AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 10. 19 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 23, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. KOMUNIST [BROWDER OBSOJEN VEČ KO 100 OSEB POGREŠAJO Z GOREČE LADJE Rusi bruhajo topniški ogenj na finsko Mannerheim črto Finci pričakujejo, da bodo Rusi napadli južno finsko obal čez zamrznjeni Finski zaliv od estonske strani, ki je tukaj 55 milj širok. FINSKI LETALCI SO BOMBARDIRALI KRON-STADT, KI VARJE DOHOD DO LENINGRADA Za te ruske vojake je vojna končana . . . Zmrznili so nekje na finskem bojišču. Komu koristi njih smrt? 1 New York, 22. Jan. - Fede- ET T0151 je sP°znala krivim di^a, generalnega Ent rerlŠke komimistič»e jlobivoi 38 na goljufiv način |bival ameriške potne liste, da vm !"* Voz» v Evropo, zla- Pra * ni ^ poxe i 1 po1 ure- Sodnik la štiri if0 °bsodil Browderja la'-ne kazni. ** ^ $2'°°0 de" tervdnik cahm je za- leba n ' b° na Podlagi, da je |vatiPIf n°st P°tnih listov va-enar fn t&ko kot ^istnost aie doh", °kaZal je Browderju, dobdstirikratameriški pot- lia tin se ž njim fciu , J« na aem za PSvoiaško zvezo 1es»" m-izadeV.rf,R)°!Tlunskil si i balkansko ' "a bl spremeni- J° vojaško zCoT, V direkt" »Ovala pred 1 bl '10 zava~ Misiie al,- n ,lapaclom od strani jjf Je ali Ogrske. 0 tem se ie govoril,, . wm se -,e y?Ja Se .sest« adnjI Petek> ko m niiUe0tVariSl da b°ista ailske drža di druge bal~ |goli avye. V Bukarešti kar ^e>itov, k- f°h in angleških lag0 in sku UpUjej0 romunsko fa PrekosS'V^ drug dru- 3 Roinunske ' bo več dobil ^anstviTruTv—— Tajnik Johi^p 169 KSKJ f radi seje s-i ®Zdlrtz sporoča, !ral asesmenta ne bo p0" ,0v-domu na R?24- in 25- v 3 pa Plačate s Av,e" Lah" io nedeljo v aSesment prihod-ClanJ6 d°P°ldne pod cer- ?9 KsS ° dr- SV" Jožefa št- Nteva. naj to blagohotno Mfe kvignii Nev, ki d> kl Pohaja iz južnih aprav>l v«mJe ZadnJ'e dni mraz ,U p°sWi „ ° šk°do, je na tr-vSti Cj ,Ceili- Mraz je Fasu. fnnogo zelenjave v B,c MANJ KOT ŠEST ORKESTROV! No «§j0 __ im večerU''eonkem Roosevelto-,riju SNn v, Januarja v avdi- No kar š St Clair Ave- bo rov. Tolik6St slov,enskih orke-Io dozdai ®e jih je že Prigla-h orkest^ omislite' šest na->r in to t0v bo igralo na en ve-!r sledeč^11 najboljših in si-Va, ' , COn' Trebar- Jan- Igrali k ' Smith' Sokach- ldi «kupnod°vmenjaVaje se' pa lk radi Uprizorili bodo ne- fUzika,!?.PrograiP z najboljšimi io, niočmi. Kot sliši- •i vod ! Sin°Či Že Vaje ž »ji' Kdr WmmLausehega Pr°gra" ir1!"8^1 b°doe'ena izmec zanimivosti, ki jih bogfc videli in slišali na, tem "Slovenskem Rooseveltovem večeru." Vstopnice so šle danes v promet. Kje vse se bodo dobile, povemo prihodnjič. Izmed številnih prostorov jih boste dobili lahko tudi v našem uradu. Dajmo, da bo ta večer res uspel, da se bomo Slovenci lahko postavili pred drugimi narodi, ki bodo tudi imeli ta večer razne prireditve. Vstopnina bo samo en kvoder. Vsi, iz vsega Clevelanda in okolice pridite na 30. januarja v SND. na St. Clair! Garantiramo vam, da boste zadovoljni s programom ! Marseille, I1 rancija, 22. jan. —| I Ladje in letala iščejo po razbur-|kanem Sredozemskem morju, daj I bi našli potnike in posadko z go-j j rečega laškega parnika Orazio. j Posadka in potniki so se podali; v rešilne čolne, ko se je videlo,1 da požara na ladji ne morejo po-' gasiti. Potom radia so poslali1 klice na pomoč. Laške in franco-' ske ladje so hitele na pomoč. Raz-1 burkano morje je pa čolne raz-| gnalo na vse strani. Ladja je vo-1 žila 412 potnikov in 231 mož po-' sadke. Rešilne ladje so vzele ljudi s čolnov na krov, toda še vedno jih nekaj pogrešajo. Po-! ročila si nasprotujejo glede števila rešenih oseb. Nekateri zatrjujejo, da manjka samo še en čoln z 50 osebami, druga poroči-( la pa trdijo, da pogrešajo še tri čolne z 107 osebami. Požar je nastal na ladji v nedeljo zjutraj, ko se je razpočil parni kotel. Pri tem je bilo ubitih pet strojnikov. Nezgoda se je pripetila 40 milj od Toulona, francoskega bojnega pristanišča. Nemci so takoj zagnali v svet izjavo, da je ladjo sabotažirala francoska bojna ladja, ki je ladjo ustavila in preiskala nekaj poprej. .Francoska vlada zanika krivdo, ker je preiskala ladjo več kot 24 ur, p redno je požar izbruhnil. Nov grob Po kratki in mučni bolezni je preminila v Glenville bolnišnici znana Helen Bežek, roj. Hrva-tin, stara 42 let, stanujoča na 15938 Whiteeomb Rd. Tukaj zapušča žalujočega soproga Alojzija, doma iz vasi štorje pri Sežani na Krasu in tri otroke: Helen, Lucy in Stanley, 3 brate: Johna, Louisa in Michaela ter eno sestro Rose, omož. Božič in veliko sorodnikov. Rojena je bila v vasi Koteževo pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča mater Margaret, brata Antona in sestro Katarino omož. Stemberger in več sorodnikov. Tukaj je bivala 18 let ter je bila članica društva Collin-woodske Slovenke št. 22 SDZ in podružnice št. 10 SŽZ. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 458 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Graduantinja Miss Anne Glavač, hčerka Mr. in Mrs. Jerry Glavač, 1052 Addison Rd. bo graduirala v četrtek 25. januarja iz East High šole. Naše čestitke! Komunisti napadajo Roosevelta radi pomoči Finski Cleveland, O. — W. W. Wein-stone, član narodnega odbora komunistične stranke, je imel govor na shodu komunistov v tukajšnji mestni glasbeni dvorani, v katerem je ostro napadal predsednika Roosevelta radi njegovega prizadevanja za odpomoč Finski. "Ne Finska, ampak Cleveland potrebuje ameriške dolarje," je rekel Weinstone. "Ameriki vojaki so vedno sledili ameriškint dolarjem preko morja," je poudarjal komunist, "in vsaka denarna> od^onipč Finski bi bil nadaljni korak k vojni. Mr. Roosevelt je obrnil hrbet novemu dealu. Fantastične vesti o ruskih porazih na Finskem imajo namen, da pripravijo ameriški narod, če bi šel v vojno z Rusijo, da bi se je ne bal, ker je na slabih nogah. Pod krinko teh-nikalij skuša Roosevelt spraviti Earl Browderja v ječo in pri: krajšati komunistično stranko civilnih svobodščin." Shod je sprejel resolucijo, ki pozdravlja Earl Browderja. (Earl Browder je pod obtožbo, da je hodil v Evropo z goljufivimi potnimi listi). __n_ V teku enega leta bo kongres glasoval o vojni Kongresnik Martin L. Sweeney je govoril skupščini Town-send organizacije in napovedal, da bo kongres Zed. držav v teku enega leta glasoval "da" ali "ne", če naj gredo Zed. države v vojno. Sweeney je trdil, da je dežela poplavljena z propagando od lordov in vojvod, ki prihajajo sem na predavanja. Vojna je blaznost in sedanjo evropsko vojno so podnetli diktatorji, je rekel kongresnik. "Mi nismo ustvarili diktatorjev, mi nismo ustvarili Hitlerja, niti Stalina, zato tudi ni naša dolžnost, da bi ju uničili, .je rekel Mr. Sweeney. Nova državljanka V četrtek 18. januarja je dobi-' la Mrs. Frances Oražem, 6326' Carl Ave. svoje državljanske1 pravice. Najbolj pomemben dan' je bil to zanjo zato, ker je dobi-! la državljanstvo ravno na dan! njene 36 letnice poroke. Naše1 iskrene čestitke obema dogod-! koma! I I z bolnišnice Mrs. Josephine Antončič, 1259 E. 60th St. se je vrnila iz bolnišnice in jo prijateljice sedaj lahko obiščejo doma. Važna seja Skupna društva fare sv. Vida imajo v sredo večer ob osmih važno sejo, zato so vsi zastopniki in zastopnice vabljeni, da se udeležijo. Preiskava avtov radi prepovedane divjačine Columbus, O.