Razne novice. Vesele ?elikonočne praznike želi uredništvo in upravništvo. * GjregorfiičeTft slamost t Mariboru n» belo nedeljo dne 7. aprila. Vspored: I. Slavnostni govor (g. dr. Fr. Rosina), 2. Apoteoza, 3. Deklamacija «V pepelnični noči" in nTri lipe" (gdč. A. Osana.). II. 1. L. Hudovernjjk BNaša zvezda", moški zbor in bariton-solo, 2. W. A. Mozart, Andante iz IV. kvinteta, 3. V. Parma nColni6ku", mešan zbor, 4. R. Savin »Predsmrtirica" in H. Volarič ,,Pogled v n&dolžno oko", bariton-solo in klavir, 5. A. Dvoržak ^Mazurka*, gosli in klavir,. 6. F. S^ Vilhar ,,Slo vo", moški zbor, bariton-solo in klavir, 7. W. A. Mozart, Finale iz V. kvinteta, 8. A. Nedved ,,Nazaj v planinski raj", mešan zbor. Pri II. delu sodelujejo: Gosli-solo g. B. Sarajnik, bariton-solQ g. dr. Bk. Stuheo, klavir gdč. M. Sohreinferjeva, knnt^ ig». P-. .('rajnik, J. Zemljič, L. Serbinek, J. Medred in ±au. Beran. Začetek točno ob 8.uri zvečer. Val>ila in lepaki se razpošiljajo. Prebitek slavnosb je nanjenjen za Gregorčičev spomenik. * Slovenska kmetiiska šola. Štajerski doželni zbor je sprejel predlog glede ustanovitve slareiiisl:« kmetijske šole. c * Sejmi y aprilu. 2. v Dramljah; 4. pri S^r. Primožu (pri Blagovni): vel. ponedeljek t Senuoi (na Dravi): veliki torek v Podčetrtku, Šoštanja, t Lnfiab, Muti, na Ptujski Gori, pri Sv. Duhu t LoGafa; sredo po veliki no6i t Framu; četrtek po t»1. uofii pri Novi Cerkvi; 13. Loka pri Zusmu (SmarsM okraj); beli torek t Ljutomeru: belo soboto t Debju; ponedeljek po beli nedelji pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; pri Sv. Moborju (Podčetrtek), t Rogatcu in Vojniku; sredo po beli nedelji na Vranskem; 17. t Kapeli priBrežicab; 20. pri Sv. Ilju; 23. r Ptujl; sv. Jurija dan v Hočah, y gt. Juriju ob jnž. žel.; r St. Juriju (v Hrastovcu), v Št. Juriju (t fiTični), v Kaniži, na Laškem in v Zdolah v soseski Pleterje; sv. Marka dan v KostriVnici; 25. t 3t Jurij« ob Taboru za živino in blago, v Dobovi,; ponedelj. po sv. Juriju v Konjicah in v Dolu pri Hrastniku; 3. poned. po vel. no6i pri sv. Vidu blizo st.. Elme im Smarju; 2. sredo po vel. noči v Sevnici (ua SaTi>,; 4. pon. po vel. noči v Ponikvi in v Studenioah; 8. soboto po veliki nofii na Hajdini. * Za zidarske mojstre sta napravila izpit pari c. kr. dež. vladi v Ljubljant absolventa c. kr. obrtne šole za stavb. obrtnike Jožef N o v a k iz Desnjaka pri Ljutomeru in Ivan Seršen iz Radomslj p*i Karaniku. * Vplačevaaiie neposrednlh davkor t II. 6etrlletju 1907. Tekom II. četrtletja 1907 postanejo aeposredni davki na Stajerskem dofcekli oziroma plačni v niaslednjih obrokih: 1. Zemljiški, hišno-rascredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onib poslopij, ki šo prosta najeiniiinskega davka in sicer: 3. mesečni obrok dne 30. ttprila 1907, 5. mesečni obrok dne 31. maja, 6. mesečm obrok dne 30. junija. 2. Občna pridobnina ia pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računoT: 2. četrtletni obrok dne 1. aprila 1907. 3. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pob>rajo na račun državne blagajnice potom odbiOca po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davk« podvržene prejemke in sicer 1. poluletni obrok dne 1. junija 1907. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplafiajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnib rokoi, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti ftn sicer ne samo od državnib davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obrefcti znašajo od vsakih 100 Kj H«ti6n« dolžnosti in za vsak zamujen dau 1.3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgoraj naštetim rokom do všteteea dn© pTačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača ˇ 4 tednih po preteku plačiln^ga roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnlnafi obresti vred potom predpisanega ptisilnega postopanja. * Plače žnpanoT in svetovalcer. Kakor znanp so plače ali bolje refieno odškodnine, ki jili dobiyajo t posameznih občinah župani in svetovalci, zelo rnitlične. To je sicer upraviCeno, ker po nekaterih občinah je opravka veliko, v drugih manj. Nepravilno pa je, da se določajo županom in svetovalcwn z& njih posamezne posle odškodntne za gotove izdatkft, kakor si jih ,ti sami zaračunajo, češ toliko sem v resnici itedal. To se mora zaradi tega grajati, ker eden rabi veliko, drugi za isti posel mnogo manj. — Deželni odbor nižjeavstrijski ho6e olače županov in svetovalcev na ta način urediti, da je izdal sledeči poziv vsem občinam: Vsi občinski zastopi naj v prvi polovici leta 1907 v posebni seji sklepajo o prejemkih županov in občhiskih svetovalcev, zlasti jniaj določijo, koliko gre županu in svetovalcem prave letne plače in koliko za posamezne uradne posle in pote. Seveda se ima pri tem ozirati na Jinančno stanje občine. Dotičnj sklepi se imajo nadrobno sporočati, deželnemu ddboru. — Na ta način se bo spravila v te plače nekaka enakomernost. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas kaj takega ukrenilo. * Urednik Spindler in njegovi zvestq mu udani hočejo imeti v Celju malo Ricmanje, kakor poroča petkova številka ,,Slov. Naroda". Ker so gospodje okoli ,^Narodnega Lista" tako silno pobožni (vsaj zatrjevali' so tako v prvih številkah svojega organa), ni dvomiti, da si bodo naročili svojega popa. Vprašanije le še nastane, kdo ga bo vzdržaval, kajti zemljiška knjiga je že precej ,,zapacana." Sicer pa pravi narodna pesem: Juhe, naprej, naprej, dokler je še denarjev kej. * Narodna stranka in ^neodvisnl kmetje." Na glavnem zboru Narodne stranke za Stajersko v Mariboru se je s k 1 e n i 1 o, da skliče stranka shod Bneodvisn(ih kmetov'" v šmarsko-rogaško-kozjanskem okraju za belo nedeljo, da si določijo kandidate- Ali so to ,,neodvisni" kmetje, ki morajo prihajati in sklepati, kakor želi vodstvo liberalne Narodne stranke? * Našl deželnl poslanci. Med slovenskimi deželnimi poslanci štajerskimi sta Roš in Kočevar pristaša nove liberalne stranke. 0 vsem, kar se je godilo v krogu slovenskih poslancev, sta poročala svojim pristašem na Spodnjem Stajerskem. Na shodu v Mariboru se je javno govorilo^ da je Kočevar zadnje dni telegrafično obveščal liberalne pristaše o stanju Plojeve kandidature. * Roš — pokažite barvo! Roš si ne upa prav pokazati barve, posebno ne bi rad v javnosti veljal samo kot kandidat liberalne stranke. Za to vedno pravi: Ne kandidiram, ampak druei me kandidirajo. Vendar ko mu je liberalna stranka iz Zidanega mosta ponudila kandidaturo, je odgovoril: spreijmem. Pribito ostane: Roš je vsprejel kandidaturo samo iz rok liberalne stranke! Vsednifo jeRošev manever: rad bi veljal kot prvaški kandMat, kot kandidat neodvisnih kmetov, kot kompromisni kandidat kmečke in liberalne stranke, Slovencev in nemškutarjev, socialdemokratov . . ., kakor pa6 bolj kaže. Kmetje in delavci, ne verjamite Rošu in njegovim pristašeml * Zivela narodnost! Prihodnjič bomo povedali zanimivo politično dogodbico, kakojeNarodna stranka ponujala svoje gjasove vsenemškemu kandidatu Maliku, zvestemu pristašu Senererja. Opozarjamo, da danes Narodna stranka tudi v ,,Slovenskem Nar." izjavlja, da bo rajši šla pri volitvah s pr|otinarodno in protikmečko socialdemokracijo, nego pa z našo kmečko stranko. Kmetje in krščanski delavci, pozor! * Vendar enkrat! Na shodu pri Sv. Roku n. Smarjem je zahteval dr. Korošec od navzočega nadudtelja Strmšeka, naj poroča le golo resnico o tem, kar on (dr. Korošec) govori o šoli in učiteljstvu. In res je prinesel prihodnji ,,Narodni List" o Koroščevem govoru poročilo: „0 šoliinučiteljstvu razpravljal je govornik še dovolj stvarno in mirno." Poglejte, poročajte vedno resnico in marsikaj bo drugače. * Tržne vesti. Proraet je še vedno slab, kupčija hladna, zato so cene vedno jednake. Pšenica je oetala povprečno nfeizpremenjena. Rž je brez prometa in v vsem neizpremenjena. Oves je pafi dvignil z uspehom svojo ceno. Turšica se je hotela ravnati po ovsu ter ziahtevati višje cene, katerih pa ni dosegla, ostalo je brez večjepa prometa. Oilrobi so postali višji v svoji ceni. Svinjska mast se je nekoKko omajala v svojih cenah. Usnje in kože padajo y ceni. * Cene živine na Dunajn. Voli 76 do 86, krave 260 do 230, konji 160 do 280 (žival), svinje 1.22 do 1.28 kg. * 6. dr. KarlovSek iz Celja, ki je na Ponikvi zabavljal 5ez ftrnosuknježe, je v teku 18 let že popolnoma pozabil, da je neki