OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial'Printing of All Kinds
^OL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 3, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 66
Vile rojenice
rojenice so se zglasile 21.
jj^arca pri Mr. in Mrs. Anthony
^'igliotta na 13777 Euclid Ave., E P *
■ -1 in jima pustile zalo hčer-'co-prvorojenko. Dekliško ime j® bilo Dorothy Skabar i hči poznane družine Mr.
Frank Skabar iz 22801 Jan Ave., ki sta zopet postala
stari
W(
o!
oce in stara mama. Česti-
^^padna polobla ^^tikomunistična
2. aprila — 2j	zunanjih ministrov
poloble, ki zborujejo v •larn	se je izrekla soli-
]{(j y borbi zoper svetovni Ta izjava bo nosila ciia^^^sshingtonska deklara-"eklaracija zahteva:
(ija/ Da
We postavijo ameriške dr-^	zapadne poloble
f komunizem.
Povri _^^Griškimi državami se solidarnost.
gospodarsko so-zoper vsako rusko
pravjpg^j® naj se človečanske
in svobodščine,
spon med posa-% državami zapadne pol-to^ se rešijo mirnim po-' P^tom razsodišča.
^eituri v Iranu "^^širijo
angigv^^-'^N, 1. aprila—Proti-tfoigi ^ opozicija v iransko pe-šca g gospodarstvu izkori-stavk, da podpre cIJqj gibanje za nacijonaliza-
Na	petroleja.
je jg petrolejske industri-^elavj,J^^P°slenih kakih 80,000 M ^al štrajkujočih je za-že število 12,000 teh Višjg Stavkujoči zahtevajo in soupravo pri pe-He jj y^dustriji. Zahtevajo za ^ da oni vodijo pre-^0 gg- P^ da je prevoz kakor ^ rokah petrolejske ^fedgj.' bi se dalo prevozno pojJ^ \ ^°ke stavkujočim, bi Sžij^ da je petrolejska jj '^Subila praktično kon-^3l, ^ ^^zpečavanjem petro-
5io	odklonila to zad-
^0	stavkujočih, se la-
bodo štrajkujoči množično gibanje Se 4.^' (^Glavstvo v garaže,
BURMA POLITIKA V PRESTOLNICI; KORUPCIJA, MEZDE, INFLACIJA
WASHINGTON, 2. aprila—Izvrševanje mobilizacijskega programa gre zadovoljivo pot naprej, dokončano pa bo ne preje kot leta 1953, je izjavil direktor za mobilizacijo in državno obrambo Charles E. Wilson.
Ko je analiziral uspehe pro-
tarv,	^
? polastijo prevoznih
" la'.	slučaju je tudi
7J0 i,
^®v;:,^®iibo ^0]
Vin P° izrednih sred-Proglasiti v vseh petro-izjemno stanje in
rtIV." ^^^nsko vlado vpra-'o kose položaju, ki ji ''Na i^eprijeten, ali pa bo
Sod.

I ^59^2 Joseph Tomsich
' /I. ^itcomb Rd. naina-
^ Se zaročila njuna ^ta	Marlene in Mr.
A sin Mr. in Mrs.
Hecker
{)^ **^00^ j® graduirala iz šole, zaročenec
se vrši poleti.
2adn
je leto v Ohio
dukcije za vojne in civilne namene, je izrazil Wilson prepričanje, da porazdeljevanje produktov med vojaško in civilno potrebo ne bo glavni problem gospodarskega življenja Ameri-kancev. Osrednje v p r a sanje ostane slej ko prej borba proti inflaciji, ki je po mnenju Wil-sona največja nevarnost. Če pa naj zmagamo v borbi zoper inflacijo, se mora te borbe udeležiti vsak ameriški državljan in podrediti svoje egoistične sile skupni stvari.
Korumpirani morajo s položajev
Predsednik senatnega odbora za preiskave senator Kefauver je izjavil, da bo glasoval v senatu zojser William O'Dwyerja bivšega new-yorškega župana, da bi se vrnil v Mehiko kot ameriški poslanik.
Bivši new-yorški župan O'Dwyer naj bi bil zapleten še v drugo afero, ko naj bi šlo za triminalni slučaj znan pred imenom Albert Anastasia, ki se je dogodil pred 11. leti v Brook-lynu.
Kakor znano je načelnik gasilske organizacije v New Yorku pričal pred senatnim odborom, da je dal O'Dwyer ju v volilni borbi leta 1949 $10,000, kar pa je O'Dwyer enostavno zanikal.
O namenih nadaljnih preiskav pred senatom podajajo senatorji nasprotujoče si izjave in predloge, dali naj se preiskave nadaljujejo ali ne. Mnogo od senatorjev je najavilo nove konkretne slučaje, ki co po njihovem mnenju zreli za preiskavo a imajo v sebi vse znake korupcije. Cene, mezde, kontrola
Po mnenju senatorja Leona Keyserlinga, ki je svetovalec predsednika Trumana je treba spremeniti politiko v stabilizaciji cen in mezd, če naj se uspešno bojuje inflacija. Vlada je šla samo na polovico pota, ko se je začela ukvarjati s tem vprašanjem. Če se naj kontrolirajo cene se mora predvsem kontrolirati inflacije pri korenini t. j. pri obtoku denarja.
Harrison je n. pr. mnenja, da je težko uspešno izvajati politiko nadzorstva nad cenami pod sedanjo vladino administracijo. Cene da niso v nikaki zvezi z mezdami. Lansko leto je komaj dva milijona delavnih moči dobilo novišico na mezdah v ,višini kakih 10%. Čez 22,500,000 je dobilo povišico, manj kot 10%. Toda cene so se dvignile visoko nad tem nivojem.
Kontrola nad kmetijstvom
Predvidevana je ostrejša kontrola nad cenami kmetijskih proizvodov in je v veliki zagati šef kmetijskega oddelka tajnik Brannan, ki bo morebitno tudi odstopil. Tajnik Brannan je bil tisti, ki je pred dvemi leti sprožil in izvajal vladni program iz datne državne podpore kmetijstvu, da se cene kmetijskim proizvodom držijo na umetni višini.
Na drugi strani pa obstoja strah, da bi nastopilo pomanj kanje poljedeljskih delavcev in bi ostale obsežne plasti neobdelane in neposejane-. Gre v prvi vrsti za posejane in neposejane ploskve s koruzo in ostalim
ska statistika izkazuje, da je manj posejanih s koruzo 5 milijonov akrov kot je to predvideval načrt Brannana.
Kdo bo naslednik Claya?
Mnogo se je govorilo, da bi šel na mesto generala Claya, ki je izstopil iz urada Wilsona, predsednik unije CIO Reuther, toda Reuther je na zborovanju v Clevelandu izjavil, da odklanja to mesto in da ostane slej ko prej zaposlen s vprašanji njegove unije CIO.
Dve koloni tankov preko 38. paralele
TOKIO, 1. aprila—Iz srednjega sektorja na bojiščih na Koreji je udrlo dvoje ameriških tankovskih kolon preko 38. paralele. Namen prodora je bil, da se ugotovi, kje so zbrani in kaj nameravajo komunistične čete v severni Koreji onstran 38. paralele. Pri tem ni šlo za kako splošno premikanje čet, nego le za poizvedovalne namene.
Dosedanje zavezniške žrtve na Koreji znašajo skupaj 229,-161, od katerega števila odpade na južno Korejce. 168,652, na Amerikance 57,120 in na druge narodnosti 3,289.
Na bojišču v Korejo so poslale posamezne države naslednje število mož:
Zedinjene države, 250,000; Avstralija, 1,000; Belgija, J,000 (do sedaj samo eden ubit); Kanada, 2,600; Francija, 1,122; Grčija, 1,000; Nizozemska, 900; Nova Zelandija, 500; Filipini, 1,200; Turčija, 5,000; Velika Britanija, 22,000; južna Afrika, 250. Točno število južnokorej-ske vojske ni znano.
TIHOTAPLJENJE V NEMČIJI BUJNO CVETE
FRANKFURT. Nemčija. 2. aprila — Tihotapljenje med vzhodno Nemčijo, ki je komunistično upravljana, in med zapadno Nemčijo, upravljano nadzornih oblasti po Amerikancih, Angležih in Francozih, je doseglo tak obseg, da gre za posle najmanj milijarde dolarjev.
Tihotapski posli niso omejeni na vzhod ali zapad enosmerno, nego se vrše v obeh smereh iz vzhodne Nemčije v zapadno in obratno. Tiho-, tapljanje je bilo započeto kmalu po vojni a se je razvijalo v takem obsegu, da je prišlo do razmaha, ki vzbuja pri državni upravi resne pomisleke.
žalostna vest
Mrs. Josephine Debevec, bivajoča V New Philadelphia, O., je prejela žalostno vest, da ji je V Cerknici pri Rakeku umrl 25. feb. t. 1. brat Franc Logar, star 65 let. Umrl je v Ljubljanski bolnišnici po operaciji. Pokopan je bil 28. februarja na domačem pokopališču ob veliki udeležbi Tamkaj zapušča žalujočo soprogo, tri sinove, dve hčeri in eno sestro, tukaj v Ameriki pa sestro Mrs. Debevec. Pokojni se je nahajal pred 40 leti v Clevelandu, kjer se ga kdo mogoče še spominja. Bil je izučen mesar. Ker mu. ni ugajalo tukaj, se je vr nil v domovino, kjer je dolgo vrsto let vodil mesnico. Dva sinova sta mu padla v drugi svetovni vojni. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin!
Iz bolnišnice
Valentin Pire, ki se je naha jal v Charity bolnišnici, kjer je prestal dve operaciji, sedaj biva v "Lodge" na Lakeside Ave. in E. 17th St. Zahvaljuje se prijateljem, ki so ga obiskali v bol nišnici, ter se priporoča za obis ke tudi sedaj, kjer so obiski do voljeni vsaki dan do 9. ure zve čer.
Zadušnica,
V četrtek zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi
ZADNJE VESTI
WASHINGTON, 2. aprila — Vlada je objavila, da se nahaja nepričakovano v tako dobrem finančnem položaju, da lahko črta šest milijard od 16 milijard, tako da bo zahtevala od kongresa mesto 16 milijard samo 10 milijard dolarjev za fiskalno leto 1952.
