstvo in družbeno vapstvo in nadzorstvo nad zakonitostjo dela •_ organizacij združenega dela, ki jih izvajajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Varstvo pravic delavcev v delovni organizaciji
Kadar delavec misli, da je kršena .njegova pravica lahko zahteva varstvo pravic pri delavskem svetu. Zahtevo za varstvo pravic mora delavec vložiti v 30 dneh od dneva ko je zvedel za kršitev pravic oziroma od dneva, ko mu je hila vročena odločba s katero se krši. njegova pravica. Delavčeva pravica je lahko kršena z izdajo odločbe ali sklepa, ki jo izdajajo odbori in komisije na prvi stopnji ah pooblaščene osebe, in z dejanskim ravnanjem brez izdaje odločbe organa ali pooblaščene osebe, -ki krši delavčevo pravico.
PROTI KATERIM ODLOČBAM NI MOGOČE VLOŽITI ZAHTEVKA ZA VARSTVO PRAVIC
Zahtevek za varstvo pravic ni možen -proti dokončnim in prpti. pravnomočnim odločbam.
Dokončna je odločba kadar o njej odloči delavski svet na drugi stopnji, to je kadar v zvezi z reševanjem zahtevka za varstvo pravic izda odločbo.
Pravnomočna pa je odločba:
—	če delavec proti prvostopni odločbi ni uveljavljal zahtevek za varstvo pravic;
—	če je bil o zahtevi dosežen pismeni sporazum;
—	če je bila ta zahteva za varstvo pravic rešena na drugi stopnji pri sodišču združenega, dela ali če je bila rešena na prvi stopnji sodišča združenega dela pa se delavec ni pritožil.
PROTI KATERIM ODLOČBAM IN SKLEPOM JE MOGOČE UVELJAVLJATI ZAHTEVEK ZA VARSTVO PRAVIC
Zahtevek za varstvo pravic je mogoče podati zoper akte vseh odborov in komisij ter delavcev,
ki izvršujejo posebna pooblastila zlasti še v naslednjih primerih po posameznih samoupravnih organih:.
Izvršilni odbor '
izdaja in sprejema akte za izvršitev sklepov delavskega sveta in zbora delavcev. Če delavec meni, da je izvršilni odbor prekršil njegovo pravico s tem, da je prekoračil svoja pooblastila ali prekršil samoupravni splošni akt ali da se s tem aktom ne izvaja začrtana politika ali ne izvršuje: sklep delavskega sveta oziroma delavcev, lahko poda zahtevek za varstvo pravic.
Odbor za delovna razmerja
Zahtevo za varstvo pravic je mogoče podati proti sklepom in odločbam odbora za delovna raz-, mer ja kadar odbor odloča o sprejemanju delavcev, razporejanju na dela in naloge, o osebnih dohodkih, o prenehanju dela, o pravicah in dolžnostih v zvezi z izobraževanjem, p pripravništvu, o izrednem plačanem dopustu itd.
Odbor za stanovanjska vprašanja
, Lahko rečemo, da so zahtevki za varstvo pravic proti sklepom odbora za stanovanjska vprašanja naj pogostejši. Odbor odloča o razporeditvi delavcev na prednostno hsto, o oddajanju novih in starih izpraznjenih stanovanj, drugih stanovanjskih irt pomožnih prostorov, o dodelitvi kreditov za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj. Zahtevek za varstvo pravic je mogoče podati zoper vsak sklep ali odločbo odbora.
. Disciplinska komisija
Delavoi lahko vložijo zahtevek za varstvo pravic Zoper sklep disciplinske komisije s katerim se odgovornemu delavcu izreka disciplinski ukrep ali naloži plačilo odškodnine.
Zahtevo'za varstvo pravic je mogoče podati zoper vse sklepe in odločbe, ki jih izdajo komisije delavskega sveta kot so: komisija za sistemizacijo in nagrajevanje, komisija za norme, komisija za inovacije itd..
POSTOPEK Z ZAHTEVO VARSTVO PRAVIC
Delavec mora vložiti zahtevo za varstvo pravic v 30 dneh odkar je izvedel' za kršitev svoje pravice ali od dneva ko mu je bila vročena odločba. Rok 30 dni je zelo važen, ker delavski svet zahtevo-za varstvo pravic, ki je bila vložena prepozno, to je po preteku 30 dni; zavrže in se ne spušča v njeno utemeljenost.
Delavec lahko zahteva varstvo pravic, ker je bila njegova pravica kršena, ker prvostopni organ:
—	ni pravilno ali je nepopolno ugotovil dejansko stanje;1
—	ker je napačno uporabil materialno pravo;
ker je kršil pravila postopka.
V svoji pismeni vlogi ali ustno, na zapisnik dani zahtevek, mora delavec navesti sporno razmerje, zaradi katerega podaja zahtevo za varstvo pravice. Pri tem ni dolžan navajati pravne podlage, lahko pa navede dejstva in dokaze s katerimi dokazuje resničnost svojih trditev. Bistveno pa je, da delavec navede, v - katerem delu s sklepom odločbo, ali dejanskim ravnanjem ni zadovoljen. Prav tako ni potrebno, da delavec določno oblikuje svoj zahtevek, Če pismena vloga ni popolna aii ni jasna mora delavcu pravna služba ali delavski svet, ki odloča o sporni zadevi, pomagati pri obrazložitvi spornega predmeta,
PONOVEN PREIZKUS ODLOČBE PRVOSTOPNEGA ORGANA
Organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji lahko pri preizkusu zahteve za varstvo pravic svojo prvotno odločitev spremeni s tem, da izpodbijano odločbo razveljavi in jo nadomesti z drugo. Proti taki novi odločbi ima delavec ponovno možnost zahtevati varstvo pravic. Rok ža vložir tev zahteve v tem primeru teče od vročitve spremenjene odločbe delavcu. Če prvostopni organ tega ne stori, je dolžan zahtevo za varstvo pravic takoj predložiti delavskemu svetu. Pri tem lahko odločbo dodatno" obrazloži in odgovori na' navedbe delavca.
ODLOČANJE NA SEJI DELAVSKEGA SVETA
Delavski svet delovne organizacije mora odločiti o zahtevi delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila zahteva podana, če- se o zahtevi doseže pismeni sporazum ima ta sporazum moč izvršilnega naslova, kar pomeni, da ga je mogoče izvršiti, tako kakor je bil sprejet. Ko se obravnava njegova zahteva, ima delavec pravico biti prisoten na seji delavskega sveta in se izjaviti o dejstvih, ki so pomembna za odločanje, nima pa pravice biti prisoten, ko delavski svet o njegovi zahtevi glasuje.
Preden delavski svet odloči je dolžan, da si priskrbi mnenje sindikata. Sindikat lahko v postopku o zahtevi za varstvo pravic delavca tudi zastopa, lahko pa tudi sam začne postopek kadar gre ža varstvo samoupravne pravice, tudi če delavec to odkloni.
Odločitev delavskega sveta o zahtevku je v delovni organizaciji dokončna. Zoper odločbo delavskega sveta ni mogoče zahtevati varstva pravic (ni pritožbe), kadar delavski' svet odloča na drugi stopnji. Če pa delavski svet odloča na prvi stopnji je zoper takšno odločbo možno po--dati zahtevek za varstvo pravic. V tem primeru mora delavski svet ponovno proučiti svoj sklep, kakor smo že omenili.
Delavski svet je dolžan o zadevi odločiti in delavca pismeno obvestiti o svoji odločitvi z obrazloženo odločbo s poukom o pravnem sredstvu. To mora Storiti v 30 dneh.
Neizvršitev te obveznosti pomeni kršitev samoupravnih dolžnosti, lahko pa tudi disciplinsko odgovornost odgovorne osebe. Če delavski svet te obveznosti ne izpolni, lahko delavec vloži neposredno predlog za varstvo pravic na sodišče združenega dela,
ODLOČITVE DELAVSKEGA SVETA
Delavski svet na seji lahko:
1.	Zavrže zahtevo kot prepozno vloženo. To stori delavski svet v primeru, če delavec zamudi 30 dnevni rok, ki se šteje od dneva prejema odločbe ali od dneva ko je delavec zvedel za kršitev svoje pravice, To pa ne velja v pri-ttieru, da delavec' uveljavlja denarno terjatev. Takrat mora delavski svet odločiti po zahtevku, čeprav delavec vloži zahtevo po preteku 30 dnevnega roka, vendar pa v okviru 'zastaralnega roka določenega za zastaranje terjatve, ki znaša za vsako vrsto terjatev drugačen čas. ■
2.	Zavrže zahtevo kot nedovoljeno, ker je ni vložila upravičena oseba ali ker je bila zahteva že rešena z dokončno ali pravnomočno odložbo oziroma sodbo. Pri tem je treba poudariti, da lahko poda zahtevo za varstvo pravic poleg prizadetega delavca in njegovega zakonitega zastopnika tudi sindikat.
3.	Zavrne zahtevo kot neutemeljeno, ker so delavčeve navedbe s katerimi je izpodbijal prvostopno odločbo, izkazane-kot neresnične oziroma neutemeljene. Z zavrnitvijo zahtev delavski svet potrdi odločbo prvostopnega organa ali odločbo, ki jo je sam sprejel na prvi stopnji.
L Ugodi, v celoti ali deloma delavčevi zahtevi za varstvo pravic in v celoti ali deloma razveljavi izpodbijano odločbo. Pri tem lahko delavski svet o zadevi dokončno odloči' ali pa le razveljavi prvostopno odločbo in zadevo Vrne organu, ki je odločal na prvi stopnji, v ponovno odločanje.
SODELOVANJE SINDIKATA
Povedali smo že, da sindikat lahko zastopa delavca pri zahtevi ža varstvo pravic na delavčevo zahtevo ali z njegovo privolitvijo. Sindikat pa lahko sam zahteva varstvo delavčeve pravice v lastnem imenu tudi če delavec ne začne postopka ža varstvo pravic in tudi če odkloni, da bi ga sindikat zastopal. To možnost ki temelji na 183. členu Zakona o delovnih razmerjih, delavci in še posebno sindikat do Sedaj praktično niso nikoli izkoristili. Tudi sicer se je sindikat omejeval le na to, da je o zahtevi za varstvo pravic dal svoje mnenje. Mislim, da je'naloga nas vseh in še posebno sindikata, da se bori za pravice delavcev, saj sodelovanje sindikata v postopku pomeni le uveljavljanje interesov posameznega delavca, posebno še ker sindikat pri urejanju spornega razmerja zastopa tudi ogroženi interes drugih delavcev, ki je v nasprotju z interesi posameznika.
; ZASTOPANJE DELAVCA
Delavec ima lahko pri uveljavljanju svojih pravic zastopnika. V delovni organizaciji lahko- delavca zastopa Vsak, ki je opra-
\
vilno sposoben, oseba, ki ima pravosodni izpit in predstavnik sindikata. Delavcu torej ni treba priti na sejo delavskega sveta, čeprav ima to pravico, da bi obrazložil svojo zahtevo, ampak lahko namesto njega to--opravi njegov zastopnik. Pri tem mora zastopnik imeti pismeno.; pooblastilo. Delavci se bodo te možnosti poslužili zlasti kadar zaradi službene ali bolezenske odsotnosti ne bodo mogli priti na sejo delavskega sveta.
Prav tako je priporočljivo, da si delavec vzame zastopnika, ki; zaradi ; strokovnosti lahko lažje in bolj 'strokovno zastopa njegove pravice tudi če se sam udeleži seje delavskega sveta. V praksi pa je zaradi Zastopnikov' delavcev- že prišlo do določenih težav. Razne * birokratske -strukture, ki jim je- Samoupravljanje tuje, so -že očitale zastopnikom in delavcem, ki So bili zastopani, da na delavskem-svetu*'že ne potrebujemo advokatov, ■ ki bi branili’ pravice delavcev; Seveda se s takšno miselnostjo ne moremo strinjati in priporočamo vsem delavcem, da v postopku z - 'zahtevo za varstvo pravic vzamejo sVojega- Zastopnika, ki bo lažje in bolj -strokovno branil njihove pravice.