Karlovšek iz Šmarjete na Dolenjskem fiez eno leto v osrednjem semetiišču v Gorici duhovski kruh jiedel in črno suknjo nosil, ki pa sedaj krepko čez črnosuknježe zabavlja. Potiirica je hujši oid Turka. * »Marburger Presse", zagrizen nemško-naoijonalem list, se usifjuje oelo slovenskim duhovni-f kom; upamo, da n&hče ne narofii lista, ki se dosledno iz najsvetejših reči norfiuje. * Shod Narodne stranke v Marlbora minolo nedeljo je bil primeroma slabo obiskan. Komaj nekaj flez 150 ljudi, večinoma liberalni uftitelji, koncipijenti In odvetniški pisarji, so prišli skupaj, kljuh bobnanju pd ^Narodnem Listu" in posebnih vabilih. Na shodu so največ psovali Cez Kmečko zvezo in njene kandidate. UCitelj Strmšek je imenoval Kmeftko zvezo .strupeno kačo" in njenie privržence ,,fanatizirane backe." Dr. Kukovec, general Narodne stranke, je eelo izjavil, da naj njih pristaši volijo socialdemokrate in ne kandidate KmeCke zveze. Notar Stupica pa je navduševal zborovalce za vsenempa in protestanta Malika, ki se bo, kakor je obljubil, oziral na ležnje Narodne stranke. Nekateri udeleženci so ogorfieni zapustili že pred sklepom sbod, ker se jim je gabilo to izdajalsko govoiričenje1. Da se more kaj takega govoriti na shodu stranke, ki si prisvaja ime ,,narodna", je nečuveno. Na tem shodu je Narodna stranka jasno pokazala, kaka prijateljica kmeta da je: socialdemokrata, da celo Nemca in protestanta je eden priporočal voliti, ne pa kandidata Slovenske kmfečke zveze. Tako daleč so že zašli ti ljvidje v svoji slepi strasti do kmeta in vere. Vsakega kmeta mora biti sram, ki je pristaš te izdajalske stranke! * «Narodnl List" smeši kmeta. V zadnji številki ,,Narodnega Lista" se napada posestnik Mlakar in se mu očita, da je nespretno vodil zborovanje Kmečke zveze v Laškem. Vsi kmetje, ki poznajo g. Mlakarja, so priča, da je on dober govornik, spreten voditelj shodov, sploh intelisenten kmet. Narodne strankarje jezi, da nimajo v svojih vrstah takega kmeta, zato ga n(apadajo in skušajo osmešiti. Fej takemu postopanju. * Na naslov ^osp. dr. Kukovca. Iziavljam Vam, velecenjeni gospod doktor, <la ne bodem reagiral na neosnovane napade Vašega ,,Narodnega Lista". To izjavo potiam Vam kot Sefu stranskinemu in vodji glasila, ki je vredno svojega urednika; s tem se pač ne bodem spuščal v poleraiko, ker mi tega ne dopušča moja čast. Ce bi zares imeli Vi gospod doktor boljše nazore o političnem, javnem delovanju in tudi ločili stvar od osebe in uvaževali volilni boj na podlagi načelnih vprašanj, bi takega dopisunstva ne dovolili svojim nezrelim politikom — pisarjem raznih pisarn in bi obsojali naravnost nečuveno blatenje in osebno napadanje, s katerim je pričel ,,Narodni List" takoj s početka svojega obstanka. Mi sedaj nimamo boja za nafielna vprašanja, temveč najostudnejši osebni prepir, katerega ste Vi kot politik sankcijonirali. Prisojam Vam gotovo nekoliko širšega političnega obzorja; ravno radi tega sem pač prepričan. da zasledujete enake volilne boje tudi po celi Avstriji. Priznati mi morate, da tako ostudno se nikjer ne izrablja osebnostij, kakor ravno v ,,Narodnem Listu"j Spominjam se le ednega lista, ki je izhajal nekdaj v Mariboru in je blatil osebe in celo družbinske razmere;,; s tem se stavi sedaj Vaš ,,Narodni List" lahko v edno vrsto; temu se nikiakor ne čudim, saj' je Vaš urednik ravno iz šole tega lističa. V take liste, imenujemo jih ,,Revolverblatter", se mi ne zdi vredno pošiljati popravkov in izjav. Prvo laž radi mojega govora v Lehnu so Vam popravili drugi in javno dokazali, kaki lažniki so Vaši poročevalci. Za mene zadostuje edino to lažnjivo poroSilo, da se ne brigami za nadaljna psovanja; tudi se nikakor ne vznemirjam, ker vem, od kot da prihajajo vsi napadi, dasi so že presegli zdavno meje dostojnosti, tako da bi me moral nerazsodni čitatelj smatrati po Vaših poročilih za .največjega ,,falota". Ker vem, da še vendar nisem tak ,,falot ali lopov", manjka samo, da mi pridenete še te priimke naravnost, in ker si mislim, da pač manjka v prvi vrsti prave omike in izobrazbe, omilujem samo pjsavo Vašega lista in Vas prosim, da posredujete v uredništvu, da mi ne pošilja vefi lista, katerega sem vendar odklonil. Tako vsiljevanje je tudi nedostojno; prepričani bodite, da jih bode ravno radi te pisave še več, ki si ne bodo dali vsiljevati takega berila. Brez zamere! Dr. Karol Verstovšek. Mariborski okraj. m Nalezliiva vratna bolezen ,,mums" razsaja v mariborski okolici. m Umor v Studenclh prl Mariboru. K orožnikom v Studencih je priletela v petek, dne 22. t. m. posestnica Marija Mlinarič ter začela pripovedovati, da jo je delavec Anton Slaček, s katerim je skupaj živela, zvabil v klet, kjer jo je napadel s sekiro in nekim železom. Kričal je: ,,Sedaj je tvoja zadnja ura!" Posre6ilo se ji je ubranitil se napadalca ter zbežati v sosednjo hišo, od koder je šla k žandarmeriji. Dva orožnika in obftinpki sluga so šli z Marijo Mlinarič v hišo, kjer so našlil Slačekai v kleti nezavestnega v svoji krvi leižati. Prenesli so ga v sobo, kjer so dognali, da je mrtev. Na mesto došla sodnijska komisija in zdravnika so našli na Slafceku dve strašni rani. V trebuhu je imel velilko rano, povzročeno z velikim nožem, na glavi je pa imel več udarcev s sekiro, eden mu je preklal glavo. Klet so našli povsod s krvjo poškropljeno. V enem kotu v mlaki krvi velik kubinjski nož, na drugi strani pa krvavo sekiro. Mlinari6, ki je omožena, a živi ločena od svojega moža, je doma v Kapeli pri Radencih. Doma se je seznanila z želarskim sinom Antonom Slafiek. Ker pa ni! mogla doma živeti ž njim, šla sta v Studence, kjer sta kupila majhno hišico. On je dobil delo pri tesarskem mojstru Ornigu, ona je pa iraela majhno branjarijo. Ker je on vse zapil, bil je vedno prepir v hiši, ki se je končal na tako strašen naCin. Mliai-.C so zanrli in oddali v bolnišnico, kor inaa lahke poškodbe na glavi. m Fram. Tukaj se vrši na belo sredo dne 3. aprila t. 1. veliki živinjski sejem. Ker dbeta priti mnogo kupcev, se posestniki živine prijazno vabijo, da priženejo obilo lepe živine na ta sejem. m Umrla je pri Sv. Rupertu v Slov. gor. dne 18. t. m. obče spoštovana gospa Neža Fras, žena veleposestnika in cerkveneg^a ključarja g. Antona Fras v Gornji Volifiini, v 67. letu svoje starosti. Rajnka je bila dobra kršftanska žena, skrbna mati, velika dobrotnica revežem, prijaznega obnašanja do vsakega — sploht blag značaj. Mnogoštevilna udeležba na pogrebu dne 20 t. m. je bil živ dokaz njene priljubljenosti. Blag jej spomin! m Dravinjska dolina. Velika nesreča za mariborški-slovenjbistriški okraj je, da ga zastopa poslanec S t i g e r, za katerega bo kmalu veljalo ime: deželnozborski mutec. Patošeni vse, da molči. Ko bi moral dne 4. marca svoje predloge utemeljevati, ga splob n i b i 1 o v zbornici. Ni se torej čuditi, da s svojim predlogom zaradi nasajevanja tobaka v deželnem zboru ni nič dosegel. Da i bil drug poslanec, bilo bi morda drugače. Poslanec Stiger velja kot nesposoben in nedelaven poslanec. Tudi glede podpore za upostošene vinograde v svojem okraju niti ust ni odprl! Ljudje ne bodo sadili tobaka, pa tudi vinogradov ne bodo vefi imeli, in veliko krivdo nosi s svojo nemarnostjt* poslanec Sti-< ger. Vkljub temu lažejo njegpvi pristaši sedaj, da hoče Stiger okraju pomagati. Lažnjivci, zakaj pa že ni? Mi) bomo volili našega sobrata kmeta Pišeka. Živijo P i š e k! m Vnkovsko. Kakor sino že zadnjič sporočili, smo za mailo glasov propadli pri zadnjih občinskih volitviah. Da bo širša javnost spoznala, s kakimi nasprotniki se raoramo mi bojevati, naj navedemo tukaj čisto mirno in pošteno nekaj resničnih podatkov. Volitve bi se že morale vršiti meseca januarja. A priprave so se zavlekle. Pošiljali smo večkrat svojega pristaša k županu, naj bi pogledal, ali so volitve razpisane. Hodil je tje skdraj vsak teden. A naenkrat, 3. marca, opazi eden naših listek nad vratmi. Na Tistku je bilo napisano, da so vplalne liste že izpostavljene 4 tedne in da se vrše volitve 18. marca popoludne. Reklamacijska doba je bila žo minola. Ko so štirje naši, župana prijeli, kje je iniel prej razglasilo za volitve nabito, rekel je, da mu je veter dol strgal! Razpisal pa je župan volitve na 18. marca popojudne, ker si je mislil, da takrat naši narodni in krščanski možje nle bodo pri&li, ker bodo Sli k spovtedu Vsakokrat jie« ta dan popoldan pred Joželovim velikonočna spoved za može. A svoje bo že skup zbobnal, ker spovedi se on in njegovi pristaši bojijo. Santl in pa njegovi privrženci si svojo vest najrajši mirijo s ,,St,ajercem", s kolinami( in % vinom, pri tem pa udrihajo po svojih domačih duhovnikih. Tako sami sebe tolažijo, če jih vest peče, a če bo to vedno tako šlo, ne vemo. Ce bi bili vsi Vukovčani količkaj premislili, bi moralšantl pasti. On sploh čisto ni6 ne skrbi za svojo občino. Ceste imajo Vukovčani take, da bi morala vilšja politična oblast vmes poseči že davno, ker se živina preveč trpinči. Zgornji Vukovčani vejo o t§pi kaj povedati. Zato ker Santl nič ne skrbi za občino, še iraajo itak preveč doklad. Nekateri so se že,morali pritožiti, da je saj nekaj cest popravil. L. 1904. meseca majnika sta toča in strašen vihar skdraj vse pobila v celi jareninski fari. Župan Santl čisto nič ni poskrbel, da bi bili oškodovani Vukovčani dobili kaj odškodnine. Kako so takrat cela njegovi pristaši godrnjali zoper Šantlna in se priduševali, da ga ne bodo nikdar več volili! Kako se je rotil na shodu pri Pezdičekn 1. 