— Prihodnje zasedanje bo najbrže 'sprejelo postavo, ki bo dovoljevala lovskim paznikom ustavljati /na cesti avtomobile in jih preiskati, če vozijo večje število nastreljene divjačine, kot je pa po postavi dovoljeno. Tako je jibvedal kon-servacijskl komisar Don Waters. Komisar pozivlje lovce, naj apelirajo na svoje poslance, da ta predlog sprejmejo kot postavo. p; Japonce skrbi, če se bo obnovila trgovska pogodba z Zed. državami Tokyo. — V petek 26. januarja poteče 28 let stara trgovska -pogodba med Japonsko in Zed. državami. Japonski voditelji priznavajo, da je njih mednarodno stališče odvisno od tega, če se bo trgovska pogodba obnovila ali ne, kar vse visi od vlade Zed. držav. Iz Washingtona prihajajo vesti, da bosta deželi trgovali med seboj še naprej, toda brez pogodbe, torej se lahko trgovanje prekine vsilk dan. Da Japonce to tako skrbi je dejstvo, ker so Zed. države najboljši odjemalec na Japonskem, pa tudi Japonska je odvisna za nakup vojnih potrebščin na Ameriko. Kar Japonce najbolj skrbi je to, da bi Zed. države ne napovedale embarga na staro železo, olje in clrugo, kar Japonska neobhodno potrebuje za vojno na Kitajskem. Zed. države so gor-ke Japonski radi njenega vpada na Kitajsko, in pa ker je Japonska zaprla skoro vse ameriško trgovanje y Kitaju. --- Baptisti se boje zveze med Vatikanom in U. S. Washington, D. C. — Ameriška baptistovska Cerkev je v velikih skrbeh, če se bo vzpostavi-| lo diplomatske odnošaje med Vatikanom in Zed. državami, če-'prav jim .je predsednik Roose-!velt zagotovil, da je bilo imeno-'vanje Myron Taylorja pri Vatikanu, kot osebni odposlanec i predsednika, samo začasno, pa 'so se baptisti izjavili, da "iskre-jiio upajo, da ne bo kongres Zed. I držav nikdar dovolil izdatkov za stalnega poslanika pri Vatikan nu." Požar v°Lorainu Včeraj je silen požar napravil za $22,000" škode pri parni žagi in lestnem skladišču Wood Lumber Co. Več kot 7000 čevljev lesa je zgorelo, štirje ognjegasni oddelki so gasili ogenj nad štiri ure. --o-- SND v Maple Heights Direktorij SND v Maple Hts., O. za leto 1940 je sledeč: Pred-j sednik Louis Simončič, podpred-,, sednik Louis Kastelic, tajnik; Anton Perušek, blagajnik Albert Verček, zapisnikarica An-tonia Kastelic, nadzorni odbor:, Antonia Legan ml., Andrew Hočevar, Anton Walter; ostali direktorji so: Anton Gorenc, Jacob Jemecj Charles Hočevar, John Hrovat, Frank Volkar, Antonia Legan st., Frank Vrček in John Hočevar. K molitvi članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da pridejo k molitvi nocoj zvečer ob osmih za umrlo sestro Terezijo Palčič v Zakrajškovi kapeli, v sredo zjutraj se pa udeležite pogreba. Pozdravi iz Floride Družina Joe Perušek pošilja iz Hollywood, Florida, tople pozdrave vsem prijateljem in znan-,'cem — Iz Daytona Beach, Fla. j pošiljata pozdrave pa Mr. in Mrs. Anton Novnk, 17406 Grove- wood Ave. SMRT V SOUTH CH1CAG1 Chicago. - V South Chicagu • je Zadnje dni umrl rojak Jos. ■ Reber, ki je zadnja leta bival v Indiana Harborju, Ind. V So-. Chicagu zapušča brata. Drugih podatkov o njem ni. K Generalni zvezni pravdnik | akazal obširno preiskavo glede "Krščanske fronte" Washington, D. C. — Generalni zvezni pravdnik Jackson je izjavil, da bo vef,:ka porota v New Yorku preiskovala delovanje posameznikov ali skupin, naj se nahajajo kjerkoli, ki so pomagali z nasveti ali denarjem 17 prijetim članom "Krščanske fronte," ki so obtoženi, da so hoteli strmoglaviti vlado Zed. držav in postaviti strahovlado v deželi. Justični oddelek vlade je izjavil, da bo naročil distrjktne-mu pravdniku v Brooklyn«, N. Y., da preišče glede eventuelne zveze med Rev. Charles E. Coughlinom in "Krščansko fronto." Detroit, Mich.—Father Cough-lin je v nedeljskem govoru izjavil, da sicer ne spada k nobeni edinci "Krščanske fronte," toda s tem še ni rečeno, da se ne strinja s tem gibanjem, ampak da; enako gibanje celo toplo pripo-j roča. Glede tistih 17 zaprtih članov "Krščanske fronte" je rekel Father Coughlin, naj (se jim da častno uradno oproščenje, če bodo spoznani nedolžnim. Če bodo pa spoznani Ikri vim', naj jih zadene zaslužena kazen po postavi. Helsinki, 22. jan. — Rusko topništvo je odprlo ogenj na finsko obrambno črto, takozvano Mannerheim linijo na polotoku Karelian in težke krogle padajo na finske utrdbe 100 na minuto. Finsko poveljstvo poroča, da Finci odgovarjajo s strojnicami in topovi in da še vedno drže pozicije. Rusi oči vid no nameravajo oslabeti finsko levo krilo, da bi tako obšli Manerheim črto in prišli Fincem, ki branijo to linijo, za hrbet. Poročila iz fronte trdijo, da so Rusi polna dva tedna na tej fronti kupičili municijo, predno so začeli danes s topniškim ognjem. Vse kaže, da se bo razvila tukaj v kratkem bitka v velikem obsegu. Rusi so že večkrat prej poskušali prodreti na tem mestu, toda jim je vselej izpod-letelo. Včeraj so ruski avijatičarji bombardirali mesto Uleaborg, ki ----— Boj za ohijske delegate Washington, D. C. — Govori se, da se bo vršil vroč boj med podpredsednikom Garnerjem in Paul V. McNuttom za 52 demokratskih glasov na narodni konvenciji. McNuttovi pristaši pravijo, da bodo šli v ohijske primarne volitve za te glasove, ako jih bo iskal Garner. Ta pa pravi, da teh glasov ne bo iskal v primarnih volitvah, če jih bo hotel imeti senator Vic Donahey. Ohijski demokratje so obljubili J predsedniku Rooseveltu, da lahko dobi te glasove, če bo kandi-'dat. Ohijska postava pa določa, da mora dati predsedniški kandidati pismeno dovoljenje delegatom, predno smejo kandidirati na njegovi listi v primarnih volitvah. če Roosevelt takega dovoljenja ne bo dal, potem bodo de-! legat je kandidirali na listi koga i drugega in bodo obvezani zanj 'glasovati na narodni konvenciji. ---_0- Rusija svari pred vmešavanjem na Finskem Moskva. — Na narodnem shodu v Bolšoj operi ob priliki 16. obletnice Leninove smrti, je go-voril komisar Šerbakov, tajnik moskovske komunistične stranke ter svaril druge dežele pred vmešavanjem v rusko-finskem sporu. Takozvani zavezniki Finske naj pomnijo, je rekel šerbakov, kaj se je zgodilo z tujezem-skimi "posredovalci" za časa bo-ljševiške revolucije leta 1918. Govor je poslušal Stalin in razlili visoki uradniki stranke. -o- j Kmalu bo po srnjakih! Kdor se hoče mastiti z okusno srnjakovo pečenko, se ne sme obotavljati, ker bodo kmalu pospravljeni. Samo še parkrat bo-| do servirani. V soboto večer ima 1 Barbertonski lovski klub večerjo v dvorani društva Domovina, v nedeljo večer pa Euclid Rifle klub v Slovenskem domu na Holmes Ave. Preskrbite se z 'vstopnicami pravočasno. Dobite I jih tudi v našem uradu. ršteje kakih 30,000 prebivalcev m ki leži ob Botniškem zalivu. Bombe so užgale več poslopij. Ker je Finski zaliv zmrznil vse od Estonije pa do Finske, pričakujejo zdaj Finci, da bodo poslali Rusi svoje čete po ledu in napadle finsko obal. Finci sicer trdijo, da imajo obal tukaj dobro zavarovano, toda ker se ni nikoli računalo, da bodo Rusi tukaj napadli, obal ni tako zelo utrjena. Rusi imajo namreč zdaj torišče v Estoniji, ki leži ravno nasproti Finske čez Finski zaliv, ki je tukaj samo 55 milj širok. Kot bi Finci kaj takega v resnici pričakovali, so finski letal-,ci poleteli na ruska zrakoplovna 'pristanišča v Estoniji in jih bombardirali. Bombardirali So » |tudi rusko utrjeno bojno prista-Inišče Kronstadt, ki varje dohod do Leningrada. Kot poročajo, so ^napravili tukaj precej škode. 3—--------—- Naciji baje nameravajo prositi za premirje • London, — Med diplomatskimi krogi se govori, da so dospeli nemški agentje v štiri nevtralne države z ponudbami za takojšno premirje, ki bi se pričelo s tem, da bi kancler Hitler odstopil svoje mesto feldmaršalu Go-eringu. Poročila dalje zatrjujejo, da so Nemci zagrozili, "da se bo odprl pekel," če se ne sprejme nacijskih predlogov. Na te govorice je izjavila angleška vlada, da je to samo nemška propaganda, da se našunta angleški in francoski narod proti vojni. Nemški agentje so baje dospeli v Švico, švedsko, Dansko in Italijo. Nemci so baje pripravljeni izprazniti Avstrijo, Poljsko in čehoslovaško, ki bi obdržale z Nemčijo samo trgovske zveze. —-o—'—— Avstralci kritizirajo vojna poročila Sydney, Avstralija. — Tukaj šno časopisje ostro kritizira angleška vojna poročila, ki se končujejo vsa z srečnim izidom, "da so bili naciji,-uspešno odbiti." 'Tako poročilo, pravi avstralsko časopisje, lahko izgubi vojno, nikakor je pa ne more dobiti. -o—-- Vroča debata v Euclidu Na sinočn j i seji mestne zbornice v Euclidu je prišlo do precej razburljivih trenutkov, ko je bivši župan Ely očital županu Simsu, da je prodal davkoplačevalce z nameravano gradnjo hišnega projekta. Slišalo se je go-' vore za in proti. Čl&n šolskega 1 odbora, Ray Turk, je govoril, da bo projekt novo breme za šole in I Mr. Ely je rekel, da v Euclidu ni !starih bajt,, da bi se jih moralo podreti radi tega projekta. Zveza davkoplačevalcev v Euclidu je protestirala k zidavi. Ničesar gotovega se ni določilo sinoči. 'AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. < »■ «—•—..................—.—•—•—•—•• BESEDA IZ NARODA . . . . .—a—. . . » .—•—•------...........---■—— i 9 ščetincih na Hubbard Rd. V Madisonu No. 19 Tues., Jan. 23, 1940 _-1--- Sedem let v Beli hiši šiti, ker so bili pa tako navduš-ni, so mi takoj obljubili, da pridejo točno ob dveh popoldne. V nedeljo je nastopil Franklin D. Roosevelt svoje osmo leto predsedništva. Ali je to zadnje leto njegovega vodstva 130,000,000 naroda, ali bo naprošen, ali prisiljen, v tretji in četrti termin? To je za enkrat še vprašanje, na katerega ne ve nihče odgovora. Ugibanja pa so za in proti. Morda ne bomo vedeli nič gotovega o tem, dokler ne bo demokratska * narodna konvencija izbrala kandidata. Tedaj bomo vedeli bo-li to Roosevelt, Garner, Hull, McNutt, Wheeler, Jackson, Douglas, ali kdor pač že. Razburkani časi, v katerih živimo in Rooseveltova iz-ledna politična zmožnost in bistroumnost, njegova prirojena domačnost in prikupljivost, vse to je napravilo Roosevel-ta slavnega po vsem svetu. Ime "Roosevelt" je danes na jeziku vsakega, politikov in dipomatov, državnikov in preprostih državljanov na vsej zemeljski obli, Vse govori in piše, kaj je storil Roosevelt včeraj in kaj bo storil jutri. Ne toliko ker je Roosevelt, ampak ker je predsednik Zed. držav. Danes govorimo in pišemo o Rooseveltu, prej smo govorili in pisali o kom drugem, drugo leto bomo morda zopet o kom drugem. Človek, ki je v luči, se sveti, dokler je v luči. In če je znal uporabiti čas, žari tudi še dolgo potem, drugače pa ugasne in njeg0AT0 ime gre v pozabljenje. Roosevelt ni samo državnik in politik, predsednik in najvišji izvrševalni uradnik Zed< držav, ampak je tudi, kot smo vsi drugi, človek, družinski oče in navaden zemljan s svojimi prijatelji in sovražniki, s svojimi ambicijami in hotenji. Kot človeku tudi njemu ni bilo prizanešeno z razočaranji in družinskimi skrbmi. Razporoke v družini, eskapa-de in politični zapletljaji njegovih sinov so zbudili pozornost v deželi, ker je oče predsednik. Politično mu usoda ni prizanašala. Smrt je pobrala nekaj njegovih najboljših svetovalcev, nekaj se mu jih je pa odtujilo, da so ga pozneje napadali. Od njegovih prvih svetovalcev, ki jih je pred sedmimi leti pripeljal v Belo hišo, jih je ostalo le še pičlo število. Novi obrazi so se pojavili ob njegovi strani. Vrsta njegovih in timnih prijateljev je zelo pičla. Skoro vsako nedeljo povabi Roosevelt nekaj svojih najboljih prijateljev na večerjo, ki sestoji iz stepenih jajec, kar ima Roosevelt najrajši. Pri teh zakuskih velja nepisano pravilo, da ne sme nihče govoriti o politiki ali državnih za deva h. Včasih tudi rad sede h kartam s starimi prijatelji. In bolj ko je igra hrupna, rajši ima. V teh sedmih letih se je Roosevelt nekoliko postaral Njegovi sivi lasje so postali redkejši, njegove obrazne črte so postale globokejše. Toda zdravje ima še vedno; trdno Njegova telesna teža je vedno med 182 in 187 funti. Dnevno plava v bazenu v Beli hiši in je vedno jako razigrane volje pri tem. Ta dnevna kopelj je v prvi vrsti vzrok njegovega dobrega zdravja Kadar pridejo k njernu časnikarski poročevalci, sedi predsednik navadno pri' mizi prekrižanih rok, palca uprtg. drug ob drugega. V taki poziciji stresa na dan številke in probleme dežele, ne da bi jih bral iz papirja Predsednik ima rad komodnost. Rad ima ohlapno obleko in malokdaj obleče telovnik. Zelo nerad se obleče v formalne obleke. Kadar gre na oddih, recimo na ribolov, oble če svojo najslabšo obleko, v kateri se najboljše počuti. JBno četrtino vseh svojih potovanj kar je v Beli hiši, je napravil po vodi. V teh sedmih letih je prepotoval po suhem 132,984 milj in po vodi 45,628 milj V osebno razvedrilo mu je zbirati modele ladij in pa zbirati redke poštne znamke. Roosevelt ima mnogo smisla za humor. Mnogo veselih Uogodbic se o njem govori po deželi in večinoma vse so mu prišle na uho. Pravijo, da se jim smeje na ves glas, ko jih po sluša. Pa tudi sam rad draži ljudi. Kadar je v prijateljsk družbi rad privleče na dan kako pikantno zgodbico o tem ali onem navzočih. In kadar začne žrtev oblivati rdečica je to za Roosevelta spodbuda, da pripoveduje s toliko večjim navdušenjem. Pri tem mu je v veliko pomoč njegov izredno dober spomin. Od 2,300 do 3,000 pisem, ki jih dobi dnevno, naslovljena Franklin D. Roosevelt," ali enostavno "President of United States," mu najzanimivejša vedno prihranijo, da jih prečita, kadar ima čas. Kadar se mu vsebina kakega pisma posebno dopade, potem sam narekuje odgovor. Seve, druga pisma, ki so uradnega pomena, odgovarjajo*njegovi tajniki. Nekoč je omenil nekemu svojemu prijatelju, da mu je ravno njegova osebna ohromelost, ki mu jo je pustila otroška paraliza, pripomogla, da lahko izvrši več dela pri pisalni mizi, kot bi ga morda izvršil, če bi mogel hoditi. Tak je Roosevelt kot predsednik in kot človek. Kot vsak zemljan ima svoje dobre lastnosti in svoje slabe strani. Mnogo novotarij je vpeljal v teh sedmih letih, mnogo sprememb v postavah, mnogo reformacij za deželo. Nekatere bodo ostale, druge bodo spremenjene pod novo administracijo. Toda gotovo je imel vedno pred očmi izboljšanje razmer za ljudi in za deželo. Kot vsak, ki je v javnem življenju, ima tudi Roosevelt mnogo kritikov in mnogo simpatičarjev. Lahko se pa reče, da je danes na vrhuncu svoje slave, kar bo morda odločevalo, ko bo moral reči da ali ne, kadar mu bodo ponudili tretji termin. Ko so v naši vasi klali ščetin-ce, so se najprej spravili k žužko-vim, potem so šli pa k sosedu Johnu in so udušili kar dva. Tisto jutro je šel tudi moj voznik nekaj za nogo držat, ampak so bili tam tudi drugi sosedje Jože žužek in Peterlinov Lojze. Seveda žužek je bil glavni, ker je imel v roki nož in njemu se ne bi bilo kar tako zamerit, saj se ne ve kaj bi bil mogoče v kakšni hudi jezi napravil. To je dobro, ki ga vsi tukaj že poznamo kako dobra duša je on, zato tudi nismo bili nič kaj preveč v skrbeh, ampak imel pa je hudo jezo na tista dva Johnova ščetinca. Gotovo sta ga morala čez leto kaj ujeziti s tem, da sta mogoče pošiljala kake hude duhove tja doli in tako je prišlo tisto usodno jutro. Sosedje so se zbrali in ščetinca sta menda pa tudi že slutila kakšna usoda ju čaka, ker omenjeno jutro nista dobila zajtrka. Mrs. Perpar je rekla, da noče imeti preveč opravka s črevi in jima ni hotela dati jesti. Sosedje so se zbrali določeno jutro, da spravijo tista dva pujska s tega sveta, jaz sem pa od daleč poslušal kdaj bosta zacvilila, ko je dal prvi glas od sebe, sem jaz prav mirno čakal za grmom kdaj bo nehal in ko je utihnil, sem se jim pa naglo približal. Ko so ga stehtali so ga položili tja, kjer so ga potem umi-li in obrili. Približal sem se in hitro me nekdo vpraša kot nekega izvedenca, kaj mislim koliko kaj tehta? Rekel sem, da z duhom in telesom prav toliko, pa je Peterlinov Lojze obrnil poglied po vseh navzočih in rekel: "Ali ga vidite kako se razume, prav do funta je uganil. Ko so bili s tehtanjem gotovi, so se odpravili v hišo po vrelo vodo in res vsi so se obrnili in odšli, jaz sem pa ostal sam kot bi se ne vedel kam d j at. žalostno sem obračal pogled proti Johnu, on pa se je nekam postrani vrtel proti hiši, nekam nagibal glavo in naposled še z roko zamahnil, to je pa pomenilo, da naj grem tudi jaz. Tega povabila sem bil pa bolj vesel kakor ne vem kaj. (Saj bi ga bil tudi jaz, če bi šel po tako vodo ... op. ured.) Mislil sem si, nekaj bože in je tudi res bilo. Ko smo stopili doli v kuhinjo kjer so greli vodo, pa nam je Mrs. Perpar hitro povedala, da voda še ni zavrela in da bo treba malo počakati, ker smo pa vedeli kakšne dobrote nas čakajo, smo bili prav zadovoljni s tistim počaka-njem. Vedeli smo koliko sladkega medu so čebelice nanosile, pa se nismo