n~k· 10/89 Ljubljana SloveniJa 1 1 STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 10 Ljubljana, december 1989 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 409 Sporočilo 410 Franc Gašperšič Gozdnogojitveni cilji in njihova vloga v procesu načrtovanja razvoja gozdov Silvicultural Aims and their Role in the Process of Forest Development Planning 420 Lojze Žgajnar Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne suro- vine Versuch einer Bewertung von Wert- und Mengen Verlusten in einem von Schneebruch geschadigten Bestand 427 Lado Eleršek, Franc Batič O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti ter o načinih njenega ugotavljanja Freshness of Nursery Norway Spruce Seedlings as Element of their Quality and Methods of Measure- ments of Water Deficit 435 Alenka Gaberščik, Andrej Martinčič Vpliv vodnega stresa na fotosintetska dejavnost sadik smreke (Picea abies) The Influence of Water Stress on the Photosyntetic Activity of Norway Spruce Tree (Picea abies) Plants 439 Borut Bitenc, Igor Potočnik Odvisnost širine cestnega telesa od naklona terena in vrste kamnine The Dependence of the Road Body upan the Terrain Slope and Stone Species 442 Jani Bele Podatki o smrekovem semenu, ki smo ga v Sloveniji nabrali v letu 1988 444 Igor Jerman Splošna pravila genetske nege semenskih plantaž 447 Ustanovitev mednarodne evropske zveze gozdar- jev za sonaravno gospodarjenje z gozdovi 449 Ob 1 OO-letnici osnovanja pragozdov na Sloven- skem 456 Strokovna srečanja 458 Iz tujega tiska 462 Jubilanti 467 ln memoriam Naslovna stran: Hrvoje Oršanič: Zima Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 l-jUbljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun -Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Letna naročnina za delovne organizacije 500.000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 50.000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Sporočilo Skupina gozdarjev iz desetih evropskih dežel je pri svojem srečanju v slovenskih gozdovih o'snovala v času od 18.-22. septembra 1989 »Zvezo sonaravno mislečih gozdarjev v Evropi«. Zveza se imenuje )>PRO-SILVA« Izhodišče za takšno odločitev je mnogostranska ogroženost gozdov. Zveza se je s tem odločila razviti gibanje za stabilne in zdrave gozdove po vsej Evropi in v prihodnje razvijati takšno gozdarstvo, ki temelji na vsestranski negi gozdnih ekosistemov. S sproščenim, sonaravnim, zadržanim gozdnogojitvenim ravnanjem je potrebno pospeševati pestrost, bogastvo struktur, naravno obnovo ter rast gozdov, in to z domačimi in rastišču primernimi drevesnimi vrstami. Naloge zveze so: - pospeševanje sodelovanja in medsebojne pomoči med deželami; - aktivno podpiranje iniciative in dela gozdarjev praktikov, gozdnih posestnikov in prijateljev gozda; - pospeševanje in organiziranje izmenjave izkušenj, še posebej med primerno gospodarjenimi gozdnimi obrati; - razvijanje zahteve do gozdarskih znanosti za koordinirano in gozdno-ekosistemsko raziskovalno in pedagoško delo; - podpiranje zakonodajalstva pri pospeševanju celostnega gledanja na gozd; - negovati stike vseh z vsemi, ki se zavzemajo za izboljševanje stabilnosti, življenjske moči in vsestranske produktivnosti evropskega gozda. Kolege gozdarje in gozdne posestnike, ki so pripravljeni tvorno sodelovati pri opisanih ciljih in nalogah, naprošamo, da vzpostavijo stike s podpisniki tega sporočila. Mednarodna evropska zveza PRO-SILVA Robanov kot (Slovenija), dne 22. septembra 1989 PODPISNIKI Franz BAUER, ZR Nemčija Francois BESSIERES, Francija Spiros DAFIS, Grčija Hubert DOLINŠEK, Jugoslavija Andre-Thomas EID, Norveška Louis-Andre FAVRE, Švica Helge L. FRIVOLD, Norveška Willi GAYLER, ZR Nemčija Rudolf GERBALILET, ZR Nemčija Michel HUBERT, Francija C. D. KLEMP, ZR Nemčija štefan KORPEL, Češkoslovaška Željko KRAMARIČ, Jugoslavija Bernd LEICHTHAMMER, ZR Nemčija Maurice LORNE, Francija Marcel Van MIEGROET, Belgija Dušan MLINŠEK, Jugoslavija Hans-Jurgen OTTO, ZR Nemčija Janez POGAQNlK, Jugoslavija Branko PRPIC, Jugoslavija Heinrich REit\llNGER, Avstrija Peter ROSKAMS, Belgija S. Freicherr von ROTENHAN, ZR Nemčija Hilmar SCHOEPFFER, ZR Nemčija J. F. SCHUETZ, Švica Pavlos SMIRIS, Grčija Georg SPERBER, ZR Nemčija Josef SPOERK, Avstrija Franz STJ3AUBINGER, ZR Nemčija Maks SUSEK, Jugoslavija Brice De TUERCHElM, Francija Bela VARGA, Madžarska Martin WEL TECKE, ZR Nemčija Herman WOBST, ZR Nemčija G. V. 10189 409 Oxf.: 624 Gozdnogojitveni cilji in njihova vloga v procesu načrtovanja razvoja gozdov Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Gozdnogojitveni cilji in njihova vloga v procesu načrtovanja razvoja gozdov. Gozdarski vestnik, št 10/1989. V slovenščini, cit. lit. 10. V prispevku avtor izhaja iz ugotovitve, da je v praksi naše gozdnogospodarsko načrtovanje obremenjeno s številnimi nejasnostmi, ki močno prizadenejo kakovost gozdnogospodarskih načr­ tov. V razpravi je podrobno pojasnjena teorija gozdnogojitvenih ciljev in njihova vloga v procesu odločanja pri načrtovanju razvoja gozdov. i. UVOD Pri načrtnem oblikovanju gozdov se v praksi pojavljajo številne nejasnosti pri poj- movanju in uporabi gozdnogojitvenih ciljev. Ko govorimo o načrtovanju razvoja go- zdov, moramo imeti povsem jasno oprede- ljeno predstavo o tem, kakšen gozd si pravzaprav želimo, da bo ustrezal postav- ljenim zahtevam (gozdnogospodarskim ci- ljem) in bo glede na naravne in gozdnogo- spodarske možnosti tudi uresničljiv. Vprašanje načrtnega oblikovanja gozdov oziroma vprašanje gozdnogojitvenih ciljev je eno izmed osrednjih vprašanj pri načrto­ vanju razvoja gozdov. Na to je opozoril že Orlov (1927). Gozdnogojitveni cilj je osred- nji pripomoček pri odločanju o gozdnogoji- tvenih ukrepih za usmerjanje prihodnjega razvoja gozdov. Potrebno ga je do kraja razumeti, sicer bomo imeli v procesu načr­ tovanja kar naprej opravka z zmedo. če se npr. pripravljamo na gradnjo hiše, izdelamo načrt. Ta nam omogoča povsem jasno predstavo o še nezgrajeni hiši in njenih funkcijah. Izhodišče za načrt so po eni * Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 410 G. V. 10/89 Synopsis Gašperšič, F.: Silvicultural Aims and their Role in the Process of Forest Development Planning .. Gozdarski vestnik, No. 10/1989. ln Slovene, lit. quot. 10. The author of the article proceeds from the statement that the question of silvicultural aims in the practice of Slovene forest management planning is handicapped by numerous obscurities which affect the quality of forest management plan s to a great extent. The paper gives a detailed explanation of the theory of forest management aims and their role in the decision-making process within the forest development planning. strani zaželene (zahtevane) funkcije, po drugi strani pa naše ekonomske možnosti. Na podobnih načelih načrtnosti in smotrno- sti temelji vsa organizirana gospodarska dejavnost, saj gradi z jasno opredeljenimi zahtevami in izračuni, ki imajo določen cilj (cilje). Pri gospodarjenju z gozdovi je stvar ne- koliko drugačna. V večini primerov priha\ jamo v gozd, ki je po naravi že dan, da bi ga ustrezno preoblikovali oziroma prilago- dili za opravljanje določenih funkcij (ORN LOV 1927). Tudi to oblikovanje (prilagaja- nje) v naravi danega gozda je možno smo- trno uresničiti le, če vemo, kaj od gozda pričakujemo in kako bomo ta hotenja ure- sničili. Imeti moramo torej predstavo o go- zdu, ki naj bi skladno uresničeval vnaprej zahtevane funkcije oziroma gozdnogospo- darske cilje. ldejna podlaga za ngozdnogojitvene ci- lje« je teorija o ciljnem oziroma večnamen­ skem gozdu. 2. TEORIJA O VEČNAMENSKEM GOZDU Potrebna je kratka predstavitev razvoja ideje o ciljnem (večnamenskem) gozdu. Ta je tesno povezan z razvojem in postopno širitvijo načela trajnosti. 2.1. Začetni korak je bil storjen s pojavom teorije o normalnem gozdu Iz praktičnih potreb pri uresničevanju pr- votnega načela trajnosti donosov lesa sta Hundeshagen in Heyer že na začetku prejš- njega stoletja zasnovala model normal- nega gozda. Gre za shemo enodobnega gozda z golosečnim sistemom gospodarje- nja, tj. za enakomeren (normalen) razpored sestojev po starosti, ki ob predpostavki polne zarasti in povsem homogenega ras- tišča zagotavljajo trajnost donosov lesa. Trajnost donosov lesa ima v modelu nor- malnega gozda čisto računsko podlago v odnosih med površino gozdov po starostnih razredih, lesno zalogo in prirastkom. Iz tega odnosa izhaja stalen in trajen letni etat, ki je enak letnemu prirastku v tej seriji sestojev (normalnem obratovalnem razre- du). Tako zamišljen model normalnega gozda predstavlja le eno in edino funkcijo gozdov - pridelavo lesa in še to le za prvotni pogoj trajnosti, tj. normalno razmerje površin se- stojev po starosti, saj ne vključuje trajnosti rastnih pogojev: ohranitve proizvodne zmogljivosti rastišča in proizvodne varnosti sestojev. Odnosi med površino, lesno zalogo, pri- rastkom in etatom v modelu normalnega gozda imajo seveda trajno vrednost, upo- rabljamo jih še danes kot ))modele normal- nega razmerja razvojnih faz sestojev>gozdno arhitekturo«). Pri tem je nujen funkcionalen in načrten pristop, ki temelji na trdnih in objektivnih izhodiščih. Gozdnogojitvenih ciljev ne mo- remo izbirati subjektivno iz nekakšnih »ka- talogov ciljev«. Oblikovanje gozdov (gozd- nogojitveni cilji) mora biti gospodarno, odvi- sno je torej od tega, česa smo zmožni (tudi ekonomsko) v določenem prostoru (na gozdnogospodarskem območju ali njego- vem delu) in času. Pri oblikovanju gozd- nogojitvenih ciljev mora biti funkcionalno upoštevana območna gozdnogospodarska politika. Kot izhodišče pri oblikovanju gozdnogo- jitvenih ciljev služijo: - naravne razvojne zakonitosti določene gozdne združbe z njenimi možnostmi in omejitvami; - gozdnogospodarski cilji z zahtevami (funkcijami) po večnamenski zgradbi go- zda. Z gozdnogospodarskimi cilji kot izhodi- ščem so v oblikovanje gozdnogojitvenih ciljev vključeni tudi ekonomski pogoji, saj so gozdnogospodarski cilji sinteza potreb in možnosti. Izredno pomembna zahteva pri oblikova- nju gozdnogojitvenih ciljev je vsestranska stabilnost oziroma odpornost gozda proti silam žive in mrtve narave. Ta je prvi pogoj za ustrezno proizvodno varnost in var~ G.V. 10/89 413 nost splošnokoristnih funkcij. Odpornost gozdnih ekosistemov se kaže v ohranjeni kompleksnosti njihove zgradbe. Ta je nam- reč pogoj za normalno delovanje samo- uravnalnih mehanizmov v gozdnih ekosiste- mih, ki jih vzdržujejo v dinamičnem ravno- težju. Sorazmerno ohranjena naravna dre- vesna sestava je nedvomno odločilen člen pri vsestranski odpornosti oziroma stabilno- sti gozdov. Gozdnogojitvenih ciljev ne prilagajamo dejanskemu stanju sestojev (po drevesni sestavi, kakovosti itd.}, s tem bi si zaprli možnosti za vplivanje na njihov razvoj (spre- minjanje}, seveda pa trenutnega stanja pri oblikovanju gozdnogojitvenih ciljev ne oma- lovažujemo, saj bi se lahko oddaljili od stvarnosti. Gozdnogojitveni cilj mora ustrezati še naslednji zahtevi: predstavljati mora model gozda, ki v danih okoliščinah v največji možni meri izrablja potencialne proizvodne sposobnosti določenega gozdnega rasti- šča. Oblikovanje gozdnogospodarskih in obli- kovanje gozdnogojitvenih ciljev sta miselno precej različna procesa. Oblikovanje sled- njih (konkretnega modela večnamenskega gozda} je proces sinteze, pri katerem za opravljanje določenih funkcij (gozdnogo- spodarskih ciljev} iščemo ustrezno zgradbo gozda na konkretnem rastišču. V tako opredeljenem modelu gozda mo- rajo biti pravilno vgrajene vse funkcije v skladu z relativnim pomenom posameznih gozdnogospodarskih ciljev in naravnimi možnostmi zanje, upoštevaje pri tem tudi omejitve zaradi . naravnih pogojev. Vsak gozdnogospodarski· cilj v določenem smislu zahteva specifično grajeni gozd. Odločilen vpliv na model gozda imajo goz- dnogospodarski cilji, ki so po svojem relativ- nem pomenu v ospredju. Večnamensko oblikovan gozd je podobno kot kak večna­ menski objekt (stavba}, rezultat razum- nega kompromisa. Primer enonamen- skega gozda je lesna plantaža (lesna njiva). če iščemo podoben enonamenski objekt v gradbeništvu, bi to bil npr. hangar za letala ali enostavna tovarniška hala. Pri teh objek- tih podobno kot pri lesni plantaži že po zunanjosti ugotovimo njihovo ozko oprede- ljeno namenskost. Izrazito večnamenski 414 G. V. 10189 gozd se oblikuje po kompleksnosti svoje zgradbe. če si tudi tu pomagamo z analo- gijo iz gradbeništva, si izberimo za primer vsem znani Cankarjev dom v Ljubljani, ki prav tako že v .svoji zunanjosti odseva večnamenskost. Drevesna sestava in način mešanja ter opredelitev za kakovost gozdne proizvodnje · (ciljni sortiment) sta temeljni prvini gozdno- . gojitvenega cilja. Odvisni sta po eni strani od naravnih pogojev, po drugi pa tudi od gozdnogospodarskih možnosti, ki določajo stopnjo intenzivnosti gospodarjenja z go- zdovi. Pestra drevesna sestava v modelu gozda ter visoka kakovost gozdne proizvod- nje sta zahteven gozdnogojitveni cilj, ki je uresničljiv le v razmerah intenzivnega gospodarjenja z gozdovi. To ponovno opo- zarja na zahtevo po stvarnosti pri oblikova- nju gozdnogojitvenih ciljev. 