IZVRŠITEV PRVOSTOPNEGA SKLEPA
• Delavčeva zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev sklepa do dokončne odločitve o njegovih pravicah. To je pomembno določilo člena 184 zakona o delovnih razmer jih, ki preprečuje, da bi se zaradi morebitnega nepravilnega ali nezakonitega sklepa delavcu delala škoda. To določilo pa ima tudi izjeme. Delavčeva zahteva za varstvo pravic ne zadrži izvršitev sklepa:
—	s katerim se določa osebni dohodek;
--- s katerim je delavec začasno odstranjen z dela ali iz delovne organizacije;
—	ki delavcu nalaga, da zaradi izjemnih okoliščin v delovni organizaciji začasno opravlja druga dela oziroma naloge;'
—§ s katerim se delavcu nalaga delo preko polnega delovnega časa v skladu z zakonom. ''
V tem primeru gre očitno za varovanje širših družbenih interesov in se predpostavlja, da bi z heizvršitvijo sklepa delovni organizaciji nastala večja škoda od tiste, ki jo trpi delavec.
Kdaj na sodišče?
Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo delavskega sveta ali če delavski svet ne odloči v 30 dneh od vložitve zahteve, ima delavec v nadaljnjih 30 dneh pravico zahtevati varstvo pravic pri sodišču združenega dela. Predlog za varstvo pravic lahko delavec poda pri sodišču združenega dela pismeno v 4 izvodih ali ustno na Zapisnik. Predlog ni vezan na nikakršno obliko in zadostuje, da vsebuje dovolj podatkov na podlagi katerih sodišče lahko ugotovi kdo so udeleženci in v čem je sporno razmerje. ’ Pismeno na Zapisnik lahko delavec poda predlog pri sodišču združenega dela v Ljubljani, Celovška 185, ki je pristojno za odločanje o zahtevkih zoper našo delovno organizacijo. Predloge na zapisnik sprejema sodišče združenega dela v Ljubljani vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Tudi pred sodiščem združenega dela- M delavec lahko vzame Zastopnika, ki je lahko v tem primeru vsak, ki -je opravilno sposoben predvsem pa odvetnik.
Varstvo pri sodišču združenega dela pa ne more zahtevali delavec, ki se 1 ni prej obrnil na delavski svet v delovni organizaciji, razen če uveljavlja denarno terjatev. Takšnega predloga pa sodišče kljub temu ne zavrže, temveč mora predlog odstopiti pristojnemu organu v delovni organizaciji. Pri'tem se šteje dan, ko je sodišče prejelo predlog za dan, ko je delavec vložil zahtevo za varstvo pràvié pri pristojnem organu v delovni organizaciji. S tem praktično pride le do tega da se sporno razmerje pozneje reši. Ko sodišče odstopi predlog pristojnemu organu v delovni on ganizabiji, nadaljnji postopek v zvezi z , zahtevo za varstvo pravic vložil direktno pri delavskem svetu delovne organizacije.
Milan Kaplja, dipl. iur.
(Povzeto po glasilu »Predilec«; Predilnica Litija)
Drugovi moji
Došli smo.ovde bratstvo kovat, da svaki svakom bude brat, došli smo ovde, drugovi dragi, : svoj oj zemlj i doprinos dat.
Zato moramo ko jedan biti ■j edinstveni, složni i spremni na- sve.. . • . Nikakav razor i svada ■ medu nama biti ne sme.
Moramo gradit i nastavljat našeg dragog Tita delo i svakog dana napred koračat dignutog čela — ponosno i smelo.
Neka nam ova zakletva bude što smo je dali heroju Titu, moramo čuvat bratstvo i jedinstvo, uvek j edinstveni i složni biti.
Vojak Halil Spahič
Tisoč delavcev - sodelavcev
Mnenja in odmevi
Delo v kontroli TOZD 2 — avtomatska proizvodnja, ni lahko
Mogoče se bo kdo vprašal, kaj me je pripeljalo do pisanja tega članka; Preprosto sem še1 odločil zato, ker se o kontroli TOZD 2 zelo malo piše, obenem pa je njeno delo zelo velikega pomena Za Celotno delovno organizacijo. -
četrtina dnevov takšnih, ki bi Se jih lahko nekateri odpovedali in si prihranili koriščenje stale-ža, to so: rahli prehladi, minimalne’ poškodbe, nekaj je pa tudi tistih subjektivnega značaja. Dovolj pove že tisti primer: »Če mi ne date dopusta, grem pa v bolniško!« To sem tudi sam doživel. Imeli smo nočno izmeno in pri ugotavljanju zasedbe delavk na hladilnih pečeh sem ugo-
Delo pri kontroli izdelkov — natančno in odgovorno
Pretežno se delo odvija v 4-iz-menskem časovnem tutnuSu, kar pa mnogim ženarri-materam povzroča zelo velike probleme. Poleg napornega večizmenskega dela mora skrbeti še za dom in družino, saj je na žalost še veliko moških, ki s časopisom v roki čakajo na kosilo.
Precej je zaposlenih tudi mladih delavk, predvsem iz ostalih republik, ki se morajo v delovno okolje šele vživeti, saj so spremenile življenjsko okolje, dostikrat pa težko razumejo, kaj hiter tempo dela zahteva od pregledal k v kontroli, da mora biti kar najbolj stroga do izdelka, da le-ta kvaliteten najde pot na tržišče in seveda odraža tudi sliko naše delovne- organizacije. Prav je, da bi se vse starejše delavke, ki so izkušene in dobro poznajo svoje delo, še bolj zavzele za pomoč in vzgojo svojih mlajših sodelavk;. V skupnem sodelovanju se kažejo tudi uspehi pri delu.
Prav poseben problem v obratu, kjer delam, je bolniški sta-lež, ki je še naprej zelo kritičen. Na izmeni, ki jo vodim je bilo v času od Iv januarja do 26. maja. 1980 koriščenih že 545 dni bolniškega staleža, če to razporedimo v dneVe, bi bilo lahko pet' pregledalk od januarja do konca maja doma. Ko gledam te podatke, mi ni vseeno, ker vem, da je od teh 545 dni " -tJ :
to vil, da manjkata dve pre-gledalki, ki Sta prejšnji dan zahtevali dopust, pa ga nista dobili, Obe sta šli k zdravniku in dobili bolniški štalež.
Eden od večjih problemov v kontroli TOZD 2 je tudi odvoz' steklenih izdelkov iz obrata. Tu bodo potrebne korenite spre-mernbe, da se bo stanje izboljšalo do take mere, da se bo odvoz kontinuirano odvijal. To bi bilo mogoče doseči predvsem z uvedbo 4-izmenskega delà tudi za viličarje in delavce pri primopredaji'izdelkov.
In ob koncu, vsemu temu na rob —■ stanovanjska problematika naših delavcev. Stanovanjska vprašanja še razrešujejo prepočasi, ne samo glede novih, ampak tudi ‘starih stanovanj. Posebno šo v stiski stanovalci samskih domov, ki bi si radi Ustvarili družino, pa je tudi primernih starih Stanovanj zelo, zelo malo na razpolago, sploh glede na potrebe. Tudi v samskih domovih bi morah še marsikaj izboljšati. Vedeti namreč moramo, da zadovoljstvo in veselje do dela pogojujejo tudi ostale urejene razmere, predvsem pa zagotovljen in varen dom.
Vinko Brglez
steklar
SRKE ||
Frankfurtski
Slika 1
Frankfurtski sejem, pomeni za strokovne ljudi višek m ob enem celoten pregled ponudb na področju stekla, porcelana, daril in spominkov. Frankfurt je orientacija po svetovnem tržišču in zbirna .slika različnih razvojnih tendenc.
Na letošnjem sejmu je razstavljalo'2850 razStavljalcev iz vsega sveta, sejem pa je obiskalo
70.000	ljudi —- spet iz vseh kontinentov. Še eno značilnost, ki se je odrazila na sejmu, je potrebno omeniti: s stalno rastočim življenjskim standardom in
večjimi zahtevami potrošnikov v svetu raste tudi potreba po vedno kvalitetnejših izdelkih.
Predstavniki Steklarne Flrast-nik smo si ogledali predvsem razstavne prostore v Messehaus West in v- paviljonu 6. V teh prostorih je koncentrirano steklo — pogrnjena miza in delno tudi svetila. Sicer pa šo vtisi naslednji:
I Ponudba gre nezadržno naprej — v ideji in kvaliteti. Od Spomladanskega sejma je minilo samo 6 mesecev, pa vendar je
Slika 3
NH
1
gg
m
'•- -v
Geschenkideen fur festliche Anlässe,
dobršen del razštavijalcev že pripravil nove serije izdelkov (na primer slika 1 Walther. Glas — serija Toscana). O pasivnosti, pa najsi bo pogojena z -energetsko krizo ali s kakšnim drugim razlogom, tu ne more, biti govora. -	-	' ' • Š§
2. Programi, serije in posamezni izdelki so obvezno naravnani v smeri daril; gré za zaključene komplete v ustrezni embalaži in ob primerni ekonomski propagandi. Izdelki, serije dobivajo imena,- postajajo skorajda subjekti. Gilj je samo; eden:, priteg-
Slika 2
Slika 4
Jesenski sejem WHO
Slika 5
6.	Posebna pozornost je veljala steklu kot materialu. V -priložnostni publikaciji je na primer tovarna Bormioli osvetlila vidike uporabe stekla v prihodnosti. Poudarek je na prehrambeni in farmacevtski industriji.
Podani so nekateri glavni poudarki letošnjega frankfurtskega sejma. Dovolj je stvari, ki so vredne premisleka. Čeprav je izulorno misliti, da lahko Steklarna Hrastnik sledi tempu, ki je na tem sejmu prisoten, pa je na drugi strani res, da vse premalo delamo na tem področju. Dokler gre za nastopanje na domačem trgu, se to še nekako 'tolerira, vse težje pa bo ujeti korak s konkurenco v svetu Vsak obisk takega sejma je, če ne drugega, vsaj resno opozorilo, da gre razvoj S samo naprej. Tiste, ki tega ne upoštevajo, čakajo slej ko prej neprijetna presenečenja.	Alojz Marčen
niti pozornost potrošnika in doseči ustrezno prodajo (slika 2, 3). %
3.	Kot detajl obdelave steklenih izdelkov so še vedno aktualne puncirane površine in izdelki nepravilnih oblik ter seveda določeni barvni poudarki (poslikava z barvo, slika 4).
4.	Posebna ■ zanimivost je v tem, da nekatere velike steklarne, ki jih poznamo predvsem na področju avtomatske proizvodnje, posvečajo posebno skrb določenim kvalitetnim programom s področja ročne in polavtomatske proizvodnje, Primeri: Die Glas-Schàtule (Veba Glas), Cristallerie Zwiesel (Schott-Zwiesel) itd- (slika 5),
5.	Področje embalaže; je predmet posebnega pomena: Če izdelek že sam po sebi ne poseže v središče pozornosti, poskrbi za to embalaža. Pomanjkanja idej ali tehničnih možnosti izvedb se tu zagotovo ni bati (slika 6).
Slika 6
Štipendisti v novem šolskem letu
-Začelo se je novo šolsko leto. V srednješolskih klopeh in v predavalnicah fakultet je na rednem šolanju trenutno 15 naših štipendistov.
Na ekonomski srednji šoli:
—- Laznik,Dar j a, Holešek Milica, Kovač Jože, Selič Julita, Aškerc Romana, Haberl Andreja, Povše Marjana, Povše Frida, Čadež Edita in Tovornik Danijela.