prav nič čudili, ko ga je bilo tolika na mizi v neki tekočini namočenega. Ko smo povžili vsak enega, so se nam lica pordečila in ko smo drugega, smo se pa pričeli spogledavati kako "fejst" zgledamo in postali smo precej gostobesedni. Povžili smo tretjega in ustnice so se nam začele sprijemati od samega medu. Nato pa sem rekel Johnu: "Še enega mi daj, da bom ustnice držal bolj skupaj tudi doma, saj mi itak vedno prepevajo doma, da prepogosto1 odpiram svoja usta, jih bom vsaj sedaj enkrat držal zaprta. Priporočil sem se jim, da naj mi sporoče kdaj bodo spravljali drugega s sveta, a ga je žužek tako dobro pogodil, da še glasu ni dal od sebe, je pa žužek žvižgal na vso moč, da bi me priklical, ker je pa veter pihal v nasprotno smer, pa ga nisem slišal, čeprav sem stal ves čas na straži in pazil kdaj bo. No, tako sem zamudil precej dobrega pri ta drugem, kar mi je bilo zelo žal. Tedaj pa smo se dogovorili, da pridejo pa še našega pujska udu- Res so se začeli zbirati. Jaz sem se bil nekaj zakasnil in ko pridem tja, je imel pujsek že privezan "štrik" na nogi in ko rne je zagledal se je silno pritožil. Saj vem, da si je mislil: "Odkod so neki ti ljudje in kaj neki nameravajo z menoj napraviti, saj ti nisi kaj takega delal z ma- ■nrv Soi cam Kil mirpn Tiste besede so me pa že tako zbodle, da se mi je tako "feržma-galo," da tudi ene ščetine nisem hotel potegniti iz pujska in zato se tudi nisem hotel prijeti nobenega dela. V tisti veliki jezi sem šel spat in nisem prej vstal, da so bile krvavice gotove. Vstal sem in ukazal, da jih dene j o neka peč, da bom vsaj vedel kakšne so napravili. Bile so prav okusne, notri je bilo dovolj dobrot in ne preveč dišav. (K temu se pridružujem tudi jaz, res so bile okusne in to pa vem, ker sem jih bil deležen tudi jaz. Hvala lepa, samo ne vem komu naj se žahva-lim ali pujsku, ki je dal svoje življenje, da smo mi jedli klobase, ali Mr. Leskovcu, ki mi jih je prinesel in s tem dokazal, da misli še na koga drugega ne samo na svoj želodec. Torej hvala. Op. ured.) Prav pošteno sem se jih najedel in nato pa sem šel zopet spat. Ko se je pa Peterlinovim dozdevalo, da mislim nekaj poročati o pujskih, pa so se še oni spravili h klanju. Rekli so, da bodo kar dva in eden naj pa še ostane. Bili so precej rej eni, čeprav je Lojze rekel, da jim je koruzo samo od daleč kazal. Kakor po navadi so se sosedje zbrali in tudi moj voznik Viljem je bil tam in je drugega ščetinca kar sam držal za zadnje noge. Tedaj sem bil tudi jaz navzoč, a nisem prišel tja, da bi kaj pomagal, ampak, da bi katerega dobil, oja, tisto pa že in sem ga tudi dobil. Pa tudi prav je bilo, da sem bil prišel ravno ko so hoteli pujska spraviti iz hleva, ki pa ni hotel iti ven. Trije so stali za njim in bolj ko so ga rinili ven, bolj je tiščal nazaj. Jaz sem stopil k njemu in mu rekel, da naj se nikar ne brani in naj kar lepo gre, pa me je ubogal in šel ter sva prikorakala prav ob strani tistega zaboja, sedaj pa sem rekel sosedom, da naj ga kar lepo polože na zaboj in so tudi ga. Klavec je bil pa tisti prijazni Cajhen, tam iz County Line, ki je pa že tako naučen tega dela, da mu gre bolj od rok kot meni oče-naš in tudi njegova prijazna soproga je bila tam. Njej gre pa že tako delo od rok, ^ia jo je kar veselje gledati in se je tudi prav prijetno žnjo pogovarjati. Pri tem je pogovor nanesel in nekdo je rekel: "Kje pa je tista "flaška?" "in Mrs. Peterlin je že pritekla žnjo kakor, da bi bila slišala naš pogovor in je brž rekla: "Vsak enega boste . . ." in ko smo še drugega, smo postali pa tako zgovorni, da smo se začeli pogovarjati od bank. Ker sem pa! videl kako so vsi hiteli sem pa še jaz vprašal, če je kaj treba nesti v hišo in takoj so mi odkazali delo. Prav z veseljem sem nesel, ker sem vedel, da bom notri' dobil pa še enega, če ne dva in sem tudi jih. Prijazne ženske so mi vedno naklonjene, zakar se jim moi*am prav lepo zahvaliti. Tone Urankar, tam iz Euclida. je prišel pa še po naša dva, ker je prejšnje leto klal pri nas za Johna Rusa, zato je pa vedel, da imamo lepe pujske in da jih do bro zredimo, zato jih je pa letos prišel tudi on k nam iskat. Veste pa me je bil malo prehitel, kajti prišel je bil tako nepričakovano, da še skoro vstal nisem bil in jih nisem imel časa malo bolj nakr mit in zato pa tudi "vaga" ni ho tela toliko potegniti kot sem ja: želel in tako je ostala naša vas sedaj brez vsakih pujskov. To je nekaj zgodovine iz zimskih časov po naših krajih. Vas vse *prav lepo pozdravlja, Frank Leskovic. -—o- Še en srnjak Srnjakove večerje za to sezono bodo že skoro v kraju. Da pa ne bomo zadnji, ali da bi kdo mislil, da pri našem Euclid Rifle klubu nismo zmožni, da bi podrli enega ali dva srnjaka, vam povem, da je to pravi pravcati srnjak, doma iz Pennsylvanije in nikakršno tele in da smo bili tega še bolj sigurni in to lah- saj ti nisi kaj takega delal z mano. Saj sem bil ves čas miren, ko sem bil pri tebi na hrani, stopil sem ti kamor si me porinil in se ti moram zahvaliti za tako dobro postrežbo, katere sem bil deležen in tudi piti sem imel dovolj seveda ne preševca in z jabolki si me pa kar obsipal, saj je bilo moje bivališče pod tisto veliko jablano." Ko je bila najina konferenca končana, sem pa rekel, le vzemite tisti "štrik" z noge pa bo sam korakal z mano tja kamor ga ho,-čete imeti. Pogladil sem ga po vrh hrbtu in mu nekaj povedal na ušesa in mi je še enkrat v slovo rekel "grof," potom sva pa lepo počasi korakala proti tistemu zaboju, kamor so ga položili predno je vzel slovo od tega sveta. Ko sva prišla do zaboja, so mu sosedje pomagali na zaboj in tudi jaz sem nekaj molil svoje roke, da bi mu pomagal, pa je moj voznik rekel, da je najbolje zame, da se odstranim, ker bi jim delal samo napotje, da za drugega itak nisem. Povedal mi je tudi, da bi se prav lahko dogodilo, da bi jim še ščetinec ušel, če bi se jaz vtikal vmes. Položili so ga na zaboj in sicer tako, da je imel podbradek obrnjen '^avzgor. Bila pa sta dva klavca Jože žužek in Tone Struna iz Norwooda. žužek je prav za prav mojster v tem delu, kajti on jih je že veliko spravil na oni svet. Pomenkvala sta se kdo ga bo. Tone pravi: "Daj ga ti Jože, ki si bolj vajen takega dela." žužek pa pravi: "Nuj ga ti Tone, da se boš temu priučil, lepo priliko imaš sedaj, da se dobro privadiš, če ne bo kaj prav, te bom že poučil." Veste pa gre tudi Tonetu že prav dobro od rok to delo. Držala sta v roki vsak po en nož. žužek ga lepo drži za podbradek, pujska ne Toneta, in ga je lepo z nožem gladil po vratu in pripovedoval Tonetu prav kam naj ga zabode. Pripovedoval mu je: toliko od podbradka doli in toliko od sprednjih kosti gori in prav tam nekje živi srce in povedal mu je tudi kako prav mora biti obrnjena noževa ostrina. Ko sta se vse prav domenila, so mi pa rekli, da naj primem tisto skledo kamor bo tekla kri in res jo pograbim. Tone zasadi nož natančno tako kakor mu je prej povedal žužek, a kri ni hotela priteči, pa sem rekel Tonetu :" Potegni nož ven, mogoče bo kaj potem in res me uboga in kri se je ujila, da je bila skleda polna na mah, ščetinec pa se je poslovil iz tega sveta. In ko so ga pripravili do tam kakor bi rekel v "barber shop" ali brivnico, da so ga lepo očistili, vse sem bil že poprej pripravil za tega novega "koštimerja" in predno so se pripravili, sem pa rekel našim, da naj malo prineso kaj takega, d,a bodo lažje pulili ščetine. Res nekaj prineso in ko se je tisto delilo sem tudi jaz držal svoje prste vmes, a da bi pa enega dobil, tega pa ne. Moja žena, ki ko tudi še drugim dokažemo, je naš srnjak imel tako rogovje kakršnega tele nima. To pa še ni vse, kdor se hoče prepričati o resnični navzočnosti srnjaka, naj se kar potrudi in čimprej preskrbi vstopnico za na srnjakovo večerjo, ki jo priredi Euclid Rifle klub in sicer v nedeljo večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice lahko dobite pri vseh članih našega kluba, ali pa se zglasite pri podpisanemu. Imam jih še en par na razpolago, ampak povem vam in rečem prav tako kakor je rekel tisti, ki