3.3. Gozdnogojitveni cilji morajo biti v besedilu načrta zapisani kratko, natančno in tekoče! Da bi to dosegli, je treba posamezne prvine cilja zapisati v naslednjem zapo- redju: - sestojna zgradba; - drevesna sestava in način mešanja, pri čemer posamezne drevesne vrste nava- jamo po vrstnem redu njihovega deleža v končni lesni zalogi ter z oznako tega deleža v%; - opredelitev za kakovost proizvodnje (proizvodni cilj). Nato sledijo po potrebi še ostale kvantifi- kacije, kot so ciljna oziroma optimalna lesna zaloga, dolžina proizvodnega obdobja, dol- žina splošnega pomladitvenega obdobja, modelno razmerje razvojnih faz. Primer: Skupinsko raznodobni ter skupinsko in posamično mešani gozd jelke (50 %}, smreke (40 %), bukve (10 %}. Proizvodnja hlodovine je in srn Ž/1 ter bukve UŽI. Nato sledijo ostale opredelitve gozdnogojitvenega cilja. 3.4. Gozdnogojitveni cilj kot vodilo za usmerjanje razvoja v vseh razvojnih fazah sestojev Načrtovanje razvoja gozdov je priprava odločitev za ustvarjalno vplivanje na razvoj gozdov od zgodnjega mladostnega ob- dobja do končnega zrelostnega obdobja. Lahko bi celo rekli, da pri gospodarjenju z gozdovi oblikujemo oziroma »produciramo« sestoje. Očitno je, da moramo pri tem opravilu imeti stvarno miselno predstavo o modelu (ciljnem stanju) gozda. Do odločitev za usmerjanje prihodnjega raz- voja gozdov pridemo na podlagi vzporeja- nja (primerjave) dejanskega in ciljnega stanja gozdov po posameznih razvojnih fazah. Gozdnogojitveni cilj, ki predstavlja stanje na koncu zrelostne faze sestojev, je mo- goče miselno preoblikovati v ciljna stanja na koncu posameznih razvojnih faz. Ta stanja nam predstavljajo etapne cilje v dol- goročnem procesu razvoja gozdov (pro- izvodnem obdobju). Usmerljivost oziroma možnost oblikova- nja sestojev se s starostjo (od ene do druge razvojne faze) naglo zmanjšuje, zato je tudi uporabnost gozdnogojitvenega cilja kot vo- dila v procesu odločanja v posameznih razvojnih fazah zelo različna. Največjo oblikoval no moč imamo v sesto- jih za obnavljanje. Tu pridejo v poštev kot vodilo naslednje prvine gozdnogojitvenega cilja: - drevesni sestav in način mešanja; - opredelitev za sestoj no zgradbo; - opredelitev za kakovostni sestav pro- izvodnje lesa (kakovostni sestav pod- mladka/mladja ob koncu pomladitvenega obdobja). V razvojni fazi mladovja imamo še vedno precejšnjo oblikovalno moč pri vplivanju na: - drevesno sestavo in način mešanja ter na - kakovostno sestavo mladovja. V drogovnjakih lahko vplivamo le na kako- vostni sestav in na gostoto sestojev. V dozorevajočih debeljakih so že močno zmanjšane možnosti za oblikovanje kako- vostnega sestava. Sestoji so po drevesni sestavi in kakovosti že skoraj popolnoma oblikovani, lahko pa vplivamo na gostoto sestojev, pri čemer kot vodilo uporabljamo ciljno (finalno) lesno zalogo. 3.5. Odnos med gozdnogojitvenimi cilji na posameznih ravneh načrtovanja Gozdnogojitvene cilje uporabljamo kot vodila pri načrtovanju razvoja in gojenja gozdov na naslednjih ravneh: - Na ravni območnih gospodarskih razredov, kjer gre za izrazito okvirne gozd- nogojitvene cilje, saj je površina območnih gospodarskih razredov tudi nad 10.000 ha, kar pomeni, da gre znotraj razredov za precejšnjo stopnjo heterogenosti po dreves- nem sestavu oz. glede potencialnih možno- sti za proizvodnjo kakovostnega lesa itd. - V bistveno ožjih gospodarskih razre- dih v načrtih gospodarskih enot, katerih površina znaša nekaj sto, pa tudi prek tisoč hektarjev. Gozdnogojitveni cilji so prilago- jeni tem ožje opredeljenim razmeram. - Pri podrobnem gozdnogojitvenem načrtovanju (v načrtovalnih enotah), kjer so gozdnogojitveni cilji natančno prilagojeni rastiščnim, razvojnim, sestojnim in funkcij- skim razmeram oziroma potrebam. Na višjih ravneh so gozdnogojitveni cilji okvirni, na nižjih pa vedno bolj konkretni in prilagojeni specifičnim razmeram. Okvirni gozdnogojitveni cilj v območnem gozdnogospodarskem razredu je nepo- sredno vodilo v procesu odločanja le na tej ravni, ne moremo pa ga uporabiti v ustrez- nem gospodarskem razredu v gospodarski enoti, čeprav spada v ta širši območni gospodarski razred. Okvirno oblikovani ob- močni gospodarski razred se v načrtih go- spodarskih enot razcepi v več ožje in spe- cifično oblikovanih gospodarskih razredov. Gozdnogojitveni cilj v konkretnem gospo- darskem razredu določene gospodarske enote oblikujemo v skladu s tipičnimi rastiš- čnimi, razvojnimi in sestojnimi razmerami tega gospodarskega razreda in s specifič­ nimi gozdnogospodarskimi cilji te gospodar- ske enote. Gozdnogojitveni cilji na nižjih ravneh načrtovanja morajo biti vedno bolj prilagojeni specifičnim razmeram, na katere se nanašajo (načelo prilagaja- nja). Isti odnos velja med gozdnogojitvenim ciljem v gospodarskem razredu enote in gozdnogojitvenimi cilji pri podrobnem gozd- nogojitvenem načrtovanju (v načrtovalni enoti). Gospodarski razred v enoti, ki za- jema nekaj 100 ha, je zlasti sestojno (dre- vesna sestava, kakovost) notranje še vedno precej neenoten. Tej neenotnosti se je treba prilagoditi z oblikovanjem načrtovalnih enot in prilagojenih gozdnogojitvenih ciljev pri G. V. 10/89 415 gozdnogojitvenem načrtovanju. Površinam z izjemno poudarjenimi splošnokoristnimi vlogami, ki so pogosto močno dispergirane, se prav tako lahko prilagodimo le s speci- fično oblikovanimi cilji pri podrobnem gozd- nogojitvenem načrtovanju. Gozdnogojitveni cilji na posameznih rav- neh tvorijo sistem medsebojno povezanih in soodvisnih gozdnogojitvenih ciljev, v katerem vlada hierarhični odnos, tj. cilji višjih ravni vplivajo na cilje nižjih ravni. Z opredelitvijo gozdnogojitvenega cilja v ob- močnem gospodarskem razredu, zlasti z opredelitvijo drevesne sestave in zahtev za vrednostno proizvodnjo, smo dali temu go- spodarskemu razredu določeno vlogo v strategiji gospodarjenja z gozdovi v območ­ ju. Razumljivo je, da je treba takšno usme- ritev spoštovati in uveljaviti na vseh nižjih ravneh, vse do podrobnosti. Posebno je treba poudariti, da moramo takšne usme- ritve v obliki gozdnogojitvenih ciljev višjih ravni uveljaviti prožno oziroma prilago- jeno konkretnim naravnim razmeram in specifičnim zahtevam (gozdnogospo- darski cilji oziroma funkcije) na nižjih ravneh. Kjer gozdnogojitvene cilje eno- stavno prepisujejo z višjih na nižje ravni, zelo grešijo. Gozdnogojitveni cilj je objek- tivno produkt konkretne odločitve v procesu načrtovanja na določeni ravni. Povsem ne- združljivo s tem je razmišljanje o nekakš- nem vnaprej pripravljenem katalogu ciljev. 3.6. Dinamično prilagajanje gozdno- gojitvenih ciljev spremembam, ki jih prinaša čas (razvoj) Po gozdnogojitvenih ciljih (modelih več­ namenskega gozda) tako rekoč vsak dan »jemljemo mere« pri konkretnem oblikova- nju gozdov, zato je ustreznost teh modelov zelo pomembna. Načrtovanje gojenja gozdov je načrtova­ nje določenega razvoja gozdov, ij. ustvar- jalno vplivanje na ta razvoj od zgodnjega mladostnega do zrelostnega obdobja. V tem izjemno dolgem procesu smo nujno postavljeni pred zahtevo, da je treba gozd- nogojitvene cilje, a tudi ukrepe, vedno znova preverjati in prilagajati, skratka jih aktualizirati v skladu s spremenjenimi gozdnogospodarskimi cilji, pa tudi v skladu z bistveno spremenjenim stanjem gozdov 416 G.V. 10/89 samih. Pri vsaki obnovi gozdnogospodar- skih načrtov je treba preveriti ustreznost gozdnogojitvenih ciljev in jih aktualizirati. Glavni motivi, ki zahtevajo prilagajanje ozi- roma aktualizacijo gozdnogojitvenih ciljev, so: potrebe po novih vlogah gozdov, bi- stveno spremenjene gozdnogospodarske možnosti (npr. odprtost gozdov in drugo), bistveno spremenjene družbenoekonom- ske razmere v določeni kategoriji zasebne gozdne posesti, bistveno prizadeta odpor- nost gozdov zaradi škodljivih vplivov iz okolja itd. Zamišljati si gozdnogojitvene cilje kot nekaj dokončnega in večnega je čista utopija. Modeli {cilji) se s časom spreminjajo v skladu s spremenjenimi potrebami in možnostmi. Gozdnogojitveni cilj je izrazito dinamična kategorija. Statično pojmovan gozdnogojitveni cilj je nestvaren, tak cilj ne more biti operativno vodilo v procesu na- črtovanja (odločanja). 4. VLOGA GOZDNOGOJITVENIH CILJEV V PROCESU NAČRTOVANJA RAZVOJA GOZDOV Temeljni izhodišči, na katerih sloni proces odločanja pri oblikovanju smernic za urav- navanje razvoja gozdov, sta: - stanje gozdov gospodarskega razreda (tudi njegov komplementarni položaj s sta- njem gozdov v območju) in okvirni gozdnogojitveni cilj. Obe izhodišči sta prikazani na naslednji shemi in ju je treba podrobneje razložiti: 4.1. Podrobno strukturirano stanje gozdov gospodarskega razreda Smernice so odločitve (konkretnejši na- potki) za usmerjanje razvoja gozdov v go- spodarskem razredu. Temeljiti morajo na preciznem miselnem postopku, saj gre za pomembne odločitve o veliki površini go- zdov in imajo v veliki meri tudi inventivni značaj. Pri odločanju o usmerjanju prihodnjega razvoja gozdov na površinah, ki gredo v tisoče hektarov, je nujen podrobnejši vpo- gled v njihovo notranjo strukturo. Osnovni skelet notranje strukture gozdov v območnem go~podarskem razredu pred- Proces odločanja pri oblikovanju smernic za uravnavanje razvoja gozdov v gospodarskem razredu :. 1 ODLOČITEV 1 ... ... t 1 .. ... J STANJE AKTER l_ GOZDNOGOJITVEN! GOSPODARSKEGA 1 RAZREDA 1- CILJ podrobno t z strukturirano po miselni mi razvojnih fazah in KRITERIJI ODLOČANJA predstavami ciljnih naprej po raznih stanj po razvojnih sestojnih kazalcih O VARIANTAH fazah sestojev .. VARIANTNE REŠITVE ..." .. ZNANJE + IZKUŠNJE stavlja razčlenitev po razvojnih fazah sestojev. Mladovje, drogovnjaki in debe- ljaki morajo biti naprej razčlenjeni po sestoj- nih zasnovah (zastopanosti nosilcev funk- cij}, stopnji sproščenosti konkurence, kako- vosti in vitalnosti sestojev ter drugih kvalita- tivnih znakih. Za drogovnjake, debeljake in sestoje v obnavljanju (matične sestoje) je zelo zani- miva notranja razčlenitev po sklepu krošenj in višini lesne zaloge. Sestoji v obnavljanju morajo biti notranje najprej razčlenjeni po stopnji razširjenosti pomladka, sam pomla- dek pa po gostoti, drevesni sestavi in višini. Oblikovanje smernic za uravnavanje raz- voja gozdov v gospodarskem razredu zah- teva celo vrsto odločitev v vseh razvojnih fazah sestojev, odločati pa se je mogoče le na podlagi informacij. Pri sedanji obnovi območnih načrtov ne bomo povsod imeli potrebnih informacij, še zlasti pa ne dovolj podrobnih informacij. V takih primerih se bomo morali opreti tudi na ocene oziroma na naše ožje poznavanje gozdov določenih gospodarskih razredov. 4.2. Okvirni gozdnogojitveni cilj S sistemom gozdnogojitvenih ukrepov pri gospodarjenju usmerjamo razvoj gozdov v vseh razvojnih fazah, od mladostne do terminalne. Temu bi lahko rekli, da »produ- ciramo sestoje«. Očitno je, da moramo pri takem opravilu imeti stvarno miselno pred- stavo o modelu (cilju) gozda, ki je uresničljiv »danes in tukaj«. Gre za stvarno uresničljiv model go- zda, po katerem tako rekoč vsak dan »jemljemo mere« pri oblikovanju sesto- jev. Gozdnogojitveni cilj predstavlja model go- zda (ciljno stanje) v zrelostnem obdobju, neposredno pred uvajanjem v obnovo. Na podlagi tega končnega ciljnega stanja si moramo v procesu odločanja ustvariti mi- selno konstrukcijo ciljnih stanj po raz- vojnih fazah: - za sestoje v obnavljanju moramo imeti jasno predstavo o pomlajeval nem cilju, tj.: - o drevesni sestavi mladja, načinu me- šanja ter njegovi kakovosti ob koncu pomla- ditvene dobe; - o sestojni zgradbi, ki jo želimo doseči z obnavljanjem sestoj ev; - za mladovje: - o drevesni sestavi in načinu mešanja; - o kakovosti mladja (sestojni zasnovi); - za drogovnjake: - o kakovosti oziroma sestoj ni zasnovi; - za debel jake: - o sestojni zasnovi (kakovosti); - o ciljni (končni) !