WASHINGTON, 2. aprila — Predlog, da bi se vojaki izpod 20 let ne pošiljali v mednarodno armado generala Eisenhower ja je v senatu propadel z večino 62 proti 27 glasovom, i
WASHINGTON, 2. aprila — Senat je z ^9 proti 43 glasovi odobril resolucijo, da se ne pošlje izven odobrenih divizij v Evropo, brez poprejšnjega odobre-nja od strani senata.
DUDLEY, Anglija, 2. aprila —Britanski zunanji minister Herbert Morrison je izjavil, da je sedaj podan psihološki moment, da se začenja pogajanja, kako končati sovražnosti na Koreji. Pozval je komunistične Kitajce, naj sodelujejo.
PARIZ, 2. aprila — General Eisenhower je naznanil formaleit prevzem komande za obrambo zapadne Evrope. General Eisen-however je izrečno naglasil, da jugovzodna Evropa ne spada pod njegovo vojaško interesno sfero. Mišljeni ste pri tem državi Grčija in Turčija. General je objavil, da gre sfera njegove vojaške komande do francoske severne Afrike. Obenem je bilo potrjeno, da je bil francoski podadrriiral Andre LeMonnier imenovan za glavnega namestnika Eisenhower ja v pomorskih vprašanjih.
Koreja je zamotana uganka;
zdaj je proti°oSenziva na redu
Marije Vnebovzete v spomin pr žitom, ki služi kot hranilo gove- ve obletnice smrti Mrs. Mary j C živali in perutnine. Pol jedel-Peterlin.
POVPREČNI LETNI DOHODEK OHIJSKE DRUŽINE JE $3,305
WASHINGTON, 2. aprila — Po izdani statistiki urada za cenitev izhaja, da pride na ohijsko družino letno $3,305 dohodka. Ta številka izkazuje povišanje v primeri z zadnjim desetletjem. Enako se je tudi povišalo število zakonov, število šolo obiskujo-čih učencev ter zaposlenih in delavnih moči, ki znaša 3,069,000.
Kakih 51,000 družin ima čez $10,000 letnih dohodkov, 89,0Q0 pa dohodke med $7,000 in $10,-000.
DEMOKRATJE SO VEČINSKA STRANKA?
NEW YORK, 2. aprila—Če bi obstopala v Ameriki zakonita volilna dolžnost za vse državljane nad 21. letom, bi obstojalo v Ameriki praktično eno politično gibanje, ki bi ga vodili demokrati, trdi analiza ameriškega javnega mišljenja. Demokrat] e imajo 60% članstva v starosti nad 21 let, republikanci le 40%. Demokratje ima j a 53% članstva, ki dejansko voli, republikanci 47%. >
Avtne tovarne odpuščajo delavce
DETROIT, 1. aprila—Ker je vlada zasegla jeklo in odredila omejitve v privatni uporabi jekla, bodo gotove tovarne za avtomobile začele odpuščati delavstvo s ponedeljkom 2. aprila.
General Motors Corp. je že začela z odpusti v tovarnah Kansas City, Baltimore in South Gate Cal., kjer je prizadetih z odpusti na tisoče delavcev.
Hudson Motor Car Co. je najavila, da bo prizadetih kakih 3500 med 24,000 njenega delavstva.
P*ord Motor Co. pa je zatrdila, da na splošno niso predvideni odpusti v njenem območju. South Bend Ind. Studebaker Corp. namerava odpustiti 4000 nemščenstva. Chrysler Corp. trenotno obvlada položaj in ne misli na odpuste.
TOKIJO, 2. aprila — Glavni stan generala MacArthurja javlja, da se je po izvidniških poletih ugotovilo, da je komuni stična armada na Koreji izbrala kakih 63 divizij, torej več kot pol milijona mož, s katero silo naj bi se začela pomladanska ofenziva komunistov.
NEJASNO GLEDE CILJA SLABO VPLIVA NA MORALO NAŠIH ČET
TOKIO, 2. aprila—Glavni stan generala MacArthurja javlja, da je zadosti dokazov, da komunisti zbirajo na srednjem sektorju iznad 38. paralele tako vojaštvo, kakor tudi niaterijal in da je pričakovati komunistično proti-ofenzivo. Zavezniški izvidniški polet je ugotovil, da je na tisoče bojnih vozil v premikanju in je zavezniška avijacija bombardirala kakih tisoč motornih vozil.
Obe frontni črti greste prak- ^ezniške edinice na Koreji mo-
ralno oslabljene in da bežijo pred napredujočimi komunisti. Ko je to videl, da ga je bilo skoraj sram svoje narodnosti in državne pripadnosti.
Vrhovno vojaško poveljstvo preiskuje slučaj in pripravlja posebno poročilo. Toda statisti-5arji in strokovnjaki ki so v ilužbi vojaških sil na Koreji, v posebni stroki zbiranja gradiva m ocenjevanja situacije zanikajo, da bi bile trditve kaplana Sporrerja resnične ter obratno trdijo, da so brez,podlage.
Mlad. pevski zbor SDD
Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja staršev Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse starše in one, ki se zanimajo za zbor, da se gotovo udeleže, ker je seja važna.
Cankarjeva seja
Nocoj ob osmih se vrši redna seja dramatičnega društva Ivan Cankar na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Prosi se članstvo, da se udeleži, ker je treba pripraviti se za prihodnjo predstavo.
70. rojstni dan
Danes obhaja Mrs. Mary Zab-jak iz 1200 E. 169 St. svoj 70. rojstni dan. Sorodniki in prijatelji ji iskreno čestitajo k temu dogodku ter slavljenki želijo še mnogo veselih in srečnih rojstnih dni!
Poizvedovanje za sorodnikom
Minka Klemen, Podlipova št. 19, pošta Medija-Izlake pri Zagorju ob Savi, išče svojega bratranca Franca Koleta, o katerem že več let ni nobenega glasu. V Ameriki živi že nad 30 let.
POMLWKI KONCERT
Glasbene Matice
v nedeljo, 8. aprila
v SLOV. NAR. DOMU na St. Clair Ave.
Pričetek ob 3.30 uri pop.
tično več ali manj ob 38. paraleli. Trenotno vlada na obeh straneh tišina in je zaznamovati le posamezne praske med patruljami.
, Izvidniški vdori oklopnih vozil, ki so pred dnevi prešli 38. paralelo od zavezniške strani, da bi pregledali gibanje sovražnika, a so se po izvršeni nalogi vrnili, se niso več ponovili.
Vojna mornarica nadaljuje z obstreljevanjem zapadne obale, a je aktivna posebno britanska mornarica, ki je zaposlena na vzhodni obali.
Avijacija je izvršila več pa letov izvidniškega značaja ter je pri tem odkrila posamezna zbirališča komunistov in jih obstreljevala.
Ko se pričakuje zopetna proti-ofenziva komunistov in ko se analizirajo vojne politične izjave generalov zlasti MacArthurja in poveljnika osme ameriške armade generala Ridgeway, niso posamezni slučaji, da se vojaki spfašujejo o smislu korejske vojne.
Po poročilu dopisnika AP se ameriški vojaki na Koreji sprašujejo kam bo treba še iti in kakšen smisel ima ta vojni pohod.
Kako se bo to početje končalo
Ameriški vojak se bojuje hrabro ali zna tudi misliti sam za sebe. Vojaki, da so mišljenja, da se vojaško vzeto vojna, če smo že v vojni, ne more končati z zmago na Koreji. Jasno je, da se mora vojna na Daljnem vzhodu, če naj se pride do odločilnega uspeha, premesti na teren glavnega nasprotnika t. j. rdeče Kitajske.
General Ridgeway je pozval svoje vojake, da pomagajo streti komunizem, zato pa morajo pobiti toliko sovražnikov kolikor je največ mogoče, a paziti, da na lastni strani ne bo nepotrebnih izgub. To povelje so vojaki dejansko izpolnjevali. Toda ko premišljujejo kam naj vodi ta taktika, pridemo do zaključka, da bo trajalo leta in leta, če naj se prizadenejo milijonskim kitajskim množicam take izgube, da bodo te uplivale odločilno na izid vojne.
Ameriški vojaki so se sprijaznili tudi z idejo, da se spoprimejo s Kitajci na kakršnemkoli terenu. Toda zopet jim je pred očmi stalno vprašanje kam naj vodi pobijanje in pobijanje nasprotnika, ki je v človeškem materij alu skoraj neizčrpljiv. Ali je morala vojakov na višku?
Katoliški kaplan v vojaški službi Sporrer se bo moral za govarjati pred disciplinskim sodiščem radi njegovih izjav, podanih po povratka s Koreje, da so gotove čete na Koreji, plaši jive. Vojaško poveljstvo vodi zoper kaplana Sporrerja preiskavo.
Kaplan Sporrer je napisal članek brez svojega podpisa, v katerem je trdil, da so gotove za-
Kdor prej pride,
prej melje...
NEW DELHI, Indija, 2. aprila—Borba za indijsko dušo je v polnem razmahu. Ogromnemu dominijonu v Indiji, ki ji nače-Ijuje znani politik Nehru, grozi lakota, in ^^jmanjkanje. Indija je zaprosila Ameriko za pomoč in je njeno prošnjo toplo zago-vaijal bivši predsednik Hoover. Toda ameriški kongres debatira in ni prišel do končnega pozitivnega sklepa.
Med tem je ponudila komunistična Kitajska milijon ton žita za Indijo in se je za njo takoj oglasila Rusija, da je pripravljena dati Indiji kot prvo pomoč 50,000 ton žita.
Komunistična Kitajska je že poslala 40,000 ton riža, Indija pa ji je dala zato 10,000 jute.
Javnost nima vere v kontrolo cen
PRINCETON, N. J., 21. aprila —Kakor kaže, je ameriško javno mnenje v ogromni večini zoper sedanjo politiko v kontroli cen. Zadovoljnih je samo 18%, nezadovoljnih pa 75</c.
Tudi vladina napoved, da bo standard življenja nekako v 6 mesecih stabiliziran, enako tudi cene, je naletela na gluha ušesa. 65% po vprašanih je mnenja, da bodo cene višje, neznaten odstotek in to 7% verjame v znižanje cen, a tudi neznaten odstotek 21%, je mnenja, da bodo cene ostale na isti višini.
Glede dohodka pa je na drugi strani ogromna večina mnenja, in sicer 64^^, da bo dohodek v tem razdobju isti in le 21% ima upanje, da se bo dohodek zvišal.