je tam nekje v starem kraju prodajal kolomaz (šmir) in ko se je vračal proti domu, ga je nekdo vprašal kako je bila kaj kupčija in kaj je odgovoril? "Veste, vse sem prodal, kar za med je šlo Če verjamete al' pa nwnm»nn»n»»ntmt»88» Neke noči bilo je malo! polnočjo, je šel Meniševfa««* Cerknice in je tam za P"! "Ga srečal mrtvaški sprevod. | "Bil kakšen sprevod! Štirje sJ;New sli na ramah krsto in v sP%gata; du je šla dolga procesija folno t oblečenih ljudi. Pa, oj Sjneje i pregrozna, vsi so bili brez ?;udi d0 Se reče, saj to je moraloj «In j zelo pripravno za tiste, vid« krsto nosili na ramah, kerIskril ni bila glava napoti. Jjnil pc Lahko si milite, da ni "f "Hai ekspres tako hiter, kakor pri akrat tisti naš Menišev«^ se je pripeljal v vas kot ^ tudi in je planil v skedenj v j «Toi ter se zaril ves v kopico, goveda vse!" (čeprav je bil šmir). Tudi naše vstopnice se prodajajo tako hitro, da bi rekel, da gredo za med. Prav po pravici vam povem, da tako fine večerje in zabave še ni bilo pri na šem Euclid Rifle klubu kakor bo v nedeljo 28. januarja zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na programu najfinejša srnjakova pečenka in vse kar še zraven paše in saj veste, da kadar se človek dobro navečerja mora tudi malo zalit. Torej za ta slučaj smq pripravili najboljšega od zida. Naj nikogar ne skrbi: kaj bomo jedli in kaj bomo pili. Ker pa ni zdravo, da bi še človek takoj po večerji k počitku, zato bo pripravljena tudi dobra godba, da se bo srnjaka malo potreslo, da ne bo ponoči kaj rogovilil po želodcu. Le zanesite se na nas lovce, boste videli, da se boste izvrstno zabavali in se boste še v postu razveselili, ka dar se boste spomnili na omenje ni večer. Saj veste, da že navadna ma-nira zahteva, da se ob taki prili ki povabi tudi sosede na gostijo zato mislim, da je'moja dolžnost kot predsednika Euclid Rifle kluba, da povabim vse naše so sednje lovske klube na našo ve čerjo. Seveda prav gotovo pri čakujemo Mr. Fortunata in nje gov štab, da se gotovo oglasijo pri nas na Holmes" Ave. Prav prijazno vabljeno pa je tudi ce njeno občinstvo, da se obzove te mu povabilu, kajti pečenke, pi jače in zabave bo za vse dovolj če verjamete al' pa ne in kdor ne verjame je najbolje, da se pri de sam prepričati in bo videl, da lovci vedno govorimo resnico Pozdrav in na svidenje v necle ljo v Slovenskem domu na Ho mes Ave. Jim Šepec, predsednik. --o- Predpust je tukaj! "O, halo Urška, kam pa da nes? Ali je kaj novega?" "Seveda je dosti novega, ka ne veš, da je predpust, novic je pa kar na koše. Kaj ne veš, da bo tam pri sv. Kristini veli bal, ki ga bodo priredila skup na društva?" "Kdaj pa bo ta bal?" "I, saj ne bo samo bal, am pak bo maškaradna veselica in sicer naravnost na 6. februarja Pa ti ne veš, kako lepe nagrade bodo. Zlatega denarja bodo vredne. Teddy Rozman, naš predsednik, pravi, da bodo tako lepe, da še nikdar tako. Ne pozabi iti v seme, da boš dobila nagrado." "Saj bom prišla, če bom kaj Reziko Zdešar videla, da bom kupila od nje." "Oh, to pa ne bo težko, saj je vedno na cesti, kakor večni popotnik." Vidite, tako sem povabila mojo znanko, pa tudi vas povabim, vse prijatelje in znance, od blizu in daleč na to našo ma-škaradno veselico 6. februarja v šolski dvorani sv. Kristine. Kaj ne, da se gotovo vidimo! Urška Trtnik. -O;- —Podbrda. Za kapjo je umrl znani lesni trgovec in posestnik Valentin Valentinčič. drugo jutro komaj na; je delila tiste dobrote mi je rekla:" Ti ga pa že ne boš dobil, saj si ga imel že dovolj zjutraj, ko si prišel od soseda, saj si tako svetlo gledal in pa ustnice držal skupaj, ker po navadi imaš vedno odprta in stezaš svoj dolgi jezik, da bi ti ga najraje kar odstrigla in bi ga." Povedal sem ji, da sem zato držal ustnice skupaj, ker sem pri sosedu dobil toliko medu. Jtema šel1 'Mo Da je šel v skedenj in ne *'fes n6 je vzrok ta, ker so bila "fje zel( vrata zaprta in ni bilo čaSS|branf pirati jih. ,ako z; Pa se je potem, ko je ^lodete iazen tolmačil na dolgo '"Hočem ko in je sprevod pri Sa pripovedovanju zrasel ^ij sto oseb, gvišal in križal Jrišel je spil samo en firkelČe|«prf Zumru v Cerknici, česar kakopak, nihče verjel "Tal adi tega ljudem hudo ^ Na to zgodbico, ali če / pripetljaj, sem se spomn'f mi je oni dan nekdo Prip0|"in val o podobnem slučaju, |L, je srečal enkrat jeseni nil| «j)a jazni in vsem priljublje^enav govec z meseno robo, Ra'? Dron. Še meni, ki me , stvar ne spravi iz gflai% ^ stali lasje pokonci, ko slušal prigodbo. In tud^.!^ bodo, vam rečem, ko j°| j^j brali. JL,-, Da bo pa vse povedal«^ ^ ravnost in brez ovinkov, Pt' 0 bo prav slišalo in po pravll Ju vorilo, moram poseči leta nazaj. Bilo je lepeff, (Jvj" senskega dopoldne, ko Jef kal Ralph za zajčki po Pa se mu pri nekem kotali izpod nog dolgo^f^ig se na vso milo vižo zaželi i ti bližnjemu kupu ^ Bo Prav tako se je zdelo, ko f renj tel z glavo skozi zid, kajf se dni Joža Stalin na finski |u si; ■'Ne "Ta le. J( Da ti. , u* "Ve drvijfbro z»j|ped 'ego Ralph se je močno ker je videl, da zajec tovo izgubo svojega življenja, ko jo praska nost v skale. Ralph si je t s,e slil zatisniti ušesa in 'se (Bonio 1)|e in df-fai." C/c ti proč, da ne bi ni videl šal, ko si bosta voščila jutro kamen in zajčja K sreči se pa spomni, .pri sebi nekovo stvar, ki vimo puška. Pa iz same^Jp1'^ ga usmiljenja sklene, da^pov cu prihranil samomor S< strašno naglo pomeri i" r^ht ži v zajca. '"( ijite r Ker je meril pred bi tako šibre iz puške p1'1?,! cu nasproti, se je zgoo^L ( kor se je moralo zgodit1', jj 1 poln strel priletel zajeti ,. |pv: in to s tako silo, da je n, neslo glavo, kot bi Sa' Kaj ne, vi si boste ml3v .C'u(|n ,ie zajec na mestu obl^. brez glave vendar ni doVo deti kam leti. Pa ni! Sa^seni lo je še bolj poskočil i'1 .|u — drevil naravnost v, ne v jiago kot bi človek pričakovali^ pak v luknjo pod njim- bal s na gora, kaj takega! |jega a Čakajte, zdaj bomo i W pa štiri leta naprej. L^jjf&vil geni je Ralph zopet s j|rm zajci v ravno tistem ^ iftl'ar pet se prigodi, da se nog splaši zajček, svetniki pa p) j azbi o Se pomagajte, ^ naš lovec! Prav tistega stote in še vedno brez glave, /fhotn zopet z vso ihto zapod1 j,£^Jlo\ tisto luknjo. Absolut«0 j c di Ralph. Pomislite, 3 J^b je hodil zajec okrog br(jef° m Pa to je vse lahko m^^i^ve lovci, samo to sem pozabo d( pha vprašati, s katei*° ^ Kc jo je zajec ucvrl v 'u jff il, s prej, ali z zadnjo, ah 0 nJu. njo. Jtonmtmiiunmntmmmmmttmmn WINNET0U malo» Po "»emAkem krlnillni K. M»y» za 14 ''Ga poznate, sir? irevo • "Bil sem nekajkrati pri njem lrje s New Venangu. Ošaben, bahav 11 v.S;^ata§ je bil. Bi bil imel vse cesija jolno razlogoVj da b- ge M v]ju_ 1> TMje obnašal i brez-£udi do drugih 9» Do mene in .i" noralo - toliko' koli- isel Vem ° njem - rižal, s e vam ni pravil, po kaj je rketfCp V New Venango?" J 1 ravil iitno »do A tak0 In Pravite, da li če % ■ '..^varnosti, popolnoma u-spo#' c 0 gotovo?" ) pripel (:Olst0 gotovo." ičaju, streljati ste ga tudi vide-;eni «n jubli4n^ Zel« dobro strelja, čisto Ralf otrok je. gtiaj Aobenp par> n J ego v oee a poti . Uri i jo * -STJ^ ?• '»i«, ki M « "tpS s T zna,,i ko F „ , In od očeta se fant ovedaifslite' da svojega nkov, !'? 0 Pravem ■ 11KOV' 4.^.. Lasu in na pravem se čisto temelj i- naučil streljanja in če ?a znanja ne o prav»faJ« uporabiti oče?" ,ečl za5 motite! 3 lepe? ;;Kje je njegov ' k0ilabrS je tuka^ jutri je tam - fvern, dasetak0]e videli, kaj se bo dalo zaslužili ste si, u ,lo, ko greniti. Vs&j r' ShLT °Če zahvali, ker ste F'Ne ll" ust' "Vlni t0 tisto> kar mislim." 11 * vem! Razumem! Vas eno ec drvjHro poznam. Sed GgOvl Ž. POjdGm P° APaČa-se dla i* minila in mo- ga raska >| i videl oščila m ^ začne pn , , vam ne h . Vam £a bom> Dabod°f Čas" Lezite na °mo vzeli kom 'Utri svež in čil! ^xumumuwimmt«^nut»»»t:ii»»»mt»nt»i»»»»»tumumwu«»iiiii''»»^ [J02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU če bi Aškerca tu srečal duh vom. V tridesetem letu tega ^ krepko pod noža cela dva ji^fr -WW«-. ar, ki* dva dni___ Al 3ameg^eravali Sani0 / nism0 lia" , ° do Green Parka ie, da ^°tovati?' lo moi'' "Sem ieri i^ieht!" si Premislil. Good In ne poza-ko pride moja ; D»bro stražite! ke pi'-,. «r °dlV ^ mesto vas be- "ene!" eL 0 dov°lj storili za zgc goditi zajcu )j; p 1 ».lažno je aa 1 na sti'^mi :iG P°kimal in od- iZO. obsedel pri ognju. 