~sni zalogi. Zadostuje torej miselna predstava le tistih prvin ciljnega stanja, ki so v posa- meznih razvojnih fazah racionalno še usmerljivi. Temeljna zahteva za gozdnogojitveni cilj je njegova stvarnost, uresničljiv mora biti »danes in tukaj((, tj. pri »današnjih mož- nostih (tudi finančnih) in v konkretnih rastiščnih in sestojnlh razmerah. G. V. 10/89 417 Nestvarnost gozdnogojitvenega cilja je najbolj pogosto posledica nedialektičnega oziroma statičnega pojmovanja. Gozdnogo- jitvenega cilja ne smemo razumeti statično, kot nekaj idealnega in zato dokončnega (večnega), ki naj bi bilo uresničljivo >>enkrat v perspektivi«. Razumeti ga moramo razvoj- no, v skladu s stalnim spreminjanjem zah- tev in možnosti za njegovo uresničitev in zato tudi v skladu· z večjimi (bistvenimi) spremembami gozdov samih. Gozdnogojit- venega cilja ne definiramo za neko časovno odmaknjenost v perspektivi, ampak za se- danje razmere. Uresničljiv mora biti torej danes in tukaj. če gozdnogojitveni cilj ni tako razumljen in tako oblikovan, je popol- noma neuporaben kot vodilo v procesu odločanja. Podobno je npr. brez koristi načrt za luksuzno hišo, če zanjo še zdaleč ni- mamo potrebnih sredstev; tak načrt deluje kot neuresničljiva želja, torej to ni načrt, po katerem bi se konkretno lotili gradnje. 4.3. Proces izbire in oblikovanja smernic za uravnavanje prihodnjega razvoja gozdov Proces odločanja oziroma izbire naj- ustreznejših rešitev (ukrepov) za usmerja- nje razvoja gozdov se začne s primerjanjem podrobno strukturiranega dejanskega sta- nja gozdov v gospodarskem razredu s ciljnim stanjem. Funkcija gozdnogojitve- nega cilja v procesu odločanja je najprej pokazati, . KAJ JE TREBA IN .. lE TUDI MOGOČE DOSEČI? Gozdnogojitveni cilj kot dejansko uresnič­ ljiv model gozda deluje v procesu odločanja kot vodilo in motivator. S primerjanjem dejanskega in ciljnega stanja gozdov gospodarskega razreda je treba na.jprej opredeliti naloge, tj. odgovo- riti na vprašanje, KAJ JE TREBA NAREDITI za postopno premeno dejanskega v ciljno stanje. Pri opredeljevanju nalog oziroma presoji o tem, kaj je treba narediti, moramo upo- števati: - temeljne strategije za usmerjanje raz- voja gozdov v območju; - potencialne možnosti v sestojih vsake razvojne faze, npr. neizkoriščene rastiščne 418 G.V. 10/89 potenciale, sestojne zasnove, določene za- nimive razvojne procese v sestojih itd., - usmerjenost oziroma možnosti pri obli- kovanju sestojev, ki so v starejših razvojnih fazah vedno manjše, in - smotrnost oziroma gospodarnost vla- ganj v razvoj gozdov. Ob primerjavi dejanskega in ciljnega sta- nja nam najprej padejo v oči odstopanja dejanskega od ciljnega stanja. Pri opre- delitvi nalog moramo razsojati pametno. Med naloge vključujemo ·le spreminjanje tistih razlik med dejanskim in ciljnim stanjem, ki je smotrno (racionalno). če npr. sicer zelo kakovostno mladje po dreves- ni sestavi (mešanosti) odstopa od cilja, bi bilo nesmotrna takemu mladju za vsako ceno umetno dodajati manjkajoči delež do- ločenih drevesnih vrst. ·· Iz opisanega postopka opredelitve nalog sledi, da je zahteva po smotrnem gozdno- gojitvenem cilju naravnost nujna. Ob primer- janju dejanskega stanja z nestvarnim ciljnim stanjem bi sledile nestvarne nalo- ge. Očitno je torej, da gozdnogojitveni cilj ni nekakšen okrasek pri načrtovanju, am- pak ima zelo konkretno vlogo vodila v procesu odločanja. Šele pri konkretnem opredeljevanju nalog se torej izkaže, ali smo gozdnogojitveni cilj postavili stvarno; če ga nismo, ga je treba vrniti v stvarne meje. Opredelitev nalog je v procesu odločanja miselno mostišče, s katerim lažje oprede- limo ukrepe oziroma delovni postopek. Če to miselno mostišče ni predhodno vzpo- stavljeno, je veliko nevarnosti, da z odločit­ vijo o ukrepih zgrešimo cilj. S spoznavno- teoretskega vidika ima opredeljevanje na- log svoj izvor v prirojeni človekovi težnji po k ciljem usmerjeni in smotrni dejavnosti. Torej, na.iprej je treba presoditi: KAJ JE TREBA NAREDITI (naloga), in šele nato se lahko odločimo: KAKO TO NAREDITI (ukrep oziroma de- lovni postopek). Tako pri opredelitvi nalog kakor tudi pri odločanju o ukrepih je veliko možnosti za ustvarjalne rešitve. Ponujajo se številne različice usmerja- nja naravnih procesov v posameznih gozd- nih ekosistemih (gospodarskih razredih), ki jih je treba dobro presoditi. V procesu odlo- čanja pride tu do izraza znanje in domisel~ nost (glej shemo). V razvojne zakonitosti in specifične probleme gozdov posameznih gospodarskih razredov se je treba poglobiti, poiskati je treba izvirne (inventivne) rešitve. Zavedajmo se, da odločamo o prihodnjem razvoju razmeroma velike površine gozdov. Prav pri načrtovanju ukrepov (smernic za uravnavanje razvoja gozdov) se mora poka- zati razvojno-raziskovalni pristop h goz- dnogospodarskemu načrtovanju. Uporabiti je treba izkušnje in nova spoznanja, do katerih smo se dokopali s preteklim gospo- darjenjem z gozdovi v posameznih gospo- darskih razredih. študiju ukrepov za opti- malno usmerjanje naravnih procesov v goz- dnih ekosistemih še zdaleč ne namenjamo ustrezne pozornosti pri obnavljanju gozdno- gospodarskih načrtov. Smernice so v obliki napotkov oblikovane odločitve za usmerjanje razvoja gozdov v posameznih gospodarskih razredih. V ob- močnem načrtu so smernice načeloma okvirne, vendar tudi dovolj izčrpne v vsem tistem, kar je pomembno za usmerjanje gozdov v gospodarskem razredu. Podati morajo vsa pomembna napotila tistim, ki bodo območni načrt uporabljali kot vodilo pri obnavljanju načrtov gospodarskih enot. V načrtih gospodarskih enot morajo smer- nice vsebovati konkretnejše rešitve za gozd- nogojitveno obravnavo gozdov v rastiščno, razvojno in problemsko ožje oblikovanih gospodarskih razredih v gospodarski enoti. Takšne smernice so uporabne kot nepo- sredna podlaga za podrobno gozdnogoji- tveno načrtovanje. Pri odločanju {izbiri ukrepov) in oblikova- nju smernic za uravnavanje razvoja gozdov {območni načrt) oziroma smernic za gojenje gozdov (načrt za gospodarsko enoto) ve- ljajo naslednja splošna načela: Upoštevati je treba zakonitosti rastišča in zakonitosti naravnega razvoja gozdnih združb, ki predstavljajo posamezne gospo- darske razrede. Raziskati je treba možnosti smotrnega vplivanja na naravni razvoj go- zdov in izbrati temu ustrezne ukrepe. - Računati je treba s širokim izborom različnih ukrepov, saj je zoževanje na nekaj standardnih rešitev (šabloniziranje) v nepo- srednem nasprotju z naravno pestrostjo. - V smernice je treba vgraditi izkušnje in nova spoznanja, do katerih smo se doko- pati s temeljito razčlembo preteklega gospo- darjenja. - Maksimalno je treba izkoristiti razpo- ložljive izsledke raziskovalnega dela. - Upoštevati je treba dejstvo, da se gozd in prav tako tudi vedenje o njem neprestano razvijata in je zato treba smernice za urav- navanje razvoja gozdov stalno preverjati, prilagojevati in inovirati. Od obnove do obnove gozdnogospodarskega načrta se s skrbno spremljavo (kontrolo) gospodarjenja z gozdovi informacije stalno dopolnjujejo ter omogočajo izpopolnjevanje in inoviranje našega celotnega dela z gozdovi konkret- nega gospodarskega razreda. Na nekatera teh načel pri oblikovanju smernic za uravnavanje razvoja gozdov je opozoril že Baader (1942). V besedilu načrta morajo biti smernice zapisane jedrnato in sistematično v jasno ločenih odstavkih za posamezne razvojne faze sestojev, od smernic za mladostno fazo do smernic za sestoje v obnavljanju. Posebej je treba podati smernice za varstvo gozdov. LITERATURA 1. Baader, G.: Forsteinrichtung als nachhaltige Betriebsfi.ihrung und Betribsplanung, Frankfurt a. M. 1942. 2. Biolley, H.: Die Forsteinrichtung auf der Grundlage der Erfahrung und insbesondere das Kontrollverfahren, Karlsruhe 1922. 3. Gašperšič, F.: Temeljni principi polifunkcio- nalnega gozdnogospodarskega načrtovanja, Go- zdarski vestnik 1987/6. 4. Knuchel, H.: Planung und Kontrolle im Forst- betrieb, Aaran, 1950. 5. Kurth, H.: Forstschritte in der Nochhaltrege- lung, Potsdam, 1977. 6. Leibundgut, H.: Das zeitgemasse Waldbau- ideal, S.Z.f.F. 1973/12. 7. Losickij, K. 8., čuenkov, V. S.: Etalonnije lesa, Lesnaja promišljenost, Moskva, 1980. 8. Moisejev, N. A.: Vosproizvodstvo lesnih re- sursov, Lesnaja promišljenost, Moskva, 1980. 9. Orlov, M. M.: Lesoustrojstvo, tom L, 11., Lesnoje hozjajstvo i lesnaja promišljenost, Lenin- grad 1927, 1928. 10. Sagl, W.: Operationale Zielsetzung im Forstbetrieb, Cenlralblatt fOr das gesamte Forst~ wesen, 1971/4. G. V. 10/89 419 Oxf.: 652.54 Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine , Lojze ŽGAJNAR* Izvleček Žgajnar, L.: Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine. Gozdarski vestnik, št i O/ 1989. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 10. Propadanje gozdov je večvzročen pojav. V alpskem svetu so snegolomi pomembni vsako- letni povzročitelji škode v gozdovih. V sestavku so prikazane ugotovitve raziskave neposredne škode zaradi količinskih in vrednostnih izgub pri gozdnih lesnih sortimentih v smrekovem sestoju, ki ga je prizadel snegolom. Analizirani so bili trije najpogostejši tipi poškodb drevja, količina in vred- nost odpadka ter vpliv poškodb na spremembo sestave in vrednosti sortimentov. 1. UVOD IN PROBLEMATIKA Kljub nekaterim razlikam v razmišljanju o vzrokih propadanja gozdov se danes vse bolj uveljavljajo celostne večvzročne teorije o tem pojavu. Raziskave (7) na temelju popisa znanih, na terenu določljivih škodlji- vih biotskih in abiotskih dejavnikov kažejo, da je okrog 30 % vseh poškodb drevja posledica bolezni, škodljivcev, divjadi, žle- dolomov, vetrolomov, snegolomov in drugih znanih škodljivih dejavnikov. Preostalih 70 % poškodovanosti slovenskih gozdov je torej predvsem posledica onesnaženega ozračja, ki pogojuje znani pojav umiranja gozdov. . V sklopu znanih in izmerljivih abiotskih vplivnih dejavnikov so ujme zagotovo najpo- membnejši dejavnik poškodb v naših go- zdovih. Odločilni so zlasti vetrolomi, snega- lomi in žledolomi, ki so sicer običajen vsa- "' L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 6"1000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 420 G. V. 10/89 Synopsis Žgajnar, L.: An Attempt of Estimating the Da- m age caused by Snow Break deduced on the Basis of Quality and Quantity Losses of Wood Raw Material. Gozdarski vestnik, No. 10/i989.1n Slovene with a summary in German, lit. quo t. 1 o. The dying back of forests has various causes. ln the Alpine region, a high percentage of annual damage in forests is caused by snow breaks. The article presents the establishments of the re- search on the direct damage due to losses as regards the quantity and value in forest timber assortments of a norway spruce tree forest stand which had been affected by a snow break. Three types of tree damage which occur most frequent- ly, furthermore the quantity and the value of the waste as well as the influence of the damage on the mutation of the composition and value of timber assortments have been analysed. koletni pojav, občasno pa zavzemajo kata- strofalne razsežnosti. Obseg in posledico teh ujm nam dobro ponazarja podrobna raziskava škod za obdobje od leta 1966 do 1982 (1 ). Iz raziskave je razvidno, da je bilo v tem času zaradi ujm vsako leto poškodo- vanih povprečno 154.483 m3 lesa. Največji delež poškodb (47 %) so povzročili žledolo- mi, sledijo snegolomi z 39 odstotki in vetro- lom! s 24 odstotki. V povprečju je bilo zaradi ujm poškodovano okrog 5 % letnega etata. Pri gmotnem vrednotenju propadanja go- zdov ločimo poškodbe, ki prizadenejo les- noproizvodne vloge gozdov in tiste, ki okr- nijo splošnokoristne vloge. Medtem ko v prvem primeru škodo znamo izračunati, je ocena v drugem primeru, kljub številnim teorijam in metodologijam še vedno proble- matična. Zagotovljeno je le, da je vrednost splošnokoristnih vlog gozda vedno in pov- sod večja od njegove lesnoproizvodne vloge in da z vrednotenjem neposredne škode merimo le »vrh ledene gore«. S takšno primerjavo pa seveda ne zmanjšu- jemo lesnoproizvodnega pomena gozdov in škode, ki je posledica propadanja gozdov. Škoda v lesnoproizvodnem pomenu, ki jo v gozdovih povzročajo ujme, je kratkoroč­ nega in dolgoročnega značaja. Med števil- nimi kratkoročnimi posledicami ujm je tudi škoda zaradi količinskih in kakovostnih iz- gub lesne surovine, ki nastanejo pri sečnjah v prizadetih gozdovih. Čeprav gre tu za povsem stvarno, izmerljivo škodo, je naše vedenje o količinskih in vrednostnih kazal- cih posledic teh naravnih pojavov še vedno razmeroma skromno. Zato se moramo obi- čajno zadovoljiti z bolj ali manj približnimi ocenami, ki pa največkrat niso dovolj pre- pričljive niti v strokovnih, kaj šele v laičnih sredinah. Upoštevati moramo, da so le številke dovolj zgovoren dokaz, s katerim gozdarstvo lahko prepričljivo prikazuje vso širino in resnost problematike propadanja gozdov. S to raziskavo, ki je bila opravljena v okviru inštitutskega raziskovalnega projekta Propadanje gozdov v Sloveniji, smo skušali ugotoviti neposredne količinske in kakovost- ne izgube lesne surovine pri pridobivanju lesa v sestojih smreke, ki jih je prizadel snegolom. Menimo, da so ugotovitve razi- skave dobrodošel prispevek k boljšemu poznavanju in gmotnemu ovrednotenju po- javov propadanja gozdov. Iskreno se zahvaljujem kolegom iz GG Bled, zlasti še inž. Kapusu in inž. Remcu, za vso pomoč pri pripravi in izvedbi raziskav na terenu. 