Seja lovcev
Jutri, v sredo zvečer ob osmih se vrši seja Euclid Rifle and Hunting kluba v Slov. domu na Holmes Ave. Vabi se vse člane-lovce, da se gotovo udeleže.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so prošene, da se gotovo udeleže redne seje v sredo zvečer ob 7.30 uri v AJC na Rech-er Ave. Na dnevnem redu bo tudi razmotrivanje o pripravah za konvencijo Progresivnih Slovenk, ki se vrši prihodnji mesec.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and. Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NAPREDOVANJE PROGRAMA ČETRTE TOČKE
DEMOKRACIJA MORA POSTATI VESOLJNA
Naslednji članek je spisal A. Powell Davies, pastor unitarske cerkve Washinglonu in avtor knjige "Vera neizkesanega liberalca." Objavila ga je znana revija "New Republic."
(2)
Kar se tiče drugih svobod—poleg svobode pred pomanjkanjem—je očitno, da je demokracija edina, ki jih je sposobna nuditi. To velja tudi za svobodo strahu pred vojno. So ljudje, ki menijo, da bi vlada komunizma, ako bi se ji nihče ne upiral, vsaj prinesla mir. Ta up pa je prazen. Isti vzroki, ki so svoj čas postavili Stalina v boj proti Trockemu in sedaj proti Titu ter so bili odgovorni za čistke in politične atentate, bi obstojali tudi potem. Kremelj bi ne bil sposoben kontrolirati celega sveta, kakor kontrolira Rusijo in svoje sedanje satelite, in tako bi nastopila doba brezobzirno tekmovalnih frakcij, vsaka s svojim diktatorjem, ki bi brezkončno kovale zarote ena proti drugi in se vojskovale, kadar bi to služilo njihovim namenom. Noben sistem, ustvarjen, kakor je ustvarjen kremelj ski sistem, ni v stanju prinesti miru. Samo demokracija—mednarodna demokracija, sloneča na odprtem in ne zaprtem sistemu, temelječa na diskusiji in ne na za-rotništvu, na svobodi informacije in ne na železnih zavesah, bi mogla služiti za temelj resničnega miru. Iz tega sledi, da je stvar neobhodnosti in ne izbire, da demokracija postane vseobči svetovni smoter.
Obstoja pa še«an razlog za ta zaključek. Vprašajmo se, kakšni so nameni Kemija napram Zedinjenim državam. Možnost, da bi Zedinjene države postale komunistične, je izključena. Ako bi taka mbžnost obstojala; bi bil Kremelj vznemirjen, kajti komunistične Zedinjene države bi bile premogočen tekmec, ki bi utegnil Rusijo izriniti s položaja prvenstva. Ampak, kakor že rečeno, take možnosti ni, in Kremi ju je to znano. V Ameriki nimamo velikih množic kmetov, ki so brez zemlje, lačni in puntarski; mi nimamo nemirnega, puntarskega proletarijata. Na kratko rečeno, ne glede na naše nedostatke, ti nedostatki niso taki, kakršne bi mogli komunisti uporabiti za ustvaritev revolucije.
To nas postavlja v zelo zanimiv položaj. Izključeno je, da bi se iz nas napravil del sovjetskega sistema, ampak dokler smo izven njega, toliko časa mu je naš sam obstoj nevaren. Vse dotlej, dokler bodo Zedinjene države produktivne in močne, bo Kremelj zaskrbljen in njegove zmage bodo v opasnosti. Ako del sovjetskega imperija revoltira, mu Zedinjene države utegnejo priskočiti na pomoč, kakor mislimo sedaj v slučaju Jugoslavije. Utegnemo tudi najti kako povsem odločilno orožje in z njim presenetiti Kr^"-melj. Vsekakor ostanemo simbol upanja množicam, ki jih je Kremelj upregel v svoj jarem.
Ker se nas torej ne more potegniti v sovjetski sistem in smo mu vendar neznosno nevarni izven njega, more biti namen Kremlja glede Zedinjenih držav samo eden: popolno uničenje. To velja tudi za druge demokracije, katerih ni mogoče komunizirati in podjarmiti. Le kadar bi bile močne demokracije uničene, bi bilo mogoče ostali svet organizirati za komunizem. Iz tega sledi, da toliko časa, dokler bo Kremelj stremel po svetovni vladi, toliko časa preti uničenje vse mdemokracijam, zlasti pa Zedinjenim državam. Sovjetska vlada utegne zreti na to z nekim obotavljanjem, kakor v slučaju ukrajinskih kmetov, katere se je ukrotilo z lakoto, ali v slučaju sedanjih milijonov, ki vsled trdega dela umirajo v suženjskih taborih. Ampak končno bi se smatralo, da namen posvečuje sredstvo, kajti za pospešitev komunizma je dovolj no vse. Jasno je torej, da Zedinjene države ne bodo poznale nikdar pravega miru, dokler ne bo moč Kremlja zlomljena, in isto velja za ostale demokratične države. Ampak, kako naj se to doseže? Odgovor je, da se bo to doseglo le, kadar bo dovolj sveta, vzhodnega in zapadnega, demokratičnega.
Dokler se to ne zgodi, morajo biti Zedinjene države oborožen narod, pomikajoč se od ene kriza do druge. In ako 1^0 to stanje trajalo predolgo, nastaja vprašanje, da li smo sposobni ohraniti našo demokracijo. Druge izbere ni. Ako se hočejo Zedinjene države in njene demokratične zaveznice ohraniti pri življenju, se mora demokratični način življenja razširiti. To ne pomeni, da morajo biti za-padni sistemi enotni ali da jih mora V/hod slepo posne-
Pred dvemi leti, ko je bil vstoličen, je objavil predsednik Truman štiri glavne namene ameriškega vnanjega delovanja. Četrta točka je bil načrt kako naj Amerika tehniško pomaga manj razvitim pokrajinam, da se zmanjša trpljenje njihovega prebivalstva in da se jim izboljša življenje. Ta načrt, ki se radi mesta v predsednikovem govoru imenuje sedaj Četrta točka, je postal dne 5. junija postava. Avgusta meseca je odobril kongres $34,500,000 za početek tega programa. Vodje diplomatičnih poslanstev Združenih držav v kakih 60 državah so bili pooblaščeni sprejemati prošnje za pomoč na podlagi Četrte točke in koncem leta so podpisale Združene države dogovor za tako pomoč z Iranom, Ceylon-nom, Brazilijo, Liberijo (zamorska republika na istočni obali Afrike) in Indijo.
Dogovor z Indijo, katerega se je sklenilo kasno v decembru, slika način pomoči, katero naj bi ponesla sčasoma Četrta točka v mnoge dele sveta. V Indiji preti lakota stalno. Dogovor ima namen tehniško pomagati pri raznih podjetjih, posebno poljih kmetijstva, razvoja dolin ob rekah in prevoza, kojega razvoj je nujno potreben v boju proti lakoti. Ta ppdetja ne bodo takoj odpomogla potrebam Indije, katera potrebuje kaka dva miljona ameriškega žita. Ko pa bodo do vršena, naj bi pomagala preprečiti pomanjkanje živil v bodočnosti. Začetno privolilo tega dogovora znjiša nekako $1,200,000, za katere bi se poslalo v Indijo ameriške izvedence in pripeljalo v Združene države 150 indijskih izvedencev, kateri naj bi se naučili ameriškega poslovanja. Ker ta znesek ni visok, ako ga primerjamo s potrebami Indije, moramo pomniti da naj bi služil le v tehniško pomoč. Denarna sredstva za nadaljni razvoj podjetji bi morala dospeti od drugih strani, v glavnem od zasebnega kapitala.
Upravitelj programa Četrte točke je Dr. Henry G. Bennett, preje predsednik Oklahoma Agricultural and Mechanical Cbllege-a. Pomaga mu novo-imenovani Advisory Board on International Development—odbor ki sestoja izi strokovnjakov v industriji, delavstvu, vzgoji, inženirstvu, ljudskem zdravstvu in mednarodnih zadevah.
V svojem prvem govoru kot upravitelj načrta je opisal Dr. Bennett istega kot "priliko za sejanje semena demokracije med ljudstvom ki noče več sprejemati uboštva, bolezni in neznanja kot nekaj, čemur se ni mogoče v življenju, izogniti. To je prilika voditi njih napredek ne da bi se jim vsililo ameriški način življenja, ampak pomoči
jim da nauče pomagati si samim sebi.
Cilj ameriških tehnikov, ki so vdeleženi ali se bodo vdeleže-vah pri načrtu Četrte točke je: vsposobiti druga ljudstva da bodo mogli povišati svojo proizvodnjo. Ko je Dr. Bennett opisal delovanje teh strokovna jko v, je rekel: "V glavnem delujejo na treh poljih—zdravstvenem, proizvodnji živil in vzgojnem. Ljudstvo si pomotoma misli, da gradi Četrta točka tvornice, jezove in druge naprave. Sedaj še ne, mogoče kasneje. Začeti moramo pri enostavnih, temeljnih potrebah.
Načrt, katerega vodi Dr. Bennett vključuje ameriška tehniška pomožna podjetja, ki so obstojala predno je stopil načrt Četrte točke v veljavo kot tudi podjetja, katera se je vstano-vilo na podlagi Četrte točke. Ker bodo delovala ta podjetja skupno s sličnimi podjetji Združenih narodov, je stavil kongres od $34,500,000 kakih $12,000,000 na razpolago za prvo leto načrta za tehniško pomoč Združenim narodc«n.
Common Council
Urednikova posta
Prošnja!
Rojakom iz Hrušiške fare pri Podgradu v Istri!
Lansko leto sta bila Mr. in Mrs. John Prijatelj iz 411 Depot St., Conneaut, Ohio, na obisku v stari domovini. Obiskala sta tudi vas Hrušica. Med drugim sta obiskala tudi šolo in videla, da šoli zelo primanjkuje šolskih potrebščin. Med pogovorom ju je šolski odbor prosil, če bi jima bilo mogoče poslati nekoliko zvezkov in svinčnikov za šolske otroke. Mr. in Mrs. John Prija telj sta omenila, da jima ni mogoče samima ustreči vsem otro kom, in se tem potom obračata s prošnjo na cenjene rojake iz Hrušice in bližnjih vasi za male prispevke v denarju v ta namen.
Spodaj podpisani vas tudi prosi za mali dar v ta namen. Prispevke lahko oddaste pri: Frank Požar, 23050 Tracy Ave., Euclid 23, Ohio; Joe Urbančič, 1180 E. 176 St., Cleveland 19, Ohio, ali pri Frank Maurich, 18727 Chickasaw Ave., Cleve land 19, Ohio.