. Na .tehnični.,srednji šoli:
— Žveplan Vera (smer kemija)-, Hodžič Amir (elektro Smer), Leskovšek Alenka (šola za oblikovanje,- smer grafika).
Na ekonomski .fakulteti: '
— Krneta Dragica, in Draksler Metka.
Vrednost točke za izračunavanje štipendije je 3,26, v letu 1981 pa se v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju izvrši j revalorizacij a na osnovi povečanja povprečnega Osebnega dohodka -za minulo leto..
Štipendija je odvisna od učnega uspeha in znaša:
—	zadosten uspeh	1.141	din
dober uspeh	1,304	din
:— prav dober uspeh	1.467	din
—	odličen uspeh	1.630	din
Naj nižja - kadrovska štipendija za študente Znaša 1.141 din. Za 650 točk glede na dosežene ocene znaša 2.119 din, za 750 točk 2.445 din in za 850 točk 2.771 din.
IZ DELOVNE SREDINE
Pogovarjali smo se s telefonistko v naši delovni organizaciji, Aiojzijo Bastič
Tokrat sem se odločila, da na. delovnem mestu obiščem našo telefonistko Alojzijo Bastič, V majhni sobici v gradu se vsak dan znova odvija njeno delo, ko vrti telefonske številke in izpolnjuje naročila. Ves . delovni čas. Telefon nenehno zvoni ali pa sa-ina kliče druge številke. Marsikaj ni tako, kot bi sf želela, z dosti stvarmi tudi mnogi; iz naše delovne sredine niso zadovoljni. Toda, ali imajo prav?
? Alojzija opravlja delo telefonistke od decembra leta 1977, kamor je bila premeščena zaradi ocenitve pred ihvalidsko komisijo. Fizičen napor dela, ki ga jc opravljala poprej, je nadomestil psihičen pritisk. In leto Člor vek ob koncu delovnega dne dostikrat huje občuti, saj se utrujenosti kaj rado pridruži še razočaranje.
Ko kličejo številko 11 — našo telefonsko centralo, nekateri izmed nas kaj radi pozabijo, da se oglasi na drugi strani sodelavk ka, ki nima opravka le z enim izmed nas in njegovimi željami, ampak sprejme dnevno kar precejšnje število pozivov. Im naj-Lvečje razočaranj e',-ki pa jih ver-je tno lahko našteje celo nekaj dnevno, je vsekakor nestrpnež; T-t—■ ki je vstal z levo nogo, je jezen na cel. svet in misij, da lahko svoje izbruhe izkriči, ko zavrti številko 11;
— ki želi pogovor oziroma sploh ne ve, kako se točno imenuje firma, ki jo želi, a zvezp bi rad dobil takoj, ne glede na to, da je zasedenost linij pa tudi ostale želje velika;
.---■ ki povrh vsega kliče, zato, da bi zadovoljil Svoje čisto Zasebne potrebe.
Da, najbolj boli prav ta odnos. Ob tem, ko mnogi hočejo želeno zvezo »hitro in takoj«, naj naštejemo nekaj podatkov:
■ Dnevna Sprejme telefonistka okrog 100 in- več pozivov naših delavcev, ki bi radi telefonirali izven delovne organizacije. Od
tega jih je več kot polovica za druge omrežne skupine, ki jih ni ravno enostavno priklicati. Najteže kliče Alojzija kraje iz omrežne skupine 068, 062 in 063 (Novo mesto, Maribor in Celje); Število pogovorov naraste zlasti v mesecih pred dopusti — april, maj, junij — in ob koncu leta, v oktobru, novembru in decembru.
V Steklarni imamo 100 internih številk, od tega je še precej telefonov dvojnih, tako da se ta številka poveča še za kakšnih 20. Telefonistka ima na razpolago sedem telefonskih linij, ki pa. so zasedene, če veže zunanji pogovor, ali če kdo uporabi še direktno linijo in kliče brez posredovanja centrale; Tako ji dostikrat preostane le nekaj linij, da opravlja svoje delo. Pri tem pa mora letošnje leto sama neposredno klicati tudi v tujino, medlem ko je prej takšne pogovore naročila preko centrale v Ljubljani. Najpogosteje posreduje telefonske razgovore z Nemci-’ jo, Avstrijo, Švico in -Francijo, pa tudi z ostalimi državami, odvisno od potreb naših služb, razen Italije, Sovjetske zveže in ZDA, za kar pa je potrebno še posredovanje centrale. In ob tem naj dodam tudi odgovor tistim, ki imajo pripombo, da morajo včasih zelo dolgo čakati, da se na klic telefonistka oglasi. Povedala mi je, da so telefonske; številke za tujino dolge — tudi 13 do 16 številk vsebujejo in vmes, ko to številko vrti, se ne more oglasiti še na interni klic, saj bi morala potem: znova začeti od začetka oziroma takšne številke ne bi mogla nikoli priklicati.
Delo telefonistke ne pomeni le sedeti pri telefonu; odgovoriti na poziv in vrteti številke. Kar precej številk mora poznati na pamet, če si hoče olajšati delo, saj ob tako številnih klicih ni dosti časa za iskanje po telefonskem imeniku. Zaradi obilice dela je bolje, da pozna na pamet, pod katero omrežno skupino - spada kakšna številka. - Le-te s£ vsako leto za določene kraje alt orgnizacije tudi spreminjajo, kar je potrebno pri njenem delu-upoštevati.
Delo terja dobršno mero potrpežljivosti, zaradi odnosa nekaterih neučakanih ali celo ne* vljudnih , pa tudi močne 'živce; Dostikrat pride prav tudi iznajdljivost, saj mora v imeniku poiskati številko organizacije, za katero je tudi naročnik kot ime* povedal le nekaj približnega. In potrebno je večino tistih, ki naročijo telefonski pogovor, poznati po glasu, kdo -so in katero interno številko imajo. Dostikrat ali celo pretežno se sliši le.: »Daj mi številko tointo!« ali »Tointo številko prosim«. Še preden u-tegne vprašati, za koga, je zveza največkrat prekinjena. Tudi, ko sprejema zunanje telefonske pogovore, mora hitro reagirati in vedeti, kateri telefonski pogovor vezati na eno od 100 internih številk, posebno če tisti, ki kliče, pove le to, da bi želel o neki Stvari govoriti z nekom in ne ve kdo bi bil ta tovariš. In navsezadnje, če nekdo želi delavca iz naše DQ, pa le-tega zaradi nje-
govega dela ni v pisarni, mora vedeti, kje vse se še ponavadi, zadržuje, in ga poskusiti priklicati. Prav posrečeni so tudi tisti izmed nas, ki pogovor naročijo, potem pa nanj pozabijo. In ko je zveza tu, njih ni nikjer najti. Ob vsem tem mora telefonistka voditi, še evidenco realiziranih pogovorov.
In najbolj motijo zasebni pogovori. Ne samo zato, ker so zasebni. Tisti, ki imajo takšne želje so dostikrat najbolj nestrpni, jezljivi in vzkipljivi ter neučakani. In dosti je tudi taks-' ndh, ki niti minimalnega zneska za zasebni pogovor ne poravnajo-
Določila zvezne ustave določajo: med drugim tudi to, da ženske uživajo pri delu posebno varstvo. -Zakon o združenem delu določa, da so delavci'v TOZD dolžni urediti v, samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju;.dela delavcev v TOZD. posebno /varstvo žensk.
Smiselnost posebnega varstva žensk je v našem ustavnem in pravnem' sistemu — varstvo ženske kot; nosilke pomembne .družbene funkcije, funkcije materinstva. To posebno . varstvo ne temelji na spolu, kar je- treba posebej poudariti; saj je taka miselnost ponekod še vedno prisotna. Iz tega tudi izhaja, da posebnega varstva žena ni mogoče ločeno obravnavati odi varstva delavcev nasploh, temveč kot sestavni del tega varstva.
V nadalj evanju podaj arnio - nekatera določila,'ki jih je potrebno pri ženah glede na njihovo funkcijo materinstva, upoštevati.
Varstvo delavk v času nosečnosti
■ ■ Delavke : so upravičene do posebnega varstva pri. delu, ki ga zahteva njihova funkcija materinstva. Izvršni svet SRS je v letu 1976 izdal uredbo o delih, na-katera' ni ihbgoče razporediti nosečnic.
Zavedati bi se namreč morali, da zasebni pogovori ne spadajo v delovno organizacijo, če pa so še potrebni, potem upoštevajmo, da imajo prednost pred njimi službene potrebe.
In kaj si želi ob vsem tem Alojzija.: »V stikih z naročniki pogovorov si želim le topel človeški odnos; in kanček potrpežljivosti. Mnogo je v enem delovnem dnevu želja, zahtev in vsem naenkrat ne morem ustreči. Razpon med željami, potrebami in možnostmi, s katerimi razpolagam v centrali, je velik.«
Da bi se ji uresničila ta skromna želja, ji želimo tudi mi.- §
Jasna Rižner
■ To1 so'.zlasti dela, kjer prihaja do stalnega 1 imJ-močnejšega"stresanja ■telesa- l-h -daljšega pritiska na telo, dela s ’trUpejiim-i iri zdravju ■ škodljivimi snovi, dela, ki so škodljiva glede ¡na ekološke razmere, dela pri katerih je potrebno prenašati bremena nad 7 kg.
. Nosečnice | po dopolnjenem;. 4. mesecu nosečnosti 'se ne .smejo razporediti na dela, ki se opravljajo v prisiljenem oziroma stoječem položaju, dela na strojih, ki se poganjajo z nogo.
Matere, ki dojijo, ne smejo delati z. odprtimi Viri sevanj.
Po zaikonu o delovnih razmerjih je treba, nosečnice, ki so pri delih, ki -so jim prepovedana, razporediti, na drugo ustrezno delo in pri tem ne smejo imeti manjšega osebnega dohodka kot na prejšnjem (svojem) delu.
Nočno delo
Absolutna prepoved opravljanja nočnega dela in nadurnega dela velja za nosečnico in delavko, ki ima. do .1 leta starega otroka.
Delavka, ki ima otroka starega od enega do'treh let starosti, lahko opravlja nadurno in nočno delo samo, če da svoj e predhodno soglasje. (126.' čllen zakona o delovnih razmerjih).'
(Nadaljevanje na 11. strani)
Posebno varstvo žena v združenem delu
Novi učenci
Saj ni res-pa je
. Tudi za šolsko leto 1980/81 je naša delovna organizacija razpisala prosta učna mesta. S predstavitvijo prostih učnih mest smo informirali učence obeh hfastniških šol, prav tako pa tudi šole v o.boi-; ni- Ormož in Murska. Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer.
Glede na potrebe' so bila razpi-, sana naslednj a -učna mesta-:
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steeklene mase:
■4 ključavničarji, .
5 ročnih pihalcev;
15 priučitev na -polavtomatu.-
TOZD 2 ■— avtomatska predelava steklene mase:
10 ključavničarjev..
TOZD 4orodjarna s strugar-sko-cizeleisko delavnico:
10 cizelerjev,
... 2 strugarja,
1 orodjar.
TOZD 5 -— energetika s ključavničarsko .delavnico:.
4 ključavničarje,
. 2 varilca,
1 klepar,
1 vodovodni inštalater,
1 modelar,
1 lesostrugar,
3 obrtni elektrikar,
2elektromehanika.
Skupaj to . pomeni 62 prostih mest.
Poudariti je potrebno, da je bila generacija , otrok, ki so končali osemletno šolanje, v ..Hrastniku zelo šibka. Skupaj ■ je šolo zapustilo 134' učencev., ali 65 dečkov in .69 deklic. Poklicne -cilje letošnje osnovnošolske generacije ;je bilo razbrati iz podatkov; ki kažejo, da se jih je od , 134 odločilo 43 za poklicne šole; ali 32 %.'Nasprotno pa se je za tiste poklice, po katerih smo izrazili potrebo tudi mi prijavilo le 27 učencev. Delovne organizacije v Hrastniku pa so skupno raz-' pisale 133 prostih učnih mest, torej. za enega' manj, kot je skupaj učencev,'ki so končali 8. razred, razpisana delovna mesta pa so bila predvsem za poklice, v katerih se pretežno pojavljajo moški.