1 Sam 0bl6# ^ S° ^tajale. 111 ra2rmenil° 01d Firehan- i'.,S: C U',Gn0 obnašanje, ko dciI 1 j(i;.lu —.') ^Hiovedoval o Ham- nJim a! i rry oid T?- - • bal *em in rehandu u 1 In uSibal 3omo Winne^ ^U. i. La11'y-avil v 0rf • 3e Prišel, se molče iet stJ!fem ^ "ej0 »n zaspal, sam pa katran; "o obračal z Kaj je bil ? Ugi-pa nič pamet- se not- en e na straps, razburi"] ^ iNew Ve"angu me je dni na drug0. SpomTn______ 0%..;, -C v New Venangu me Istega'-Kote 0J?nenkrat preživlJal «ro-lave, iftotnimf reke. In med stra- iav^, .Kitnimi ........ ipodi' Jznova . ZOn se je vedno i., lutnova oi,i ^avljala °rjaška postage, ^Aorbi in v zadnji , Lykon so oklevetali Sokrata, da z svojimi nauki po- bil predpisan za njegovo smrt in nekaj trenutkov potem Sokrata ni bilo več. Tako je umrl najbolj slavni grški modrijan, katerega življenje je bilo posvečeno vzgoji Atencev, odnos-no Grkom, med katerimi on zavzema prvo mesto. Njegovo življenje je bilo zelo otežkočeno, kar jasno kaže ravnanje sofistov, potem pa krivična smrtna obsodba. Pa ne samo tam, tudi v družini so# bile razmere vse prej ko rožnate. Njegova žena Ksantipa je bila zelo čemerna pa togotna ženska, ter je z svojo zadirč-nostjo prizadejala Sokratu nemalo prav grenkih ur. Ko nekoč vsa togotna zmerja moža, jo Sokrat mirno posluša, potem pa vstane in gre z doma. To je pa ženo tak.o raztogotilo, da pograbi vrč vode, leti k oknu pa polije soproga. Sokrat se nasmehne pa pravi: "No, seveda, tako grmenje nikoli ne mine bi*ez plohe." Tako se je večkrat pripetilo, da mu je Ksantipa napravila marsikatero nepriliko ter mu tako grenila življenje. Tako je morda vedna zadirč-nost sitne žene bila dosti kriva, da je postal Sokrat kar apatičen. Res, da je morda imela Ksantipa v marsičem prav in ni bilo nič čudnega, da je možu za njegovo nebrižnost brala prav ostre levite, ko je radi tega trpela družina, medtem ko je on pohajal po Atenah. Končno tudi Sokrat gotovo ni bil brez napak. Toda če bi Ksan tipa nastopala pametno, pa pu stila tisto vedno zbadanje, to bi tudi Sokrat bil v tem oziru drugačen. Tako je pa Sokratova Ksantipa nekak vzorec vseh sitnih pa zadirčnih žen, ki svojega poklica, oziroma stanu prav ne razumejo. Pametna pa razsodna žena bo napravila iz pocestne barabe moža; nasprotno pa bo zadirčna pa sitna žena napravila iz moža barabo in pijanca. V tem oziru je odvisno na katero stran se bo mož nagnil: na slabo ali do-ro. Sokrat si je izbral dobro sam zase, pri tem pa si mislil: Kaj me brigajo drugi! Sveča je za to, da gori in drugim sveti, toda pri tem zgori za druge; če bi ne gorela in bi ostala cela, bi bili vsi drugi v temi. (Dalje prihodnjič) -o-— Zakaj se rastline obračajo k svetlobi poslopje. Vaščani in tudi vojaki so sicer takoj pohiteli na pomoč, a po štirih urah največjih naporov jim je uspelo le, da so sosedna poslopja obvarovali ognja. Ogenj, ki je uničil poslopje, a tudi opremo ter znatne množine sena in žita ter poljsko orodje, je napravil po prvih ocenah za 20,000 lir škode. hujšuje mladino in da taji do mače bogove. Sodišče ga je maja 1. 399 pred Kr. obsodilo na smrt. Zaprt v celici je vdano čakal smrti, ter se ni prav nič vznemirjal, ker se ni čutil krivega. Njegovi učenci Platon, Kseno-font in drugi so se trudili, da svojega tako ljubljenega učeni-ka rešijo; vse so pripravili za beg in brez dvoma bi se jim posrečilo, ako bi Sokrat privolil v to. Ni hotel*. On je hotel biti postavi, četudi krivični, povsem pokoren in da bi si z begom rešil življenje, to je bilo njemu pod čast. Ko .je nastopil njegov zadnji dan se poslovi od žene Ksantipe in otrok, poslovi od učencev, katerim nazadnje govori o posmrtnem življenju, se v molitvi priporoči Bogu, potem pa spije čašo trobelikovca, strup, ki je stran in njegovo ime stoji med modrijani v svetovni zgodovini na prvem mestu. Pri Sokratu naj bi imeli zgled tudi tisti, ki delajo in se trudijo za narod, brez da bi imeli pri tem službo za svoj obstoj. Mnogi, ki se pehajo za narodno stvar zgolj iz ideje ter se pri tem trudijo čez mero, so na koncu svojega dela razočarani ker niso dobili priznanja kakor sc morda pričakovali in so celo dobili za to še batine, kar se neredko zgodi. Vsi ti bi si pa na razočaranju prihranili in bi se potem ne vznemirjali pa jezili, ako bi malo pogledali v tragiko velikih mož, kakšno plačilo so prejeli za svoj trud; eden najboljših zgledov temu je ravno Sokrat. Delo za narod je najslabše vrste, toda nujno potrebno, ker kam bi prišli, če bi kar lepo vsak delal Nenavadna lastnost rastlin, da se obračajo proti svetlobi, kakor dejstvo, da v temi hitreje rase j o, sta dobila novo pojasnilo. Znanost je ugotovila, da obstoje tudi rastlinski hormoni, med tem ko v splošnem mislimo, da so hormoni le v živalskem svetu, iz rastlinskega pa izvirajo vitamini. Najzanimivejši med rastlinskimi hormoni je rastna snov avksin. V vršičih trav in kali ovsa so to snov odkrili že 1. 1914. Iz vršičev potuje v nižje dele rastline in povzroča njeno rast. Vsaka upognitev rastline, ne samo tista, ki jo povzroča svetloba, temelji na močnejši rasti na strani, ki je odvrnjena od upog-nitve. Ugotovili so, da je na zunanji strani upognjene rastline več avksina nego na notranji strani, stopnja upognitve pa je odvisna točno od količine te sno vi. Za kako majhne količine pa gre tudi pri tem hormonu, je razvidno iz tega, da vsebuje mili-gram v kristalni obliki pridelanega avksina 50 milijonov enot Spoznali so nadalje, da se avksin po osvetlitvi spremeni v lumi avksin, snov, ki je za rast neučinkovita. Tako povzroča son ce spremembo avksina na osvetljeni strani rastline in to pojasnjuje povečano, rast. na senčni strani ter naklon rastline proti svetlobi. Pred kratkim so opazovali rastlino, ki je rasla v globokem vodnjaku in je v kratkem postala 16 m dolga, da bi dospela do svetlobe. Drugače zrase ta rstli-na samo pol metra visoko. Njena rast je postala tudi takoj normalna, čim je zrasla preko roba vodnjaka. Tudi v tem primeru je razlaga ta, da so se ohranile velike množine avksina, ki svetloba nanj ni vplivala uničujoče. Iz istega razloga zrasejo tudi krompirjevi poganjki v temni kleti tako hitro. IZPRIMORJA -Osebna vest. G. Ludvik Na-nut, naš rojak iz Kanala, je bil na vseučilišču v Padovi promovi-ran za doktorja prava. -Dva nova občinska komisarja. Občini čepovan in Sv. Križ na Vipavskem sta dobili nova občinska načelnika. Goriški pre-fekt je imenoval za prefekturne-ga občinskega komisarja v Čepo-vanu fašista Ferdinanda Bordi-gnona, v Sv. Križu pa fašista Štefana Petrisa. -Za novega poveljnika tržaškega armijskega zbora je bil i-menovan general Carlo Vecchia-relli, ki je bil že za časa zadnje svetovne vojne načelnik italijanske obveščevalne službe po vojni pa vojaški ataše v Pragi in na Dunaju. Njegov prednik je bil general Geloso, ki je bil premeščen v Rim. -—Materija. V pretepu med Francem Babudrom in 47-let-nim dimnikarjem Cirilom Maž-gonom je bil poslednji občutno ranjen na roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. —Cekovnik. Pri sekanju v gozdu se je smrtno ponesrečil Ivan Kavčič. Težko ranjenega so pripeljali v idrijsko bolnišnico, kjer je po nekaj dneh izdihnil. —Komen. Umrla je gostil-ničarka Antonija Caharija, stara 54 let. Pokojnica je bila vzorna gospodinja in dobra žena, kar je pokazal tudi pogreb. —Repentabor. Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen na dva meseca zapora Ivan Brana, ker je v družbi tovarišev pretepel nekega Sessija, ki jih je javno napadel, da so ukradli rokavice. —Trst. Po mestu in okolici pridno lovijo trgovce, ki prodajajo po višjih cenah. Tako je bilo pred sodiščem kaznovano sedem trgovcev na denarne kazni od 20 do 100 lir. MALI OGLASI Oddelek belgijskih vojakov, ki so prideljeni strojnim- puškam — Smrtna nesreča na izletu. Na praznik se je skupina fantov in deklet iz Ajdovice pri Podmel-cu odpravila na izlet na neko bližnjo goro. Družba je že dosegla vrh, se naužila lepega razgleda in se okrepčala, ko se je sredi najlepšega razpoloženja pripetila huda nešreča. Makučev Tone, ki se je nekoliko oddaljil od družbe, je na lepem strmoglavil z vrha na drugo stran čez prepad-no steno in je ves krvav obležal precej globoko niže na produ. Na njegov krik so mu tovariši prihi teli na pomoč. Previdno so ga odnesli v dolino in s prvim večernim vlakom je bil odpeljan v Gorico. V goriško bolnico je bil sprejet v obupne mstanju. Imel je prebito lobanjo in močno pretresene možgane, a Ss druge poškodbe, tako da so zdravniki skrajno rezervirani glede njegove usode. V Podmelcu in okolici pa je vest o hudi nesreči znanega ajdoviškega fanta napravila najgloblji vtis. —Pred reškim sodiščem je bil proces proti Mirku Kareju, 18 1. staremu mehaniku iz Trsta, ki je bil obtožen, da se je brez potnega lista odpravil čez mejo. Po obtožnici je fant že 28. julija 1. 1. skrivaj odšel čez mejo pri Reki, da bi si našel dela in zaslužka. Obsojen je bil v kontumaci-ji na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. — Požar v Gočah na Vipavskem. Pred dnevi je nastal na posestvu Roze Feračinove na Go-Čah pri Vipavi požar, ki je izbruhnil v dimniku stanovanjske hiše in se v naglici razširil na vse Delo dobi ženska srednje starosti, za hišna opravila pri dveh zakoncih, ki sta oba zaposlena. Plača po dogovoru in lahko dobi tudi stanovanje. Pokličite Liberty 7848 in sicer po šesti uri zvečer. (19) Delo bi rada dobila dekle, 22 let stara, v res-tavrantu ali gostilni. Vprašajte na 1110 E. 63rd St. (21) FLOOR SAMPLES Velik popust dobite sedaj na Frigidaire ledenicah, ako kupite sedaj. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St. Za dober premog pokličite MAR-RET COAL €0. END1COTT 1588 ^ 1361 Maiduette Ed- Naprodaj poceni Hiša 10 sob, za 2 družini na L. .147. cesti, blizu St. Clair Ave. in St. Joseph cerkve; cena $4,500. $500 takoj. Hiša 10 sob za 2 družini, blizu Waterloo Rd.; cena $3200. Takoj $500, ostalo na lahka odplačila. Mnogo drugih hiš poceni. Vprašajte pri Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934. (Jan. 19,20,23) 1 Oblak Furniture Co. trgovina S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CtAIR AVE. nnndersoa 2978 -- i Ko so hrasti šumeli ZGODOVINSKI ROMAN ICoJur es se j pogars] porker re Pri p- V« Ivzoči! premu Vacijo, 5 ožij 'fedsec Na i značil Jutta . jerner' roti ^ I po t injeg »bile I ind rriča Irska |«e!e; fnišk wmmm "Gredo!" je radostno vzkliknil kletar. "Glej jih, oče predstojnik. In moko nesejo na kopjih! ... Pa ne, da so mrtvi?" je 55 majhnim strahom pristavil čez trenotek. "Mrtvi? Kdo? Koliko?" "Ne vidim obrazov . . . eden, dva, tri," je začel šteti kletar, "pa saj so to vsi, ki so šli s Po-gankinom?! Dvajset jih nesejo. ... A žita ni . . . eh!" in se je udaril z rokami po bokih. "Kako — vsi? Kaj praviš, kaj praviš, zavedi se?!" je zamr-mral starec. "Oni so, dobro jih vidim!" je potrdil kletar. Igumen se je vrgel na obzidju z glavo na tla in zaplakal. Bistrooki oče Serafim se ni motil: Jeremija je otel tovariše, toda mrtve. ščenka so našli sesekanega s helebardami; "divji" Tjurja, skozinskoz preboden s petimi kopji, je umira je zgrabil Nemca za nogo, se zagrizel vanjo z zobmi in otrpnil. Pogankin je ležal z razbito glavo, z rokami pa je tiščal sovražnika za grto. . . . Samo dva ranjena so našli med njimi: vsi ostali so bili1 ubiti. Toda drago so, plačali Nemci svojo zmago: junaki so si post-lali visoko postelj iz nemških teles in legli nanjo k večnemu počitku ! . . . Trideseto poglavje Obup je prevzel oblegance, ko so zagledali žalostni sprevod, ki je stopal skozi samostanska vrata. Nesli so najboljše in najmočnejše njegove branitelje in vsakega, ki je ostal živ, je zazeblo v duši, ker je čutil, da pride tudi nanj prav kmalu vrsta, ko poj de za njimi. Pod nogami ljudi, ki so nesli pokojnike, se je skozi vrata kdo ve odkod zmuznila na dvor črna mačka in se izgubila med zaklonišči. "Ne mačka, ampak smrt je prišla, ženske!" je govorila neka stoječa starka otožno in si podprla obraz z roko. In njene besede so šle, po samostanu od ust do ust in so plašile že tako dovolj zbegano ljudstvo. Drugi dan je bil pogreb. Igumen je ukazal za vse ubite izkopati grobove v jamah v "glavni" podzemeljski ulici blizu cerkve. Tam so v steni izklesali v dve nadstropji ozke izbi-ce in vanje so po slavnostnem odpevanju in postavljanju dvignili krste z mrtvimi in jih zazidali s sivimi ploščami. Jeremija po izpadu še ni zinil besedice. Na videz miren se je poslovil od ubitih in šele, ko so dvignili krsto s Ščenkom, da bi jo položili poleg Tj ur je, je Jere mija položil roko na enega izmed dvigačev. "Ne . . ." je zagodel, "bolj naprej ga postavite: to mesto je moje; med njiju ležem jaz In ko so izpolnili, kar je hotel, se je do zemlje poklonil pred steno, ki je za zmerom spravila njegove prijatelje, in odšel v svojo celico. Pri službi božji za mrtve je Ščekinu, ki se je komaj premagoval, postalo slabo; prestregli so ga in pod rokami peljali na prosto ter ga posadili ob cerkve nem zidu. Takoj za njim se je prerinil Naum, ki je stal blizu. Poslal je po vode in začel močiti Ščekinu glavo; silna vročina, ki se je čutila v njej, ga je pobi la. Odvedel je bolnika v njegovo celico in mu odmotal obvezo, da bi pogledal rano. Smrdeč duh je udaril vanj. Ko je Naum zagledal višnje-vočrno Ščekinovo dlan, je obledel in nemirno pogledal bolnika v obraz. "Kaj, je slabo?" je z rahlim nasmehom vprašal ta. "Malo bo treba potrpeti!" je odvrnil Naum. "Nekoliko mesa ti bom moral izrezati. . „ ." "Kaj za to," je rekel ščekin in zaprl oči. Naum mu je previdno spet prevezal rano ter potrt in zmeden odšel iz sobe. Zunaj ga je čakal Klim. "Kako je Vasil Petrovič? Kaj je z njim?" je izpraševal vse v enem. Naum je trdneje zaprl vrata za sabo. "Slabo . . ." Klim je prebledel v obraz. "A kaj se mu je pripetilo? Od česa?" "Od rane mu dlan gnije; lahko zgori od vročice!" O, Gospod!" Klim se je zasopel od razburjenja. "Ali se ne da nič napraviti?" Naum je (zmajal z rameni. "Napravim mu takoj posebno mazilo, gnilo meso mu bo treba sestrgati in z železom izžgati — a kar je več, je — v božjih rokah !" Naum je hitel v gostišče, Klim pa se je, ves iz sebe, ne vedoč, kam naj se dene in koga naj prosi pomoči, zdajči spomnil Jeremije in je na vso moč tekel k njemu. Jeremija je ležal na tleh kakor na križu, ko je udri Klim k njemu. "Djakon, on umira!" je krik-nil Klim z nenaravnim glasom. Ogromno telo je ležalo nepremično. Klim je v strahu sunil ležečega s čevljem v podplat. "Djakon, hej, ali si živ ali ni- si "Kaj ?" je zagodlo s tal. "Naš . . . Vasil Petrovič umira . . ." Jeremija je sedel; oči so mu gledale, ko da so slepe, on pa, kakor da ne vidi gosta in ne sliši njgovih besed. 'Zdrami se!" je zakričal Klim, ga pograbil za rano in ga nekajkrat potresel. "Sliši, kaj govorim, Petrovič . . ." Ni končal, temveč stresel z ozkimi rameni in si zakril z rokami obraz. "O, Gospod!" je zamolklo bruhnilo iz njega. Sunki in glasni Klimov izbruh so .privedli Jeremijoi k zavesti. Kakor da se je zbudil, si je podr-gnil z dlanmi obraz. "Klim, ali si ti?" je. vprašal, ko da ga je pravkar zagledal. "A kaj ti je?" je pristavil, videč, da je Klim molče prikimal in da mu teko solze po' prstih. Klim je s trgajočim se glasom povedal, kaj je zvedel o stanju Ščekina. Jeremija je poslušal in privih-nil. kosmate obrvi. "Dobro!" je zagodel, ko je bil pomislil. "Takoj bom pri njem. . . . Ti pa pojdi tačas domov!" ščekin je ležal napol v spanju, ko je začul trkanje na vrata in težko hojo nekoga, ki je vstopil. " Odprl je oči in zagledal Jeremijo. "|>i bolan?" je vprašal gost; prizadeval si je, da bi govoril tiše, toda bobnenje njegovega glasu je napolnilo vso sobo. "Daj, pokaži roko, da pogledam, ka.j ji je." Ščekin jo je z naporom preme-knil. "Zdravit sem te prišel . . ." je nadaljeval Jeremija in odvijal obvezo, ki jo je bil Naum na hi-trico ovil. "Da, brat!" je rekel, ko je zagledal ranjeno mesto. "Ročico bo treba proč, Vasja! Sicer umreš!" ščekin je v znak soglasja komaj pokimal z glavo. "Daj, da ti jo odsekam in stvari bo konec!" "Takoj ?" je tiho rekel ščekin. "Kaj bi čakal! .