2. OBJEKT IN METODA RAZISKAVE Snegolomi se v naših gozdovih pojavljajo enakomerneje in pogosteje kot ostale ujme. Pojavljajo se sicer na celotnem območju Slovenije, vendar po intenzivnosti in pogo- stosti prevladujejo v alpskem svetu, kjer je tudi največ snežnih padavin. Obenem to območje spada med najpomembnejša ob- močja smrekovih gozdov v Sloveniji. liJ so snegolomi ne le ekološki, pač pa tudi obču­ ten splošni gozdnogospodarski problem . Srn reka je drevesna vrsta, ki ostane zelena tudi pozimi in je zato bolj izpostavljena snegolomom kot macesen in listavci. To so bili tudi glavni razlogi, da smo raziskovalni objekt izbrali na območju GG Bled, v gozdnogospodarski enoti Mežakla - Radovna, v oddelku 116. Pozornost pa smo namenili le smreki kot prevladujoči in gospodarsko najpomembnejši drevesni vrsti. Izbrani objekt se nahaja na skrajnem severnem obrobju pokljuške planote nad dolino Radovne, v nadmorski višini 1500 m. Gre za skupinsko raznodoben, zaradi neodprtosti nenegovan sestoj smreke, s posamično primesjo macesna, bukve in gorskega javorja. Za smreko so značilne dolge in goste krošnje, ki zavzemajo štiri petine drevesne višine. Močna vejriatost (grče !) je bil odločilni dejavnik (napaka) pri krojenju in razvrščanju sortimentov. Snegolom je prizadel objekt že v začetku novembra l. 1987. Šlo je za običajen pojav, ko je na krošnje, pokrite s primrznjenim snegom, zapadla velika količina novega snega, ki je podiral drevje, lomil debla in krošnje. Po vsej površini so bila poškodo- vana posamezna drevesa, na izpostavljenih legah pa tudi večje in manjše skupine dreves. Po naših grobih ocenah je bilo v povprečju poškodovanih 1G-15% dreves. Za določitev in razčlembo količine in vrednosti izgub lesa (povečan odpadek, manjša vrednost sortimentov) smo uporabili izvirno metodo primerjave količin in vredno- sti sortimentov, ki bi jih dobili iz nepoškodo- vanih dreves, s količinami in vrednostjo dejansko izdelanih sortimentov. Pri krojenju smo uporabili klasično sortimentno metodo, in sicer s tablicami za krojenje in klasificira- nje, izdelanimi na podlagi veljavnih določil JUS za posamezne gozdnolesne sortimen- te. Pri krojenju smo upoštevali le najpogo- stejše sortimente, in sicer: hlade za žago 1., 11. in 111. razreda, hlade za luščenje in furnir, drogove, celulozni in jamski les. Za- radi neznatnega deleža smo pri obdelavi podatkov združili hlade za furnir in luščenje s hladi za žago l. razreda, jamski les pa s celuloznim lesom. Raziskave smo opravili po naslednjem zaporedju del: - izbira, označevanje in oštevilčenje . vzorčnih dreves, - podiranje še stoječega drevja oziroma delov dreves, - iskanje in sestavljanje poškodovanih delov dreves v celoto, G. V. 10/89 421 - prvo krojenje in razvrščanje sortimen- tov iz debel, kot da so nepoškodovana, - krojenje in klasiranje debel z dejan- skimi poškodbami, -popis in izmera poškodovanih delov debla - odpadka. Vse podatke smo vpisovali v posebej pripravljen snemalni list, v katerega smo poleg splošnih podatkov in že omenjenih meritev zabeležili še: - vrsto oziroma tip poškodbe, - prsni premer in celotno dolžino debla (od prereza pri panju do debeline 7 cm pri vrhu)", - mesto (na kateri višini - dolžini debla) poškodbe. že pri izbiri objekta za raziskavo je bilo očitno, da prevladujejo tri vrste oziroma tipi poškodb, ki smo jih zato posebej obravna- vali. Pri tem smo ločili: 1 - izruvanje dreves (podrtice), 2 - odlome dreves pri panju (do višine dveh metrov od tal), 3 - prelome debla. Vrste poškodb so razvidne iz skice. Skupaj je bilo vzorčenih 62 dreves, s tem da sta bili pri štirinajstih drevesih po dve vrsti poškodb, ki smo jih obravnavali pose- bej. Tako je bilo dejansko število analiziran ih vzorcev 76. Skupaj je bilo treba opraviti blizu 1600 meritev. Urejene terenske podatke smo analitično in grafično računalniško obdelali s program- skim paketom REFLEX. 3. REZULTA1"1 RAZISKAVE 3.1. Struktura in mesto poškodb Od že navedenega skupnega števila ana- liziran ih poškodb je bilo daleč največ prelo- mov debla, to je 70 %. Pri povprečnem prsnem premeru 44,0 cm in povprečni dol- žini debla 27,85 m smo pri drevesih s to vrsto poškodbe glede mesta poškodb ugo- tovili naslednje (tabela 1 ) : GLAVNI TIPI POŠKODB 1 - izruvanje 2 - odlom drevesa 3 - prelom debla Iz tabele je razvidno, da je 83 % vseh prelomov v zgornji polovici drevesa oziroma 52 % v zgornji tretjini. Najpogostejši pa so bili prelomi v višini med 15 in 25m, in sicer je tu kar 63,5 % vseh poškodb. Na splošno je bilo to območje hlodov za žago 11. razre- da. Delež izruvanih dreves je bil 17%. Pov- prečna dolžina debel pri teh drevesih je bila 24,7 m, povprečni prsni premer pa 42 cm. Sečni odpadek pri teh poškodbah je večji ali manjši kos debla, ki ostane pri panju zaradi stabilnosti panja in varnosti delavca ali zaradi terenskih ovir. Povprečna dolžina teh kosov je bila 1,14 m, v intervalu med Tabela 1: Razporeditev prelomov po višini (dolžini) debla Višina pre loma v m: 0-5 5-1 O 10-15 15-20 Deležprelomovv%: 1,9 5,7 9,6 30,8 Povprečni premer v cm: 39 34 30 26 422 G. V. 10/89 20-25 32,7 19 25-30 Skupaj 19,3 100,0 11 \ so ~5 40 35 30 25 20 15 lO 5 o ' 45 40 35 30 25 20 15 10 5 o 'i 90 80 70 60 50 40 30 20 lO o Graf. 1. Sortimentna sestava iz navidezno nepoškodovanih dreves 2 3 Graf. 2. Dejanska sortimentna sestava 2 Graf. 3. Sortimentna sestava odpadka 2 3 3 11 žl. mil ž 11. ffiill ž 111. ~ drogovi ~ celulozni les 1, 2, 3 - tip poškodbe G. V. 10/89 423 0,65 m in 2,00 m. Večji del teh ostankov (odpadkov) gre na račun Žl., torej najvred- nejšega sortimenta. Za poškodbo ))odlom drevesa« smo upo- števali vse odlome dreves do višine 2 m nad tlemi. Za ta razpon smo se odločili zato, ker običajno odlom ni bil oster (na kratki razdalji), pač pa je bila poškodba daljša, s številnimi trskami in ivermi. Teh poškodb je bilo 13%. Tudi ta odpadek gre pretežno na račun najvrednejše hlodovina. 3.2. Količina in sestava odpadka (izgub lesne surovine) po sortimentih in vrstah poškodbe Povprečni delež odpadka glede na skupni volumen neto sortimentov je 6,1 %. Velike razlike med deleži so pri posameznih vrstah poškodbe. Močno prevladuje delež odpadka pri izruvanih drevesih (13,2 %), sledijo odlomi drevesa (10,8 %) in prelomi debla (3,8 %). Takšno zaporedje je tudi razumljivo, saj gre tako pri izruvanih, kot tudi pri odlomljenih drevesih za poškodbo · najdebelejših delov debla. Običajno je tu poškodba tudi obsežnejša kot pri tanjših premerih v zgornjih delih drevesa. Sestava odpadka po sortimentih in vrstah poškodb je prikazana v tabeli 2. 3.3. Vpliv poškodb na sortimentno sestavo Škoda zaradi ujm ni le v povečanem odpadku, tqrej zaradi manjše količine pri- dobljenih sortimentov, pač pa tudi zaradi spremenjene, slabše sortimentne sestave. Z izločitvijo poškodovanih delov debla se seveda spremenijo tudi prvine (dimenzije, napake), ki pogojujejo vrsto in kakovost sortimentov. Sortimentna sestava iz navi- dezno nepoškodovanega drevja, dejanska sortimentna sestava ter sestava odpadka so razvidne iz grafiko nov 1, 2, 3. Iz prikazanih analiz (tabela 3), ki smo jih napravili z medsebojno primerjavo sorti- mentne strukture pri obeh krojen jih, vidimo, da se je pri vseh vrstah poškodb zmanjšal delež žagavcev l. in 11. razreda in povečal delež 111. razreda. Še posebej občutno je povečanje deleža celuloznega lesa. 3.4. Gmotno ovrednotenje škode zaradi snegoloma Poleg količinskih kazalcev posledic sne- goloma, to je količinskih in kakovostnih izgub v obliki povečanega sečnega od- padka in slabše sortimentacije, nas zanima tudi, kolikšna je neposredna finančna ško- da. Kot osnovo za izračun smo uporabili že znane količinske kazalce, ki smo jih finanč- Tabela 2: Sestava odpadka po sortimentih in vrstah poškodb Deleži po sortimentih (v %) Sestava Vrsta odpad ka poškodbe Žl Žil Žlll drogovi ceJ.Ies skupaj po vrsti poškodbe 1 87,7 17,3 4,0 100,0 33,2 2 69,0 28,9 2,1 100,0 21,5 3 12,4 30,9 27,1 0,1 29,5 100,0 45,3 Skupaj 47.0 26,0 11,8 0,1 14,6 100,0 100,0 Vidimo, da je nastalo pri proučevanem no ovrednotili, in sicer s prodajno ceno snegolomu kar 45,3% vsega odpadka lesa gozdnolesnih sortimentov, ki je veljala od zaradi prelomov debla. Tretjina odpad ka je 1. 1 O. 1989 dalje (GG Bled). posledica izruvanja, dobra petina pa odlo- Tudi pri finančnem ovrednotenju sta nas mov drevja. Skoraj polovica vsega odpadka zanimala oba dejavnika, to je količina od- j~ iz najvrednejšega sortimentnega razreda padka in poslabšana sortimentna struktura. (ZI), velik delež pa je tudi pri celuloznem Izsledki analiz so prikazani v tabeli 4. lesu. Močno prevladujoč delež odpadka Iz tabele je razvidno, da se je v prouče­ najvrednejšega lesa je pri izruvanjih in odlo- van ih razmerah vrednost pridobljenih gozd- mih dreves, pri prelom ih pa je odpadek tudi nolesnih sortimentov zmanjšala približno iz manj vrednih sortimentov. . za desetino. Največja škoda je nastala pri 424 G. V. 10/89 Tabela 3: Sprememba sortimentne sestave zaradi poškodb po snegolomu Vr~ta Sprememba sortimentne sestave {v %) poskodbe Žl Zil Žlll drogovi cel. les 1 --4,5 --4,2 +20,7 +18,2 +32,1 +21,2 2 -6,5 -9,9 +3,5 -1,2 3 -4,8 -3,4 +3,5 -5,5 Povprečno -2,9 --4,5 +4,8 -3,2 +22,4 Opomba: - je zmanjšanje deleža {% m3 lesa) + je povečanje deleža Tabela 4: Relativni kazalci finančnih škod po vrstah poškodb in dejavnikih škode (v % dinarske vrednosti) Vrsta Dejavnik škode Razmerje (%) slabša Skupaj poškodbe odpadek sortimentacija odpadek : sortimentacija 1 -12,3 --4,5 2 -5,2 -4,7 3 -3,4 -2,6 Povprečno --6,4 -3,1 izruvanjih, sorazmerno najmanjša pa pri prelomih debla. V povprečju sta dve tretjini škode nastali zaradi povečanega sečnega ostanka in tretjina zaradi slabše kakovosti sortimentov. 4. SKLEP Prav tako, kot so številni in različni vzroki propadanja gozdov, so različne in številne tudi posledice tega pojava. Raznovrstnost in medsebojna soodvisnost vzrokov in po- sledic v času in prostoru pa nam povzročata velike težave tudi pri ovrednotenju posledic propadanja gozdov. Ne le, da so težave pri ocenjevanju poškodb splošnokoristnih vlog gozdov. Naše znanje in vedenje je po- manjkljivo tudi glede neposrednih in izmer- ljivih posledic, kot so npr. izgube pri lesni surovini. Obenem pa vemo, da so za osve- tlitev širine in resnosti problema propadanja gozdov še najbolj prepričljivi prav materialni dokazi in številke. Teh pa nam nemalokrat primanjkuje. Raziskavo smo opravili v specifičnih eko- Joških in sestojnih razmerah alpskega go- zda. Zato je tudi uporabnost te raziskave omejena na to območje. Za celovitejša poznavanje obravnavane problematike v okviru vseh slovenskih gozdov bi bile go- tovo potrebne nadaljnje raziskave, ki bi upoštevale ekološke in sestojne posebno- -16,8 73,2:26,8 -9,9 52,5:47,5 --6,0 56,7:43,3 -9,5 67,4:32,6 sti, tako v času kot v prostoru. še posebej pa bi morale upoštevati sledeče dejavnike: ekološke dejavnike, vrsto in obliko ujme, starost (razvojno fazo) sestojev, drevesno vrsto in vrsto poškodbe. 5. POVZETEK Ujme so pomemben dejavnik propadanja slovenskih gozdov. Med najpomembnej- šimi ujmami, to so vetrolomi, snegolomi in žledolomi, so snegolomi po obsegu na drugem mestu. Škode zaradi snegolomov imajo kratkoročen in dolgoročen značaj. Med številnimi drugimi kratkoročnimi posle- dicami je pomembna tudi neposredna škoda zaradi količinskih, kakovostnih in finančnih izgub lesne surovine. O teh po- membnih kazalcih vemo razmeroma malo. Na območju pokljuške planote, v nego- spodarjenem, do 160 let starem sestoju smreke na rastišču alpskega bukovega go- zda, smo proučevali nekatere kazalce in posledice močnejšega snegoloma, ki je prizadel sestoj novembra 1987. še posebej so nas zanimali tile kazalci: a) količina in vrednost zaradi poškodb nastalega odpadka, b) vpliv poškodb na vrsto, kakovost in vrednost pridobljenih sortimentov. Vse prvine smo proučevali po treh glav- nih vrstah poškodb drevja, in sicer: G. V. 10/89 425 11 .~ - izruvanje dreves (podrtice), - odlomi dreves pri panju, - prelomi debla. Pri vseh meritvah in izračunih smo upo- števali le neto lesno maso, brez lubja in nadmere. Na podlagi medsebojnih primerjav količin in kakovosti med sortimenti iz navidezno nepoškodovanega drevja ter dejansko na- stalimi sortimenti smo ugotovili naslednje: 1. Po vrsti poškodbe je bilo 17% izruva- nih dreves, 13 % odlomov in 70 % prelo- mov debla. Pri prelomih je kar 83 % vseh poškodb v zgornji polovici debla. 