Takšno stanj e seže. nekaj let ponavlja in s tem tudi vedno, enaki problemi, ko ne moremo zadovoljiti S voj ih potreb, in .se srečuj,e-mo s pomanjkanjem določenih -pr.o.1-filov .delavcev.. Zato se je,- naša služba: odločila/da skupaj s službo za poklicno usmerjanje organiziramo pridobitev, .učencev. Zato smo naš. razpis objavili tudi preko samoupravne skupnosti ža zaposlovanje . in našega glasila, že pred zimškimi (počitnicami Poklicni svetovalci na Soli so. skupaj s poklicnim svetovalcem na- skupnosti za zaposlovanje •. odredili proste ure,, kj er so lahko -. predstavniki': -posameznih delovnih organizacij pred-' stavili svojo, delovno,.organizacij6. Prav tako smo osmošolcem omogočili' ekskurzije v tovarno, kar- naj bi vplivalo, in olajšalo njihovo odločitev za poklic. Poleg akcije v Hrastniku, kjer smo imeli uspeh, smo se polno angažirali tudi- na' področju miirsko-šoboške regije-ter občine..Ormož. To področje je-v Sloveniji še eno od tistih, kj.er , se srečujejo s precejšnjim' problemom brezposelnosti in sicer nad . republiškim povprečjem.
Začetni razgovori na regijski sa-moupr-avnni skupnosti za zaposlovanje, pa tudi ,na. občinskih, nišo bili. ravno enostavnni. Nekateri, izmed nas. namreč še vedno živijo v prepričanju, da tisti, ki so brezposelni/ ob. ponudbi zaposlitve v drugem kraju, kar letijo v ta kraj. in da jim je bistvena samo zaposlitev. Upoštevati je treba namreč' to, da imajo več uspeha predstavniki tistih OZD, ki pridobivajo kader in lahko poleg zaposlitve nudijo še- urejeno šolanje, internatsko oskrbo, pedagoški in drugi dnevni nadzor in pogodbo.
Naša potovanja in prizadevanja niso bila zaman. Res smo za sedaj pridobili le štiri učence za učenje v kovinski stroki in šest, ža pri--ucitev Vedeti'pa moramo, da je bistvo v tem/ da smo se kot delovna, organizacija prvič predstavili na tem področju.
Glede; nà število učencev, kr j ih smia.j imamo,--bi morali -pristojni organu vprašanjem v zvezi: z njimi posvetiti vsaj toliko časa, prostora in- pripravljenosti, kot ga posvečamo; drugim ^vprašanjem, na primer proizvodnim. Nad temi u-čenci in sploh Stanovalci v samskih: domovih; je' potrebno imeti stalen pregled, njihove probleme je treba sproti'reševati; prav tako pa bi-se. morali zavedati tudi nujnosti formiranja| in . organiziran j a službe.' izobraževanja, - saj nam to nalaga!ne, Je nov zakon o usmerjenem . izobraževanju, temveč tudi potrebe. zaposlenih, kar pa j e . v korisl-Mn potrebo celotni delovni organizaciji in .njenim 'uspehom. Takšen pravilen odnos ni bolj organizirano delo- na tem področju bi. pripomoglo tudi k temu. da bi končno lahko postopoma popravili -revno' sliko, kvalifikacijske strukture, kot jo imamo .sedaj. Izobraževanj e'delavcev pa,bi se vsekakor odražalo tudi v večji produktivno-' sti, 'kvalitetnejših družbenih in samoupravnih odnosih.
In na konncu kot zaključek vsem nam: ..
Spoznati, bi morali in se zaveda-: ■ti;: da zaposlujemo in imamo mlade učence in mlade delovne ljudi/ ki živijo; neorganizirano, brez- oš-' novnega, -kaj šele pedagoškega nadzora. Dozdaj srno se tega problema lotili samo. s »papirnatimi rešitvami«; ah pa sploh ne. Preveč je ti-sfih, ki'jim je bistvo, da stroj dela; da je delavec na delovnem mestu, da ima na - primer odnašal-c.e./
■ Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi/ prevečkrat pozabljajo, da jim to področje ne bi smelo biti zadnja briga in da se te stvari ne rešujejo kot same po sebi umevne.,
Alojz Janežič
STANOVANJSKI KLJUČI PRED ROKOM, tako ism.o prebrali prejšnji mesec. v. dnevnem časopisju. Toda oprostite, to ne velja za našo. občino; 'ampak se je to zgodilo' v Trbovljah. Pa se človek brž.za-misili. Ob številnih razpravah in ugotovitvah, ki -so že kar prepogoste: da se gradbeni material draži,- da m- gradbenega materiala, da niso bili pravočasno izdelani projekti, da je teren zahteven, da... in še in še, ki so postali že kar nepogrešljiv izgovor — zvemo zdaj nekaj tako neverjetnega, le da tega, ne borno, deležni. Izvajalci gradbenih del v trboveljski občini — skoraj izključno GIP Beton TOZD Operativa Zasavje, predajajo stanovanjske objekte pred rokom. Tako hitro sta bili- zgrajeni 'stolpnici na Njivi, v drugo, so. se srečni stanovalci /lahko vselili kar 20 dni pred ro-kom. -Trt mesece pred iztekom zastavljenega roka pa so' v Samoupravni stanovanjski skupnosti Trbovlje razdelili nosilcem stari ovanj.sk,e pravice že 545 ključev. Trenutno so v gradnji še- 3 stanovanjski objekti: in če bodo zgrajeni do’konca leta, bodo v trboveljski občini presegli srednjeročna predvidevanja za okrog 7%..
Qb pogledu na stanovanjski objekt, ki ga hras.tniški gradbinci gradijo na Dolu, in ob podobnih izkušnjah iz minulih let v Hrastniku bi si človek, ki nestrpno čaka.'. na/ . tako potrebno Stanovanje želel, da bi objekte vsaj do roka dokončali. Stolpnica na Dolu pa je glede/ izvajanja gradbenih -del sploh nekaj posebnega. Verjetno, si /v Hrastniku prizadevajo, da bi imeli; svojevrsten... rekord: stanovanjski/,objekt, ,ki.smo ga zelo dolgo gradili:1 Prvemu srečnemu, spoznanju tistih, ki so dobili odločbe za solidarnostno stanovanje v -tej hiši, se je kmalu pridružilo še razočaranje, ko so. opazili, za kakšna . stanovanja sploh gre. Majhna so, če pa .bi bil. človek že zadovoljen s kvadraturo, ga mine. ob razporeditvi prostorov.
Vsepovsod trdimo -in učimo ter vzgajamo, (la mora imeti družina primeren prostor,, v katerem normalno opravlja svoje'funkcije in v katerem se odvija življenje. Založbe nam vsepovsod ponujajo drage’ knjige o opremi stanovanja. Če bi hoteli urešniCrti -te ideje, kot
nam strokovnjaki pišejo in rišejo, bi potrebovali telovadnico. V šoli, v knjigah, na predavanjih, vsepovsod, poudarjamo, da mora imeti otrok svoj prostor v stanovanju: ža igre, učenj e, / spanj e,- počitek. Jasno je, da tega. niti dobitniki stanovanj'na Dolu, pa tudi. nekatere generacije stanovalcev pred njimi, ne morejo uresničiti. Arhitekti vedno odkrivajo nekaj novega, da lahko rečejo, da je to in to njihovo delo. Kako pa še bo v njihovi stvaritvi počutila družina, se kot kaže sploh /ne' vprašajo. Že primerjava stanovanj v objektih 28 na Logu z nekaterimi starejšimi kaže na silno, napraktičnost. Ena vrsta teh novih stanovanj meri na primer 60 m2, starejša pa z primerjavo 45 m2. Toda novo na Logu 28, razen ogromne predsobe in »slovite L kuhinj e« ;-ter dveh! balkonov nikakor ne daje pravega zadovoljstva. Ne vem, če .je res vse in glavno, da dobi delavec in njegova družina stanovanje. Pomembno bi nam moralo, biti tudi, kakšno je to stanovanje. Naj nadaljujem s primerjavo, v navedenem primeru. Tc 60 kvadratno - stanovanje nima otroške sobe (ima pa dva balkona, nekatera manjša stanovanja pa sploh nobenega), 45 kvadratno starejše. Stanovanju (npr. v Podkraju) pa ima tudi otroško sobo in vse ostale ustrezne prostore' za 2,5 sobonp /stanovanje. V osnovnih prostorih kot so dnevna soba/ in spalnica, se ne občuti razlika v -kvadraturi med obema stanovan/e,-ma.
Seveda n;e; saj je; namesto teh prostorov povečana (nenormalno) predsoba, in balkoni,, pa tudi. ku-hinjdbi še lahko 'dodali temu spisku/,. Vem,da-je to samo moja 'sl a-lišče, gotovo/ pa je še mnogo takšnih, ki. /bi, namesto možnosti kotalkanja po ,predsobi raje imeli še otroško, solbo ali kaj drugega. Toliko analiz' in' raziskav delamo, zakaj ne bi enkrat analizirali, še mnenja stanovalcev--v -stanovanjskih objektih? Kakšne, predloge imajo, kaj jih v stanovanju moti, kaj hi morali izboljšati, Več' bi morali 'graditi pg željah /tistih, ki bodo v blokih stanovali, kot pa tistih-, ki jih ■načrtujejo. Ni edino merilo samo -število/: družinskih članov.
Posebno varstvo žena v ZD
(Nadaljevanje z 10. strani)':
Delavka-samohranilka, ki ima otroka mlajšega od 7 let, je lahko razporejena -na nočno delo samo, če s tem soglaša.
V. TOZD so bile posredovane izjave V zvezi s. temi določili, ki jo morajo delavke . podpisati, da soglašaj p.-z.iiočnim delom in' da imajo tudi urejeno varstvo ža otroka v,času svoje odsotnosti/ /
Porodniški dopust
Med nosečnostjo in po porodu ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni. -
Po preteku nepretrganega poro l-niškega dopusta ima . pravico do. porodniškega dopusta še 141 dni ali delati 21 lir na teden tako, da dela praviloma 4 ure na dan; do 12. meseca, otrokove starosti,
. Delavka,, ki rodi dvojčke, trojčke ali več živorojenih'otrok Oziroma težje telesno in duševno- prizadetega otroka ima pravico do daljšega porodniškega: dopusta.
Če so otrok rodi mrtev ali če umre pu rojstvu, ima delavka pravico /ostati' na porodniškem dopustu le 42 dni od dneva poroda, da se telesno’in duševno opomore oziroma okrepi-.
KINO PREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
Kino «DELAVSKI DOM« Hrastnik
18.B20. 10.'-— Amer. erotična komedija: EROTIČNE AVANTURE KAZANOVE
Glavne vloge; Tony Curtis, Marisa Bérenson, Britt Ecklañd, Silvia Koscina
Predstave v soboto in nedeljo /ob 17. in 19. uri in v ponedeljek ob 19. uri •
Film je za mladino do 15. leta neprimeren!
22.-23. 10. ri-/ Nem. júgósldv.SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ;
:• .Glavne vloge: Lex Barker, Pietre Brice
Predstave v sredo ob 17. in T9,-uri ter v četrtek ob Í9. Uri . :
25.--26. 10. — Matineja 'i?-^\ameriški dokumentarni film: ŽIVAH FILMSKE ZVEZDE .. Predstave, v: soboto iri nedeljo ob 10. uri 25.-27 10. —- Ameriški akcijski film: VRATOLOMNI SUPER . KASKADER
Glavne vloge Evel Knievel, Gene Kelly, Lauren Hou-. ton
Predstave, sobota in nedelja ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek ob 19. uri
(V primeru, da bo v soboto 25. 10, 1980- v-Delavskem domu. nastop KUD. Abraševic, bodo predstave filma v petek 24. 10. 1980 ob 17. in 19. uri)
■ .29.—30. 10. —...Ameriška kriminalka: NA NIŠANU OSTROSTRELCA • '
Glavne, vloge: : Gene Hackman, Richard Vidmarčk,
, Candice Bergen, Mickey Runey Predstave bodo v sredo ob 17, in .19. uri ter v četrtek ob 19. uri..