1904. mizar Verblač in mnogi drugi! Kje pa je nadalje možatost na Vukovskem, tako lahko vprašamo. Zmagali bi bili čisto lahko, 6e ne bi bili nekateri svojo častno besedo sramotno prelomili. A kljub vsem izdajicam bi bili še zmasali vsaj v 3. razredu, če bi bil volilni imenik pravilno sestavljen. Naši so bili izpušSeni, in 6e ne izpuščeni, pa lcrivo napisani. Podblastila naša so skoraj vsa zavrgli. Od dveh ,,značajnihu žensk (Korošec in Pomprein) smo imelt mi pooblastila in oni tudi. IPravično bi bilo, da bi bila komisija obojna zavrgla, a je samo naša. Zve6er, ko so bile volitve konfiane, so nekateri Sanftlnovi pristaši že pijani šli domov in naše pristašte kleli in grozno zmerjali. Po celi vukovski dolini se je slišala kletev in grozen krič. Celo telesne hibe so predbacivali našim. Seveda ne bo to zastonj. Tožba je že vložena in nekateril bodo morali v kajho. Pa saj te ljudi nifi ni sram. Kleli in zmerjali so na grozen način tudi svoje doma^e duhovnike . Mogoče, da jih bodo potrebovali prej, ko si mislijo. Žalos,tno je, zelo žalostno, da nekatteri Vokovčani več zaupajo fantom, kakor sta Purgaj in Hasl, ljudem, kako je Santlčka in Gajžler, kakor pa našim krščanskim možem in svojim duhovnikom. Ptujski okraj. p Kljjnčarovcl. Zimo smo zdaj/ že prestali, 8eravno je bila huda in dolga, kakor že dolgo ne. Setve, posebno po nižje ležečih njivah, so precej slabe in je le malo upanja, da bi bila žetev povoljna, če ne bo zdaj posebno ugodno vreme. Zajci so uničili in oglodali veliko lepih dreves,. Zdaj Se pa ne dobi nikdo odškodnine, ker nas je zima prehitela in ni bilo mogoče dreves obvezati. Nekaj je uniftenih takih dreves, ki so bila stara deset ali še ve6 let in se morajo zdaj posekati in z novimi nadomestiti. Odbor naše občine je sklenil že pred dvema letoma zatreti zajca koliko najbolj mogoCe, sedanji lastnik lova Alojz Mikl pri Veliki Nedelji pa veC kot leto dni ni pustil nič streljati zajcev, zato pa so se zdaj straSno razmnožili ter delajo veliko škodo na1 drevju in goricah. — Na Seniku je dne 9. t. m. umrl Fr. S t o p a r, hud pristaš »Stajerca". Sveti mu vefina luč! p Borovci niže Ptnja. Dne 13. t. m. umrl je na sušici naš občinski predstojnik Jakob M a j c e n v 55. letu svoje starosti. Pokojni je bil obCe priljub- ljen in mož našega narodnega prepričanja. Bodi mu lahka zemljica! — Ker je pobrala sušica, v zadnjih letih pri nas izvanredno dosti nadepolnih mož in žen, bilo bi jako dobro, da oblast to stvar preišče in zoper razširjanje te bolezni kaj ukrene. p Sredisče. Pevski in gledališki večer priredi s ediSka šola dne 1. aprila na velikunočoi pondeljek t. 1. s svojimi učenci v šolskih prostorib. Spored: Veselja glas v prirodi. Izvirna spevoigra. Triglasni zbori z deklamacijami in s samospevi ter s spreu ljev&njem klavirja. Razporedba: 1. Uvod. 2 Zjutr»j 3. Na vrtu. 4. Na polju. 6. V goadu. 6. Ob vodi. 7. Konec B. Skrb in Smrt. Izvirni igrokaz v d?eh dejanjih. Priredil Juraj Paograc. Vstopoina: Sedež 70 vin,. stojišfte 30 vin. Zafcetek ob 7. uri zvefctr Eer se porabi ves čiati dobiček na nakujt novega harmonija za šolo, »e predplačila hvaležno sprejmejo. Kdor se ne more ali noie udeležiti, se prosi, da vpošlje blage volje majhen denarni prispevek za zgoraj navedeni namen. Ljutomerski okraj. 1 Vučja ves pri Sv. Križu. Z ozirom na naS dopis v štev. 11 nam je poslal g. nadučitelj Fran Cvetko popravek, katerega glavne točke radevolje prinašamo s prošnjo, da nam naši dopisniki vedno pošiljajo le popolnoma resnična poročila: „1. Ni res, da sem hodil o priliki kbmpetovanja po larovžih proseč podpore, res je le, da sem bil samo enkrat na obisku pri odličnem duhovniku — sorodniku in sicer na povabilo. 2. Ni res, da sem govoril kedaj proti bralnemu društvu v Križevcih, marveč je res, da sem bil celo namenjen pristopiti kbt ud. 3, Ni res, da sem govoril na sbodu bral. društva javno zia liberalne liste, marveč je res, da na shodu bral. društva niti nisem bil, ampak sem le o priliki veselice naredil opazko: ,,Saj so tudi drugi listi dobri", ko je narareč govornik priporočal prisotnim samo ^Slovenec" in ,,Slov. Gospodar". 4. Ni res, da razpošiljam s šolarji ,,Narodni List",, marveč je res, da še nisera nikoli niti ene številke teg»a lista s šolarji komu poslal, ker dobivam samo en iztis, ki ga imam zase. 5. Tudi ni res, da nisem prijatelj duhovnikom, res pa je, d'a sem vedno prijatelj vsem duhovnikom, ki imajo radi tudi mene." Slovenjegraški okraj. s Slovenjgradec. Po velikih lepakih je napovedala Narodna stranka dne 19. marca ob 11. uri v Narodnem domu javen volilni shod vseh neodvi&i nih kmetov. Ednajsta ura odbije, volilci pričakujejo otvoritvei in uže hočejo vstopiti v dvorano, kjer se ima shod vršiti. A tu jim zabrani dr. Stiker vhbd, povdarjajoč, da je samo narodnim zaupnikom vstop dovoljefa. Splošno ogorčtenje! To se poleže,, ko jim Stiker izjavi, da bode po dovršenem zaupnem shodu tudi volilcem vstop dovoljen. Volilci odhajajo; drugi ostanejo pred zaprf&ini durmi in se spogledujejo. Proti 12. uri je tudi njim vstop milostno dovoljen. V dvorani so narodni zaupniki okoli predsedniške mize polnpštevilnot zbrani: učitelji, koncipienti, pisarji — in nekaj kmetov, bolj v ozadju smo opazili nekaj nezrelih dečkov — nevolilcev. Gtenerai$tablerji odlagajo otvoritev. Mučna tišina! Napofeled s& ojunači Ivan Verdnik, pozdravi prišlece in otvori shod, oziroma hoee otvoriti. Supnik Krohne opozarja na izvolitev predsedništva. Zaupniki ugovarjajo, da ga je že zaupni shod izvolil. Krofhne opozarja na to nepravilnost. Sledn(jič se pfredsedništvo izvoli. Naši so se sleherne volitve zdržali. Predsednik Ivan Verdnik izjavlja, da hočejo danes voliti poslanca. Zupnik Pečnik ugovarja, da se bode volil poslanec meseca majnika, dfanes se menda gre sarno za kandidata. Hrušč in trušč po dvorani! Ko vihar poneha, stopi na. predsednikov poziv po eden iz vsakega oklraja —' iz Gornjegagrada baje dva — pred genemlni štab inl predlagajo kandidatom Vinka Ježovnik, mesarja iz Velenja. Vseh predlagalcev pet do šest. Na to nastopi Vinko Ježovnik in proglasi to od pet zaupnikov z vsemi pritrjujočimi privezki ponujeno kandildaturo za božji crlas, kateremu se ne sme ustavIjati — opozarja na mučeništvo krtač, s katerimi ga bode krtačila širša .javnost in Casopisi. 