2. Povprečni delež odpad ka je 6,1 %. Pri izruvanih drevesih je ta delež 13,2 %, pri odlo mih 10,8 % in pri prelom ih 3,8 %. 3. Poškodbe po snegolomu značilno vplivajo na sortimentno strukturo. Na sploš- no se zmanjša delež vrednejših sortimentov in poveča delež manjvrednih. 4. Zaradi poškodb se iztržek za sorti- mente zmanjša v povprečju za 9,5 %. Za- radi povečanega odpad ka je iztržek manjši za 6,4 %. Manjši pa je vpliv slabše sorti- mentne strukture, to je za 3,1 %. VIRI IN LITERATURA 1. S. Bleiweis: Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih. GV, letnik 41, št. 6, str. 233-249. Ljubljana. 2. T. Deankovi6: Snegolomi v Julijskih Alpah in njihovi vzroki. GV, letnik 27/1969, stran 223- 236, Ljubljana, 1969. 3. M. Lipoglavšek: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, Biotehniška fakulteta, Ljub- ljana, 1980. 4. M. Kapus: Gojitveni in sečno transportni načrt- programske osnove. GG Bled, april ! 989. 5. M. Hočevar, J. Pogačnik, M. Šolar: Cas za rešitev gozdov se izteka. SlS za gozdarstvo, Ljubljana, 1987. 6.*: Kako rešiti gozdove.IGLG, Ljubljana, 1988. 7. M. Šolar, D. Jurc, B. Druškovič, J. Kalan: Izbor najpomembnejših rezultatov propadanja go- zdov v Sloveniji v letu 1987, osvetljenih z novimi ugotovitvami in pogledi. Gradivo za novinarsko konferenco, IGLG, Ljubljana, december 1988. 8. E. Rebula: Posledice neu~a iz leta 1965 v 426 G. V. 10/89 gozdovih na območju obrata Cerknica. GV, letnik 27/1969, stran 21D-223, Ljubljana, 1969. 9. Z. Turk: Krojenje gozdnih lesnih sortimen- tov. IGLG, Ljubljana, 1965. 1 O. M. Zupančič: Vetrolomi in snegolomi v Sloveniji v povojni dobi. GV, letnik 27/69, Ljublja- na, 1969. VERSUCH EINER BEWERTUNG VON WERT· UND MENGEN VERLUSTEN IN ElNEM VON SCHNEEBRUCH GESCHADIGTEN BESTAND Zusammenfassung Durch Wettererreignisse verursachte Schaden tragen viel zu den Waldschaden in Slowenien bei. Neben Sturmschaden sind besonders Schnee- schaden von Bedeutung. Die Untersuchung er- fasste einen 15Q-160 Jahre alten und bisher kaum bewirtschafteten Fichtenbestand aut dem Standort des hochmontanen Buchenmischwaldes in einer Seehohe von 1500 m im Waldgebiet von Pokljuka in den ostliche Julischen Alpen. Durch den Nassschneefall von November 1987 wurde der Bestand stark geschadigt. Man analysierte nur geschadigte Stamme, die entfernt werden mussten. Man unterscheidete zwischen drei Schadenstypen: geworfene Stamme (Ante il 17 %), an Stock gebrochene Stamme (Anteil 13 %) und meistens in oberem Teil gebrochene Stamme (Anteil 70 %). Man berechnete nur die Netto-Holzmasse oh ne Rinde und ohne das ubliche Obermass. Ein Vergleich zwischen der tatsachlichen und der Holzausbeute von angenohmen ungeschadigten Stammen ergab folgende Ergebnisse: - der Mengenverlust betragt durchschnittlich 6,1 % und zwar 13,2 % bei den geworfenen Stammen, 1 0,8 % bei den am Stock gebrochenen und 3,8 % bei den Obrigen gebrochenen Starn- men, - der Anteil von wertvollen Holzsortimenten hat sich vermindert, - der Holzerlos verminderte sich durchschnitt- lich um 9,5%. Davon entfallt aut Mengenverluste 6,4 % und aut Wertverluste 3,1 %. Wertverluste durften eher grasser sein, wurde man europaische Preis- relationen berucksichtigen. Damit wurden nur die unmittelbaren Verluste an Holzerlos berechnet. Unberucksichtigt bleiben verschiedene kurz- und vor allem langfristige woldbaulliche und andere Schaden, sowie Mehr- kosten bei Fallung und Ausarbeitung von ge- schadigten Stammen. Oxf. : 232.41 O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti ter o načinih njenega ugotav~janja Lado ELERŠEK*, Franc BATIČ** Izvleček Eleršek, L., Batič, F.: O svežosti sadik kot prvi ni njihove kakovosti ter o načinih njenega ugotavlja- nja. Gozdarski vestnik, št 10/1989. V slovenščini, cit. lit. 16. Prispevek obravnava meritve vodnega poten- ciala pri sadikah smreke kot metodo za ugotavlja- nje kakovosti (svežosti) sadik. Vodni potencial je merjen z bombo po Scholandru. Ugotovljena je pozitivna korelacija med izsušitvijo sadik in pora- stom vodnega potenciala ter negativna med pora- stom vodnega potenciala in nadaljnjo rastjo sadik. 1. UVOD Antični filozofi so menili, da tvorijo pra- snov štiri osnovne prvine: ogenj (energija), voda, zemlja in zrak, prav ti pa pogojujejo tudi obstoj rastlin. Brez vode se rastline ne morejo niti razvijati niti obstajati. Skozi ko- renine se z absorbcijo rastline z vodo oskr- bujejo, v obliki transpiracjje pa voda rastlino zapušča. Le 1-2 % prejete vode rastlina porabi za rast in metabolizem (HACKA VLO 1964). Voda je sestavina citoplazme, v njej so raztopljeni plini, anorganske in organske snovi, sodeluje v procesu fotosinteze in v številnih drugih procesih, omogoča turgor v celicah in prenos v njej raztopljenih snovi. Pri pomanjkanju vode so zato prizadete številne življenjske funkcije, oslabljeno ras- tlino pa praviloma bolj ogrožajo tudi bolezni in škodljivci. Pri umetni obnovi naj bi uporabljali le kakovostne sadike, tako v genetskem kot v morfološkem in fiziološkem pogledu. Upo- raba slabih sadik vodi v draga dopopolnje- vanja nasadov, lahko pa so posledice še hujše. Splošno znano je, da je umetna "' L. E., dipl. inž. gozd., *• doc. dr. F. B., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Eleršek, L., Batič, F.: Freshness of Nursery Norway Spruce Seedlings as Element of their Quality and Methods of Measurements of Water Deficit. Gozdarski vestnik, No. 10/1989. ln Slove- ne, lit quot. 16. The article deals with measurements of water potencial by Scholander pressure bomb in norway spruce seedlings asa quality measure of nursery seedlings used for artificial forestation. The posi- tive correlation between increase of seedlings water potencial and water loss was found and negative between increased water potential and seedlings survival and further growth. obnova neuspešna, če posajamo izsušene sadike, kljub temu pa v naših gozdovih večkrat sadi mo ravno take sadike. lzsušene sadike doživijo večji presaditveni šok ali pa se sploh posušijo. Ugotovljeno je tudi, da je zmožnost za obnovo korenin odvisna od vodne bilance sadik (GORTH 1976). lzko- pana gozdna sadika naj bi bila pred saje- njem čim manj na suhem zraku, soncu in vetru. Gozdna sadika se lahko izsuši med izkopavanjem v drevesnici, med prevozom do gozda ali pa po končanem prevozu zaradi slabo opravljenega zasipa, lahko pa tudi med sajenjem zaradi površnega prena- šanja sadik po delovišču. Le če bo delo v vseh naštetih fazah dobro organizfrano in vestno opravljeno, bo ostala sadika zado- voljivo sveža. Medtem ko za genetsko neoporečno sa- dika skrbimo z nabiranjem gozdnega se- mena v skrbno izbranih in spremljanih se- menskih nasadih in ko določajo zadovoljivo velikost in tršatost standardi, si ustvarjamo predstavo o svežosti sadik le po videzu sadik in ob zaupanju zadolženim delavcem in gozdarjem. V gozdarski praksi svežosti sadik praviloma ne ugotavljajo, v primeru sporov zaradi manj uspešne umetne ob- nove pa bi bile take meritve še posebej dobrodošlo dokazno gradivo. še večji po- G. v. 10/89 427 men nadzora svežosti sadik pa bi bil v dejstvu, da bi bili gozdarji tako na jasnem, kakšne sadike uporabljajo, s čimer bi do neuspešnega sajenja redkeje prihajalo. Svežost sadik ugotavljamo lahko z meritvijo vodnega potenciala s scholanderjevo bom- bo. Z vodnim potencialom izrazimo preskrb- ljenost sadike z vodo. Metoda je primerna tudi za ugotavljanje vodnega potenciala sadik pred sajenjem in za določanje smrtnih in kritičnih (letalnih in subletalnih) vrednosti za posamezne drevesne vrste in provenien- ce. V rastlinskih delih je od 5 do 95 % vode (npr. v semenu, ki je v latentnem stanju, je lahko le 5% vode). Brez vode rastlinske celice niso življenjsko dejavne. Voda je v rastlini transportno sredstvo, poleg tega pa omogoča funkcionalno zgradbo celičnih pr- vin. Glavni pretok vode skozi rastlino po- teka z absorbcijo vode s koreninami, z njenim prehodom po steblu v liste in transpi- racijo skozi listne reže. A. Tranzitna voda S tranzitno vodo potujejo iz tal v rastlino mineralne snovi. Tranzitna voda, ki izhaja iz rastline s transpiracijo (npr. kutikularna t. - skozi kutikulo, stomatarna t. -skozi listne reže), pa rastlino tudi hladi. Transpiracijski koeficient nam pove, koliko vode je izgubila rastlina za pridobitev enote fitomase (hrast 320, smreka 230, bukev 170, lucerna 840, proso 300). Razmerje med sprejeto in oddano vodo imenujemo vodni bilančni koeficient. V dalj- šem obdobju je ta koeficient praktično 1 (če je manjši, pa rastlina vene). Kadar tla niso zasičena z vodo, ima vodni potencial tal negativno vrednost in nadalje upada, če se tla izsušujejo. V korenine pa prehaja voda le, če je vodni potencial korenin bolj nega- tiven kot vodni potencial tal. Pri vodnem potencialu tal pribl. 15 barov listi mezofilnih rastlin vene jo. Vodni deficit pa lahko rastli na zmanjšuje z zapiranjem listnih rež, s čimer se zmanjša transpiracija in poveča turgor. B. Zadržana voda a) Kemično nevezana voda Svobodna voda Svobodno imenujemo tisto vodo, ki izhaja 428 G. V. 10/89 iz rastline pri sobni temperaturi. To je voda, ki jo je absorbiralo tkivo, ali pa tista, ki se nahaja v medceličnih prostorih. Higroskopna voda Higroskopna voda je tista, ki je na snov mehanično vezana. Ta voda se sprosti šele pri temperaturi 1 oo-1 05 oc. b) Kemično vezana voda Protoplazma je koloidni_sistem, v kate- rem so negativno nabiti koloidni delci, elek- tronegativni ioni, obdani s plastjo protonov oziroma molekul vode. Ti koloidi vežejo vodo s pritiskom več sto megapaskalov. To )>vezano vodo« pa lahko npr. potegnemo iz celic z raztopino saharoze, ki ima visok osmotski pritisk. Voda v protoplazmi je proti okolju omejena z membrano plazmalemo in s tonoplastom proti vakuoli. Elementarna membrana je selektivno polpropustna in predstavlja pregrado pri izmenjavi snovi. Za količino vode v citoplazmi, ki jo uravnava njen osmotski pritisk (oziroma relativni pri- tisk pare na površini celice), se uporablja izraz hidratura (Walter) (izraz hidratura je analogen izrazu temperatura). Ta izraz pa ne smemo zamenjati z izrazom hidratacija, ki pomeni količino adsorbirane vode na celične strukture. Ne glede na vrsto vode pa je stanje vode v rastlini zelo težko opisati. Vzrok za to je dejstvo, da je tok vode iz tal skozi rastlino v ozračje celota in da nanj vplivajo številni dejavniki v okolju (v tleh in v ozračju), pa tudi rastlina (vrsta, sorta, starost, organi itd.). Preskrba z vodo je odločilna za uspe- vanje rastlin. Prebitek ali pomanjkanje vode imata velik vpliv na rast in produkcijo. še posebej močan je vpliv pomanjkanja vode. Pomanjkanje vode v rastlini ali vodni deficit najbolje opišemo z enim izmed naslednjih parametrov - tj. z vsebnostjo vode v tkivu (Q) ali pa z vodnim potencialom ('\V) (KO- ZLOWSKI 1968), v večini primerov pa je za popoln opis vodnega deficita potrebno ugotoviti oba. Glede na to, da se vsebnost vode v rastlini zelo spreminja (dnevno, z razvojem, različni organi in njihova lega itd.), vodni deficit velikokrat raje opišemo z vodnim potencialom, ki je dinamična mera za stanje vode v rastlini. Vodni potencial je definiran kot razlika med prosto energijo vode v sistemu (rastlinska celica- okolje) in proste čiste vode pri standardnih pogojih. Opišemo ga z enačbo: !lw- !low 'tVw = Vw kjer kratice pomenijo: 'tVw - celotni vodni potencial (Pa)_ !lw - kemijski potencial vode v s1stemu (v rasti ini) !low - kemijski potencial čiste vode pod standardnimi pogoji (1 01 kPa, tempe- ratura okolja in koncentracija vode 55,6 mola); (J/mol) Vw - parcialni volumen vode; (1 cm3 mor1) = 18 cm3 · g-1 Ker je kemijski potencial vode v ras~lini običajno manjši od kemijskega potenciala čiste vode, ima celotni potencial navadno negativno vrednost. Celotni p~tencial (-'ljJ) vode lahko opišemo še z enacbo: -'tV = - T -'tVm (±) P, kjer znaki pomenijo: - T = osmotski potencial celice -'tVm = matrični potencial (na~tane ~ara?i nabrekanja koloidov m kaptlarnth sil v celičnih stenah) ±P = turgorski tlak v celici (nastane kot rezultanta osmotskega tlaka n in protitlaka celičnih sten) Pri ugotavljanju vodnega deficita veliko- krat merimo posamezne parametre vod- nega potenciala, še posebej osmotski tlak (rr), vendar so takšne meritve le delne i~ ~ celoti ne pojasnijo vodnega stanja v rast1m1 oziroma celici. Za ugotavljanje celotnega vodnega potenciala je na voljo več metod. Med najstarejšimi in sorazmerno prepro- stimi metodami je ugotavljanje celotnega vodnega potenciala s tlačno posodo, ime- novano scholanderjeva bomba. Ta metoda je še posebej uporabna za ~gota~!janje svežosti sadik, saj z njo ugotov1mo njihovo preskrbljenost z vodo. 2. MATERIAL IN METODE 2.1. Naprava in metoda merjenja Ker je metoda ugotavljanja svežosti sadik (rastlin) s sušenjem, navlaženjem in teht~­ njem zamudnejša in za terensko delo nepn- merna se za tako delo pogosto uporablja t. i. >>S~holanderjeva bomba«, katere glavni del je tlačni lonec. Pri delu s to napravo ne potrebujemo niti vode niti elektrike. V t1~9ni lonec, v katerem lahko nadzorovano zvlsu- jemo zračni pritisk, vstavimo vejico ali _drug del rastline, tako da gleda odrezam del vejice skozi tesnilo iz lonca. Pritisk, ki je potreben, da iztisnemo vodo iz vejice skozi (opazovani) odrezani del, pa je v ~bsolu~­ nem smislu enak sesalni napetosti v ksl- lemu oziroma celotnemu vodnemu poten- cialu v rastlini. Scholanderjevo bombo že dolgo uporabljajo za terenske meritve vod~ nega potenciala. Meritve vršjj~ npr. zar~d1 ugotavljanja presaditvenega so.