Vas lepo pozdravlja
Frank Požar.
tDIKATION MOLDS OUR FUTURE
BETTER SCHOOU BUILD A STRONGER AMERICA
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Chicago — Ignatz Podbevšek je nanaglo zbolel in se nahja v bolnišnici St. Anthony.
—Umrl je med Čikažani dobro poznani John Težak, član SNPJ, star 80 let, doma iz vasi Lokve pri Črnomlju. Zapušča sina Johna, hčer Josephine, snaho Mary Težak in vnuka.
Bridgeport, O.—Carl Holub sin poznanih Jamesa in Mary Holub, je odšel 11. marca k zračni sili Strica Sama. Njegova stara mati je pridna dru-štvenica in tajnica št. 3 SNPJ Mary Potnick.
—John Vitez, predsednik tukajšnje federacije SNPJ, kateri je pred nekaj meseci prestal težko operacijo, se je težko pobi i na delu v premogovniku in se sedaj nahaja v bolnišnici v Martins Ferryju.
Herminie, Pa.—Dne 14. marca je umrl Jožef Turč, član SNPJ in ABZ. Pokopan je bil 17. marca. Ob smrti mu je bilo 67 let in je bil samski. V Ameriko je prišel 1, 1903. Rojen j§ bil v vasi Sela pri Novem mestu. V West Newtonu zapušča brata, v stari domovini pa sestro.
Homer City^ Pa.—Edward Ogoreuc, sin Franka in Mary Ogoreuc, je bil poklican v armado. Uposlen je bil v Clevelandu kot zidar. Ker je komaj 21 let star, je razumljivo, da ga starši zelo pogrešajo in žele, da bi se čimprej srečno vrnil domov.
Duluth^ Minn.—V bolnišnici St. Mary se jei podvrgel operaciji Marko Merkolič.—Tukaj je mrzla zima in veliko snega.
Red Lodge, Mont.—Nanaglo-ma je umrl rojak Tony Mle-kush, star 73 let, doma iz Ko-ritnic pri Bovcu, Primorsko. V Ameriko je prišel pred 43 leti. V Red Lodgeu je živel 38 let. Tu zapušča soprogo, v Chicagu sina, v Billingsu, Mont., pa poročeno hčer. Bil je član ABZ in rudarske unije.
Breezy Hill, Kans.—Po dolgi bolezni je dne 20. marca umrl Frank Zordani, star 78 let, član SNPJ. Rojen je bil v vasi Poljane, občina česnica, okraj Kamnik. Zapušča soprogo, štiri sinove, štiri hčere in brata kakor tudi več drugih sorodnikov.
Milwaukee, Wis. — Poznana Matilda Dešar, mati Antona Matta in Rudija Dešar ja ter hčere Jennie Oblak, je praznovala svoj 94. rojstni dan v krogu svoje družine, prijateljev in znancev. Praznovanje se je vršilo v Arcadian-parku.
Kock Spripgs, Wyo.—Dne 19. januarja je umrl Steve Krpan, star 58 let, rojen v Lovinacu, Jugoslavija. V Ameriki je bil 43 let in bil član SNPJ,
Zapušča ženo, dva sinova, pet hčera, dva brata in 12 vnukov in vnukinj.—Dne 20. marca pa je umrla Matilda Skorup, stara 69 let. Zapušča sina, sedem hčera, brata in druge sorodnike. Tudi ona, Je bila članica SNPJ.
Ljubljana dobiva nove trgovine državnih posestev in kmečkih delovnih zadrug
mati. Demokracija je odprt sistem, ne zaprt, in njene oblike so lahko raznolične. Kar je potrebno, je to, da derpo-kratična načela porazijo diktaturo, ne le v debati ali z uporabo orožja, temveč s praktično uporabo in vteleše-njem. Dokler demokracija ne pronikne v ostalem svetu, ne bo varna ona in ničesar drugega, nikjer na svetu.
Zelo važno je, da umemo ta položaj in da začnemo v tem smislu delati. Amerika mora vedeti, kakor je vedel Lincoln, da je bila demkracija slej ko prej smoter, ki mu je usojeno, da postane svetovnega obsega. Rekel je, da mora ohraniti edinstvo Unije, ne le radi nje same, temveč da "se ohranijo načela, ki so ji dala življenje, za veliko bodočnost človeka." Kar je bila takrat bodočnost, je sedaj sedanjost. Ura je pozna, in mnogo prilik smo že zarmudili. In vendar je še vedno čas, ako smo voljni, da ne bomo več odlašali in da ga začnemo rabiti. Mi smo edini, ki smo v stanju ponesti upanje onim, ki so jih podjarmili komunisti. Mi smo edini, ki lahko kažemo pot v širšo svobode, enakost in pravico ter obljubo trajnega miru. Za demokracijo ni nadomestila razen sveta, obsojenega na propad in uničenje.
Krojimo torej naše načrte za realne naloge in storimo, da bo demokratičen svet gospodar svoje usode.
ELEKTRIČNO OGREVANI PANJI
Belgijski znanstveniki so pred kratkim dokazali, da proizvajajo čebele pozimi dovolj kalorij, ki v normalnih vremenskih razmerah zadostujejo za njihovo življenje v panju. Ker pa to dodatno delo čebel zmanjšuje proizvodnjo medu, so znanstveniki začeli s poskusi, kako bi z električnim ogrevanjem panjev nadomestilu čebelam izgubo energije. Doselj še niso mogli ugotoviti, na katerem delu panja bi bilo najsmotrnejše namestiti ogrevalno napravo. Temperatura v panju bi morala biti namreč stalno enaka.
(Ponatig iz "LJudike pravica")
Pred nekaj meseci so se na prostem trgu prvič pojavile nove trgovine s kmečkimi pridelki —trgovine državnih posestev in kmečkih delovnih zadrug. Boljša kvaliteta pridelkov, kulturne jše poslovanje in tudi dokaj nižje cene pridelkom, to je bil začetek dela tekmeca privatnim
ma kmečke delovne zadruge iz drugih okrajev. Zadružna sklada iz Ljubljane mesta in Ljubljane okolice namreč skušata doseči trgovske stike za dobavo zelenjave, sadja itd. z zadružnimi skladi in drugih okrajev, kjer KDZ nimajo večjih možnosti za prodajo svojih presežkov
kmetom, ki so doslej prevlado- na prostem trgu. Predvsem pr''

■S-IVING'
vali na prostem trgu. Te trgovine so seveda zainteresirale potrošnike, ly danes, po nekaj mesecih morajo priznati, da so v splošnem cene poljskim pridelkom več ali manj padle.
Do nedavnega je bila v Ljubljani le ena takih trgovin—trgovina državnih posestev, ki je pod neposredno upravo direkcije državnih posestev Slovenije. Vendar pa je velik naval na trgovino in dejstvo, da samo ena trgovina ne more uspešno intervenirati, narekovalo, da so odprli nove trgovine za prodajo zelenjave, povrtnine, sadja in drugih poljskih pridelkov; trgovine pa bodo odprle še mestne ekonomije in zadružni skladi.
Direkcija državnih posestev Slovenije bo v kratkem odprla dve novi trgovini v Šelenburgo-vi ulici in na Cankarjevi cesti. Poverjeništvo za kmetijstvo MLO Ljubljana vodi mestne ekonomije Cankarjevo, Jesen-kovo, Pšata, Jablje in Mengeš, je že odprlo trgovino v Čopovi ulici, ki prodaja pridelke iz mestnih • ekonomij. Zadružni sklad Ljubljana mesto pa bo odprl prvo svojo trgovino v prostorih pred Škofijo (bivša Ma-jolka), kjer bodo prodajali pridelke iz kmečke delovne zadruge na Viču.
Zadružni sklad za Ljubljano mesto bo odprl še drugo trgovino na Jurčičevem trgu, kjer bo do prodajale svoje pridelke dru ge kmečke delovne zadruge iz območja mesta Ljubljane.
Resen tekmec privatnim kmetom, ki prodajajo mesne izdelke in mast na prostem trgu, je že nekaj časa trgovina z mesnimi izdelki na stojnici na Pogačar-jevem trgu, ki jo vodi zadružni sklad Ljubljane okolice. Ta zadružni sklad pa bo odprl še trgovino za prodajo poljskih pridelkov na Vodnikovem trgu 5 kjer bodo prodajale svoje pridelke kmečke delovne zadruge iz ljubljanskookoliškega okraja. Zelenjardska zadruga iz Trno vega, ki ima svojo prodajalno na glavnem trgu v Ljubljani, to prodajala še v dveh poslovalnicah.
Ker so omenjene trgovine pod vodstvom zadružnih skladov posameznih okrajev, jim ni treba dovažati pridelkov v Ljubljano. Zadružni skladi zbirajo vse pridelke iz KDZ ter jih skupno vskladiščijo, kar vpliva tudi na večjo izbiro pridelkov. Bližnje in gospodarsko močnejše kmečke delovne zadruge pa seveda lahko razen oddaje pridelkov za trgovine zadružnega sklada od pro tudi svoje poslovalnice oziroma stojnice na trgu (primer viške zadruge).
Nedvomno je v Ljubljani za nove trgovine socialističnega sektorja kmetijstva največji problem pomanjkanje lokalov in skladišč. Z večjo iniciativo in spretnostjo pa bomo mogli rešiti tudi to. V nekdanjih trgovskih lokalih so še vedno razne pisarne ali pa so le-ti ob ukinitvi industrijskih m$gazinov zaprti. Pridobitev novih prostorov za te trgovine ne bo šla na škodo ostalih trgovskih poslovalnic, temveč bodo le poiskali lokale, ki so sedaj še neizrabljeni ali pa jih uporabljajo za drugačne namene.
Za izboljšanje preskrbe ljubljanskih potrošnikov z zelenjavo in povrtnino pa bodo poskrbeli tudi zadružni skladi oziro-j
dejo v poštev kmečke delovn® zadruge iz okrajev: Postojn^i Gorice in Kamnika.
Intervencija prodajaln socia lističnega sektorja kmetijsW® pomeni vsekakor prelom v bo za formiranje cen na prosW trgu. Vendar pa se posta# vprašanje, če bodo te nove vine sposobne vselej obvlao cene na trgu, to je, če bodo P"" stavljale cene pridelkom ^ pravo osnovo. Te prodajalne ^ do morale s svojimi cenami ^ gulirati cene privatnikov in % jati njihove previsoke cene.