0 kakem ptogramu niti sluha ne duha. Da se ta nedostatnost izpopolni, podeli predsedndk besedo gospodoma dr. Stikerju in dr. BožiČu. Oba deklamirata svoje stare govore, ne povesfca pa ničesar o programu, na katerem naj se reši kmečko vprašanje; pač pa smo izvedeli iz njunih govorov, da imajo koncipijenti sijajne mesečne pla5e, a da vkljub temu ne dobijo stroškov za daljno pot v Slovenjgradec, povrnjenih, da so zelo hudi na gospode v Mariboru in Kmečko zvezo, kateri se odreka pravica postavljati kandidate — hjudi tudi nad Robičem, ki je zme'del njib spomin. Gospodje namreč še niti vedeli niso, v katerih okrajib je bil RobiC poslancera izvoljen. Vprizori se za to posebno posvetovanje. Iz zadrege jim ponmaga gupnik Peftnik. V tej zmddenosti požnbijo na navzoče km|ete in govore proti kandidaturi kmetov Pišeka in Roškarja. Župnik Krohne opozarja na nedoslednost, da, hočejo imeti kmete za poslance, a govore proti kmetom kot bodočim poslancem. Da so si tudi duliibvnike s posebnim apetitom privoščili, je razumljivo. Saj je dvanajsta ura ž^ odbila. — Naposled zavrača župnik PeČnik neosnovane napade na naše dosedanje poslanoe, osobito Robiča. ,Navzoče učiteljstvo cenca in si ne upa črhniti niti besedice v obrambo' Robiča, dasi so mu njegove zasluge znane. Nadalje kritikuje župnik Pečnik nesmisel besede ,,neodvisnost kmeta" — opozarja na nedostojnost o f poročanju 6asnikom, da je ,,Narodni List" lažnjivo poročal o zadnjem shodu Kmečke zveze v Slovenjgradecu. Splošni1 nemir! Predsednik zvoni! Neosnovane napade na duhovšCino odbija g. župnik Krobne in zahteva dokazov, kje in kedaj je zakrivila duhovščinia gospodarski propad in polom! In če ga ni zakrivila, zakaj gonja proti duhovščini, katero polagoma vprizarja Narodna stranka, ki je osnovana na podlagi zaupnih shodov v Celju v Graški cesti h. št. 38, ki so se vršili pod geslom: ,,doli s klerikalizmom." Generalštablerji so se 6utili razkrinkane — to jim, je bil prehud tobak. Pozabili so na vse dopise svojim zaupnikom od dne 25. julija 1906, kjer pišejo: ,,Poli s klerikaliŁmom — pod tem geslom se je vršil sestanek" — namre5 8. julija v Celju; vedeti niso hoteli o dopisih od dne 26. julija 1906, kjer govore o boju proti verskemu, gospodarskemu in političnemu zasužnjevanju." Naenkrat sedaj vse to tajijo! Ponudi se jim javni dokaz, ki bi se priobčil v ,,Slovenskem Gospodarju" Oni ga odklbjnijo. Kmetje se spogledujejo! Naši odhajajo. Se enkrat ponujeni dokaz se zopet odkloni! Hrušč in trušč in vriš po vsej dvorani. Vihar nekoliko poleže! Kmet Pačnik govori med drugimi o neosnovani gonji proti g. dr. Korošcu in Roškarju. Zopet vihar! Pačniku očitajo, da je podkupljen! Pačnik ugovarja! Pred nladaljnim razkrinkanjem se narodni zaupniki ne čutijo ve6 varne. Shod se zaključi! Splošna veselost pri naših. Kmetom so sel začele oči odpirati! Klici po dvorani: ,,Od duhovnikov ne gremo!" — Po natančni štetvi je bilo vseh skupaj našib in narodnih 95 oseb z vštetimi npkmeti in nevolilci. š Velenje. Gosp. Vinko Ježovnik, mesar v Velenju se je od ,,narodne stranke" v Slov. Gradcu postavil za državnozborskega kandidata, na kojem shodu je bilo baje okoli 80 volilcev navzočih, seveda večinoma protiverni hujskači in pisači. Z velikim navdušenjem se je pripeljal domu in rekel ,,ljudski glas, božji glas". To je pa pozabil, da mora mož, koji hoče zastopati ljudstvo, iraeti; tudi zmožnosti za poslanca, kojih pa on nima, kar lahko vsak presodi, ako mu povemo, da se doma ni nikdar nič učil, med svetom pa nič ni bil. Tukaj bakor v celem šoštanjskem okraju, kjer ga vsaki prav dobro pozna, bo lahko njemu oddane glase preštel; nadjamo se pa da ne bo treba, da se bo prej streznil, da prihrani to delo drugim. Ta častihlepnost bi dobila grdo plačilo, ker zvedli bi volilci in čitatelji več re6i, katere bi označile njegovo osebo, ka,ko da zna on kmetu pomagati! Ne se^aj po zvezdah nedosegljivih. To za danes, prihodnjič več! s Shod Narodne stranke v Slovenjgradcu. Piše se nam, da se g. Fr. Vrečko in g. Trobej, oba učitelja okoliške šole v Slovenjgradcu nista udeležila shoda ,,Narodne stranke" v Slovenjgradcu dne 19. t. m., ker ne pripadata k volilcem kmečke skupine in se torej naša notica ,,o mejah dostojnosti itd." v zadnji Stev. ,,Slov. Gosp." ne dotika teb dveh gg. učiteljev. s Št. Ilj pod Tnrjakom. Ka velikonočni ponedeljek bode v Št. Ilju pod Tnrjakom po vefternirah v goli 'ebelarski shod, na katerem bode predaval g. Peitler, ufiitelj ftebeloreje, o umnem čebelarstvu Celjski okraj. e St. Pavel pri Preboldu. Od zadnje sobote imamo novega župana, ki je Da stari; nov je le blagajnik, ki gp, prej nismo imeli. Ker je g. krčmar Cajner obljubil,. da bo zanaprej opustil ,,Stajerca" in postal narodnjak, so ga dobri ljudje spet izvolili za župana, da ne bi silna žalost nastala. Ako je naš župan sedaj res mož boljših misli, se bo kmalu pri delitvi podpore pokazalo., Že enkrat sq je nam po hudi ,to6i poškodovanim Latkovljanom razdelila majhna deželna podpora. Kakor čujemo, pa nam je ravnokar po prizadevanju bivšega poslanca Korošca došla izdatna, državna podpora. Prvikrat smo mi, ki nismo Štajerčijanci in ne popivamo v županovi krčmi, ostali praznih rok. Pa smo potrpeli. Cuje se pa, da bo zdaj ravno tako! Skoro ne moremo misliti, da bi si upal g. župan tako pristransko postopati. Opozarjamo torej slavno c. kr. okrajno glavarstvo, naj popraša še druge može, ne samo župana, kdo je v resnici potreben podpore: ali titeti, ki ima denar v hranilnici, ali tisti, ki kruha strada? Latkovljan. c Vlak je zmečkal dne 24. t. m. železniškega mojstra Sabradnik v Celju;. Zmečkalo mu je obe nogi in stisnilo prsa, da je bil pri priči mrtev. Kako je prišel pod kolesa. je nerazumljivo. c Nesreča. V Storeh se je prevrgel vo»i6ek železa na delavca K o š i r j a in S t o r a. Oba so težko ranjena prepeljali v celjsko bolnišnioo. c Sv. Pavel pri Preboldu. Na zahtevanje kmetov je naš obžinski odbor sklenil vložiti prošnjo na deželno vlado zaradi ogromne škode, katero nam je naredil letos zajec v vinogradih in sadonosnikib. Mi zahtevamo odlofino, da se lovska postava spremeni v koHst kmetov. Kmetje, zahteVajte vsi, z združenimi močmi Se bomo kaj dosegli. Obfiina Reka je tudi za to. To je prav. Obračamo se še na druge občine, da isto sklenejo. c Mozirje. Citali smo v predzadnjem ,,Našem Domu" dopis iz Mozirja, v katerem nekdo pravi, da mozirska mladina spi, in nas vabi, naj bi se tudi mi zdramili v narodnem življenju kakor po drugod. Dozdaj še nismo pokazali, da smo tudi pri njas zmožni kaj prirediti, zato smo letos skltenili, da priredimfr ra beloi neideljo, t,o je, 7. aprila t. 1. v hotelu ,,Iliri.ja" v Mozirju veselico z veseloigro ,,Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček" s prijaznim sodelovanjem braslovškega tamburaškega zbora. Tem potom vabimo vse rodoljube in prijatelje mladine zgornje in spodnje Savinijske doline k obilni udeležbi. Na svidenje na belo nedeljo. Mozijrski mladeniC. c Vojlilni sbodl v celjskem okraju. Kandidat SIov. kmečke zveze dr. Josip Povalej je priredil dne 24. in 25. t. m. štiri volilne shode, in sicer v Št. Jurju ob juž. žel., Dramljab, Teharjih in pri Svl Jakobu na Kalobji, kteri shodi so bili vsi mnogobrojno obiskani in bili prava maniiestacija za idejo Kmečke zveze. Navzočib je bilo na vseh shodih skupaj veliko čez 1000 volilcev. Vse povsod je nadvladovalo splošno navdušenje in soglasno pritrjevanie temeljitim izvajanjera kandidata dr. Josipa Povalej, s svojo ognjevito, prepričevalno, zraven pa priprosto besedo, si je kandidat pridobil srca nas vseh poslušalcev in tudi tistih, kteri ga dosedaj niso osebno poznali. Na nas vse poslušalce je napravil g. dr. Povaloj najboljši utis in vsi smo zapustili zborovanje s prepričanjem,, da ima ta kandidat v resnici ne samo resno voljo, ampak tudi vsestransko sposobnost, da nas zastopa v državnem zboru. Za to smo tudi vsi kmečki volilci sklenili pri volitvah soglasno oddati naše glasove le kandidatu Kmečke zveze g. dr. Josipu Povalej. O shodu v St. Jurjii ob juž. žel. je že poročal zadnji ,,Slov. Gosp.", vendar pa moramo tukaj popraviti poročilo v toliko, da je bilo na sbodu najmanj 250 volilcev; bili so tudi trije odposlanci narodne stranke, ki pa so tudi pritrjevali izvrstnim izjavanjem g. kandidata; kandidatura g. dr. Povaleja se je vsprejela soglasno. V nedeljo popoldne je bil volilni shod vDramljah; ljudstva — bile so tudi ženske navzoče — je bilo 150—200. Tudi tukaj je ljudstvo prav pazljivo sledilo krasnim in navdušenim besedam dr. Povaleja, in so mu v mnogih točkah morali tudi pristaši na' rodne stranke glasno pritrjevati. Ker sta pristaša narodne stranke trgovec Jarmovič in neki Jesenek (sorodnik Blaža Urleba) pri svojem priporočilu neodvisnega pa od narodne stranke postavljenega kandidata napadala dr. Povaleja, jima je krepko in v vso našo zadovoljnost odgovoril, posebno pa je dokazal Jeseneku, da ima laž prav kratke noge. Ker je ravno ta nečuven nastop zadnjega govornika zelo razburil pristaše kmečke zveze, se je zborovanje zaključilo, da ni prišlo do večjega nasprotstva. — Dne 25. t. m. je bil volilni shod na T e li a r ji i h, ki je bil prav dobro obiskan. Razven dr. Povaleja je govoril v imenu delavcev g. Karba, in v imenu nar. stranke g. Lubensky: shod se je izr kel z velikim navdušenjem soglasno za kandidaturo