~a, vpliv~ namakanja, ugotavljanja korelaCIJe med hl- draturo in fotosinteze ter transpiracijo, za določanje različnih podnebnih parametrov ali pa za ugotavljanje kritične i~suše.~o~ti drevja z ozirom na obrambo pre_d skod_ljiVCI .. Scholanderjevo bombo smo 1zdelah sam1 po fotografijah in skicah iz strokovnih časo­ pisov (SCHOLANDER in ~o?. 196?, KREEB 1977). Izračun za tlacm lonec Je napravil inž. Tomaž Virnik, iz~vedbo z mo~­ tiranjem na prenosnem voz1cku pa Joze Grzin. Glavne dele te naprave prikazujeta shema in fotografija (slika 1 in 2). Celotni vodni potencial smo merili na odrezanih smrekov ih vejicah, dolgih 1 O do 14 cm. Na delu vejice, ki gre skozi gumija- sto tesnilo smo odstranili lubje in jo pritrdili v tesnilo t~ko, da je bil zeleni del v tlačnem loncu. Izmed dveh merilcev pritiska kaže prvi pritisk v jeklenki (kj je polnjena s 150 bari), drugi pa pritisk v tlačnem loncu. Zel~ pomembno je, da povečujemo pritisk dovolj zmerno tako da lahko odčitamo vrednost v trenutku ko se vodna kapljica pojavi na odrezane~ delu vejice (v ksilemu). Po lite- raturi (RUETZ 1976) znaša vodni potencial smrekovih sadik pred sajenjem od -D,9 do -40,0 barov, pri naših meritvah pa je bil ta obseg ožji. 2.2. Ugotavljanje odvisnosti med . načinom hranjenja smrekovih sadik 1n njihovo svežostjo Vodni potencial smo ugotavljali jeseni l. 1988 pri štiriletnih srnrekovih sadikah, vzgo- G. V. 10/89 429 J ------- jeklenka y,, Yz • y~- prvi, drugi in tretji ventil M,t. Mh,Mh prvi in drugi merilec pritiska T l ------ tlačni lonec O ------- odrezani del odganjka, kjer se pojavi vodna kapljica Tl TL uiT Slika 1 : Shematični prikaz »Scholanderjeve bombe« in tlačnega lonca Slika 2: Prenosna ~~scholanderjeva bomba«. Foto: Lado Eleršek jenih na dveh različnih tleh, ki smo jih hranili po izkopu: 1 O dni v zasipu, 1 O dni v hladilni omari (v odprtih vrečah pri nizki 430 G. V. 10/89 zračni vlagi) ter na zraku v senci O, 6, 24, 48 in 96 ur. Vzorce smo jemali s 1., 2. in 3. vretena. Vodni potencial smo ugotavljali s scholanderjevo bombo pri 84 vzorcih, vsebnost vode (Q) z metodo navlaženja, sušenja in tehtanja pa tudi pri enakem številu vzorcev. Po odvzetju vzorcev smo smreke ponovno posadili na gredico. 3. IZSLEDKI Rezultate opravljenih analiz prikazujejo razpredelnica 1 ter grafikona 2 in 3. Iz navedenega poskusa je razvidno, da so bile sadike, hranjene v hladilni omari, bolj izsušene kot sadike v zasipu. šestte- densko hranjenje enako starih smrekovih sadik v hladilni omari v zaprtih vrečah in v zasipu v predhodnem letu pa je pokazalo, da se sadike v hladilni omari niso izsušile. Njihov vodni potencial je bli celo za 4 bare višji kot pri sadikah, hranjenih v zasipu. Hitrost izsuševanja izkopanih sadik v času vegetacije smo ugotavljali konec junija pri desetih smrekah. Po 1-, 3-, 5- in 8-urnem hranjenju teh sadik na soncu smo izmerili pri njih naslednje vrednosti: -10,7, -22,9, 10D :> o ~ . ..., c ~ o o. 50 ._) 11) ri eve l l oo 10 dneh 1 - št.meritev razl.časi shranjev. mesto meritve (popr.od 0-~B ur) Graf. 3: Vodni deficit izkopanih smrekovih sadik pri različnih časih in načinih shranjevanja (metoda navlaženja, sušenja in tehtanja) Razpredelnica 1 :Stanje vodnega potenciala in vodnega deficita pri izkopanih smrekovih sadikah Vrsta vzorca število Vodni potencial Vodni deficit vzorcev v barih 1 v %2 Po 1 O dneh hranjenja po izkopu: v zasipu 12 -19,0 15,7 v hladil nici 12 -24,4 36,6 s prvega vretena 8 -19,3 22,9 z drugega vretena 8 -22,3 27,4 s tretjega vrete na 8 -23,5 28,3 Po različnih časih hranjenja sadik v senci po izkopu, v urah: o 12 -9,8 13,8 6 12 -8,6 16,8 24 12 -12,1 28,1 48 12 -17,1 37,4 96 12 -19,2 3 s prvega vretena 20 -11,7 19,54 z drugega vrete na 20 -13,4 21 24 s tretjega vrete na 20 -15,0 31:44 Vzgoja sadik na različnih tleh: tla ))Belocc 42 -15,4 tla))IGLG" 42 -16,1 1 Vodni potencial je merjen s scholanderjevo bombo. 2 Vodni deficit (vsebnost vode) je ugotovljen z metodo navlažen ja, sušen ja in tehtanja po formuli: Wg = (masa nasičenih vzorcev - masa svežih vzorcev) : skupno maso vode v nasičenih vzorcih. Nekateri vzorci pri tej izsušitvi niso več sprejemali vode. 4 Povprečje 16 vzorcev za sadike, hranjene od O do 48 ur. 432 G. V. 10/89 5 4 9 5 28 38 45 50 58 o o 22 7,1 6,6 6,2 6,1 7,1 4,7 5,1 4,5 6,1* 5,1* 2,9* neugodnem (sušnem) obdobju. Merjeni ksi- lerl1ski vodni potencial je pri smrekovih sadikah praviloma zelo razpršen (od -0,9 do -40 kp/cm2, po RUETZU 1976), pri čemer ni povsem pojasnjeno, v kolikšni meri vplivajo nanj različni zunanji in notranji dejavniki. o tesni povezanosti med vodnim poten- cialom in prijemanjem sad~~ dreves je pisal že SCHMIDT-VOGT in GURTH (1967) ter otrv1PFELMEIER (1969). Različni pisci še nisO enotni glede njegovih kritičnih vredno- sti. Vendar obstaja velika korelacijska zveza med vodnim potencialom in prijema- njem ter nadaljnjo rastjo sadik po saditvi. It poskusa, ki ga je opravil RUETZ, je . ' ··- -'~ "" "'r;;QrY'I~niQ i7r;:)zito oosfab- VIRI 1. Braun, H. J., Marte, J., 1987. Zur WasserM aufnahme bei: Baumen nach Ende der taglichen Transpiration und Gedenken zum Trans- pirationsprinzip. Allg. Forst- u. J.-Ztg., 158, 4: 67-70. 2. Dengler, A., 1972. Waldbau. Hamburg, Ber- lin. 3. Dimpfelmeier, R., 1969. Agricil ein neues Mittel, um Forstpflanzen bei der Lagerung und beim Transport frisch zu halten. Forstw. Central- blatt, 88, 2: 80-96. 4. Eleršek, L., 1985. Raziskave pridelovanja kakovostnih sadik ter izdelava kriterijev za določa­ nje kakovosti. Elaborat, Ljubljana, Inštitut za goz- dno in lesno gospodarstvo. 5. GOrth, P., 1976. Forstpflanzen und Kulturfol- greiche LiteraturObersicht. Allg. Forst.- u. J.MZtg., Frankfurt, 147, 12: 240-246. 6. Hacskaylo, J., 1964. Fiziologija i ishrana šumskog drveča. Beograd. 7. Kojič, M., 1987. Fiziološka ekologija kultur- nih biljaka. Beograd. 8. KOZLOWSKI, T. T., 1968. Water deficits and plant growth. Volume l. Academic Press, New York. 9. Kreeb, K., 1977. Methoden der Pflanzen- okologie. VEB Gustav Fischer Verlag Jena, 1- 235. 1 O. Larcher, W. Stress bei Pflanzen. Na tur Wissenschaften, Innsbruck, 74: 158-167. 11. Milanovič, S., Pintarič, K., 1978. Proučava­ nje vodnog režima raznih proveniencija duglazjje (Pseudotsuga taxifolia britt}. Sarajevo. 12. Ruetz, W. F., 1976. Zur Schatzung des Anwuchserfolgs bei Fichte durch Wasserpoten- tialmessungen. Allg. Forstz., Munchen, 31, 39. 13. Ruetz, W. F., 1980. Wasserpotentialmes- sung als Index der Pflanzenfrische. IUFRO mee- ting, Characterization of plant materials, Freiburg. 14. Sarič, M. idr., 1986. Praktikum iz fiziologije biljaka. Beograd. 15. Schmidt-Vogt, H., GOrth, P., 1967. Die Bedeutung des Frischezustandes des Forstpflan- zen fOr den Anwuchserfolg und das JugendM wachstum von Forstkulturen. XIV IUFRO-Kon- gres, Munchen, Referate: 539-558. 16. Scholander, P. F., Hammel, H. T., Edda D. Bradstreet, Hemmingsen, E. A., 1965. Sap pressure in vascu lar plants. Science 148: 339- 345. Tisoče rasti željnih smrekic. Ali jih bomo z nepravilnim ravnanjem po izkopu že vnaprej obsodili na smrt in sebe na neuspeh pri delu. Foto: Lado Eleršek 434 G. v. 10/89 Oxf.: 232.41 Vpliv vodnega stresa na fotosintetska dejavnost sadik smreke (Picea abies) Alenka GABERŠČIK*, Andrej MARTINČIČ** Izvleček Gaberščik, A., Martinčič, A.: Vpliv vodnega stresa na fotosintetska dejavnost sadik smreke (Picea abies). Gozdarski vestnik, št. 10/1989. V slovenščini, cii. lit. 7. Članek podaja rezultate poskusov, pri katerih se je ob različnih svetlobnih razmerah ugotavljala intenzivnost fotosinteze sadik smreke (Picea abies) v odvisnosti od vlažnosti iglic oz. preskrb- ljenosti sadik z vodo. Prikazana je tudi različna sposobnost premagovanja vodnega stresa in raz- ličen čas, ki je potreben za obnovitev fotosinteze po vodnem stresu pri sadikah smreke v različnih letnih obdobjih. 1. UVOD Prav tako kot ogljikov dioksid je tudi voda pomemben del procesa fotosinteze. Zmanj- šana količina vode neposredno vpliva na dejavnost rastlin - na prenos elektronov v procesu fotosinteze in na dejavnost enci- mov v sekundarnih reakcijah. Glavna posle- dica pomanjkanja vode je zapiranje listnih rež, tako je prekinjena preskrba z ogljikovim dioksidom. Izraz suša navadno povezu- jemo z obdobjem brez padavin, vendar pa vemo, da so vzroki lahko še drugje. Do pomanjkanja vode lahko pride zaradi nizkih temperatur, ko voda v tleh zmrzne - to je t. i. fizikalna suša. Preskrba z vodo pa je lahko motena tudi pri presajanju sadik. V naših raziskavah smo poskušali ugotoviti, kako vpliva pomanjkanje vode pri izkopanih sadikah smreke (Picea abies) na fotosintet- ska dejavnost in kakšna je reaktivacija, ko se hidratura rastlin in vodni potencial prsti v okolici korenin obnovi. " Mag. A. G., dipl. biol., Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, YU ** Prof. dr. A. M., dipl. biol., Biotehniška fakul- Synopsis Gaberščik, A., Martinčič, A.: The Influence of Water Stress on the Photosyntetic Activity of Norway Spruce Tree (Picea abies) Plants. Go- zdarski vestnik, No. 10/1989. ln Slovene, lit. quot. 7. The article deals with the results of the tests in which the intensity of the photosynthesis in Picea abies plants was established in different illumina- tion conditions in relation to the humidity of needles or the water supply rate in plants. Diffe- rent ability of conquering water stress and diffe- rently long time which is required for the reesta- blishing of the photosynthesis after the water stress in Picea abies plants during different pe- riods of the year are also presented. 2. MATERIAL IN METODE Meritve neto fotosintetske aktivnosti Sadike smrek smo prenesli v laboratorij. Fotosintetska dejavnost smo merili na eno- letnih vejnih vršičkih nepoškodovanih rast- lin z infrardečim analizatorjem (IRGA, The analytical Development Co. Ltd., tip 225/2, Hoddesdon, England). Meritve so potekale po metodi odprtega sistema, ki so jo opisali Šestak in sod. (1971 ). Koncentracija C02 v zraku je bila 640-700 f.lg/1. Med posku- som je relativna vlaga v asimilacijski kiveti nihala med 60 in 70 %, temperatura pa je bila 14±2,5°C. Določanje količine vode v iglicah Količino vode v iglicah smo določali iz sveže in suhe teže iglic. Vzorcem iglic smo določili svežo težo. Nato smo jih sušili v sušilniku 24 ur pri 1 OS oc. Računsko smo vrednosti izrazili kot vsebnost vode glede na trenutno svežo težo rastline. teta, VTOZD za biologijo, 61000 Ljubljana, Ašker- WC FWact- DW FWact 100% čeva 12, YU G. V. 10/89 435 Slika 1 : Neto fotosintetska dejavnost sadik smreke v odvisnosti od svetlobe in vsebnosti vode (% sveže teže iglic) v jesenskem času (pokončne črte pomenijo standardno napako, n = 5) we - (water ,content) vsebnost vode FWact- (actual 'fresh weight) trenutna sveža teža OW - (dry weight) suha teža Ker meritve dejavnosti fotosinteze v odvi- snosti od količine vode v rastlini niso zve- zne, smo točko, pri kateri sadike prenehajo fotosintetizirati, določali računsko. Vredno- sti neto fotosinteze (Ya) v odvisnosti od vsebnosti vode glede na trenutno svežo težo iglic (xa) ležijo na logaritemski krivulji. Na semilogaritemskem diagramu smo z regresije določili enačbe premic za meritve dejavnosti pri določenih svetlobnih intenziv- nostih (slika 1, 2). Koeficienti korelacija so bili med 0,97-0,99. Dobili smo enačbe krivulj Ya = ln (kxa + n). Točka, pri kateri dejavnost preneha, je povprečna vrednost izračunanih vrednosti x (vsebnost vode v svežih iglicah) pri različni svetlobni intenziv- nosti, ko je y (neto fotosinteza) enako O. 436 G. V. 10/89 3. IZSLEDKI IN OBRAVNAVA Rezultati meritev fotosintetska dejavnosti v odvisnosti od svetlobe in vsebnosti vode jeseni so prikazani na sliki 1. Ne glede na intenzivnost svetlobe se listne reže zaprejo, ko se vsebnost vode zniža na 50,7 % sveže teže iglic. Proti koncu zime pa tole- rantnost sadik smreke naraste. Neto asimi- lacija co2 preneha pri 44,9 % vode v tkivu (slika 2). Precej se poveča tudi fotosintet- ska zmogljivost rastlin, saj so vrednosti, ki smo Jih izmerili v marcu, približno za četrtino višje. Reaktivacija po rehidrataciji sadik je postopna. Pozno jeseni se dejavnost, kljub hitrejšemu alarmu - zapiranju listnih rež, obnovi v manjši meri kot v marcu. Po 18 dneh je bila pri sadikah, presajenih jeseni, asimilacija C02 le 50% (slika 3). Naklon krivulje pa nakazuje še dolgotrajno reakti- vacijo. Slika 2: Neto fotosintetska dejavnost sadik smreke v odvisnosti od svetlobe in vsebnosti vode (% sveže teže iglic) v poznozimskem času (pokončne črte pomenijo standardno napako, n = 5) ao~--------------------------~ / 1 1 ~ / / / / / /---- / 0~----~----~----.