1.-3. 11 j-A- .Ameriški akcijski .film-: SMOKEV IN BANDIT
Glavne vloge: Biart Reynolds; Sally Field —■dobitnica; ...letošnjega. Oskarja
Predstave, v soboto in nedeljo- ob 17: in 19. uri ter y ponedeljek ob 19. uri
5—6. 11. Japanski fantastični film: VOJÑÁ V VSEMIRJU
. Predstave v sredo ob 17. in 19. ur-i, ter v -četrtek ob 19. uri .
8.—11. 11. —jAmeriški vestern: V KLANCU 'NEVADE.,
Glavne vloge: Charles Bronsbn, Béñ Johnson, Jill Ireland
Predstave v soboto in nedeljo ob 17. in 19. uri terry ponedeljek ob 19. uri
12.—1.1. 11. — Amer, drama: VALENTINO (Biografija d Ru-.... dolfu Valentinu)
Glavne vloge: Rudolf Nurajev, Leslie Caron Predstave v sredo ob 17. in 19. uri in. v četrtek ob k- 19.. uri	- ,
T5ÍAL7. 11. ,— Ameriški, .akcijski film: ŠPIJON, KI ME JE LJUBIL (Nova serij a o tajnem agentu 007 — Jamesu Bondu)
Glavna, vloga: Roger Moore
Predstave v soboto in nedeljo ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek ob 19. uri
15.;—16. 11. — Matineja — Ameriška risanka: POPAJEVE . NORČIJE
Predstave v soboto in nedeljo ob 10. uri
Kino DOL
18AG9. 10. — Ameriški vestern: KAVBOJ EL MACHO
Predstave v soboto bb 18. uri lin v nedeljo ob 17. uri 25.—26. 10. — Ameriška kriminalka: MESTO NEVARNOSTI
V	glavnih vlogah: Burt Reynolds, Catherine Deneuve; režija: Robert Aldrich
Predstave v soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 17. uri ' 26. 10. — MLADINSKA PREDSTAVA: Ameriški dokumentarni film: ŽIVALI FILMSKE ZVEZDE Predstava • v nedelj o ob 15. uri 1.—2, 11. — Amer. zgodov.: MANDINGO
V	glavnih vlogah: James Mason, Susan George, Perry . King
. Predstave v soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 17. uri 8.-9. 11. — Ital. krim.: SAM PROTI KLANU
V	glavnih vlogah: Fabio Testi, Vincent, Gardenia
, Predstave v soboto-ob 18. uri in v nedeljo ob 17. uri 15^16. 11. crir Franc, komedija: DIVJAK IZ PARIZA
V	glavnih vlogah: Yves Montand/ Chaterdne Deneuve Predstave: sobota ob 18. uri in v nedeljo ob 17. uri
16. 11, — MLADINSKA PREDSTAVA: POPAJEVE NORČIJE, ameriška risanka :
Predstava o;b 15. . uri > Priporočamo -, se za obisk!
KRC »14. oktober« Hrastnik
ZANIMALO VAS BO
Prišli v septembru
TOZD 1 —- Gubic Franc, priučitev; Baranja Jože, priučitev; Gergar Jože, priučitev; Svetec Drago, priučitev; Urbanč Jože, priučitev, Antunovič Stj.epan, odnašalec; Antunovič Pera, odna-ša-lka Stekla; Lopar Mladen, priučitev; Tejič Jelenko, delavec na kanalu; Holerišek Magdalena, odnašalka stekla; Vančič Dragan, odnašalec stekla; Trailovič Dragiša, odnašalec /stekla; Mu-stajbašič Senaid, priučitev; Bašič Adem,- priučitev; Merdanovič Mohamed, délavée, na kanalu; Lopar Radenko, odnašalec stekla; Tursumovič Alaga — odnašalec’stekla; Jovič Stojan, odnašala: stekla; Jovič Branko, odnašalec stekla; Jeremič Stanko, odnašalec stekla; Lipič Mir j ana, odnašalka stekla; Mustajbašič Sakib, .odnašalec stekla,
TOZD. 2 — Stanič Dragoljub, vzdrž.; Šainovič Anton, vzdrževalec; čajič Nijaz, vzdrževalec; Pepc Mirko, vzdrževalec; Lazič Drago, vzdrževalec; SimakOvič Radojka, kontrolor stekla; Ta-tarevič Enisa, kontrolor- stekla; Novak Drago, vzdrževalec; Mehle Hglid, strojnik; Suljakovič-Vej sil, vzdrževalec; Maksimovič Katica, kontrolor stekla; Ko-jundžič Ramiza, kontrolor stekla.
TOZD 3 A- Ružecki Anton, Tfo-stavljalec stekla.
TOZD 4 — Pintar Iztok, rezlca-lec; Rajh Drago, kovifioštrugar.
TOZD 5 —- Bešič Niisret. modelni mizar; Knez Franjo, obratni elektrikar; Šklander Aleksander, elektromehanik; Volaj Aleš, ključavničar; Tovornik Matija, delavec težak,
DSSS	Fab jan - Zdenka, eko-
nomist; Urbajs Jelka, pripravnik; Gorenc. Marjeta, delavka v kartonaži; Stopinšek Anita; tehnični risar; Hasanovič Sejad, delavec v kartonaži; Romih Martina, pripravnik; Dolanc Darinka, delavka v kartonaži; Goranovič Nada, kuharica kave in čistilka jedilnice; Alt Jolanda, prodajalka v bifeju; Imširovič Mirzeta, čistilka poslovnih prostorov.
Odšli iz delovne organizacije v septembru
Samovoljno
TOZD 1 — Mešič Hasan, delavec na kanalu; Bašič Ismet, delavec na kanalu; Gorane Franc, dostavi j alec zmesi; Svetec Drago, odnašalec stekla.
TOZD 2 —■ Nuhanovič Alema, kontrolor stekla.
Sporazumno s
TOZD 2 — Radulovič Draga, kontrolor'stekla; Mešerko Franc, pomočnik strojnika.
TOZD 4 — Premec Jože, kovino, strugar.
TOZD 5 — Nikič Miroslav, delavec na transportu; Mijatovič Milovan, delavec težak na transportu.
DSSS — Ramič Melita, skladiščna delavka.
V poskusnem roku
TOZD 1 fe|- Bosnič Ferhameta, odnašalka stekla in Holenšek Magdalena, odnašalka stekla.
TOZD 2 — Duspara Anto, kontrolor stekla.
Izključeni iz podjetja
TOZD 2 — Košič Jožefa; kontrolor -stekla in Jahati Bedri, strojnik.
. Delo. za določen čas
DSSS Potočnik Stanka, glavna kuharica v- počitniškem domu Portorož; Bezjak Vera, pomožna kuharica v počitniškem domu-Portorož.
Upokojena
TOZD 1 g- Dragič Zdenka, čistilka modelov.
Iz delovnega raznier j o v učno razmerje /
TOZD 1	Pajek Darko, od-
našalec stekla; Hrstič Amir, od-našalec stekla, Tomič Jovo, ‘odnašalec stekla,
, IDA' -	/V
TOZD ofir Rački. Marjan, vodja dežurnih služb na izmeni.
Stopili v učno razmerje
TOZD 1 — Ekart Franc, steklopihalec; Hrstič Amir, ključavničar; Hrvačariin Mile, steklopihalec; Jorgič Ljubo, steklopihalec; Kolobarič Pero, steklopihalec; Pajek Branko, ključavničar; Sa-čar Bojan, ključavničar; Stjepa-novič Nedo, steklopihalec; Tomič Jovo, ključavničar.
TOZD 2 — strojni ključavni-: carji: Bpnfič Ivan, Redek /Janez, Cvet Aleksander, Janžekovič Anton, Leskošek Andrej, Mur Sašo^ Pošabal Marj an, Rorič, Rajko, Sekulič Dragutin, Šestanj Miran.
TOZD 4 — Boltin Iztok, cize-ler; Brekan Jani, kovinostrugar; Kašner Jani, kovinostrugar; Me-terc Denis, kovinostrugar; Zorc Renato, kovinostrugar; Žerko Franc, orodjar.
TOZD 5 — Gojkovič Iztok, ključavničar; Lipovšek Roman, elektrikar; Logar Tomaž, elektromehanik; Medvešek Alojz, elektrikar; Plazar Marko, ključavničar; Turk Karl, elektrikar; Zupan Rudi, elektromehanik; Žabkar Helmut, ključavničar.
Poročili so se
Vizler Majda, DSSS, komercialist za raziskavo trga in Kroš-lin Boris, TOZD 2, vzdrževalec.
Zmazek Antonija, DSSS, delavka v skladišču kartonov in Verhovnik Ivan, TOZD V, delavec težak na transportu.
Prirastek v družini
Valjak Nevenka, ■ odnašalka stekla v TOZD 1, hči Dijana, Gabrič Metka, prodajni oddelek DSSS, sinova Denis in Mirko; Ivanušič Milena, ■ odnašalka, stekla, sin Boris; Ličar Dolores, pripravnik VOS, hči Alenka; Kostanj šek Vili jem, kovinostrugar, sin Tomaž.
KOMUNALNE STORITVE
Povečanje cen komunalnim storitvam na območju občine Hrastnik, od 1. oktobra 1980 dalje
Izvršni svet Skupščine občine -Hrast-nik-je -na svoji seji, dane 10. SL 1980, obravnaval med drugim, tudi predlog za povečanje cen komunalnim storitvam na območju občine Hrastnik.
Po obširni razpravi, v kateri j.e izvršni svet. ugotovil, da je predlagano zvišanje cen (v globalu za 11,6%) v skladu z Družbenim dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v. letu 1980 ter Programom izvajanja politike cen iz; pristojnosti občine Hrastnik v letu 1930, oziroma dajbo zvišanje uveljavljeno celo tri mesece kasneje, fco-t je bilo predvideno z občinskim programom, je izvršni svet sprejel -naslednji sklep:
1. Komunalnemu .obrtnemu podjetju Hrastnik se. daje soglasje k cenam za potrošnjo vode in kanalščine v predlagani višini, od 1. 10. 1980 dalje, tako da znašajo:
■ Stara -cena		Nova cena	Povišanje. %.
1. Tarifa za vodo:			
— industrija (din/m3.)	5,30	5,55	4,7
7. —; gospodinjstvo (din/m3	2,10	2,20	4,7
2. Tarifa vode za pavšalni odjem:			
• §— javni izlivek (din/osebo)	3,50	3,70	5,7
— voda v hiši (din/osebo)	5,50	5,70	3,6
, voda v.hiši ž W,G (din/osebo)	6,90	7,20	4,3
— voda v. hiši .s. kopalnico......			
(din/osebo)	8,50	8,80	3,5
J; za goveda in ¡konje (din/glava) 2,20		2,30	.4,5.
za' drobnico (diri/glava)	1,10	1,20	9,1
Na zgoraj navedene cene vode se prišteje		še, vodni prispevek, kf jè'	
predpisan z zakonom o vodnem 1]	prispevku.		