dr. Josipa Povalej. Isti dan ob 544 popoldne se je vršil volilni shod pri Sv. Jakobu n^, Kalobjib. Shod sam je bil velikansko obiskan, le malo kteri volilec je ostal doma. Kandidatura dr. Jos. Povaleja je bila sprejeta z velikimi navdušenjem in soglasno. Govorili so tudi pristaši narodne strajike iz St. Jurja, ker na Kalobji ni niti enega narodovca, govoril je namreč tudi g. Praunseis in <*. Kveder, pa tudi kro- ,ja6 Turin, kteri pa je ta dan trdil, da i& kraet. Kalobčani so javno izrekli, da bodo pri volitvi vsi soglasno oddali glasove le kandidatu Kme6ke zveze g. dr. Povalej, in da belih vran ne bodo trpeli v svoji sredini. c Kako ,,Narodnl List" laže in zaviia! Iz St. Jurija ob juž. žel. se nam piše: Ni res, da bi bil prišel g. dr. Povalej po zauphem shodu na kolodvoru v čakalnici v razgovor z nekim kmetom iz Savinjske dolinfe, ker se je g. dr. Povalej ves 6as razgovarjal z nami Sentjurčani, ki ga vsi visokb spoštujemo in ljubimo. Prišel pa je ravno pred vlakom neki bradati gospod, o katerem smo pozneje zvedeli, da je kmet profesor Jošt, inšpicirat našfe zaupnike, in je začel z g. dr. Povalej pogovor. Slišali smo sledeče, na kar vsak dan prisežemo: Bradati gospod kmet: ,,Kako si mogel Ti pristopiti h Kmečki zvezi in podpis&ti njen program oziroma na njega priseči." Dr. Povalej: ,,V mojem političnem naziranju se n(e dam od nikogar komandirati, re*nici na ljubo Ti povem, da dosedaj nisem ničesar podpisal in na ničesar prisegel, kakor na mojo vest." Bradati gospod kmet: .,,Pa proti Robleku ne bodeš nič naredil." Dr. Povalej: ,,Bog ne daj, proti njemu samemu tudi nikdar ne bom ni6 . storil, pri nas se gre za načela, ta se boldo sedajf bojevala." Ce hoče gospod kmet profesor Jošt, mu naznanimo n(aša imena, če mu manjka prič. Sentjurčani. c Sramota. Iz Savinjske doline se nam pišfc: V žalostnem spominu so nam dnevi češkega obiska ¦v Celju. Nam ljubi češki gostje so pač vedeli1 povedati doma, kako je uemška omika pod varstvom mestnih redarjev srdito razgrajala osobito pri Narodnem domu in da so le varstvene naredbe Narodnega doma varovale 6eške brate in slovenske domačine v svojem obzidju. Na god sv. Jožefa se je letos čudna omika nekaterih stovenskih omikancev prav slično pokazala, med njimi celo akademičnih izobražencev, a ne zvunaj Narodnega doma, ampak pod streho ponosne palače. Gospoldje izobražeiici! Kako je bilo to mogoče? Mnogo zaupnih mož, došlih v Narodni dom na shod, je bilo vnetih pristašev g. kandidata Robleka, Ko so pa tako besno kričanje: ,,Živij(O Roblek" morali ves 6as poslušati, je to neotesano vedenje Narodne stranke vznevolilo tudi najmirnejše spoštovalce Robleka. ,,Skoda za irioža ooŠtenjaka, kojega onečašča ta sodrga v gosposki obleki", tako se je venomer govorilo. ..Ako si ga ti suroveži osvajajo, naj ga pa imajo." Ko bi' bil g. Roblek vse to slišal, kar se je v Narodnem domu njemu ,,na ljubo" delalo, bil hi globoko užaljen. Kakšno je bilo še le pri odhodu zaupnikov v, veži! Kaj takega še kmetje nismo slišali. Ali so to izobraženci Narodne stranke? Le nahujskana pijana poulična druhal se tako vede! Kaj ne: Svoji k svO- jim! Od te družbe daleč pročl Ali so ti vodjtelji ljudsiVa? Ali tako želite izobraziti ljudstvo? Narodni dom so oskrunili domačini. Hišni gospodarji so prepustili za tisto popoludne vse pravice mlajšim, in ti so pokazali, kar znajo. Komu v prid? Sramata za vas, sramota za vse! c Nekaj misli o shodu Slovenske kmečke zveze v Celju. Lep je bil ta shod in nepozabljiv za vse udefežence. Toliko kmetov še menda,ni videla velika dvorana celjskega Narodnega doma. In vse te mnipzice je privedla skupaj prodirajoča in zmagujoča kmečka misel. Vsa čast naši Kmečki zvezi, da je zanesla to misel v narod! In lepo je vodil ta veliki shod kmet Mlakar. Poznalo se je, da govori brat bratu, ko je kmet v gladki besedi razvijal kmetom namen Kmečke zv ze. In kako naglo so se našla kmečka srca! Od različnih strani so pi-išli zborovalci, nikdar poprej se niso videli, a komaj so bili v dvonani, vedeli so, da so vsi bratje: spoznali so, da so prišli vsi z istim namenom skupaj, in pozdravljali so se kot stari znanci. Veže nas pač ena vez, vez Slovenske kmečke zveze. In dostojno so se vedle te množi-ce, zakaj prišle so skupaj, da se posvetujejo o bodočem poslancu, niso pa prišle — razgrajat, kakor nasprotniki Kmečke zveee. In v tem je velikanski razloček med Slovensko kmečko zvezo in takozvano Narodno stranko. Divja besnost in surovo poulično pobalinstvo v gosposki obleki na strani Narodne stranke; veličasten mir in možato preziranje na strani Slovenske kmečke zVeze! V tem znamenju se je vršil shbd. Slovenska kmečka zveza je zborovala mirno za se in se ni zmenila za Narodno stranko in njene privržence, ki s6 tulili pred vratmi; Narodna stranka je pa pokazala prvi svoj sad, kl je takšen, da se kmetu gnjusi dotakniti se ga z roko. Dr. Kukovec je lahko ponosen na svoje ,,narodne" muzikante, ki so pri svojem prvem nastopu pokazali, da so mojstri v — žvižganju. 'Žvižgajoča stranka! To je prva svoje vrste na slovenskem Štajerskem! Vzorce ima od ljubljanske liberalne stranke. Da tudi dr. Karlovšek Ijubi tako ,,muziko", je zelo zanimivo. Ko bi to vprizorili celjski fakini, bi sg| ne čudili, dvomimo pa, fla bi znali boljše. In to se po besedah ,,Narodneg.a Lista" pravi menda ,,vpreči vse razpoložijivč moči v službo naroda in napredka v gospodarstvu in prosveti!" Zares! Do sedaj nismo vedelij da s& s tuljenjem, in žvižgantjem ,,služi narodu in napredku v gospodarstvu in prosveti." 0 tem so nas poučili na praznik sv. Jožefa ,,narodni muzikontiarji"1 v celjskem Narodnem domu. Frankfurtarske trakove pred Narodnim domom so prenašali mirno. slovenskim kmetom so žvifegali in klicali ,,izdajice." Seveda žvižgajočih mlečozobnežev ne smemo soditi hudo, saj so bili* k temu nahujskani. Narodna stranka pa6 zna res ,,vpreči vse razpoložljive moiči v službo naroda." — In to se je godilo v celjskem Narodnem domu, ki je last Posojilnice v Celju. S kmečkim denarjem se je zidal Narodni dom in sedaj pride Narodna stranka in da psovati in izžvižgati slovenske kmete, ko zborujejo v lastnem domu, v lastni hiši. Naj se Slovenska kmečka zveza obrne na celjsko PosojilniGO z resnim vprašanjem, 6e ta kot gospodar Narodnega doma odobrava tako indijjansko postopanje Narodne stranke nasproti kmetom. Po odgovoru celjske Posojilnice bodo kmetje vravnali svoje nadaljne korake! In ti žvižgajoči fantalini so bili večinoma iz bližine narodnib trgovcev in obrtnikov! Sa,j res! Zvižgajmo svoji k svojim! To bo v službo naroda. Da so morali kmetje celjsko ,,narodno" gospodo opozarjati na omiko,. ,je vsekako lepo znamenje kmefike trezne sodbe. Koliko truda bi pa bilo stalo, ko bi bilo par kmečkih pesti pograbilo ,,narodne" godce tier jib peljalo k njih materam, da bi jiin. dala piti — mleka! A kmečke vrste so korakale z lahnim nasraehom pomilovanja mimo Kukovčevili in Karlovšekovih muzikantov, pripraviljene darovati po par vinarjev vsakemu teh revežev, ki so bili ,,vpjreženi v službo naroda." Posebej se pa mora povdarjati velikansko navdušenje, ki ,je nastalo vsakokrat, kadar je predsednik ali kateri govornik in pozneje g. kandidat povdarjal krščanski značaj Kmečke zveze, njen kmečki program ter potrebo, iti v boj za krščanska načela slovenskega Ijudstva in za kmečke težnje. Tukaj se je pokazalo, kako malenkostna je Narodna stranka s svojimi žvižgajočimi godci v primeri z verskim prepričanjem poštenega slovenskega kmeta. Okoli trdnj^ve katoliških načel lahko Kukovčevi in Karlovšekovi muzikanti žvižgajo celo večnost in zidovje se ne bo podrlo. Težko je sicer misliti^, da bi gpspodjeNarodne stranke ne mislili nič na bodočnost, a če sklepamo po njihovih dejanjih, smemo trditi, da ne mislijo niti en dan naprej. Ne glede na veselje, katčro imajo ob takem ravnanju celjskih »narotinih" naši večni nasprotniki, mora vendar žvižgajoči stranki biti zniano, da bodo enkrat zopet volitve v celjski okrajni zastop. Bog ve, ali bo stranka piskačev poslala takrat svoje muzikante na agitacijo za slovenske glasove, ali. boVpa v Celju zažvižgala in volilci bodo prišli sami!? G.Vekoslav, kaj pravite? Koga pa hoCete takrat ,,vpreči v službo naroda?" Govorilo se je med zborovalci, da se je tudi nekdo izmed učiteljstva vdeleževal tuljenia pred vratmi. G. doktor Vekoslav! Kaj pa, ko bi tam prijeli koga za ušesa! Kmečka ušesa niso tako zarobljena, kakor ,,narodna!" Sploh smo se veliko naučili na praznik sv. Jožefa v celjskem Narodnem domu. Videli in slišali smo navdušene kmečke vrste, občudovali dostojnost, mir in treznost pristašev Kmečke zveze; videli in slišali smo pa tudi ,,narodna" godbo nove Narodne stranke. Sedaj nam je sodba lahka: Z žvižganjem se kličejo ponočnjaki in rokovnjači so si dajali z žvižganjem nekdaj svoja znamenja, zato pa na žvižgajočo stranko — žvižgamo! Sicer si je pa z žvižganjem pripravila sama najboljšo pol v bodočnost f.