Ljubljanski glavni trg bo moderniziran
Čeprav ljubljanski trg ni nemarjen in odbijajoč, veD
urejen''
še niso prostori tako kot na drugih sodobnih iii dernihf trgih. Ko so predlansk'^ podrli barake na PogaČarj®^^ trgu, kjer je bilo leglo miši, P gan in nesnage, je postal U Ijanski trg mnogo lepši,
nejši in higienski, vendar dan je razmere na trgu, deževnem vremenu, niso 2 ^ voljive niti z estetskega higienskega stališča.
V slabem vremenu na kovem trgu branjevci ne
prodajati svojih pridelkov, nimajo nad glavami streh-
ar-
dni prodajajo predmete Jiadami, kar pa ni niti leP" primerno. Od starega ostale tudi še nekatere ob "Mahrovi" hiši, kjer P^'^^y jajo suho in lončeno robo, ^ ^ rakah pa so tudi nekakšna vizorična skladišča za br*^^^ ce. Tudi ta prostor je še v leglo nesnage.
Že lani so pričeli sesta^^,^. načrte za preureditev skega trga, to je za dernizacijo. Načrti so že
odi;
talf
ni, odobriti jih mora le se za regulacijski načrt
Ljubljane. Ko bodo breni in dopolnjeni, bodo u pričeli modernizirati glavni trg. Novemu cijskemu načrtu Ijublj&oS j trga se bodo morale umakniti barake ob hiši; na njihovo mesto ^ no proti notranjosti trga do hodne ceste pri trgu bodo ^ vili stebrišča v obliki yit* katerih bo salonitna ^^[j, streha. Takih stebrišč bo ko, da bo ta prostor ves Stebrišča bodo seveda tako, da bodo čimbolj P . p, zidanim mesnicam v bližii^''^^gt' prekritim prostorom bodo le stojnice, nov pa bo tu na vsem trgu.
(Ponati. i« "Ljud.k. ?'
ALI SE BODO PTiCE NEHALE SELITI?
Znanstveni svet že učuje selitev ptic.	gr
je, da se je v prejšnjih lilo na jug več vrst drugimi kosi, drozgi in ® ci. V zadnjem času pa gg#
vili, da se nekatere cesto samo v Zapadno (jC« in da škorci, ki so izrazj
selivke, ostanejo tudi
opazili tudi pri štorkljah. Zdi se, ogrevanje zemlje
tam, kjer so bili polet'-
da . _______
tečaju" vpliva tudi na P nekem Krednjeevroptike'^^^ f so že nekaj zim opazi^' gvo/ rov šoj, ki imajo tam tu ^ gnezda.
(Pon«lU JI "W"'
3. aprila 1951
ENAKOPRAVNOST
^ STRAN 3
IVO PIRKOVIČ;
Bilo je pod Gorjanci
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1951
BITKA V
(Nadaljevanje)
Skratka, bil je kakor nedeljski lovec, ki mu zajci ovohavajo škornje, ko sam zgubljeno bulji v daljavo. To je bila kazen za Venomer ponavljano laž, da sili v nespametni punt le nekaj zgubljenih duš s klobuki, potisnjenimi na oči, in navzgor za vladnimi ovratniki suknje, kakor Jih navadni ljudje pri belem <lnevu ne nosijo.
čisto drugače je bilo jeseni in pozimi z usmiljenim bratom Al-redom, ki se je s svojo bistroumnostjo in prekanjenostjo izkazal ;
koši
za nevarnega špijona.
Redovni brat Alfred, visok, ščen in vihrav človek srednjih ® > je bil že po vnanjosti nena-^aden pojav. Nikoli ga ni nihče ^<lel hoditi drugače, kakor da Saši požar ali rešuje človeku ^'vljenje. Izučil se je bil v trgo-in bog si ga vedi, kaj ga je Prignalo do tega, da je popustil posvetno rabo in zemeljske bla-^•"e ter se posvetil nebeškim, ''ekanjenost trgovca pa mu je °stala tudi v redovni halji. Pripovedovali so, da je bil že 16-at pod zdravniškim nožem, ki ^i Prizanesel nobenemu nje-Sovemu udu in delu drobovja in . ^ vzeli tudi moškost. Nekdo ^ 'členil, da je šla nemara takrat hudoba in ga odurila vse-
%
svetu.
Redovni sobrati so dejali bra-^ ^fredu "živa kronika." Za y Vernega meniha doma in one, ^ ''Jih deželah, ki jih je kdaj je vedel natanko, kdaj je ' ^do rojen, kdaj se je odpove-f /ničevostim tega sveta in na-1 svečane obljube. S prečud-strastjo pa je v široki posodi brezmejnega spomina Picil vobče vso pisano šaro, Je prodirala vanj skozi četve-j Poglavitnih vratic telesnih J. • 2ato je lahko postal neva-^ ogieduh in ovaduh.
se je kurirki, ki mi je pošto, zaklical na hod-■ "Mar spet v drugo nad-in ji na mestu izmolil bil	kolikokrat in kdaj je
2e v naši hiši, da je deklica ste^	zbežala in je po ti-
Viti	več mogoče pripra-
tega, da bi se še kdaj na nevarno pot.
^^''^šni spomin, ki se je
*	V*/^/-V1» J V*.v»r^4- A 1 f
Podala Ta
ga redovni brat Alfred naravnih moči človeške je bil v posesti nravstve-Hoj '^^lopridnega človeka kot i^ . ^ blazneževi pesti. Oči je ^ica -Alfred kot ptica ropa-Slte' divje živali, nos lov-lu	Zato mu ni ušlo kma-
in ^ j' kar se je zgodilo v hiši, je več kot drugi ljudje, ^j^gova potegnjena asket-jogg ^'^^'^jost in nemirno begale jj' P^^%eneče oči so razodeva-bitje. Ce bi brat ^nvel v časih florentin-^^eniha Girolama Savona-tia gj, ^ nemara tudi on zgorel Hi	fanatizma. Prijatelja
med duhovnimi so-Žili_ (j	ga odkrito sovra-
We2	je bil koristen, vsem
jo	odurno bitje. S svo-
naturo in vnanjo je bil živ Aleš in ^ilni]{^' ki so pesniku Mo-'^P®'n&šali, češ da njegov živi, so se zmotili.
Alfred je budno že tri tedne, od ta-2^ ^feč, kar je pobožni ted-^^1	s prstom poka-
^^ovjk^ i*! na moje brate v kot očitne grešnike in ? lnien^ n^^roda. Odkar so ta-b ^	"katoliški" časo-
' tujcu ova jati, je bilo tako branje slast-
ZALEDJU
na hrana. Zrnje resnice in lju-liko laži je skrbno pokladal v predale svojega vražjega spomina, kjer je pripravljeno čakalo priložnosti, da ga malopridni človek vseje na rodovitna tla.
Fašist je z Alfredovo novico o mojem strateškem udejstvova-nju dirjal v mesto v četrtek. Tisti dan se ni zgodilo še nič. Dan kasneje sta se prikazala mare-šalo in brigadir Carbone, ki je bil dodeljen službi v okrožnih zaporih in smo mu bili podložni tudi mi.
Italijana sta bila togo vljud na. Pozdravila sta in me očitno v zadregi vprašala po zdravju in delu, kakor vprašuje človek dobrega znanca iz gole vljudnosti. Iz narejene prijaznosti je vel zopern hlad slabo skritega sovraštva.
Italijanoma sem se za vljudno vprašanje zahvalil, trudeč se biti prav tako vljuden, in jima dejal, da berem svoj tržaški dnevnik, prebiram lepe knjige, študiram in si o tem zapisujem svoje misli.
"Kaj pa berete sedaj zanimivega?" je marešalo od strani stegnil vrat v debele bukve pred menoj in v list popisanega papirja.
"Matematiko, diferencialne enačbe," sem odvrnil in primaknil knjigo Italijanu, ki pa ga tuj jezik in neumljiva znamenja očitno niso zanimala.
"Mnogo knjig imate in papirjev," je spet začel, oziraje se po dveh skladovnicah vsako stran mene. "Gotovo dobivate to iz hišne knjižnice," me je zapeljeval izkušnjavec, da bi potem napisal svoje poročilo. Jaz pa nisem tisti trenutek še ničesar razumel, meneč, da imamo le enega izmed pogostih obiskov, ki velja vsem, in da se Italijana le po naključju ustavljata prav pri meni, ker drugi niso bili vešči njunega jezika.
"Ne, vse to je po večini moje ali izposojeno drugod," sem odvrnil Lahu po pravici in resnici.
Italijana sta se spogledala, pozdravila in se odpravljala, obotavljajo se kakor človek, ki bi rad še nekaj rekel, pa ne ve prav, kako z besedo na dan. Marešalo se mi je v tem trenutku zdel kakor človek, ki se je pravkar rešil neprijetne naloge, na brigadirjevem prijaznem obrazu pa je bistro oko lahko zapazilo znamenja nejevolje.
Od vseh Italijanov mi je bil prav brigadir Carbone najso-vražnfejši. Tega pa ni nikoli očitno pokazal; nasprotno, v obraz mi je bil vedno eden najvljud-nejših tujcev, kar sem jih poznal in imel z njimi opraviti. Prizadeval si je celo, da bi v mojih očeh veljal za kavalirja. Če ne bi vedel za gotovo, da je po poklicu tehnik, bi ga imel najbrž za gledališkega igralca, tako izvrstnega mojstra komedije se je pokazal. Po obrazu bi ga človek sodil, da je slovanske krvi, in se ne bi čudil, ko bi zvedel, da je po rodu Goričan.
V tem pa je bilo močno podoben temnopoltim Italijanom z juga, da je postal plah pred človekom, ki sam ni kazal strahu. Ne morem si drugače pojasniti čudnega "zaslišanja," za katerega sem šele pozneje zvedel, da naj bi bilo zaslišanje. Mojo sodbo o brigadirju Carboneju pa so mi potrdila tudi poznejša srečanja z njim.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o 'wgodkih po svetu in doma!
Dramski zbor "Anton Verovšek"
Predsednik Andrew Božich, podpredsednik John Zaic, tajnica-bla-gajničarka Mary Božich, 1222 E. 172 St., zapisnikarica Eva Coff, igrovodja Joe Godec, arhivarca Louise Zabukovec, nadzorni odbor: Uršula Branisel, Marion Bashel in Mary Starman, oskrbnika odra J. Sore in F. Vidrich.
Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
"Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Frank Habich, tajnik Frank Tegel, 960 E. 239 St. RE 1-4399, zapisnikarica Mary Do-dič, nadzorni odbor: Frank Mihe-lich, Fred Martin in Jakob Jugo, zastopniki za Klub društev AJC Fred Martin, Frances Gorjanc in Mary Dodič, za Federacijo SNPJ Frank Habich in za Sans Frank Tegel.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 9. zjutraj.
★
"Carniola Hive" št, 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Agnes Zobetz, spremljevalka Mary Mahne, vra-tarica Amelia Dezelan, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič, zastopnici za Klub društev SND Josephine Stwan in Julia Brezovar.
Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 SND na St.
Clair Ave., ob 7.30 uri.
★
"Cleveland" št. 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Andy Božič, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave., RE 1-6268, blagajnik Frank Yako-vac, zapisnikar Blaž Novak, reditelj Edward Braniselj, nadzorniki: Anthony Yuretich, Victor Gruden, Matt Delac.
Sprejema se članstvo od 16. do 50. leta in otroke od rojstva do 16.
leta. Prosta zdravniška preiskava.
★
"Klub društev AJC" na Recher Ave.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik A. O grin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Angela Ogrin, nadzorni odbor: Mary Medvešek, Mary Segulin in Frances Zajec, publicijski odbor: Mary Medvešek, Andy Ogrin, Mary Segulin in Gusti Zupančič.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu.
★
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnik John Barkovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 1-3438, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich, nadzorni odbor John Ludvik, Andrew Ogrin, John Oshaben, poročevalki Mary Medvešek in Gusti Zupančič, kuharica Angela Barkovich, godbenik John Ludvik, za Klub društev AJC Mary Segulin in Ana Prosen, pevovodja Frank Rupert, stric Joseph Plevnik, teta Frances Rupert in maršal Louis Starman.
★
"Lipa" št. 129 SNPJ
Joseph Trebeč, predsednik; Andy Skerl, podpredsednik; Mrs. Mary Stokel, 6922 Hecker Ave., tel. HE 1-0393, tajnica; John Sivec, blagajnik, Charles Penko, zapisnikar; nadzorniki: Stanley Pockar, Frank
Pyke in Joseph Filipic.
★
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik Stanley Baraga, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William C&ndon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Žele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
★
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, blagajničar-ka Frances Salmich, zapisnikarica Frances Sušel, reditelj John Ilovar, nadzorniki: August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
★
"Na Jutrovem" št. 477 SNPJ
Predsednik Peter Segulin, tajnik Gagper A. Segulin, 5408 Homer Ave., EN 1-7849, blagajnik Joseph Bartol.
Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. ter istotam vsako četrto nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne.
★
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnik
Louis Godec, 20755 N. Vine St., Euclid 19, O., KE 1-3296, blagajnik John Zigman, vratar Peter Andol šek, nadzorniki: John Cecelic, John Ludvik in Agnes Polanc.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7.30 tiri zvečer.
★
"Napredne Slovenke" št, 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik podpredsednica Josephine Mežnar šič, tajnica Josie Zakrajšek, bla gajničarka Josie Krašovec, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Helen Mikuš in Katie Bradach, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND
na St. Clair Ave.
★
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Naprej" št. S SNPJ
Tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND,
dvorana št. 1. novo poslopje.
★
"Progresivne Slovenke" krožek št. 2
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Božich, 1222 E. 172 St., IV 1-7074, blagajničarka Marie Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, Helen Mikuš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na St. Clair Ave.
★
"Progresivne Slovenke" krožek št. 3
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blagajničarka Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice Vera Potochnik, Frances Julylia in Anna Nagode, za Klub društev AJC na Recher Ave. Frances Julylia, Frances Zajec in Frances Gorjanc, za Sans št. 106 Gusti Zupančič in Vera Potochnik.
Seje se vrše vsako prvo sredo v
mesecu v AJC na Recher Ave.
★
"Ribnica" št, 12 SDZ
Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., zapisnikar Andy S^dar, blagajnik Anton Debeljak, nadzorni odbor: Frank Janša, Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Janša, za Sans št. 39 Joseph Champa. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Svoboda" št, 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic, Theresa Gorjanc.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
★
"Slovenske Sokolice" št, 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatin, tajnica Julia žerovnik, 14919 Hale Ave., blagajničarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Mary Zarnik.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Slov, moška zveza" št. 3
Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., IV 1-5658, blagajnik Martin Vale-tich, zapisnikar Jim Stopar, nadzorniki: Jim Kostelic, Joe Peru-shek, Martin Komachan, za Federacijo SMZ Jim Kostelic, Chas. Benevol, Martin Valetich, Stanley Mahnic.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od
6. do 8. zv. v Slov. domu.
★
"Slov. moška zveza" št, 5
Predsednik John Sever, podpredsednik John Straus, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Matt Zaman, za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste in Frank Strojin, za Klub društev SND in čitalnico John Sever.
Seje se vršijo vsako tretjo so-
boto v mesecu, dvorana št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Slov. zadružna zveza"
John Terlep, predsednik; Frank Žagar, podpredsednik; George Pan-chur, tajnik; August Kabaj, glavni poslovodja, 667 E. 152 St., Jacob Zakovšek, poslovodja na 16201 Waterloo Rd.; Anton Malavasic, poslovodja na 7-12-714 E. 200 St.
Seje direktorija se vrše vsak
tretji ponedeljek v mesecu.
★
Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Charles Vrtovšnik, predsednik; Janko N. Rogelj, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; John Centa, blagajnik; Josie Petrič, zapisnikarica; namestniki: John Filipič, Josie Zakrajšek, Andrew Turkman in Frank česen; nadzorni odbor; John Pollock, Anton Wapotich, Vida Shiffrer in Leon Poljšak; gospodarski odsek; Frank česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar. Frank Wirant, Andrej Tekauc, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Frank Plut.
Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov: SND, 6409 St. 'Clair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9. do 12., od 2. do 5. in od ,7. do 9. zv. Ob sredah popoldne in ob
nedeljah ni uradnih ur.
★
Pevski zbor "Slovan"
Joseph Durjava, predsednik; Joseph Ivančič, podpredsednik; William K. Gabrenja 1971,1 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagajnik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbancich in Peter Kotorac; arhivar Joseph Ivančič, pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave.
"Triglav" pevski zbor
Predsednik Jacob Jesenko, podpredsednik Mike Verbič, tajnica Frances Andren, 3334 W. 52 St., blagajničarka Ella Pultz, zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzorni odbor; John Ivančič in Joseph Pultz, pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak ponedeljek ob 8. uri zvečtr v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, zapisnikarica Mary Božich, nadzorni odbor: Anna Zaic, Frank Moro in Frank Fende.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na terloo Rd.
Waterloo Camp" št. 281 WOW
Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; Vincenz Godina, blagajnik in zapisnikar; John Rozance, spremljevalec; Peter Bukovnik, straža; nadzorniki: Frank Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD, razen če pade na nedeljo ali praznik.
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Anna Ogrin in Jennie Leskovec.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
Kako je nastala nova vas Radičevičevo v Vojvodini
Sredi leta 1947 je zgradila vojvodinska mladina na vojo-dinski ravnini novo vas, ki je dobila ime po mladem, med mladinci' zelo priljubljenem pesniku Branku Radičeviču. Kraj, kjer jo je zgradila, se imenuje Čikerija. Daleč naokrog ni bilo prej nobene vasi, zdaj pa stoji
tu nova vas z lepimi poslopji tera je boljša. V zadrugi "Bain ulicami. Vas Radičevičevo načanin" so ljudje starejši, bolj tako rekoč nima minulosti. Gra- izkušeni, bolje znajo obdelovati dili so jo vnuki in dedje. Lahko zemljo, vendar pa je dala ta za-
DVE NOVI LADJI
Nedavno je jugoslovanska trgovska mornarica prejela najbolj moderno oceansko tovorno motorno ladjo, ki se imenuje "Slovenija" in jo je izdelala amsterdamska ladjedelnica.
Nosilnost "Slovenije" znaša 9,600 ton. V januarju je napravila poskusno vožnjo in se je izvrstno izkazala. Dosegla je 17.2 morske milje na uro, kar je velika hitrost. Upoštevati pa je treba, da je ladja plula neobremenjena. Jugoslovanska mornarica je prevzela ladjo 27. januarja. "Slovenija je šla na prvo potovanje v Ameriko, da bo pripeljala živila. Na Reko bo prispela sredi marca.
Istega dne, ko je "Sloyenija" odplula na svojo poskusno vožnjo, so v Amsterdamu tudi splavili drugo motorno ladjo "Črna gora." Nosilnost te ladje je enaka kakor "Slovenije." Ima prav tako varjeno konstrukcijo kakor- prva. Popolnoma bo končana do 1. aprila.
(Ponalu U "L]ud>k* pravice")
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. ŽUPNIK
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel. ENdicott 1-5013
tu pa tam so še ležali kupi opeke. Prebivalci Radičevičeva seveda ne žive enakega življenja. Nekateri so včlanjeni v zadrugi "Banačanin", drugi v zadrugi "Socializem", okrog 40 družin pa se še ni odločilo za zadrugo. Obe zadrugi imata enako število članov in težko je reči, ka-
druga državi vagon žita manj, kakor njena soseda, zadruga "Socializem", ki je izpolnila vse obveznosti. Delovni dnevi pa so v obeh malone enaki.
Vaščani izven zadruge opazujejo življenje in delo v obeh zadrugah. Obe sta jim enako pri srcu in za to pravijo, da bi bilo bolje, ko bi bila v vasi ena sama, ker bi se laže odločili.
Vse je v Radičevičevu lepo urejeno, vse polje okrog vasi skrbno obdelano, le sredi vasi je ostala precej veUka ledina. To je bodoče gradbišče. Na njem bodo zgradili poslopje ljudskega odbora, šolo, zadružni dom, zdravstveno postajo in dom kulture. Vaščani pripovedujejo še o načrtih za kapitalno graditev, o težavah, ki jih imamo z nabavo gradbenih potrebščin, z delovno silo itd. Skrbi in nalog jih čaka še vse polno. V nekaj mesecih pač ni mogoče zgraditi in urediti vsega, kar je potrebnega tako veliki vasi, saj so gradili ljudje nekoč take vasi cela desetletja. Kdo bi se torej čudil, da nova vojvodinska vas to in ono še pogreša.
DELO DOBIJO 2ENSKE
bi rekh, da stoji na meji stvarnosti in čuda.