3. Tarifa za kanalščino (od m3			
porabljene vode, enotno za vse			
■ vrste porabnikov)	0,78	0,85	9,0
2. Komunalnemu obrtnemu podjetju, ..Hrastnik se			daje soglasje
k . cenam za odvoz smeti, trdih predmetov in odpadkov,			v predlagani
višini, od 1. 10. 1980 halje, tako da	znašajo:		
< Stara cena		NoVa: cena	Povišanje. %
	din/m2	din/m2 '	
1. Tarifa za odvoz- smeti-:—-			
pfefe; za gospodinjstva (od koristne			
stanovanjske površine) i	0,38	0,53	39,0
— ustanove (površina uporab, ,			
prostorov)	0,62	0,86	39,0
industrija (površina uporab.			
prostorov)	0,79	1,10	39,0
2. Tarifa deponije- odpadkov ■	18,00	27,00	50,0
. 3, Tarifa odvoza trdih predmetov			
' (samo za- gospodinjstva)	0,04	.0,06	50,0
3. Komunalnemu obrtnemu ■ podjetju Hrastnik se daje tsoglasje; k.			
cenam pogrebnih storitev in najemnina za grobove za pokopališče na			
Dolu pri Hrastniku v, predlagani višini, od 1		[. 10. 1980 1	dalj e, tako da
znašajo:			
Tarifa za pogrebne storitve:			
Stara cena I		Nova cena	Povišanje %
	din	. din '	
— izkop in zasip otroške,;jame	196,00	294,00	50,0
— izkop,in-sasulj.e <navadne jame	495,00	742,50-	1 . 50.0 ■■
—- izkop in zasip- poglobljene jame	680,00	. 1.020,00	50,0
-— odpiranje in zapiranje grobnice	328,00.	492,00	50,0
EpiŠumivanie, preoblačenje in			
položitev v krsto umrlega	157,00	235,50 ■	50,0
-— isto, l.e pbduclranega			
ali ponesrečenega	328,00	492,00	50,0
^-'reševanje utopljenca			
' ali ponesrečenca 7	437,00	655,50	50,0
■m isto. le v razpadajočem stanju	547,00	820.50 •	50,0
•— pomoč pri obdukciji,.(ura);;	66,00	99,00	50,0
— prevoz s furgonom lokalno (ui%	1 78,00	117,00 •	50,0
— prevoz,® furgonom			
-. izven Hrastnika (km)	7,80	11,70	50,0 i
— spremstvo pri prevozu- (ura)	67,00	100,50	50,0
— uporaba-žalnih vežic (dan)	88,00	132,00	50,0 '
—- dekoiacija. ial-nih- vežic	99,00	148,50-	50,0
• s— čiščenj e žalnih. vežic	127,00	190,50	50,0
;— razsvetljava (dan) . ,	27,00	40,50-	50,0
-— organizacija pogreba	240,00 M	- 360 00	50,0
—■ spremstvo ■ pri pogrebu -	630,00	, 945.00	1 50,0 -
—- prvo čiščenje, in-odvoz ,			
odvisne zemlje.	176,00	264,00	... 50,0
— najemnina malega groba	28,00	42,00	50,0
— najemnina normalriega groba	55,00	82,50	50,0
— najemnina dvojnega groba	109,00	163,50	50,0
— najemnina grobnice	140,00	210,00	50,0
— rezervacija groba ...	109,00	163,50	50,0
— čiščenje poti, ¡škropljenje plevela	24,00	36,00	50,0
Pokopališke storitve ob nedeljah in praznikih'se povijašo za 50 %.
4.	Komunalnemu; obrtnemu podjetju Hrastnik se ne <da soglasje k uvedbi števnine (za vodovodne števce), ker so .stroški za kontrolne preglede vodovodnih števcev že v ceni vode* zato uvedba števnine nima zakonske podlage.
Devetmesečni pregled gibanja zaposlenih za leto 1980
NOVODOŠLI
	VOŠ	VIS	sš,-	s VK	KV 1	PK	NK	Skuphÿ r|
TOZD I		f§f|if§|	:		BBBaglMMjj	3	.9	50	62
TOZD II	y—_Z '	—	■ —	1	26	io	24 .	61
TOZD III -		—	—■	— i	4-r- V		■9	9
TOZD IV			1	N,.,..	7		— • — - —	8
TOZD V	1	L- •	gjpl .	■ J— v	9	1	5	16
DSSS	1	1	11	,	;3	—	Í6	32
Skupaj	2	1	12 -	1	48	'20	105 1	.188
.ODŠLI .								
	vos	VIŠ ...	■ -sš	VK	KV	• PK	: NK	Skupaj
TOZD I	1		'	p __	5	6	10	55	77
TOZD 11	HHIH	S.—	2	3	. 31	% 2	13	51 -
TOZD III		M— i	S®	. ;—•	1	1	3	5
TOZD IV	1		1	2	1	' -4_ ■ 1	- 4— .*’■	4
TOZD V	1	HI	2	4	4	-• '4^.., •	6	17 .
DSSS"		1	7	5 .	, 5 .	14	12	34
Skupaj	S| 2 :	1.1	1-2	19.	48	17	89	OO 00
TOZD
	- ■;					>y			N	
	O					O *			CS	
S-por. prek.	Samov prek.	lzključ iz pod.	JLA.	M Ô • a P . .	‘Umrli	'o ; V . 00 fo cO JS1 »u.	Poiz. doba	bruž. pokoj.	Učno' 1	Skupaj
TOZD I	14	25	6	14	11	1		3	1	3	78
TOZD II	14	14	7	6-	6	| ÜÜÍ	h ,	3	-, — v		50
TOZD III	1	3	• H	-, — . '	1	—			1 ||p| 1	p|§8§	5
TOZD IV	3	—	;j	- El:	— .	1	—			' —	.4
TOZD V	4	3	1	7	1	1					"17
DSSS	: it	5 -	1	4	8	1	2		2		34
Skupaj	m	50	15	31	27	-4.	.2	6	3 -	3	188
Kadrovska služba
ZAHVALA
Ob odhodu iz:delovne organizacije se želim zahvaliti vsem svojim sodelavcem v TOZD 4 za prisrčno slovo in lepo darilo. -Ob tej priliki se želim zahvaliti tudi" Vsemi tistim, s katerimi sem v toku teh dvajset let kakorkoli sodeloval preko samo--upr-avnihrurganov,,ih družbenopolitičnih. organizacij. Iskreno zahvalnost izražam vsem tistim, -ki so mi-kakork&l-i pomagali-v prizadevanjih za razvoj športno-rekreativne dejavnosti znotraj delovne organizacije. Menim, da je odveč omenjati želje ob odhodu, želje, v dobrobit nadaljnjega razvoja in . delovnih uspehov. Menim,-da smo kos težavam lahko- le enotni, In to enotnost je. kolektiv -dokazal v vseh 120 letih svojega obstoja. Upam in želim,- da jo. bo tudi v. 'bodoče.'
Jože Premec
ZAHVALA
Ob odhodu iz delovne, organizacije se sodelavkam in sodelavcem v. skladišču, stekla iskreno Zahvaljujem za izkazano pozornost in- prelepo darilo ter šopek, s katerim ste me presenetili,;
Pri vašem nadaljnem delu vam želim- še obilo- delovnih uspehov in medsebojnega zadovoljstva. , . Polda Peterlin
ZAHVALA
Ob moji upokojitvi se sodelavkam in sodelavcem TOZD 1 —' krko "delavnica iskreno zahvaljujem za- prelepa darila in šopek: Vaša pozornost me je prijetno presenetila
Pri vašem. ..nadaljnjem delu vam > želim - še • veliko !delovnih uspehov in medsebojnega - razumevanja. ter. ps.ebne Sreče. |
Vaša Zdenka .Dragič.
NAGRAHNA KRIŽANKA
STEKLARNA il	ROMAN PREŽIHOVEGA VORANCA	SLOVENSKI PISATELJ C LOVRO KUHAR)	NATANČNOST, SKRBNOST	KARLOVAC	11	CARSTVO	AVSTRIJA	lantan.	OPERNI SPEV	TUJE moško IME	RIBIŠKA MREŽA	STEKLARNA 1	RUTENIJ	PRIJETEN VONJ	NEVESTINA OPRAVA	STEKLARNA 1	MESTECE POD MENINO	ARHITEKT MIHEVC	EDINA JUGOSLOV. MODNA I REVIJA
Škrat. SPAČEK					MESTO. V FRANCIJI							OTOK V JADRANU				- DEL TENIŠKE IGRE			
					KOS CELOTE							VEČJI BALKON							
OBOKANO STEBRIŠČE							ELEMENT- OPREME									VZVIŠENA LIRSKA PESEM			
							ŠKROPIVO ZATRTE									EUGENE IONESCO			
lUPAN POD FRANCOZI				ENOTA DELA				PREBIVALKE IRSKE					FRANCOSKI OTOK KONICA						
				RIMSKI PESNIK (FLACCUS)				GRŠKA BOGINJA ZMAGE											
OBUJANJE ŽIVLJENJA											MUZIKOLOG' ROLLAND							Španija	
											GORA V JULIJCIH							ORGAN VIDA	
VODNA ŽIVAL					IME FILMSKEGA REŽISERJA KAZANA					SNOV FRANCOSKI ZGODOVINAR (HIPPOIVTE).					RIBJA KOŠČICA	IZRAZ ŽALOSTI SEV.AMERIŠKI GENERAL (ROBERT)			
JUNAK PRED TROJO					KRIK				ŽENIN OČE		V			podobe					
					LAK ZA KOVINE									DUŠEVNI BOLNIK					
VILE PREROKO* VALKE									PLESALKA. PAVLOVA				DEPORe TACIJA						
									MESTECE V KOTORSKEM ZALIVU				ELA PEROCI						
MATERIJA, SNOV								OSLOV GLAS RIMSKI zgodovinar				DERIVAT ALKOHOLA						SLOVENSKI GLASBENIK ( BORUT)	GLAVNO MESTO TURČIJE
tNANDE VIDMAR			IGRALKA RINA				PEVKA TURNER RAZSTRE-LJEVALEC					ludolfovo Število			D0LG0REPA PAPIGA	ŠAHiSTKA KUŠNIRJEVA PASTIRČEK IZ ..SNEGU? ROČKE"			
-ZEVSOVA ljubica			UROŠEVAC OTOČJE V ARHIPE» LAGU TUAMOTU			ŠPORTNI DELAVEC						vodna rastlina	MESTO NA NORVEŠKEM						
						TEŽA „ EMBALAŽE							DIVJI KOZEL						
LEPOTICA										INDIJSKI PESNIK IN FILOZOF PEVEC OARIAN							SKOPJE ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI		
- IME RASISTA SMITHA				BLAGO IZ lana							MALENKOST								
				CINK							ATLETSKI KLUB								
sestavil; KARLI DREMEL	MESTO V IZRAELU								DIRKAČ ŠUSTER JOD							NOČNO ZABAVIŠČE			
■ STEKLARNA m	SLOVENSKI DRAMATIK C IVAN )							OJDIPOVA MATI								PRITOK VOLGE			
IZ RAŠKE
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada .	100	din
2.	nagrada *	70	din
3.	—7. nagrada	50	din
. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do sre-; de 29. oktobra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 9. 1980 smo prejeli 55 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 100 din: Oto Dremelj
2.	nagrada 70 din: Jože Miklič, upok;
3.—7. nagrada po 50 din: Mimi Kolman, upok., Pavla Janežič, Nande Stepišnik, upok., Franc Simeršek, Stane Deželak.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: delovna organizacija, elektrika, pirometer, žarki, meteor, bon, rt, meskalin, opora, B. I., Mor, R. R., Ose, Ob, pas. Man, Mia, onemoglost, Art, A. L., Bruxelles, Rio, gospa, gon, astma, mevža, Aanrud, ZDA, IS, A. C., ljuljka, Udo, ral, Rubin-stein, sold, KIH, Iračan, trik, Ljubija, Kirk, JAT, noga, šotor, aeda, Ema, Alor, akant.
(D. K.)
Dopisujte!
SKUPŠTINI OPŠTINE HRASTNIK
Dragi drugovi!