-i ta pot kaže, da bo žvižgajoča Narodna stranka šla — rakom žvižgat! Par besed še o g. Robleku. Mogoče je dvojno: Ali je g. Roblek vedel za n&meravano pobalinstvo žvižgajoče stranke ali ni vedel. Ce je vedel za to, obsoja se sam; če pa ni vedel, mora ga biti kot poštenega moža v dno duše sram takih pristašev, kakor jih je imel na Jožefovo v celjskem Narodnem domu. Ce pa hoče biti kandidat piskačev in muzikantov, mu ni pomagati'! Kandidat Slovenske kmečke zveze je pa veleposestnik in linančni komisar g. dr. Josip Povalej. c Sv. Lenart nad Lašklm. Naš6 Bralno društvo je precej časa dremalo. In glej — sedaj je oživelo in se je ziačelo gibati in delov^ati. Kot zafietek in uvod k nadaljnemu delovanju so takoj fanti s pomočjo enega moža imeli pred kratkim predstavo — ,,pri Tonču" in trditi se sme, da so igrali izborno. ,,Pri zvitem rogu" so izborno ,,litali" in kmet se je dal tako ^fotogr&firati", da smo se na vse grlo smejali. Sedaj se bomo pa krepko poprijeli dela in se izobrazovali, menda vendar brez ptujske giltne in neslane krote. c Dobrna prl Celju. Kdor ne pozna tukajšnjih, razmer, si bo morebiti mislil, da vsled vahtar6inih ogenj bljuvajočih 61ankov o dobrnskem ,,nemiru" res vlada kako razburjenje na Dobrni. Kaj še! Par ,,štucerjev", ki še vsak dan za cigarete nima, in ki nima drugega dela, kakor sprfehajati se od pošte do gostilne in od gostilne do pošte, je morebiti vznemirjenih, a ne vsled vah(tar6ine pisave. ampak vsled teg,a, ker smo vahtarci hitro za petami in z resni6nimi podatki dokažemo, da laže, kadar zine. In to jezi njenih par lafinih privržencev na Dobrni. Kake duševne revice so dobrnski nemCurji, dokazuje to, da si morajo vsakokrat naročiti vahtarčine urednike iz Celja, 6e hočejo kaj pisati ,,Iz Dobrne." 'Lansko leto je neki Balok hodil po Dobrni, in nekaj dni potem je prinesla vahtarca par strašnih članikov. Mislili smo, da bo Dobfne konec. pa je še ni bilo. Kdo je prosil Baloka, da je počastil Dobirno s svojim obiskom, ne vemo, a to vemo, da Balok ni prišel iskat zdravja na Dobrno. Letos pa je v lepera pustnem času prihitelo celb dvoje nemških ,,urednikov" iz Celja. Da so se v Orozlnovi gostini ,,rtazburili" duhovi, jim nič ne zamerimo, a dobrega Augusta je politika spravila skoraj v zadrego. Zmanjkalo je namre? v družbi drobiža. Velikodušno je dal odpreti August svojo blagajno. Poslal je po dvajset kronc. Kai so Iž njimi nat«dili, zgodovina ne pove. Sedaj seveda razumemo, zakaj da je vahtarčina pisava tako ,,razburjena". Slovenci se pa nič ne razburjamo, pač pa pomilujemo nemškutarsko uboštvo na možganibf. Predlagali bi dobrnski nemškutariji, če hoče, da bo v vabtarci zopet kaj ,,lz Neubausa", naj se oglasi pri Slovencih, da ji poraagajo iz zadrege. Ti znajo tako stvai boljše. Ce bo pa kedo zopet ,.razburjen". ga bndenio hiftro umirili in ohladili. c Celjskl porotniki za prihodnjo porotno zasedanje: Glavni porotniki: Pavel Strasser, trgovec v Dobrni; Em. Peycher, oskrbnik; Flor. Gajšek, trgovec v Loki pri Žusmu; Jož. Pučnik, posestnik v Konjiciah; pos. Stipčič. trgovec v St. Jernfeju; Karl Bastianfiič, posestnik v Slovenjgradctu: Janez Potscher, gostilničar v Vojniku, Martin Frece, trgovec v Starivasi; RudolfCosta-Knhn, trgovec v Celju; Jožef Lenko, veleposestniik v St. Petni, Jurij Strafela, notar v Rogatcu, Janez Zajc, župan v Velikem Obrežu, Ant. Pretner, steklar v Konjicah. TvanlCas, vetepbaiestnik v Stražah; Avg. Stoinšeg. posestnik v Rog. Slatini, Franc Vedenik. posestnik v St. Lovrencu; lAlbeft Verdnik. veleposestnik v Sv. Miklavžu; Egidij Zollnier, gostilničar v Celju; Franc Mattheis, trgovec v Brožicah; Jakob Vre6koy posestnik v Boletini; Ant. Altziebler, gostilničar v Celju; Iv. Katz, posestnik v Smartnu pri Slovenjgradcu: Fr. Sivec, klepar v Slovenjgradcu; J. Stergar, posestnik v Zakotu; Adolf Gabritsch, lesotržec v Brežicah; Rih. Dirmaier, tovarniški uradnik v Št. Len&rtu; Andrej Frece, trgovec v Gornji Sušici; Viktor Hauke, gostilničar v Šoštanju: ,1. Rak, gostilničar v Velenju; Alojz Sribar, gostilnič. Doberteši vesi; Franc Oset, trgovec na Vranskem in Jožef Samec, posestnik v Arclinu. Nadomestni porotniki: Mih. Zagode, gostilnifiar v Ostrožnem; Jurij StrauB, kolar v Celju; Franc Rischner, trgovski pomočnik vCelju: Fr. Peharz, leka.rnar vCelju; dr. E. Gollitsch, zdravnik v Celju: Jos. Wreschagg, solicitator v Celju; J. Josek, trgovec v Celju; Ant. Tautsch, klepar v Celjh; Frane Herzman, posestnik v Celju. c Voinik. Shod Kukovfteve stranke pri Vrečerju v pondeljek 25. marca je bil klavern. Za tako veliko okblico je 76 vdeležencev vsekako zelo malo. Ce od teh odštejemo Vo.jničane, ki ne volijo v okraju, potem nevolilee, ostalo bo za Kukovčevega kandidata Robleka kotnaj nekaj nad 50. In za teh 6 ducatov ljudi prišli so iz Celja trije doktorji in znani' ljudski govornik — Fridrih! Majhen uvod je napravii dr. Stiker, na kar je bil za predsednika izvoljen narodovec LipuS. Ta se je postavil 7 očali pred poslušalce, gledal jih nekaj Casa, potem pa brez strahu potegnil listek iz žepa in bral: Otvorim shod! Za tem je nastopil zopet dr. Stiker ter govoril govor, ki ga govori drugače vedno dr. Kukovec, namreč 0 ,,narodni stranki". Rekel je, da so dolgo čakali, a ker se ni nič storilo, so bili primorani ustanoviti ,,narodno stranko". Govoril je tudi 0 mariborskem zborovanju, 0 dr. Korošcu, 0 tisti novici v ,,Slov. Gosp." ter imenoval ,,Kmečko zvezo" katoliško, kakor da bi bilo to kaj sila novega. Mož mora biti 0 ,,Kmečki zvezi" strašno podučen, ker je trdil, da bo zveza trpela samo do volitev, potem pa ne bomo nič več slišati 0 nji. Ko je bil Stiker s svojo modrostjo pri kraju, nastopil je dr. Božič, ki je govoril čisto nov govor 0 — kmetijstvu. G. Božič! Vse to smo že slišali iz ust g. Goričana in sicer veliko boljše in pametnejše. Ponavljal je Božič znano Goričanovo šala 0 kmetu in njegovih sinovih, katerim o6e določuje poklic in najbolj neumnega določi za kmečki stan.Malo kočljivo je bilo, ko se je Božič tudi prišteval med kmete, ker ima veliko posestvo. Tudi 0 bikoreji je govoril, pa tudi 0 tem smo slišali Jelovšeka boljše govoriti. Da kranjski duhovniki in šola tudi spadajo med kmetijstvo, do sedaj nismo vedeli, podučil nas je 0 tem dr. Božič, ki je med drugim vprašal navzoče: ,,A1' mislite, da imam kaj zato, da hodim na shode?" ,,Ni6, je odgovoril, jaz samo podučujem". (In reklama za Vašo bodočo pisarno?) Med dolgoveznim govorom Božičevim je precej kmetov odšlo. Posebno ko se je obregnil ob frankolski živini in ob mešetarjih, so Frankolčani jezno zapustili dvorano. Sicer pa je bil dr. Božič sploh hud nad tem, da je bil sbod tako slabo obiskan. Da zanimanje za Božičev govor med kmeti ni bilo posebno, kaže to, da so med seboj govorili, in je bil Božič primoran jih opominjati rekoč: Bodite tiho, dokler jaz govorim! Pa tudi ta opomin ni veliko izdal, zakaj prišlo je celo do glasnih ugovorov, ko je govoril 0 sedemletni šolski dobi. Dolga duhovitost je pa g. doktora čisto posušila, zakaj naenkrat je začel klicati: Prinesite mi malo vode, jaz sem 6ist suh! K takemu govoru res vodo, čeravno je nek kmet klical: Vina! vina! G. Božiču tudi geslo: vse za vero, dom, cesarja ni prav po godu, ker je rekel, da je pri tem kmet ostal, kakoršen je bil. Tudi dr. Božič je po svojem govoru ostal, kakoršen je bil. Ko ni ve6 vedel, prišel \& na vrsto tretji doktor iz Celja — Gosak. Ta je bil najbolj hud.