-----.-~ o 4 8 12 čas po sajenju dan Slika 3: Obnovitev dejavnosti sadik srn reke po rehidraciji (-jeseni, ---- pozno pozimi) Iz literature je znano, da se pri večini rastlin fotosintetska dejavnost zniža za 40 %-60 %, če se hidratura (vsebnost vode glede na saturacijsko vrednost) zmanjša za polovico. Edini vzrok za to pa ni pomanjka- nje C02, ampak tudi neposreden vpliv na fotosin!~tski aparat na ravni kloroplasta (KAISER 1987). Dejavnost rastlin pa lahko preneha tudi zaradi drugih sprememb v okolju. Pomemben signal, zaradi katerega se listne reže na svetlobi začnejo zapira,ti, je znižanje relativne zračne vlage. Listne reže se lahko zaprejo, preden se spremeni vodni status rastline (SCHULZE 1986). Da bi se temu izognili, so naše meritve pote- kale pri optimalni zračni vlagi. Drugi vzrok, ki povzroči zapiranje listnih rež in zato tudi G. V. 10/89 437 zmanjšanje fotosintetska dejavnosti, je zni- žanje vodnega potenciala prsti. Ta signal se prenese do listov in reže se začno zapirati tudi, če se hidratura rastlinskega tkiva ne zniža (DAVIES in sod. 1986). Ko sadike, ki jih potrebujemo za pogo- zdovanje, izkopljemo, se vodni potencial prsti v okolici korenin hitro zniža, kar pa povzroči dokaj hitro zmanjševanje dejavno- sti rastlin. Stopnja, do katere se sadike med prevozom izsušijo, pa neposredno vpliva na nadaljnji razvoj rastlin na novem rasti- šču. Dejavnost se postopoma obnovi, če pa se sadike preveč izsušijo, propadejo. El Auoni (1976) je pri raziskavah vpliva vodnega deficita na črni bor ugotovil, da je hitrost reakcije listnih rež odvisna od staro- sti iglic. Pri iglicah, starih tri mesece, se listne reže zaprejo pri padcu hidrature za 22 %, pri starosti desetih mesecev pa se reže zaprejo šele pri padcu hidrature za 28 %. To je najbrž pogojeno s hitrejšim alarmom pri mlajših iglicah (zaradi slabše izdiferenciranosti in prepustnosti kutikule). Tako lahko razliko med jesenskimi in po- znozimskimi meritvami deloma pripišemo tudi različni starosti iglic. Kljub nižji vsebnosti vode, pri kateri de- javnost sadik preneha, pa se je fotosinteza marca obnovila v večji meri kot jeseni. Iz tega lahko sklepamo, da se pri sadikah smreke pozimi poveča odpornost proti suši. Povečana odpornost je logična posledica sprememb na rastišču, predvsem pri od- nosu korenine - fizikalna suša. Lindsay ('1971) navaja, da je vodni potencial pri vrsti Picea engelmannii in vrsti Abies lasiocarpa največji poleti, potem se naglo zniža in je pozno jeseni in pozimi najnižji. Med letom se spreminja tudi kritična meja vsebnosti vode v iglicah. Tranquillini ('1979) je ugoto- vil, da so smreke (Picea abies) za izsuševa- nje najbolj občutljive poleti, v hladnih zim- skih mesecih pa se njihova odpornost po- stopoma poveča. LITERATURA 1. Davies, W. J., Metcalfe, J., Lodge, T. A. & da Costa, A. R., 1986. Plant growth substances and the regulation of growth under drought. Aust. J. Plant Physiol. 13: 105-125. 2. El Aouni, M. H., 1976. Action du deficit hydrique interne sur les mouvements stomati- ques, la transpiralion et la photosynthese nette d'aiguilles excisees de Pin noir d'Autriche (Pinus nigra ARN). Evolution avec l'age foliaire. Photo- synthetica 10 (4): 404-410. 3. Kaiser, M. W., 1987. Effects of water deficit on photosynthetic capacity. Physiol. Plantarum 71: 142-149. 4. Lindsay, J. H., 1971. Annual cycle of leaf water potential in Picea engelmannii and Abies Iasiocarpa at timberline in Wyoming. Arct. Alp. Res. 3: 131-138. 5. Schulze, E. D., 1986. Carbon dioxide and water wapor exchange in response to drought in the atmosphere and in the soil. Annu. Rev. Plant. Physiol. 37: 247-274. 6. šestak, Z., čatsky, J., Jarvis, P. G., 1971. Plant photosynthetic production. Manual of met- hods. Junk W. N. V. Publishers, The Hague. 7. Tranquillini, W., 1979. Physiological ecology of the alpine timberline. Tree existence at high altitides with special reference to the European Alps. Springer Verlag. OBVESTILO Oxfordski sistem decimalne klasifikacije za gozdarstvo (oxf. oziroma ODK), po katerem klasificiramo članke v naši reviji, se je preimenoval v gozdarska decimalna klasifikacija (GDK)1 V treh uradnih jezikih JUFRO je novo ime in kratica sledeča: - Forest Decimal Classification (FDC), - Forstliche Dezimal Klassifikation (FDK), - Classification Decimale Forestiere (COF). To preimenovanje je sprejel izvršilni odbor IUFRO na svojem zasedanju v Portlandu (Oregon, USA) septembra 1988. Tudi v Gozdarskem vestniku je z novim letom predvidena uporaba nove kratice. M. Z. 438 G. V. 10/89 Oxf.: 383.1 Odvisnost širine cestnega telesa od naklona terena in vrste kamnine Borut BITENC*, Igor POTOČNIK** (zvleče k Bitenc, B., Potočnik, l.: Odvisnost širine cest- nega telesa od naklona terena in vrste kamnine. Gozdarski vestnik, št. 10/1989. V slovenščini, cit. lit. 3. Gozdna prometnica v naravnem gozdu pred- stavlja tujek, ki pa je nujno potreben za uresniče­ vanje gozdnogospodarskih ciljev. Ob tem nema- lokrat za seboj pušča tudi vrsto negativnih posle- dic za sam gozd in okolje. V prispevku je delno proučena širina cestnega telesa in njena odvi- snost od naklona terena glede na tri vrste kam- nine (apnenec, dolomit, tonalit). 1. UVOD Sodobno gospodarjenje z gozdovi za- hteva tudi primerno odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami. Kolikšna naj bo odprtost gozdov, je odvisno od proizvodnih, okoljetvornih in družbeno pogojenih vlog gozda. Lahko trdimo, da je gozdna promet- nica v naravnem gozdu tujek, ki pa je nujno potreben za uresničevanje gozdnogospo- darskih ciljev. Naš cilj je čimbolj omiliti negativne vplive gozdnih prometnic na gozd. Ti se kažejo kot poškodbe pri sami gradnji gozdnih prometnic, zmanjševanje gozdne površine, večja nevarnost vetrolo- mov, snegolomov in žleda zaradi zmanjša- nja stabilnosti gozdov, slabša sposobnost zadrževanja vode, izpiranje hranilnih snovi iz gozdnih tal, povečana nevarnost erozije, pa tudi kot povečan promet (nemir) v gozdu zaradi dostopnosti gozda (rekreacija, go- barjenje, nabiranje gozdnih sadežev itd.). Na IGLG poteka raziskovalna naloga Vpliv gozdnih prometnic na gozd in gozdni pro- stor. Z njo želimo z več vidikov proučiti vpliv * B. B., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU ** l. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU Synopsis Bitenc, B., Potočnik, l.: The Dependence of the Road Body upan the T errain Slope and Stone Species. Gozdarski vestnik, No. 10/1989. ln Slo- vene, lit. quot. 3. A forest thoroughfare is a foreign phenomenon ina natural forest, which is, however, indispensa- ble for the exercising of forest management aims. It often has a series of negative consequences for the forest itself and the environment. The article is a partial study of the road with and its dependence upan the terrain slope as to three stone species (limestone, dolomite, tonalita). gozdnih prometnic na gozd. Raziskava bo predvidoma končana z elaboratom 1 990. Zaradi obsežno zastavljene naloge je v tem prispevku delno proučena le problema- tika širine cestnega telesa glede na naklon in vrsto kamnine. Izmed gozdnih prometnic smo tu izbrali le gozdne ceste. V prispevku ugotavljamo odvisnost širine cestnega te- lesa od naklona terena ter vrste kamnine, pri čemer širino cestnega telesa omejujeta spodnji rob nasipne in zgornji rob odkopne brežine. Logična je predpostavka, da so odkopne brežine v trdi hribini lahko strmej- še, s tem krajše in je zato cestno telo lahko ožje, posledica pa je manjša izguba lesno- proizvodne površine gozda. Obratno se- veda velja za mehko hribino, kjer morajo biti odkopne brežine položnejše, cestno telo je tako širše in izguba lesnoproizvodne površine večja. Predpostavki veljata v pri- meru enakega načina odvajanja vode, po- dobne povprečne prometne obremenitve cest, enakega načina gradnje ... 2. METODA DELA Med opravljenimi meritvami smo izbrali tiste, ki se nanašajo na tri vrste kamnin: apnenec, dolomit, tonalit. Za ta prispevek G. V. 10/69 439 je bilo za vsako vrsto kamnine izbranih po pet gozdnih cest, na katerih je bilo analizi- ranih povprečno dvanajst izmerjenih preč­ nih profilov. Od vseh vrednosti, izmerjenih na vsakem izmed profilov, smo upoštevali tiste, s katerimi je bilo mogoče opredeliti širino cestnega telesa. Predpostavljamo, da način gradnje (gradnja z buldožerjem - gradnja z bagrom) ni bistveno vplival na širino cestnega telesa, ker so trenutno pri nas pri gradnji gozdnih cest uporabljani neustrezni bagri, sama tehnologija gradnje z bagri pa se šele razvija. Izbrane gozdne ceste so bile v povprečju zgrajene pred desetimi leti, tako da predpostavljamo, da so se brežine že ustalile. 3. ANALIZA ODVISNOS"rl ŠIRINE CESTNEGA TELESA OD NAKLONA TERENA Z ovrednotenjem podatkov, izbranih za analizo, smo ugotovili, da je širina cestnega telesa v korelacijski povezavi z dolžino odkopne brežine, dolžino nasipne brežine, širino izsekanega pasu, kubaturo izkopa, naklonom terena ... V tem prispevku bomo proučili odvisnost širine cestnega telesa od naklona terena. Znotraj skupin, ki predstav- ljajo vrsto kamnine, obstaja značilna korela- cijska odvisnost med širino cestnega telesa in naklonom terena. Z večjim naklonom terena se povečuje širina cestnega telesa. Pearsonovi korelacijski koeficienti so od · 0,62 do 0,73. Ugotovili smo, da dane odvi- snosti najbolje izravnavama z regresijsko črto oblike y = a + bv'X, kjer pomeni: y -širina cestnega telesa v metrih a, b - regresijska koeficienta v'X- kvadratni koren naklona terena, izra- žen v% Tako izračunane regresijske premice so naslednje: A) podlaga 1 -apnenec: y = 2,95 + 0,64 v'X; n = 64 B) podlaga 2- dolomit: y = 4,00 + 0,61v'X; n = 51 C) podlaga 3- tonalit: y = 3,84 + 0,76\I'X; n = 60 rxy = 0,62**; rxy = 0,64**; rxy = 0,73**; Te odvisnosti veljajo za dejanske razme- re, ki so bile posnete na terenu. ODVISNOST SIRINE CESTNEGA TELESA OD NAKLONA TERENA 11 -~- r 1 -~- r 1 -~- r 1 -~- T 1-1 10 -~- 1 1 -~- l l -~- l l-- 1 9 Siri na cest. 8 telesa (m) 7 6 --~ - 1- ,- l - 1- 1 l - - 1 .-:-.1.-:.- T -lj -1-11-- --~~~-t-=-·-r_j-=-t---rl-1 - ~- "1--:-~--r~ 1:--l~ 1 ----~ l - 1 ~-- --. ---r~ r:.,:r--· 1 - r- l - ~- 1 5 -r 1 1 -~- 1 1 -~- T IJ 3 10 20 SO IJO 50 60 70 Naklon terena (%) 440 G. V. 10/89 Horizontalna dolžina odkopne brežine je odvisna od naklona brežine, na katerega pa vplivajo vrsta in stanje hribine, višina brežine, globina planuma v raščenih tleh, način gradnje, rastiščni pogoji v smislu hitre ozelenitve, pomembnosti prometnice in zu- nanji vplivi na brežino. Večja je globina planuma v raščenih tleh, večja je horizon- talna dolžina odkopne brežine. Na horizon- talno dolžino nasipne brežine prav tako vplivata naklon in višina nasipne brežine. Naklon nasipne brežine je funkcija vrste tal, granulacijske sestave nasipnega materiala, vlažnosti materiala, naklona terena, načina gradnje in tujkov v nasipu. Horizontalna dolžina nasipne brežine je odvisna tudi od globine planuma v raščenih tleh. Bolj ko je cestno telo vrinjeno v raščena tla, manjša je horizontalna dolžina nasipne brežine ob enaki širini planuma. Odvisnost dejanske širine cestnega te- lesa od naklona terena in geološke podlage je prikazana na grafikonu. Iz grafikona povzemamo, da je pri istem naklonu terena najmanjša dejanska širina cestnega telesa na apnenčasti podlagi. Glede na strmino terena je cestno telo široko od 5 m pri 1 O % naklonu do 8 m pri 60 % naklonu terena. Na dolomitni podlagi je širina cestnega telesa precej podobna tisti na apnenčasti podlagi, vendar je na celem območju širša za približno en meter. Zanimiva pa je dejanska širina cestnega telesa na tonalitni podlagi. Pri majhnih na- klanih terena se le malo razlikuje od širine cestnega telesa na dolomitni podlagi. Pri 45 %je na tonalitni podlagi cestno telo 1 m širše kot na dolomitni in za 1 ,8 m širše kot na apnenčasti podlagi. Pri 60 % naklonu terena je širina cestnega telesa na tonalitni podlagi skoraj 1 O m. Razlike v širini cestnega telesa na posa- meznih vrstah kamnine nastajajo tudi ,za- radi različnih fizikalnih in kemičnih lastnosti posameznih podlag. Medtem ko apnenec mehansko prepereva počasi, kemično pa hitro, je dolomit manj odporen na mehansko preperevanje in bolj na kemično. llovnato glinasta ·preperi na na apnencu in dolomitu navadno ni globoka, je pa sorazmerno odporna proti površinskemu spiranju. Pre- perina tonalita je globoka, vendar zelo slabo odporna proti vsem oblikam erozije. Te lastnosti geoloških podlag vplivajo na oblikovanje naravnega naklona odkopne brežine, pa tudi na širino cestnega telesa. Sklepamo lahko, da naklon terena in vrsta hribine bistveno vplivata na širino cestnega telesa. Ugotovitve se skladajo z Dobreto- vimi (DOBRE 1978), ki ugotavlja, da je cesta na trdi podlagi široka 6,79 m pri 30% naklonu terena (v tej raziskavi od 6,5 do 8 m) in 8,58 m pri 58 % naklonu terena (v tej raziskavi od 7,5 do 9,4 m, odvisno od vrste hribine). 