čim prej, tem bolje. . . . Spet pojdeva Nemce pobijat. A?" Na ščekinovem obrazu se je odrazilo oklevanje. "Saj je vseeno, nimaš je za kaj rabiti: glej, vsa ti gnije. Same; muko imaš z njo. . . ." "Kaj pa, sekaj! . . ." je zamolklo odgovoril Ščekin. Jeremija je odpel haljo; pocl njo se je za širokim usnjatim pasom svetila nabrušena sekira. Jeremija .jo je potegnil izza njega in jo poskusil s palcem. "Zlata sekira. . . . Ostra. . . . Roka odskoči, da niti ne opaziš. Jutri boš že plesal." Kakor megla je ležala ščekinu bledost na obrazu. "Daj, Vasja, sedi!" Jeremija je položil sekiro na mizo in pomagal bolniku, da se je dvignil. "Pa ne sem, na tla sedi. A ročico položi sem, tako!" je odrejal Jeremija, ko je podstavljal ščekinu, ki se je bil spustil na tla, klop in polagal bolno roko nanjo. "Zdaj ti .jo, vidiš, takoj izpodvežemo. . . ." Vzel .je iz žepa ozek jermenček in ga pra1 pri rami zategnil, da se je vre zal v meso in trdno zavezal. "Kako želiš, da ti jo odsekam: do komolca ali tako?" je, oprt na sekiro, preudarjaje rekel Jere- mija in delal s prstom črte po roki.' "Ne . . . malo daljši košček pusti. . .." "čemu ti pa bo? Kaj pa boš počel s štulo?" je odvrnil Jeremija. "čim krajše, tem pripravne-je." "Stran se obrni, Vasja!" "Nič hudega, useči . . ." je rekel ščekin in še bolj pobelel. Sekira je vzletela pod strop; zaškrtale so kosti in telo; kakor z britvijo pri rami odločena roka s strašno črno dlanjo se je počasi prevesila in padla na tla. Na drugi strani se je, spustivši glavo na prsi in oprši se na pograd, sključil Ščekin; izgubil je zavest. Jeremija je izdrl sekiro, ki se je bila globoko zasadila v klop, in šel k vratom, ki jih je bil iz previdnosti zaklenil; zunaj je nekdo v presledkih trdo trkal nanje. Odpel je kavelj in zagledal Na-uma in Tasjo; oba sta imela v rokah vrč in medenico z vodo ter vsakovrstne zdravniške potrebščine. ' "A?" je zagodel Jeremija. "O pravem času sta prišla! Kar noter, kar noter . . ." On pa je odkorakal v svojo celico, nesoč pod pazduho sekiro s krvavim robom na rezilu. * Besede stare čarovnice so se izkazale za proroške: v samostan so izpustili smrt. Drug za drugim, sprva po malem, potem po deset na dan, so začeli zbolevati ljudje in umirati v vročici in blodnjah. Še polovico jih ni ozdravelo: ko so se dva, tri dni premetavali in nikogar več poznavali, so se bolniki upokojili za vekomaj. Sredstev, da bi odpomogli bedi, ni bilo, niti ni bilo s čim hra- Fins&i reševalni oddelek rešuje iz hiše ljudi, ki so bili ranjeni pri napadu ruskih letalcev. Slika je bila vzeta v mestu Borgo na finski obali. General Asinari, pribočnik laškega kralja Viktorja Emanuela, pozdravlja papeža Pija XII., ko je šel iz Vatikanu na obisk h kralju. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska ® Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odrasicm in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naiih krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hečefl zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacij, proti bo-iezni in onemoglosti. K S K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 60.' leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ,;A'' ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 80c za razred "B" in ostane stalen, a asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se olača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno' nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rtzervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases- mentov. ..... Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako! V vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli že nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. niti ne bolnih ne zdravih: kruh so začeli razdajati že prav po mr-vicah, o gorki hrani ni bilo niti govofra. Ljudje so nab,irali želod in ga jedli, a tudi ze bilo dovolj za vse. Ena med prvimi Je Grunja. E čer" \ ga doi men i sche, in ki: Be bo tem s, ši lal besed Tu vidite posebne vrstc\ kraljico. To je Miss Cro^ Suffolk, V a. ki je bila kronana za kraljico "peanut"1' Richhnond, Va. Vso obleko si je sešila iz peanutov. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, t»riJatelJ § ^ in znancem prebridko vest. da je nemila smrt zahtevala živije . j. in jf za vedno zaspal naš ljubljeni in nikdar pozabljeni soprofc g* i oče Jacob Korenchan 'aja stem Ni g za ki je spreviden s svetimi zakramenti izdihnil svojo blago dušo <^1 gle 21.' decembra. 1939 v starosti 70 let. Doma je bil if: Horjula, v i Vrhniki. , , .... ,,p{'lh„ Pc opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida, smo ga položili k v* |ano. nfunu počitku dne 23. decembra, 1939 na Calvary pokopališče fo V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se najpfl^ s « neje zahvalimo Rev. Matiji Jagru za podeljene svete zakramen. p m j«a spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev m pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. f Iskreno se želimo zahvaliti Mr. Anton Bajt in Mr. John V" ! per ki sta nam bila za prvo pomoč v času prevelike žalosti in dr ugim, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drus • Enake tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit,, vse , ki so čuli in molili ob krsti, se udeležili svete maše ter ga spre" k večnemu počitku. . v Našo mjglobokejšo prisrčno zahvalo na.i sprejmejo vsi, ki s« blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci, in sic* Mr in Mrs. Stanley constant, Mrs. Prances Grum, Mi', in George in Theiesa Bedic, družina Joseph Kosoglav, E. 63d, * družina Louis Strekel, E. 49th St.; Miss Anna Borsenik, Ohio G* fo'jtion Co.. društvo Clevelandifei Slovenci, št. 14 SDZ, društvo Vida. št. 25 ICSKJ. Prisrčna hvala tudi vsem sledečim, ki so darovali za »v*, maše: Miss Mary Rustia, Mrs. Johanna Strnad in družina, E. 0 . gr • družina Frank Starin, družina Cottman, družina Martin » k'orc družina Anna Sevnik, družina Frank Jerin, Mi-, in Mrs.J, soph Kcshar E. 51st St.; Mr. in Mrs. Roman Maver, Mr. in , M c John Persin, Miss .Joanna Anzur in Mrs. Louise Struss. Mr. Oiw> ^ Karlinger, Misa Mary Owen, Mr. in Mrs. Joseph Novak, Mr. Mrs Joseph Vidmar, Mr. in Mrs.' Joseph Kozeglav, Mr. in Mrs.'' s seoh Kadunc, Miss Mary Janosko. Mrs. Mary Vidmar, Mr. Fr» Ponko, Mr. in Mrs. Anton Bajt, Mr. in, Mrs. Frank Laurich, ° > žina Lunder, E. 51st St.; Mr. Andrew Korenčan, Mrs. Anna Per ^ Mir.. Stella Mackowski, Mr. in Mrs. John Raspor, Mrs. Je"1 Rajer. bji c Nadalje tudi iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtoino" . na razpolago pri pogrebu, in sicer: Mr. Joseph Vidmar, Mi'. ^ York. Mrs. Johena Strnad, Mr. Ernest Levar, Mr. Frank Sta' Mr. Frank Cottman, Mi-. Roman MaVer. Lepa hvala tudi vsem, ki so poslali pismeno sožalje. f, Iskreno zahvalo izrekamo članom društva sv. Vida, št. KSKJ. in društva Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ za lepo » ^ ležbo pri pogrebu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga, opremi" položili k večnemu počitku. f Naša iskrena zahvala naj velja pogrebnemu zavodu ZakraJ Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen P°®Lt> Predragi in nikdar pozabljeni soprog in dober oče, m^s potrti in žalostni, nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da PoC'rjl mirno v zasluženem počitku. Božja volja je bila, da si nas rn g zapustiti, toda ostal nam boš za vedno v sladkem spominu, ve«-luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: , JOHANA KORENCHAN. soproga. JFNNIE, poročena CONSTANT; MARY in HELEN, hčere-v stari domovini pa zapušča žalujočega brata Antona. Cleveland, O.. 23. januarja, 1940. . . / AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1940