Vas stoji med Srbobranom in Starim Bečejem. Tu so delale brigade vojvodinskih mladincev.
Vas še ni bila zgrajena, ko so že prihajali njeni bodoči prebivalci in se začasno nastanjali po bližnjih pristavah. Začudeno so gledali, kako raste iz tal njihova vas. Graditi jo je začelo pokrajinsko gradbeno podjetje in ljudje niso nič kaj verjeli, da jo bo res zgradilo. Ko pa so prišli pomagat mladinci, so tudi bodoči vaščani prijeli za delo. Prihajali so s polja in pomagali mladini.
Na gradbišču je zakipelo delo,
odmevali s o udarci krampov,
vagončki so dovažali z železniške postaje premog za opekarno; vse je hitelo, da bi bila vas čimprej dograjena. Mladinske brigade so se menjavale in mladinci so zgradili dnevno tudi po 14 hiš. Treba je bilo pohiteti,
ker se je bližala zuma.
Ljudje so se vseljevali v hiše, čeprav še niso. bile opremljene. Prvi so se vselili tisti, ki so bili našli začasno zavetje po bližnjih pristavah. Kmalu je bila vsa vas zasedena. Najprej je začela poslovati v njej komisija za agrarno reformo. Novi gospodarji so pravočasno obdelali in zasejali 500 oralov zemlje. Izvolili so si tudi začasen ljudski odbor. To je bil začetek življenja bodoče vasi. V njej se je naselilo 25 družin iz Banata, 5 iz Srbije in več iz drugih krajev države.
Prvo leto je bilo življenje v novi vasi težavno. Ljudje so imeli dela čez glavo. Treba je bilo pospraviti letino, dograditi staje, hleve in druga gospodarska poslopja, do kraja opremiti hiše, priskrbeti še to in ono, kajti večina ljudi je bila prišla samo s culami. Dela je bilo za več let, ne pa za eno samo jesen. Ljudje so morah hoditi po vsako malenkost po deset kilometrov daleč od Srbo-brana do Novega Sada ali Starega Bečeja, dokler ni dobila vas lastne prodajalne. Do kraja je bilo dograjeno Radičevičevo jeseni 1947. Samo v prvih treh in pol mesecih so zgradili 110 hiš. Ko so graditelji odšh,
je imela vas 144 novih hiš.
Morda je to prvi primer, da so mladi zgradili vas starejšim.
In nova vas je zaživela običajno vaško življenje. Marsikaj je seveda še manjkalo, treba je bilo zasaditi drevorede, ta OSBORN MFG CO
ali ona hiša še ni bila ometana.
DEKLE ALI ŽENSKA
za delo v kuhinji gostilne.
Da bi tu ostala. Ima $35 tedenske plače, sobo in hrano.
FOUR POINTS TAVERN
660 E. 152 ST.
ZEMLJIŠČA NAPRODAJ
V COLLINWOODU
Trgovski prostor, ki prinaša dober dohodek; 95 čevljev spredaj; na prometni ulici. 3 trgovine in 22 sob opremljene ali neopremljene. Lastnik odhaja izven mesta. 402 E. 156 St.
DELO DOBIJO MOŠKI
LATHE HAND
Moški izurjen dela na natančnem ordju; stalno delo za podnevi. Dobra plača od ure. Zavarovalninska podpora plačana
po družbi.
Zglasite se med 8. zj. in 4.30 pop.
Bishop & Babcock Mfg. Co.
Vogal E. 49 in HAMILTON
ASSEMBLERS
Heavy — Medium Bench
Izurjeni — podnevi Plača od ure poleg nadurnega dela.
5401 HAMILTON AVE.
Horizontal Boring Layout Plate Engine Lathe
Si morajo sami vzpostaviti delo Plača od ure—
poleg incentivne plače 55 ur tedensko—nočni šift
The Osborn Mfg. Co.
5401 HAMILTON AVE.
V
Enakopravnosti

i"
t y
t Y
t •?
•?
t T
t
y
•? •?
y
y ž
M/M/ MALENŠEK
KOVINARJI
ROMAN


(Nadaljevanje),
Miha se je razvedril. Nekaj se je pretrgalo, nekaj, kar ga je mučilo, kar je povzročalo, da se mu ni več ljubilo delati, da ga je mineval tek do jedi in celo spanec je postal nemiren ali poln blodenj in nekega topega strahu pred nepoznanim, ki ga lahko vsako uro pogubi. Zdaj je bilo vse to za njim. Vedel je, čemu trojke, čemu sabotaže, čemu vse, o čemer mu je govoril Tone. Tone je povezan s temi, ki so nocoj streljali in on je povezan s Tonetom. Potemtakem je že udeležen v borbi za svobodo? To, kar je storil v tovarni, se mu je mahoma zazdelo mnogo bolj pomembno. Pokvaril je stroj, ki dolgo ne bo delal, in to važen stroj. Pokvaril ga je v času, ko Nemci potrebujejo robe, mnogo robe in priganjajo na vse pretege. Zdaj, ko njegovo dejanje ni bilo
osamljeno, ampak del borbe proti okupatorju, ki se je začela, je čutil, da je njegovo lastno dejanje v njegovih očeh zra-stlo in zdelo se mu je, da ima celo on sam večjo ceno. Mučna napetost zadnjih tednov se je pretrgala in vse mu je bilo jasno.
S Kopačem sta šla proti Kurji vasi. Miha je neprestano prisluškoval, da bi še kaj slišal, toda streljanje se ni več oglasilo.
4.
Prve strele so slišali vsi Jeseničani. Mnogi so tudi videli oddelke SS in policije, ki so odšli v Možaki jo, da bi v kali zatrli upor, preden bo pognal korenine. Zdelo se je, da so prav ti streli, ki so se razlegali v somraku in tako hitro utihnili, razgibali delavski kraj. Potlačeno delavstvo je dvignilo glave in začelo upati, da bo prišel dan.
EMPIRE COAL — 8202Broadway
OLGA POCOHONTAS
IMAMO VSAKOVRSTNI PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE VES PREMOG DOBRO ODBRAN
VUlcan 3-3416	Anna For tuna, lastnica
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBN"ICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI
Ambulančna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posQe.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti naznanjamo vsem, da je umrl naš ljubljeni in skrbni soprog, oče in brat
ANDREW OBUK
Zatisnil je svoje oči dne 1. marca 1951. Pogreb se je vršil 5. marca iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na Highland Park pokopališče, kje rsmo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 30. novembra 1888 leta v vasi Hotavlje, Gorenja vas nad Škofje loko.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti, kar nam je bilo v veliko tolažbo. Hvala sledečim: sestri Frances in družini, Mr. in Mrs. Frank Guzel v Universal, Pa., Mrs. Paul Kokal in sin iz Universal, Pa., Mr in Mrs. Val. Demshar, Mr. in Mrs. Felix Demshar, Mr. in Mrs. Jo# Murn, vsi iz Meadowlands, Pa., Mr. in Mrs. Frank Boznar iz Oakmont, Pa., Mr. John Useničnik in družini, Mr. in Mrs. Gabriel Demshar in družini, Mr. in Mrs Frank Dacar in družini, Mr. in Mrs. Joe Godec, Mr. in Mrs. Vid Jančič, družini Roytz in Lozar, Mr. Joseph Novak, Mr. Thomas Rieve, Reliance Electric Co., Local 715, American Legion Euclid Post 343, The Scouts Troop 75, društvo V boj št. 53 SNPJ.
Dalje srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, in ga sprej-mili na zadnji poti na pokopališče.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so dali v gotovini za družino, in sicer: Mrs. Steve Dragosa, Mr. in Mrs. Glawe, Mr. in Mrs. Frank Lach, Mr. in Mrs. Severovic, Mr. in Mrs. John Skoff, Mr. Louis Urbas, Mr. Walter Kovic, Mr. in Mrs. Jack Poje, Mrs. Frances Stefančič, Mr. in Mrs. Stanley Stefančič, Mrs. Svigel, Mr. in Mrs, James Jakše, Mrs. Olga Larson. Mrs. Mary Bayuk, Mrs. Ana Medves, Mr, in Mrs. Jack Novak, Mrs. Mary Oblak, Race Store, Mrs. Gertrude Florjančič, Mrs. Emil Glavač, Mrs. Helena Kavčič in družina.
Hvala Mrs. Mary Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Zahvalo naj sprejmejo pogrebci, ki so nosili krsto.
Prav posebno zahvalo pa želimo izreči sosedom za tola-žilne obiske v bolezni, ter Mrs. Sophie Bayuk in Mrs, Vid Jančič za pomoč ob smrti. Največja zahvalo naj pa sprejmeta Mr, in Mrs, Frank Dacar za vse dobro delo. ki sta ga storila v bolezni in ob smrti. To, kar sta storila, store le ljudje, ki imajo blaga srca. Hvala tudi Mr. Paul Kokal in sinu iz Universal, Pa., ki sta prišla na pogreb.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki nam je na en ali drugi način izkazal svoje sočutje, prosimo oproščen j a in naj isto sprejme našo zahvalo.
Počivaj v miru, ljubljeni! Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
ŽALUJOČI OSTALI;
CHRISTINE, soproga ANDREW, ml., sin
CHRISTINE in MARY, poročena BOLTZ. hčeri
MRS. FRANCES VILICICH, sestra in sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 3. aprila 1951.
ko bo okupator moral sramotno premagan zapustiti zasužnjeno zemljo. Upanje so opirali na neznaten upor, ki se je začel, toda upanje vedno živi od malih isker in jih zna zaplamteti v mogočen ogenj.
Na Jesenicah so- začeli snovati organizacijo Osvobodilne fronte. Borba proti nemškemu fašizmu in izgon okupatorja je bilo geslo, ki je povsod našlo odmev.
V	tistih dneh, ko so. gesta-povci j e 1 i posebno nezaupno oprezati za ljudmi in so s pomočjo izdajalcev sestavljali spiske sumljivih delavcev, so se v preprostem delavskem stanovanju Aleša Potočnika sestali tisti, ki so si zadali nalogo, da bodo širili osvobodilno gibanje med delavci. Izbrali so to stanovanje zato, ker je bilo precej oddaljeno od sosednjih hiš in na samoti, tako da bi nihče ne mogel zaslutiti, da tja prihajajo in se zbirajo ljudje. Potočnik je stanoval v pritličju, hišni lastnik Konrad Kralj je bil prav tako delavec, in nanj so se zanesli. Bil je nekaj let delavski zaupnik, vsi od kraja so mu zaupali.