( Govoril je 0 tlečih iskrah in 0 plamenu, 0 k*ne6kih> puntih in Korošcu, 0 volilni relormi in duhovnikih, 0 kranjskih razmerah/ in župniku Zdolšeku in prišel do sklepa, da so vsega krivi slovenski duhovniki. Da Gosak 0 tem govori ravno v Vojniku, je resčudno! Ceravno se je Gosak izmed vseb treb doktorjev najbolj napenjal, jebilo vendar med poslušalci mnenje to, da je Gosak najslabše napravil. Da je Gosak stotine kmetov na shodu ,,Kmečke zveze" v Celju imenoval ,,kimovce", po našem mnenju za Karlovšekovo advokatsko pisarno ne bo preveč koristno. Pozabil je pa menda hudi doktor označiti svoje prijatelje, ki so piskali v ,,Narodnem domu". Najzadnji prostor v govorniški vrsti so dali doktorji iz Celja — kmetu Fridrihu, ki je skoro nerazumljivo govoil 0 hmeljarstvu in Vovšeku. Trudil se je, dokazati, da to ni mogoče opisati, kako se hmelj sadi. To zna samo — Roblek. S tem so bili pri svojem kandidatu. Fridrib je imel že skrčeno število poslušalcev. Zanimivo ,je bilo, ko je rekel Fridrih, da on ne sodi za poslanca! Kdo se je pa kje na svetu 0 tem kaj raenil! Bog ve, Ce bo Narodna stranka Kaj posebno navdušena 0 vojniškem sbodu. Kmetje gotovo ne. c Trbovlje. V nedeljo sta imeli ,,Kme6ko bralno društvo" in ,,Krš6. soc. delavsko društvo" svoje skupno društveno zborovanje. Povabljena sta bila tudi gospoda dr. K 0 r 0 š e c in dr. B e n k 0 v i 6. Zbralo se je mnogo društvenikov in somišljenikov omenjenili društev in okoli 30 raz^rajačev iz Hrastnika, pristaši tako zvane Narodne stranke vredni imena propalice naroda. Stranka, ki ima tako snrove in neolikane pristaše, je za zaničevati. Gosp. kaplan Lončarič otvori zborovanje predstavi oba povabljenca in da gosp. dr. Korošcu besedo, Njegov govor je bil nekaj posebnega za nas Trbovljčane in je segel poslušalcem globoko v srce. SpoŠtovanje do gosp. Korošca so dobili tudi njegovi najhujši nasprotniki, ki so lajisko leto strastno agitirali proti njemu. Hvala in čast mu! Potem se oglasi k besedi gosp. dr. Ivan Benkovič. Ogorčeni moramo obsojati že omenjene razgrajače. Delavcu in kmetu zabranjevati izobraževati se, je ravno. toliko kbt siliti ga v prepad tlačanstva in neomike. Pa hvaležni smo jim. Spoznali smo, da imajo narodnost le na jeziku. Nič ne de, če dr. Benkovič ni mogel svojega govora skončati, spoznali smo, da ima resne namene nas v delavskem vprašanju podučiti. Vedite, vi neotesanci, v Trbovljah so za vas tla izgubljene! Ne boste se več hvalili v svojih cunjarskih listih klakor ,,Narodni List", katere pošiljate v Trbovlje brezplačno, da toliko in toliko jib je bilo. Skric naj gre rakom žvižgat, ampak masa delavstva, čegava je? Odgovorite! In ta masa vam bode pokazala na dan volitve, da bode proti vsemu terorizmu, ki vlada v Trbovljah, vsejedno izvolila za svojega poslanca dr. Benkoviča. Cudno se pa nam vsejedno zdi, da si upa Roš na dan s svojo kandidaturo, ker gotovo ve, da bode strašansko propadel. Ce ga v Trbovljah ne marajo, kjer je domačin in župan, kaj še le po drugod! In zakaj ne? Delavstvu in kmetu je nepriljubljen. Ali kedaj pogleda kakšnega delavca na cesti? Nikoli ne. Misli menda, da je neko višje bitje. Navedli,bi lahko zelo lepe izglede. Da pabode Roš bolj vesel, bodem se oglašal vsaki teden, če bode le mogoče in bodem raztolmačil njegovo delovanje v javnem življenju in pa tudi nesramne naklepe pristašev Narodne stranke. Nekaj pa ne smem pozabiti. Neki mesar in gostilničar po imenu Forte se je širokoustil koliko davka da. plačuje. Delavci in kmetje bodo mu olajšali to breme. On bi rad manj plačeval. Vsak kmet mora plačevati davek od svoje zemlje in še ne ve ali bode kaj pridelal alii ne, in mora svoje težave tibo prenašati, omenjeni se pa živi od delavcev in kmetov, pa si še upa ikomu kaj očitati, ker gotovo ve, da so večinoma delavci krivi, da plačuje take davke, kateri kot za takega mogotca gotovo niso preveliki. To si zapomnimo. Kmalu se zopet vidimo. . Društvenik. c Šaleška čitalnica v Šoštanji priredi na Velikono^ni ^ondel.jek veliko veselico, pri kateri se uprizori Finžgarjev ^Divji Lovec", igrokaz v 3 dejanjiti s petjem. Po igri sledijo razni šaljivi prizori. Brežiški okraj. b Ljudski tabor na Blanci se vrši na belu nedeljo, dne 7. aprila 1907. popoldne ob 4. uri pod milim nebom. Dnevni red: 1. Gospodarski program telov. kmečke zveze; govori gosp. Janez R o š k a r, načelnik kmečke zveze, deželni poslanec, posestnik in župan v St. Juriju v Slov. Goricah. 2. Slov. kmečka zveza in nje nasprotniki; načrt,, sredstva in cilji slov. kmečke zveze; govori g. dr. Ivan B e nk o v i č iz Brežic. 3. Poročilo deželnega poslanca g. dr. Frana Jaukoviča o delovanju deželnega zbora in o političnem položaju. 4. Slučajnosti. Slovenski kmetje! Pridite v obilnem številu, ako so vam mar vaše koristi, združujte se; Vabi vas odbor slov. kmečke zveze. b Rajhenburg. Dnje 17. in 24. sušca sta se vršila v rajbenburški1 župniji dva volilna shoda pri sv. Antonu in v Dovškem. Volilni sbod pri sv. Antonu bi se imel vršiti v šolskem poslopju, radevolje je v to privolil načelnik krajnega šolsktega sveta. A Narodna stranka je prav hiniavsko dve pritožbi poslala pristojni oblasti zoper to. Se o pravem času se je izvedlo za to izdajalsko nakano in sklicatelji so si izbrali drugo zbiraligče, nič neugpdnejše od prvega. Kmetje so bili radi tega zelo ogorčeni na hinavsko Narodno stranko. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana. Na prvega je prišlo ve6 Zabukovčanov z županom Božifiem. Zavzemali so skraja kmečki stranki sovražno stališče, a končno so pa le sprevideli z županom vred, da ima Kmečka zveza poštene namene s kmeti, da je zlasti ista neodvisna od duhovskega in vsakega drugega stana, in da je za kmeta edina rešitev v kmečkih zvezah. G. Božifc, pridite na belo nedeljo na ljudski tabor na Blanco s svojimi občani, pa bodete se prepričali, faa vas Narodna stranka z ,,neodviisnim Rošem" le farba, pa boste naši. — Enako sijajen je bil volilni shod v Dovškem. Mnogim udeležencem tega shoda se je godilo, kakor nekdaj Balaamu. Sel je ta mdž tje k izraelskemu ljudstvu, da ga preklin|ja, pa glej,> blagoslavljal ga je. Tega shoda se je udeležilo mnogo pristašev Narodne stjranke iz občine Senovo — morda ne iz najboljšega namena, pa glej, na shodu so se vsi izrekli za Kmečko zvezo in bili edino le za kandidata Kmečke zveze - dr. Benkoviča in Mrčnoselčani za dr. Korošca. Sedem rajhenbui škib županov prisega do danes na zastavo Kmečke zveze in bodo s svojimi občani skoraj enoglasno volili dr. Benkovifia. Na belo nedeljo se vrši v rajhenburški žuflniji četrti shod — Vijtidakn 'tabort podrmilim nebom na Blanci. Zborovanje se začne ob 4. uri popoldne. Govorili bodo kmet Roškar, dr. Benkovič, dr. Jankovič in drugi. Kmetje, le na shod, tam nas mora biti kot listja in trave! b Raihenburg. Ker se v vrsti liberalcev ye6krat bere ime nekega župana Antona Kuneja, ki je vredni brat Benjamina v Brežicah, moramo v Cast tukajšnfiih rojakov javiti, da Kuneje, nista rojena Rajhenburžana, temuč le privandranca; tujci pa nam komandirali ne bodo. b Planlna. Za stavbo vodovoda je dovolil deželni zbor 6000 K t>rez ODrestnega posojila in 1000 kron podpore. b Konkurz je napovedal trgovec Jan. Z a j k o v Koprivnici. b Kapela. Za naš vodovod je dovolil deželni zbor 8000 K brezobrestnega posojila. b Vldem ob Savi. Dne 25. t. m. je poskusila liberalna Narodna stranka tudi tukaj svojo srečo. Letaki so pozivljali neodvisne kmete, naj prideijo poslušat v deželnem zboru vedno molčeftega in po svoji nedelavnosti znanega neodvisnega kandidata RoS-a. Zbralo se je vseh volilcev blizu 70, med temi so imeli večino rajhenburški tržani, Zdolani in 3 Brežičani, sami pristaši Narodnje strankeT VidemCanov je bilo samo kakih 25, med temi veftinavrlih kmetov, zvestih pristašev Slovenske kmečke zveze. G. Roš je dolgočasno in nezanimivo razvijal svoj program. Ves uspeh njegovega govora je bil, da «je je ob koncu vrl kmet iz Vidma oplasil in rekel: ,,G. Roš, vi se tukaj hočete predstavljati kot neodvisen kandidat, a ako pogledamo vašo okolico, se pač jasno vidi, da ste popolnoma odvisni od vse dobro pokvarjajoče Narodne stranke, ki je vas tudi postavila za kandidata dne 14. marca t. 1. na Zidanem mostu — in kot takega odvisneža vas ne maramo!" Odgovor na io je bil, da je g» Spindler zahrul nad kmeti: ,,Vi ste nahujskani*." Spinjdler je potem udrihal na vse kraje, posebno po tistih neumnih (?) kmetih, ki nočejo sprejeti blagoslova Narodne stranke, po dubovnikih in dr. Benkoviču, na kar mu je več kmetov prav odločno ugovarjalo. Spindler za te krepke ugovore ni imel drugega odgovora, kakor da je zopet ponavljal: ,,nabujskani ste." — Ves shod je bil jako klavern, bil je shod Rajhenburžanov in pa Zdolanov, a nikakor ne Videmčanov. Za to pa