Nalazimo se na odsluženju vojnog roka u Rijeoi, daleko od naših porušenih domova, u nama dragoj Raški.
U poslednjem broju »Raške«, lista za društveno-politička' pitanja naše opštine, pročitali smo vest o humanom, piijateljskom i nadasve ljudškom gestu naših dragih prijatelja u bratsko j op-štini Hrastnik.
Svi zaposleni u privredi ove bratske opštine odlučili su da rade jedan Slobodan dan i sav ostvareni prihod upute kao pomoč našoj opštini. Svoj prilog su dali i oni ljudi koji nisu zaposleni u OOUR, penzioneri, borci i domačice.
Posebno nas je dirnula vest da su i pioniri, učenici osnovne ško-le »Heroj Rajko«, radom u šlo-bodnom vremenu pritekli u pomoč svojim drugovima u opštini Raška. Raduje sažnanje da i naj-mladi vaše opštine osečaju i ga-
je bratsku prisnost prema nama.
Molimo vas da radnim ljudi-ma, gračtanima i omladini vaše opštine prenesete našu najdub-lju zahvalnost!
S poštovanjem
vojnici VP 7640/5 Rijeka
fO steklar
Æ QUSItO 0ELAÏCEV STIKLARHE HKASIHIK
UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — predsednik, Jasna Kosm — odgovorni urednik, člani: Slavko Gornik, Hilda Drame, Albert Kapelar, Pavle Bauerheim, Karli Dremel, Anita Greben, Mili Kobal.
DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Jože Premec — predsednik, člani: Vili Petrič II, Kristina Greben, Miro Zorc II, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Matija Koritnik, Anita Greben.
UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 interno 51. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
Dobra
Vključevanje šolarjev v akciji bralne značke. Proslavitev 20-letnice bralne značke letos v Ljubljani. Pobuda izhaja iz Prevalj. Kaj lahko starši storijo v pomoč in pri vzgoji otroka, da mu bo knjiga prijateljica.
Statistike pravijo, da Slovenci malo beremo. To negativno sliko pa precej rešujejo naši šolarji, saj imamo 130.000 mladih bralcev, ki v tekmovanju za bralno značko dokazujejo, da knjiga le ni tako redek pojav v naših domovih.
Za proslavitev 20-letnice te plemenite akcije je Zveza bralnih značk Slovenije določila 17; september, dan, ko je pred desetimi leti umrl France _Bevk, oziroma 90 let, ko se je na ta datum rodil. Poslej bo to tudi prvi dan tekmovanja za bralne značke, ki bo trajalo do 2. aprila 1981, do mednarodnega dneva mladinske književnosti.
Iz naše občine se je proslave v Ljubljani udeležilo pet pridnih bralk. Na šoli smo takoj naslednji dan posvetili oddajo šolskega radia tej temi, saj smo vedeli, da tudi ostale značkarje zanima, kako so doživele ta praznični dan.
ROSANDA: Najprej smo šle v OŠ Ledina na srečanje s tremi umetnicami. Pripovedovala bom o Saši Vegri, pesnici, ki nam je prebrala nekaj svojih igrivih pesmi. V primerjavi z drugimi je bila nekoliko zadržana, resna. Ugotavljale smo, da jo verjetno bolj , izposluje njen notranji svet. Letos je za zbirko pesmi Mama pravi, da v očkovi glavi, dobila Levstikovo nagrado. Piše pa tudi za odrasle.
VESNA: Pisateljica Polonca Kovač nam je prebrala zgodbo o Lenki. Povedala je, da piše trenutno zgodbo o Urškah, tako da bodo imele zdaj tudi deklice svojo knjigo. Fantje jo že imajo, pod naslovom Andrejev ni nikoli preveč. O svojem delu je dejala, da jo čisto prevzame, ko začne enkrat s pisanjem. Včasih se zgodi, da so za kosilo zaradi tega samo ocvrta jajca.
ALENKA: Jelka Reichman je znana ilustratorka otroških knjig ter revij in je za svoja kvalitetna dela dobila že mnogo priznanj in nagrad.
OKTOBER 1980
knjiga človeka plemeniti
Na velik papir nam je narisala dve risbi ter dodala, nekaj šaljivih spominov iz svojega otroštva. Spominja se, da je rada risala, odkar se zaveda. Celo učenje je včasih zanemarjala na ta račun. Pred. starši je skrivala barvice in vodo v predal, na mizi pa je imela tudi knjige, če je kdo stopil v. sobo. No, zdaj lahko riše, kolikor ji srce poželi, saj ima mnogo naročil, vendar ji ni vedno lahko, ker mora paziti, da se ne ponavlja v svojih idejah.
ROSANDA: Ob 11. uri se je začelo slavnostno praznovanje v dvorani Cankarjevega doma, ki še ni doživel uradne otvoritve. Veliko detajlov je namreč še v gradnji. Dvorana je lepa, pravijo, da ima vrtljiv oder, kakršnega premore le še nekaj dvoran na svetu. Pri vhodu smo dobili jubilejne značke in estetsko o-premljen zložljiv plakat, ki ga je opremila Jelka Reichman. Takoj smo navalili tudi na avtograme znanih pisateljev in pesnikov, ki so sedeli v prvi vrsti. To nam bo seveda lep spomin na ta dan.
VESNA: Program so pričeli z Bevkovimi besedami, ki jih je -izrekel mladim bralcem ob podeljevanju bralnih značk v Idriji. Potem so podelili priznanja Zlatih knjig, plakete kurirja Joviče-in Bevkov kipec. Navdušil pa nas je tudi lep program s pripovedmi iz del naših književnikov ter folklorne in plesne skupine. Folklorna -skupina z Raven na Koroškem je prikazala stare plese in običaje, r ki jih sploh ne poznamo več.
ALENKA: Zelo prisrčno in preprosto nam je spregovoril tudi Stanko Kotnik iz Prevalj, ki je pobudnik bralnih značk. S svojim takratnim ravnateljem Leopoldom Suhodolčanom sta prvič uresničila zamisel bralnih značk ob 10-letpici smrti Prežihovega Voranca. Značke z imenom tega pisatelja so podelili seveda povabljeni pisatelji, ki od takrat naprej, vedno obiskujejo zaključne prireditve tekmovalcev. Tu seveda ni prvih, drugih mest, zmagovalci so vsi, ki preberejo določene knjige...
Dekleta so pripovedovala še o razstavi Bevkovih knjig na SAZU, ki so si jo ogledale domov grede; Razstavljenih je bilo okrog 150 njegovih del v raznih izdajah in tudi dela, prevedena v japonščino, kitajščino, turšoi-no, nemščino, angleščino, ruščino itd.
V ‘šolskem radiu smo posredovali tudi anketo, ki smo jo iz-
vedli po razredih v zvezi z bralno značko. Nekateri razredi imajo prijavljene vse učence, drugi le polovico, tretji pa se še niso odločili.
Prvi, Prežihovi znački, se je pridružilo še 26 značk znanih pesnikov in pisateljev. V Zasavju imamo Cankarjevo. ,
V oddaji smo imeli tudi razgovor z bralci razredne stopnje, ki so odgovorili na vprašanja, kaj trenutno berejo. Zakaj so vključeni v tekmovanje za bralno značko in če obiskujejo šolsko knjižnico.
K mikrofonu smo povabili tudi tovarišico Marico Klemen, pomočnico ravnateljice, ki. je dejala: »Dovolite, da ob tej kulturni akciji, ki je s Koroških Prevalj nastopila zmagovito pot po vsej Sloveniji 'in. celo med zamejci, vsem značkarjem iskreno čestitam. Pri nas teče že 15. leto Cankarjeve bralne značke. Želim, da bi se tekmovalcem priključili še tisti, ki premalo berejo, saj vemo,: da dobra knjiga človeka plemeniti, ga dviga k dobremu in mu širi obzorje. Posebno priznanje izrekam tudi vsem tovarišicam učiteljicam — mentorjem, ki nesebično stoje ob strani znaekarjem in jih vzpodbujajo.
Seveda bi bilo prav, če se vprašamo, kako bi potek tega tekmovanja še izboljšali. Znano je, da precej prijavljencev med letom odstopi, oziroma ne prebere vseh knjig. Njim bi morali posvečati več pozornosti učitelji in . starši. Včasih je dovolj že kratek razgovor, ki pbkaže, da učenec nima volje poiskati predpisane
knjige. Opozoriti moramo, da je letos izbor knjig zelo obsežen in ne bo težko dobiti tistih pet oziroma šest del, ki so predpisana za posamezno stopnjo (glej Pionirski list št. 3). Starši bi lahko kakšno od teh del tudi kupili oziroma vplivali na otroka, da si kdaj obogati svojo knjižnico tudi s svojim prihrankom. Tako si 'pridobiva pozitiven odnos do knjige, ki ga bo spremljal tudi kasneje.
Mogoče bo statistika čez nekaj let v zvezi ž bralnimi navadami Slovencev pokazala ugodnejšo sliko.
Fanči Moljk Osnovna šola Dol pri Hrastniku
V sodelovanju z OK ZSMS Hrastnik, bomo sedaj nekaj mesecev objavljali prispevke o delu in dejavnostih OK ZSMS Hrastnik. Kot najbolj zanimivo je im formiranje, zato smo se odločili prvo za lejto. Preberite:
INFORMIRANJE V ZSMS
Sistem informiranja je kot sestavni in samostojni del socialističnega samoupravljanja eden bistvenih pogojev za odločanje in ustvarjalno vključevanje delovnih ljudi in občanov v samoupravno življenje.
ZSM je zainteresirana za celovit in vsebinsko bogatejši ter prodornejši mladinski tisk, ki bo uspešno opravljal svoje informativno in vzgojno poslanstvo. Z' našim aktivnim vključevanjem v samoupravno organiziranost mladinskega tiska moramo doseči, da bi vsi mediji informiranja bili dejanski odraz potreb in interesov mladih.
Na OK ZSMS Hrastnik imamo skupino fantov in deklet, ki delujejo v sklopu Centra-za obveščanje in propagando. Te mladinke in mladinci se trudijo, da bi prikazali dejavnost mladine v Hrastniku širši javnosti. Izdajajo bilten, za katerega pa na žalost pripravijo materiale sami. Žal ni pravega odziva za dopolnitev oziroma iz 00 ZSMS ni predlogov in prispevkov za bolj. kvaliteten bilten.
Razširjati moramo akcijo, da bo sleherni .mladinec poznal bilten OK ZSMS ter da bo tudi pošiljal zanj članke. Prav tako moramo nadaljevati, da bo vsaka OO ZSMS imela svoje glasilo ali pa vsaj informacije, s katerimi naj bi seznanjala mladino o njenem delovanju.
Hrastnik, oktober 1980
STEKLAR — GLAS MLADIH
Stran 2
Šport in rekreacija - iz meseca v mesec
Šport, pa naj bo vrhunski ali pa samo tekmovalni, zahteva vse več sredstev,- Tudi v Hrastniku glede tega problema nismo izvzeti. To nedvomno potrjuje tudi dejstvo, da se je na IO TKS zbralo lepo število zahtevkov za dodatna sredstva v letu 1980. Kje in kako ustvariti ta.sredstva pa klubom in društvom ne povzroča kakšnih posebnih skrbi: za-.
. htevajo le sredstva in ...
Pirš Borut — hrastniški Rogovec je. za manj znane poznavalce kolesarskih 'razmer pri nas, nepričakovano osvojil letošnje člansko republiško prvenstvo. Od sedmih dirk, štiri najboljše uvrstitve so štele za končno razvrstitev, je bil Borut vedno v vrhu in na koncu večno drugi, zasluženo 'osvojil naslov republiškega prvaka za leto 1980. Kot kaže, še ¡ravno pravšnji čas, kajti Borut je. ¡te dni oblekel vojaško suknjo. Po končanem kadrovskem roku pa ima tudi svoje »posebne« načrte.