V	kuhinji, ki se ni v ničemer razlikovala od kuhinj v vseh delavskih stanovanjih, so se sestali. Bilo je kar čudno videti resne može, ki so posedli okoli mize in se razgovarjali o stvareh, ki so bile pod smrtno kaznijo prepovedane. S stene so jih gledale cenene podobe in slike domačih. Iznad štedilnika
je pogledoval kavni mlinček. Ob njem so se bleščale svetlo očiščene kositrene zajemalke. Na mizici ob steni je stalo celo nekaj skodelic od večerje, Potočnikova žena jih še ni utegnila pomiti, ker se je umaknila v edino sobo in legla. Vsa notranjost kuhinje je izdihavala skromnost delavskih domov.
Na oglu je sedel Potočnik sam, širokopleč mož štiridesetih, s košatimi brki, ki so postali rumenkasti od tobaka. Prav tako rumeni so bili nekoliko križem stoječi zobje, ki jih je razkril le pri smehu, sicer se niso videli, ker so mu brki viseli na ustnice. Potočnik je bil žebljar, poznala ga je vsa tovarna in vsi vprek so ga klicali samo "Aleš". Počasi in preudarno je tlačil gorjuško čedro s slabim tobakom in prav tako počasi vprašal:
"Koliko ljudi ima zdaj Dra-go?"
"Z Jelovčanom in Kasteličem, ki sta včeraj morala priti do njega, jih bo imel šestnajst," je odgovoril Tone.
"Šestnajst ljudi, to je bore malo," je podvomil Ciril Fale.
"Za začetek je dovolj," je za-mrmral Potočnik.
"Ali ste dobili kaj, navodila, okrožnico morda ?" je spet vprašal Fale.
Potočnik je pogledal Toneta, ta se je obrnil k Lenartu, delavcu na Javorniku, Lenart je pogledal Faleta in Fale je spet obstal z očmi na Potočniku.
"Toliko vemo, da je bila v
Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta," je odgovoril Tone vseni skupaj. "Cilj je: borba proti okupatorju. Mislim, da je s tem vse povedano."
"Torej gre za ustanovitev podtalnega gibanja," je rekel Fale.
"Partizanskega!" se je razvnel Tone.
Začeli so na dolgo pretresati, koga in kako naj bi pritegnili k delu. Zdaj je spet posegel vmes Fale in radi so ga poslušali. V ilegalnem delu je mogel on največ svetovati. Kot komunista so ga pred vojno žandarji dovolj vlačili po zaporih. Vsak zapor je bil, zanj šola. Pri teh si je nabral koristnih in bridkih skušenj, postal pa tudi nekoliko nezaupljiv.
Pretresli so po vrsti vse delavske zaupnike. Pri vsakem so se pomudili. Fale je sestavljal kratek spisek delavcev, ki naj bi jih prve pritegnili k delu. Spisek je rastel, čeprav so marsikoga izpustili ali pa se odločili, da bodo počakali, preden bo kdo spregovoril z njim odločilno besedo. Naposled so sestavili seznam štiriindvajsetih imen. Tone je dobre volje rekel Faletu:
"Vidiš, koliko jih je! To je že organizacija."
"Organizacija n a papirju," ga je zavrnil Fale.
"Črno gledaš," je rekel tudi Potočnik. "Saj smo se res morda pri katerem zmotili, zato pa smo prav gotovo pozabili na
take, ki bodo radi in z veseljem delali za pravično stvar."
Spisek je bil sestavljen zelo skrbno. Prerešetali so vse obrate po vrsti in v vsakem poiskali človeka, ki se jim je zdel zanesljiv.
"Kaj pa Kobal?" je vprašal Lenart. "Včasih je bil naš človek."
"Kobal?" Potočnik je dvignil sršeče obrvi. "Naš človek, to se pravi, seveda je bil naš človek. Toda, ali ga niste videli z hitler jevsko zastavico ?"
"Tega bi ne bil smel storiti," je odločno rekel Fale.
"Zmotil se je," se je potegnil zanj Lenart. "Verjel je v prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Zdaj mu je žal, sam je rekel tako."
"Jaz bom govoril z njim," je odločno rekel Tone.
"Govori, pa previdno. Vsega mu nikar že v prvi sapi ne povej," je svetoval Potočnik.
"Ni se ga treba bati," je rekel Lenart.
"Bom že vedel prav spregovoriti," je dejal Tone.
Fale je bil očitno nezadovoljen, vendar ni nič več rekel Ura je bila precej pozna in jeli so se razhajati. Vsak je že imel
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
Chicago, 111.
V blag spomin
dvanajste obletnice srn rti druge obletnice smrti preljubljenega očeta preljubijene matere
BUSINESS OPPORTUNITY
I MEAT MARKET and GROCERY— Completely equipped with stock and use of smoke house and sausage room. $4,000.
CRawford 7-3705
I GOOD OPPORTUNITY to buy complete new equipment and stock to start a beauty shop Best offer.
Call REpublic 7-0188
1
I GOOD OPPORTUNITY to buy Haberdashery Shop. Modern store. Modern fxtures. Established. Resonably priced for quick sale. Northwest side.
NEwcastle^ 1-0604
BAKERY — Top Hyde Park location. 3 man shop. Established business. Will talk terms. Call Brouilete.
PLaza 2-6900
DOMESTIC COUPLE
ANDREJA OBED m MARIJE OBED
kateri je zatisnil svoje mile oči katera je zatisnila svoje mile
I COUPLE — For northwest suburb. Must like children. Plain cooking. Housework. Driving. Gardening. Start at $200.
Call superior 7-8531,
9-4:30 daily.
za vedno dne 3. aprila 1939 leta.
Glokobo pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši zdaj trupla Vajina ležita, rešena sta vseh skrbi.
za vedno dne 8. aprila 1949 leta.
Dolgo let je že minulo, kar odšla sta od nas,
nismo še Vaju pozabili, vedno še mislimo na Vaju.
HELP WANTED—Domestic
Sladko spavajta v tihem grobu, v življenju bila sta nam odvzeta, a v smrti združimo se spet.
Na vajina grobova bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Vaju svet.
Žalujoči ostali:
Soince naj na trato sije,
kjer počivajo dragi stariši, katerih zlata srca so utihnila, a spomin na njiju še živi.
COMPETENT 2nd MAID Good home in Rectory Good wages EUclid 6-0725
REAL OPPORTUNITY — Subur ban home. General housework. Small children. Own room. Bath. Good salary.
GLencoo 2085
svojo določeno nalogo. Na resno nevarnost ni mislil nihče. Razhajali so se. Prvi je odšel Tone, ostali posamično za njinii da bi ne vzbudili suma. Tega so se navadili že pred okupacijo.
Tone je spešno stopal po ozki poljski poti, ki je bila bolj steza, kot pot, proti mestu. Mislil je na današnji sestanek in v srcu se mu je dvigala nevolja proti Faletu, ki je tako zelo oprezen in nezaupljiv.
(Dalje prihodnjič)
MIKROFON NAMESTO ŠEPETALČEVE OMARE
Ker hočejo v modernih gleda-liščih odpraviti iz estelskih razlogov šepetalčeve prostore pred odrom, si gledališki strokovnjaki belijo glave, kako bi igralcem na neopazen način pomagali, kadar jih zapusti spomin-Neki iznajditelj v Bologni meni) da bi se dalo to vprašanje rešiti z majhno radijsko napravo. Za kulisami skriti šepetalec bi izrekel potrebne značnice v mikrofon, ki bi prenesel njegov glas V sprejemnik v igralčevi obleki-To bi bila kar dobra rešitev "se* petalskega problema," kajti občinstvo ne bi več slišalo glasUi ki dostikrat, zlasti v manjšil^ dvoranah, moti umetniški ulitek.
(Ponatis iz "Ljudske
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest our advertising
representatives are the
Chicago Advertising Co.
139 n. clark st. chicago, ill. DEarborn 2-3179
J
WANTED TO RENT
LANDLORDS ATTENTION! 3 Being evicted by new owner-responsible adults (Vet ® , ployed) need 4-5 room vanished apartment. Vicinity Hg men and Addison. Modern rental. Mrs. Kramer.	.»14
DIversey 8-0^
2 RESPONSIBLE Business Woi^ urgently need 2 bedroom u". _ nished apartment. Good l"''
N. S. Near good transportatJ
Moderate rental. — EDgewa 4-4141 after 6 p. m., week or all day Sundays.
of
WILL take immediate possession^ 3VŽ-4 room unfurnished ment, 1st or 2nd floor essertt Preferably St. Henry's parisH vicinity. Near good transpo tion. E5c-Army Colonel and w ,jj with highest of references. pay $50-$60 rental. Please tact "Wimble," ROgers 4-6591 or WAbash 2-6000 sion 2202.
help wanted—domesti^
COMPETENT Woman •— housework. 4 adults. No Nice home. Private room References.
I^Incoln 9
.0935
CIRIL in JAKOB, sinova
THERESA CERKVENIK in ROSE SALAMANT, hčeri FRANK CERKVENIK, zet CECILIJA OBED (VEHAR), sinaha EMMA ZORC, RONALD, DOLORES, FRANCES MARIE OBED, EDWARD in ROBERT SALAMANT, vnuki in vnukinje STANLEY WALTER ZORC in STEVEN PAUL ZORC, pravnuka
I COMPETENT Woman — 3 adults in family. Cook 2 meals daily. Lovely 7 room home. Private room, bath, 1st floor. Home. 4 blocks from station. $40 salary.
Hinsdale 3152
HELP WANTED—MALE
Cleveland, O., 3. aprila 1951.
MAINTENANCE
and
NURSERY WORK
(Experienced)
Will consider inexperienced Good salary Room and board
DANADA FARM NURSERY
Napervill* Rd., WhMlon. III. Phone F. W. Wallon I WHeaton 8-2741 - 12 lo 1. after 5:30
COMPETENT Young Woman English speaking. Housev^ Assist with two children.^^^^ laundry. Good home.
room. Stay.	g?
ROgers Park
FEMALE HELP WANT^
stenographer
The advertising and	^jl
dising department of	f t"
company needs a stenograph work in its new office.
Loop location. 5 day week, hospitalization insurance plan available-
Paid holidays. .oifS apply IN PERSON or
SINCLAIR REFINING CO-
2540 W. CERMAK
Bishop 7-6000