vam, g. Roš, svetujemo, ako še nas kdaj mislite obiskati, pojdite raje v svoj solnčni vinoprad, tam boste lahko uživali nteskaljeno veselje, ne pa na kak sbod, ker bi zopet doživeli bridko prepričanje, da mi kmetje vas za svojega poslanca nikakor ne maramo. b Loka pri Zidanem mostu. Na zadnji Marijin praznik je imel Cobal iz Zagorja klavern shodič pri Vardjaoiu. To bo nekaj za kratek eas, tako smo rekli in šli poslušat, kaj nam bo vse obljubil. In premleval je staro pesem, da se kmetu slabo godi, kakor bi mi tega ne vedeli: to je pa zatajil, kako so cialdemokrati hofiejo kmeta na nič spraviti, da bi potem ž njimi rogovilil. Obljubil je vse mogoče in nemogoče; socialdemokraški vodje so že marsikatero kaso odnesli na varni kraj, morebiti bojo prihodnjig to kmetom razdelili, kar odnesejo delavskih' kronic. Bahal se je, da so socialdemokrati dosegli enako volilno pravico, zdaj pa jo hočejo drugi zlorabiti. (Kdo se ne smeje tej budalosti.) Privošfiil si je Roša, da v deželnem zboru nič ust ne odpre, in da dobijo v deželnem zboru neko bolezen, da ne morejo tam govoriti. Rekel je Cobal dalje, da je on tudi kristjan, kakor ste vi; tako pobožen je; glej ga kako so sedaj vsi liberalni bre|z|verci in socialni mo krači silno pobožni; ali takoj na to je pokazaj rogove, rekoč: če imate vero, pa mi jo prinesite sem toraj je vendar nima, ker pravi, naj mu jo prinesejo);? obregnil se je tudi nad ljubljanskim škpfom, da imajo velike hoste. (Cobalu je v dolgi zimi gotovo drv zmanjkalo). Tega pa nič ni povedal, kako njegova stranka strupeno sovraži in divje napada sveto katoliško cerkev. Kar je še drugega, klatil, je bilo tako, da. se ni vedelo, ali je baba ali ded. In ko je svoje slabe otrobe zvezal, je njegov tovariš Siter iz Trbovelj ravno tiste otrobe še enkrat prežvekal in priporočil Cobala za volitev. H. koncu je Cobal razžalil vojaštvo, ko je vojake imenoval krompirjevce; zavrelo je tedaj v prsih n'ayzoeih kmetov, ki so bili vojaki; le zmerrii, modrosti kmetov se ima zahvaliti, da niso planili v njeg^ ker niso hotli shoda razbiti; ko je Cobal videl, kako je najbolj zdrave kmete razžalil, je hitro pograbil svojo klafeto in zginil iz sobe na voz, ki je zunaj čakal; možje p'a, za njim. rekoč, da mu ni trebaf nikol več v Loko hoditi, ker ga tako ne bomo volili, si bomo boljšega izbrali le pojdi kam drugam glasove lovit, pri nas jih že ne boš dobil; Pirc mu med velikanskom smehom Ijudstva. zakliče: k spovedi pojdi, k spovedi, zdaj je 6as zato, kaj hodiš ljudi motit. Ko bi se ne bil hitro pobral, bil bi še marsiktero grenko slišal. Zares žalosten kandidat! Trbovski mokraški strio Siter Popihal jo je silno hiter, Zagorski klaverni Cobal Bo pa pri volitvi propal. Drobtinice. d Draginja. Dežnike in solnčnike bodo podražili za 20%. d Kako ruski car čita llste. Navadno poverijo vladarji svojim uradnikom, da jim prire'de preg]ed najvažnejših člankov. Seveda radi kontrole čitajo semintja itudi druge liste, če se ni morda kaj neljubega zamolčalo. Na ruskem dvoru je, to vse drugače. Najprej prečita novine prvi urad, v drugem se izrežejo in okrajšajo, v trtetjem sp odstrani, kar bi bilo neprilično, končno dobi te izrezke v roke načelnik uprave, ki zopet — črta. Sedaj jih dobita v roke minister zunanjih poslov in minister carskega dvora, ki jih iznova krajšata. Petkrat okrajšana vsebina se prefpiše s pisalnim strojem in odpotuje v Carsko selo. Dokler je živel še Trepov, je v šestič še on pregledal došli časnik. Ni torej čuda, 6e car o mnogih pojavih v svoji državi nima niti pojma in če je zato več ali manj orodje v roki dvorne stranke. d Dete brez možganov. Pred nekim angležkim sodiščem je došlo do pravde radi nekega novorojenega otroka. Pozvani zdravniški veščak je izjavil, da se je dete rodilo brez možgan in kot tako ni moglo živeti. d V deželi nekrščanskega zakona. V zadnjib 20 letih so oblastnije v Združenih državah glasom neke ameriške statistike dovolile skupno en milijon razporok. Na leto odpade torej 50.000 razporok, na dan 170, na uro 8. Koliko družin se na ta način razruši in koliko atrok odrase brez pravega nadzorstva starišev. d Dogodba o izgubllem biseru. V visokih krogih v Lvovu pripovedujejo čudno dogodbo o nekem izgubljenem bpsefu. Dne 9. t. m. prixedjlo\ je tamošnje visoko društvo pod pokroviteljstvom grofice Polocki diletantsko predstavo, n)a kateri so sodfelovale najodličneje osebe visokega društv«. Predstavi, ki se je vršila v mestni kazini, je priststovala tudi soproga vseufiiliščnega prolesorja BolozAntonovieviča.i Tekom zabave je gospa opazila, da jej je izginijl' z vrata bogati nakit biserov. Takoj je pozvala policijo, ki si je prizadevala, da bi našla biser, ali brez vspeha. Nekoliko dni potem je pHšel k nekemu dragotinarju gospod iz visokih krogov in ponudil mu je na prodaj nakit iz biserov, kakoršnega je izgubHa dotična gospa. Ker je policija obvestila vse juvelirje, vedel je ta, da se gre za ukra- dene bisere; rekel je gospodu, da bo biser kupil, ali dati mu mora kratek rok za razmišljanje, da določi pravo vrednost biserov. Ta čas je dragotinar porabil, da se je obrnil nja policijo, ki je mladega gospoda takoj aretovala in zaslišala. Na zaslišanju je dotični gospod rekel, da jje biser našel v dvorani, y kateri je bjla predstava, a ker je hotel za. htevati najdenino, zato da je odšel k dragotinarju, da mu točno določi vrednost,v in da po tej določi najdenino! d Starka umrla v papeževi predsobl. V ponedeljek je neka 721etna starka prišla bnez vstopnice v avdijenco k papežu. Dve minuti pred avdi^ jenco zadela jo je kap, da se je v predsobi mrtva zgrudila na fcla. Papežu so takoj javili o dogodlai, in prišel je iz svoje sobe ter blagoslovil mrtvo starko. Na to so jo odnesli v vatikansko mrtvašnico. d Naisrečnejša občtna ne sama v Evropi ampak tudi n'a celem svetu je gotovo malo mestece na Nemškem z imenom Kligenber^. Tam ne .poznajo občinskih davkov prav nič, antpak dobi še vsak občan iz mestne blagajne po 360 kron na leto. S tem denarjem plača labko tudi državne davke. Tolikft dohodke ima miestece iz velikanskib plasti lončene ilovice, ki je mestna last in ki prinaša na leto tako velik dobiček. Kakor pravijo, bodo te plasti neizčrpIjene še dolgo vrst let, tako da bodo še dolgo izplačevali občanom na leto onih 360 kron( za katere smo srečnim meš5anom Kligenberga prav lahko nevošljivi. d Plačati ali oženiti. ObMnski svet v Fort Dodge (Jowa) v Ameriki je sklenil, da se morajo tekom dveh mesecev oženiti vsi neoženjeni možkl od 25. do 45. leta, ki so telesno in duševno dobro razviti. Kdor tega ne stori, bo plafial kazen od 50 do 500 kron. Najnovejše novice. Duhovske vesti. Za provizorja slovenjbistriške župnije je imenovan 6. g. J. G r o b e 1 š e k, tamoš^ nji mestni kaplan. Za administratorja dekanije Slov. Bistrica je imenovan 6. g. M. L e n d o v š e k, župnik v Makolah. Za župnika na Sladkigori je imegovan č. g. Martin Kranjc, župnik pri Sv. Prir možu na Pohorju. Kandidatje Slovenske kmečke zveze. V zadnji številki se nam je dogodila neljuba pomota. Kandidat za Maribor levi breg se imenuje ne Franc, ampak Ivan Roškar, predsednik Slovenske kmečke zveze. Kandidatje se toraj glasijo: 1. Ivan R o š k a r, posestnik v St. Jurju v Slov. gor. in deželni poslanec, za volilni okraj Maribor levi breg Drave, Št. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer. 2. Frane P i š e k, posestnik in župan v Hotinji vasi, za volilni okraj Maribor desni breg Drave, Slovenska Bistrica in Konjice. 3. Dr. Miroslav P1 o j, dvorni svetnik na Dunaju, za volilni okraj Ptuj in Ormož. 4. Franc R o b i 6, deželni odbornlk v Gradeu, za volilni okraj Marnberg, Slovenjgradec, Soštanj in Gornjigrad. 5. Dr. Anton K o r o š e c, urednik v Mariboru, za volilni okraj Smarje, Rogatec, Kozje. 6. Dr. Jožef P o v a 1 e j, veleposestnik v St. Jurju ob juž. žel. in finančni komisar v Mariboru, za volilni okraj Celje in, Vransko. 7. Dr. Ivan B e n k ov i 6, odvetnik v Brežicah, za volilni okraj Brežice, Sevnica in Laško. Tajjno občinsko volitev je sMenil deželni zbor. Stopi v veljavo čez 90 dni od dneva razglasitve. Prihodnjič priobčbno natančne dolofiitve. »Občinska Uprava", glasilo kmečke županske zveze v Ljubljani ima v zadnji številki zanimive ^Blanke: „0 stanovskem vprašanju", ,,Obrtne določbe" in mnoga vpraSanja in odgovore tičoča se občinskega uradovanja. List stane na leto 6 K.