Ojsteršek Andreja je po krajši turneji na Kitajskem sicer osvojila I. selekcijski turnir najboljših članic SRS. Žal pa je pri tem staknila nevšečno poškodbo, ki jo utegne še kako ovirati pri nadaljnjih nastopih. Upamo le, da poškodba le ni tako huda in da se bo Andreja lahko načrtno pripravljala in redno nastopala... Kajti.pred njo in vrsto naših najboljših igralk in igralcev je na-
NA KRATKO
Kljub želji in prošnji, da bi se povečalo število dopisnikov za naš Glas mladih, smo še vedno ostali isti.
Pa vseeno preberite kratke novice, ki smo vam jih pripravili.
£, — Pred dobrim mesecem so se končale vse -delovne -akcije širom riaše domovine. V soboto, dne 27.
9.	1980 je bilo v Gorah nad Hrastnikom brigadirsko srečanje, ki so se ga . udeležili vsi brigadirji -letošnjih brigad iz OK Hrastnik, ter nekateri veterani. Brigadirsko srečanje je organiziral Center za MDA OK ZSMS Hrastnik v sklopu z KS Turje—Gore, ki je organizirala lokalno delovno .akcijo. Brigadirji so pomagali pri delu vodovoda na Kopitniku. Po opravljeni akciji so.se zbrali v domu v • Gorah, 'kjer so obujali spomine na ; brigadirske' dni.
■—■ Predsedstvo ORB . »Steklari Jugoslavije« nam je' pred kratkim . poslal dopis s katerim nas je obvestil, da' so brigadirji Mikanovič Duško, Greben Alenka, JeJakovič Branko in Rajh Drago, ki s.o se udeležili delovne akcije Steklar Jugoslavije, dosegli najboljše delovne uspehe v/ njihovi izmeni. Tudi mi jim iskreno čestitamo.
— Naj vam v tej rubriki' tudi sporočimo vest, ki smo jo prejeli iz OK ZSMS Hrastnik. Predsednik mladine OK ZSMS Hrastnik, je pred kratkim rekel usodni: »DA« in š temi zapustil ¡samski stan. Upamo, da 'bo kljub temu še naprej.-'dosegal na tem področju ostrezne uspehe.
slednje leto nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo pri nas — v Novem Sadu.
Revirski gasilci: ekipe revirskih prostovoljnih društev, so se pomerili v Zagorju na conskem tekmovanju v obvladovanju specifičnih '(osnovnih) gasilskih veščin. Med 34 ekipami (toliko PGD namreč-deluje v vseh treh občinah) šo se najboljše odrezali' Hrastničani. Ekipa PGD‘ Hrastnik mesto je osvojila 1. mesto in s tem pridobila tudi uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Želo dobri pa sta bili tudi ekipi iz Prapret-nega in Dola ž osvojitvijo 6. in 7.. mesta.
Tekmovanja v zasavski nogometni ligi so, vsaj kar zadeva število nastopajočih ekip, močno okrnjena. Ta ugotovitev velja zlasti še ža rekreativno člansko ligo, kjer nastopa samo še sedem ekip od
I lanskoletnih... desetih,. Vzrokov, zakaj,'takšen: »ndpad«. števild nastopajočih .ekip ne gre':-iskati preko. teh. kratkih vrstic. Gotovo pa: je, da .posledice nikakor niso v prid razvoju “špor,tno-rekreativ-ne dejavnosti in.še manj »odpisanih« nogometašev,
Informacijsko naj vam zaupam, da so že storjeni prvi; konkretni koraki glede izbiranja in proglasitve najboljšega športnika, šport; hice in športne ekipe Revirjev. Pobudo, ki je prišla iz lokalne radijske postaje, šo -prejele vse tri revirske Telesno-kulturne Skupnosti. Na izvršnih' odborih teh skupnosti pa jé, da. pobudo spravijo v življenje.., .
Nogomet, zlasti mali, postaja vse bolj priljubljen med našimi, delovnimi ljudmi Takšno ugotovitev potrjuje tudi veliki turnir, ki so ga pripravili konec preteklega meseca dolski mladinci in na
/katerem je nastopilo kar 15 ekip iz Sevnice, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika.'
Resnična bojazen; da je poškodba najboljše slovenske -namiznoteniške igralke Andreje Ojsteršek, je kot vse kaže bila Odveč. To je ' demantirala igralka sama z odlično uvrstitvijo in še boljšo igro na 4. turnirju zagrebške Industro-gradnje. Med dvanajsterico naših najboljših igralk (res da so manjkale resnično najboljše) je Andreja zasedla izvrstno 3. mesto, ter se skupaj z Branko Batinič in Tatjano Krsnik uvrstila v državno rep'recentanco, ki nas je zastopala na letošnji Balkanijadi v Varni (Bolgarija).
Ekip za tekmovanja v okviru DŠI je prijavljenih premalo. Kaj hočemo,- kaj želimo in he 'nazadnje tudi, kaj naj storimo. Rekreativne dejavnosti ni. Morda že res, toda, koliko smo pripravljeni sodelovati. Kako najti odgovor ih kaj storiti? To vprašanje se vsiljuje samo po sebi ob dejstvu, da je razpis s strani TKS glede delavskih -športnih iger — trim-ska tekmovanja za leto 1980 šel kar na preko. 120 naslovnikov. P-r-ijave pa je .poslalo le »5 — pet« delovnih organizacij in- po-
"staja Ljudske' milice. Veš morda odgovor ti —. dragi brálec?
Kegljišče na Logu je na očigled celotne javnosti, zaprto že tri mesece. Zhkaj?—se zaman sprašu-
jejo tisti, ki jih v preurejeno kegljišče (popravljene steze) vleče iz dneva v dan. Zadeva je prišla že tako daleč, da je moral poseči- IO TKS, ki naj bi v dogovoru z DO »14. oktober« in Rudnikom dosegel sporazum, od., katerega bi imeli največ koristi uporabniki! Kratek stik je nastal namreč na relaciji omenjenih zainteresiranih strani glede upravljanja -oziroma lastništva objekta.
Rekreacija v naši delovni organizaciji vse bolj šepa. Čeprav še kako poudarjamo potrebo po dobrih organizacijah, pa: je Ie-teh vse manj. V zadnjih osmih letih, kolikor Partizan Slovenije organizira šolanje organizatorjev športne rekreacije, je tovrstno izobrazbo iz naše sredine pridobil le »en«, sam športni entuziast. Zato morda tudi ni čudno, če za delo na tem področju ni več pravega, zanimanja. In- kar je, še: slabše;- tudi izgledbv za izboljšanje Stanj a .ni in. ni.
Evidentno je, da s tako pičlimi sredstvi kot doslej (0,41 % iz, BOD) ni . mogoče zahtevati nadaljnji razvoj telesne kulture v občini.: Res; da se marsikomu zdi tudi La višina mnogo prevelika in da se sprašujejo, kam neki gre ta denar. Toda le takrat, ko še odločamo p višini prispevne stopnje. Kot uporabniki pa imamo precej, drugačno mnenje in tudi mišljenje. Takrat so namreč apfe-titi .in želje večje kot pa nam finančne možnosti to omogočajo. Dvostransko mišljenje?.
Akcija NNNP 1980/81 zahteva angažiranost vseh družbenih -struk-
tur na vseh področjih. Zato ni odveč ponavljati; da se morajo
. -. vanjo : aktivno, vključiti ..tudi, vse telesno-kulturne organizacije, vsa drušvta in vsi klubi. Izdelani programi aktivnosti vključujejo slehernega posameznika. Kajti le ob tako zastavljeni akciji je tudi lahko pričakovati ugodne rezul-
’ tate le-te.
Celovit organizacijski pogon, veliko število igralcev vseh štirih selekcij daje upravičeno upanje, da se hrastniškemu nogometu morda le obetajo lepši časi. Igrišče na Rudniku je zasedeno vse dni v tednu, tako da tudi ni sposobno sprejeti vseh mladih ljubi-
. /teljev ‘ »žogobrca«;
Igralke Kemičarja so se uvrstile v II. zvezo namiznoteniško ligo —■ zahodna Skupina. Vse lepo in prav. Težave pa so s sredstvi. Kajti NTK Kemičar potrebuje za ta razširjeni program (poleg igranja v II. zvezni ligi je tu še delno financiranje priprav kandidatk ža nastop na svetovnem prvenstvu) nič več ali nič manj kot 56,000 din.
Joško Senica — Oki, nekdaj iž-vršteh košarkar KK Hrastnik, pa tudi Rudarja iz Trbovelj, m zadnja, tri: leta tudi ljubljanske Is-kra-Olimpije, bo v naslednji sezoni skušal pomagati k čimboljši uvrstitvi trboveljskih košarkarjev.
S prihodom Lazarja Lečiča v-Ljubljano, se poti mnogih mladih košarkarjev Spreminjajo. Joško je izbral tisto najbolj zanesljivo za življenjsko eksistenco. Dokončati namreč želi študij na elektrotehniški fakulteti in se posvetiti svojemu poklicu. Odločitev v pravem trenutku?!
Aforizme ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal Jože Premec.
Sftamin M
PRI POTAPLJANJU
Bili smo na morju, vreme je bilo zelo sončno,, voda topla in sklenil sem, da se bom potapljal.
Nadel sem si masko in plavuti ter šel v vodo. Ko šem se potopil, sem zagledal , majhno ribico, in začel sem ji slediti. Ribica je vijugala šem ter tja, dokler je nisem izgubil, -tedajj-pa sem pogledal iz Vode. Bil sem daleč od obale in tok je bil bolj močan 'kot sem si mislil. Začel sem plavati-proti obali in tudi'prišel do nje, vendar ves izčrpan in, kakšnih 500 metrov , nižje Od mesta, kjer. sem šel v vodo. Končno sem prispel do blazine‘in se utrujen vlegel nanjo. Zelo. sem se izčrpal in sklenil, da navihanim -ribam rie bom več. sledil.
Dejan Povše, 7. b
TUDI DELO JE PRIJETNO
V zadnjih dneh počitnic smo bili na ’ Kopitniku. Bleli smo -njive za lovce. Na njivi so imeli posejano deteljo, fižol, : ohrovt -in zelje za živali.'Mi -smo pulili z njive oljno repico. Dali smo jo -na drevesne veje, da se bodo s semenom nahranile ptice. Tri ure smo pleli 125 metrov dolgo in. 6 metrov široko njivo. Bilo na-s je Osem. Zelo sem vesela, da sem s tem deloma pripomogla k prehranjevanju živali.
Alis Humski, 7. b
DOMOVINA JE LEPA
S stricem Stipetom sem letos v počitnicah šel v Dalmaoijo. Potovali smo cel dan, ker smo se ustavili-na Pii tvičkih jezerih.
Spali smo v tipični vasi Dalmacijo - ~ Gljovu. Tam se igra nogomet kot obvezno dnevno opravilo otrok. Na dan smo ¡igrali po 3 do 4 ure nogometa in pol ure brišku-; le.
Ko smo se morali posloviti, mi je bilo kar žal. Potovanje domov je 'bilo še bolj zanimivo kakor tja. Ustavili smo se namreč v Drvarju, Bihaču, na Reki Cetini in reki Bosni.
Urban Moljk, 7. b
RADOVEDNOST IN MAŠČEVANJE
Staremu atu sem pomagal obračati seno. Približala sva se staremu štoru hruške, v katerem je bi- . la vdolbina. Zanimalo me-je, kaj je v njej. Iz bližnjega grmovja šeni odlomil palico in podrezal v luknjo. V trenutku se -usuje iz nje roj sršenov. Ustrašil sem se in že začutil sršenov pik. Letel sem domov in ¡mamo prosil za malo oblogo. Bolečina in oteklina sta minili, sršenom pa sva se s starim očetom maščevala tako, da sva jim gnezda zadimila. Najbrž bova imela drugo leto mir pred njimi.
Mitja Kranjc, 7. b