4. SKLEP V dosedanjih raziskavah odvisnosti širine cestnega telesa od naklona terena in vrste hribine so razčlenjene le razlike v širini cestnega telesa na mehki in trdi podlagi. V tej raziskavi pa je proučena odvisnost širine cestnega telesa na različnih trdih podlagah (apnenec, dolomit, tonalit). Ugotovljeno je, da naklon terena vpliva na širino cestnega telesa na vseh vrstah kamnine tako, da se s povečevanjem naklona terena povečuje tudi širina cestnega telesa. Regresijske črte odvisnosti širine cestnega telesa od na- klana terena za posamezne vrste kamnin so med seboj dokaj vzporedne. VIRI IN LITERATURA 1. Bitenc, B.: Ugotavljanje vpliva gozdnih pro- metnic na gozdni prostor, GV 46, 6, str. 281-282. 2. Dobre, A.: Oblikovanje cestnega telesa in ozelenitev brežin pri gradnji gozdnih cest, IGLG, Ljubljana, 1978. 3. Trafela, E.: Vpliv izgradnje gozdnih pro- metnic na proizvodnjo v gozdu, magistrsko delo, Ljubijana, 1986. G.V. 10/89 441 Oxf.: 232.31 Podatki o smrekovem semenu, ki smo ga v Sloveniji nabrali v letu 1988 Jani BELE* c (].) E (].) rJ'J .!::::! ro c m res res~ oo ~ Il 11 CD 1.0 l ~ ~ l C\1 1 ..... O a:lOI.OCO CO m cocococo co 11 11 Il 11 11 11 ..- MOCOCO M ~HHI 1 ..- ..-C\1..- M ..- ~E ..-C\10 MCOI.OI.O f'..I.OOI'-- M 5 ~~ «:t-- 1.!) v'VC\11.0 ..--v-cnco C\1 -r-C\1 f'.,.l.t),..... ,-C\J 1~1~ ..- co ,..... C\1 CD ,..... ..... C\1 C\1 ..... V 9. številki Gozdarskega vestnika je bil objavljen prispevek Smrekovega semena bo dovolj, v katerem je opisano uspešno organiziranje slovenskega gozdarstva pri nabiranju semena smreke, ki je v letu 1988 po osmih letih v Sloveniji spet polno obro- dila. V članku je bila razložena celotna pot semena od obiranja storžev do njegovega shranjevanja. Nekaj osnovnih podatkov o nabranem semenu je bilo navedenih že v članku samem. Ker je bilo tokrat seme nabrano po novooblikovanih semenarskih enotah, ki združujejo več rastiščno sorodnih gozdnih združb, bilo pa je še posebej skrbno analizirano, je prav, da podatke o njem podrobneje predstavimo. Tudi po- drobnejši pregled količine nabranega se- mena po semenarskih enotah bo gotovo koristen. Vse seme je shranjeno v hladilnici podjetja ))Semesadike« v Mengšu, kjer so zagotovljeni pogoji, ki ohranjajo smreko- vernu semenu ugodno kalivost celo 20 let in več. Odziv gozdnogospodarskih organi- zacij pri obiranju storžev ob lanskem se- menskem letu smreke je bil res ugoden in bi lahko bil kar vzorec za sodelovanje slovenskega gozdarstva ob podobnih prili- kah v bodoče. :S:·§~ - (fi ~ .9 res ..- •OO ~ c C\1 1.!) IC\1 c a.> E a.> Cl} ,f; > Cl) )N o en ..c ctl c ~§ o ~ ..c ·;:: ~ .o ctl c .c ~ a.> Cl') ..c :2 Cl') c a.> E a.> Cl} o :2 ca " J. B., dipl. inž. gozd., Semesadike Mengeš, · "8 61234 Mengeš, Prešernova 35, YU a.. 442 G. V. 10/89 ·:i2 ~~ ~ ~ g' :g c. u.. u.. u.. .!!!~ <(<(<( CJCIJ(J)CIJ _J <( r Ljubljana Spitalič21a 324 k HF 83 40 12 2 2,40 6,9 7-4()-37 =84 390 s BF 384 - - 12 Kranj Preddvor22d - s ANF 235 34 15 7,5 3,19 6,6 1 o-34-32= 76 Jelendol29b 477 s AFP 769 33 25 36 4,68 4,1 16-44-27=87 Jelendol 29b 477 s AFP 60 53 11 2 3,33 6,0 Dovžanka7a s BP 1.060 39 30 37 3,49 5,2 Jelovica4a 365 s AFP 1.207 29 27 44 3,64 3,0 Jelovica 1c 232 s AFP 1.273 36 22 33 2,59 5,2 Jezersko 114b 226 s BF 1.116 - - 41 Bled Jelovica 19a 235 k AFP 4.265 37 20 130 3,04 4,2 12-42-28=82 Pokljuka86 361 k PS 2.570 32 25 53 2,06 4,3 7-25-56=88 Tolmin Vodice 213 k AF 701 - - 18,5 2,63 219 k VPI 283 - Celje Konjiška gora 83a 106 k EF 756 - 21 2,77 Vitanje 18c 471 s LF 761 - - 23 3,02 Slovenj Gradec Leše 205 s LF 188 - - 5,5 2,92 Kresnik 433 k AFP 433 - 10 2,30 Razbor k - 85 2 2,35 Uršljagora 123 k AFP 108 2 1,85 Jekl k - 90 - 3 3,33 Ma taj dl - s - 1.051 - 34 3,23 Breznik - s - 533 - - 10 1,87 Kosova koča - s - 448 - - 13,5 3,01 Bolfenk s 137 - - 3,5 2,55 Hudi kot - s 285 - 7,5 2,63 žag are - s 61 - 2 3,27 Zalog - s 1.277 - - 28 2,19 SKUPAJ 47.631 1387 !i> :::. Legenda k tabeli: DA Dryopterido-Abietetum .... o geološka podlaga k karbonatna podlaga SF Savensi-Fagetum AFP - Abieti-Fagetum praealpinum PS - Piceetum subalpinum !» >koristnih« in »škodlji~ vih« organizmov- vsi imajo določen pomen za življenje skupnosti. Za sam gozd je proizvodnja rastlinske biomase le ena iz- med sestavin življenjskega procesa, zato moramo pri gospodarjenju z njim misliti tudi na ostale: na dejavnost živalstva (od mikro- bov prek ptičev do divjadi), gliv (mikoriza), razgradnjo mrtvega lesa ... Gozd je zgrajen in urejen tako, da kar najbolje kopiči in zadržuje snovi in energijo, deluje gospo- darno in je pripravljen na nepredvidene dogodke. S poenotenjem in šablonskim delom gospodarski gozd v tem smislu osi- romašimo, zato moramo nego posvečati vsem sestavinam ekosistema, ne le izbran- cem. Tudi deževnik, mravlja in duplo so nosilci določenih vlog. Strokovno delo mora to upoštevati. RAJHENAVSKIROG Prvi dan dela v Kočevju smo vsi skupaj obiskali pragozd Rajhenavski Rog. Mirko Perušek je tam predstavil svoje ugotovitve o življenju ptic v gozdu, Špela Habič pa svojo študijo o strukturi sestojev v dinar- skem jelovo~bukovem gozdu. Zanimivo je, da je vrstna pestrost ptic v pragozdovih večja kot v okolici, čeprav je pragozd na videz bolj homogen. Vzrok za veliko pestrost je predvsem obilje gnezdil- nih mest v mrtvem drevju, zaradi česar je pragozdni rezervat pribežališče za ptice. Studjj strukture sestojev pa kaže na neena- komerno, šopasto razporeditev drevja na kraškem terenu. Več drevja raste na skal- natem terenu (robovih vrtač) kot na globljih tleh (dna vrtač). Skozi pragozd smo se sprehodili v nekaj skupinah pod vodstvom domačinov. Ob mnogih zanimivih opažanjih pa smo opazili tudi težave pri pomlajevanju jelke zaradi premočnega vpliva rastlinojede divjadi. Ob tem so se porajala tudi razmišljanja, v kolikšni meri je ta pragozd res pragozd in kako bi ga bilo mogoče učinkovito varovati. Kočevski gozdarji nas niso le strokovno 450 G. V. 10/89 vodili po njihovem pragozdu, zahvaliti se jim moramo tudi za veliko gostoljubnost. PREDAVANJA Drugi dan je v Kočevju potekal >>kabinet- ni« del seminarja. Poslušali smo vrsto pre~ davanj, v katerih so avtorji predstavili svoje vedenje o pragozdu in poglede nanj. Zaradi bolezni žal ni govoril psiholog dr. Hubert Požarnik, ki je v svojem pismenem prispevku poudaril pomen pragozdov in gozda sploh za ekologijo kot nov civilizacij- ski projekt v razvoju človeštva. Zapoved . prihodnosti se ne glasi >>ekonomija ali nara- va«, temveč »ekonomija in narava«. Biolog dr. Kazimir Tarman je opozoril na pomen drobnega živalstva v tleh. V nekaj centime- trih tal namreč najdemo ogromno najrazlič­ nejših organizmov, ki prek mnogih faz raz- grajujejo organsko snov, zagotavljajo kro- ženje hranilnih snovi in so tako nepogrešljiv del življenjske združbe. Na drugo pomemb- no skupino organizmov v tleh je opozorila biologinja dr. Nada Gogala s predavanjem o mikorizi. Mikorizne glive v simbiotski zvezi s kratkimi koreninami drevja izboljšujejo preskrbo drevja z mineralnimi snovmi in jih varujejo pred različnimi škodljivimi vplivi. Ista gliva ima lahko razvito mikorizo z več drevesi in tako preskrbuje drevesa pod zastorom s hrano. Pri razširjanju mikoriznih gliv imajo veliko vlogo različne živali - žuželke in sesalci (miši, veverice, voluhari- ce). Negativen vpliv na mikorizne glive pa imajo gobarji (uničevanje trosnjakov) in onesnažen zrak. V procesu umiranja go- zdov so najbolj prizadeti ravno sestoji z razvito mikorizo, ki brez nje po propadu gliv ne morejo nemoteno uspevati. Profesor Mlinšek je v svojem predavanju v strnjeni obliki povzel pouk iz pragozda za gozdarjevo delo. Uspehe zadnjih petih de- setletij gospodarjenja z gozdom v Sloveniji je namreč potrebno proučiti in zastaviti prihodnje delo - na temelju že znanih in novih spoznanj o naravi gozda. Prizadevati si moramo za ohranjanje trajne rodovitnosti gozda, za oblikovanje pestrega gozda z visokimi lesnimi zalogami. Pri delu z gozdom moramo upoštevati prebiralno načelo, varovalno vlogo kot pri- marno, izvajati moramo gozdno higieno - nego vseh prvin gozda, upoštevati dogaja- nja v tleh, izpopolnjevati sproščeno tehniko gojenja gozdov, skrbeti za vode, razvijati mrežo drobnih biocelic v gozdu in zunaj njega ter se ob vsem tem tudi znebiti zastarelega izrazja, ki vkaluplja naše raz- mišljanje. Dr. Miha Adamič je na primeru preteklosti Kočevske govoril o odvisnosti živalstva od gospodarjenja z gozdovi. Ogrožene so vrste, ki so navezane na pragozdne habi- tate oz. na strnje ne komplekse gozda, med- tem ko številčnost živali gozdnega roba narašča. Pri nadaljnjem upravljanju z go- zdovi bo treba upoštevati te zakonitosti, če hočemo ohraniti ogrožene vrste in se izog- niti negativnim pojavom (objedanja, stekli- na) pri preštevilčnih. Aleš Horvat je usmeril pozornost na pre- pad med gozdnim in vodnim gospodar- stvom, saj tako gozdarji kot vodarji pogosto ppzabljamo na hidrološko vlogo gozda. So- naravno gospodarjenje z vodami pomeni postopno urejanje vodotokov in ne »grad- nje«, vodni režim pa je treba uravnavati Oxf.: 228.81 :945.21 predvsem v vodozbirnem območju - v go- zdu. Po predavanjih smo po skupinah raz- pravljali o referatih, si ogledali fotografsko razstavo o pragozdu v likovnem salonu in končali seminar s plenarno razpravo. Glavna tema razprave je bila, kako v današ- njih gospodarskih in političnih razmerah sonaravni koncept dela z gozdom uresniče­ vati v praksi. Spremembe ne bodo potrebne le v konkretnem delu, ampak tudi pri raz- merjih v gozdarstvu ter med gozdarstvom in ostalo družbo. · V seminarski mapi je vsak udeleženec dobil pet praznih listov, da bi nanje za svoje potrebe zapisal seznam nepredvidljivosti v gozdu, svoje napake pri dosedanjem delu in bodoče izboljšave, za javnost pa predla- gal znak, s katerim naj bi zaznamovali puščena mrtva drevesa ter besedilo za informacijsko tablo o rezervatu. Najbrž smo kar imeli kaj napisati. Jernej Stritih Dušan Mlinšek: Pra-gozd v naši krajini Spoštljiv emu jubileju, ko mineva 1 OO let, odkar je dr. Leopold Hufnagel, gozdarski strokovnjak, ki je nekdaj deloval na Kočev­ skem, delu gozda veleposestnika Auer- sperga namenil usodo, da ostane pragozd, smo se gozdarji poklonili z dolžnim spošto- vanjem. Profesor dr. Dušan Mlinšek se je potrudil dogodek tudi trajneje obeležiti in je ob tej priložnosti napisal knjigo, ki govori o pra-go- zdu, o gozdu torej, ki je kot prvobitna prvina naše krajine v vsej njeni zeleni zgodovini vselej dajal ton njenemu življenju. Danes pa pogosto pozabljamo na vlogo, kj jo ima kot najbolj razvit in stabilen kopni ekosistem za nas in naše okolje. Naj si na kratko ogledamo, kaj nam prof. Mlinšek sporoča v tej poljudni in hkrati strokovni knjigi. V prvem poglavju Prakrajina avtor govori o pradomovinski pravici gozdnega drevja v naši krajini. Preden je človek usodno pose- gel v krajino, jo je obvladoval gozd, ki je skupaj z drugimi ekosistemi, zlasti vodnimi, tisočletja usklajeno vzdrževal njeno življe- nje. Človek je_ grobo posegel v krajino, skrčil gozd, z onesnaženjem okolja pa za- struplja še preostale gozdove in dokončno ruši občutljivo ravnotežje v krajini. V poglavjih Življenje pragozda, Pragozd- ne strukture in v poglavju, ki govori o usodni povezanosti dogajanja v tleh in na površju pragozda avtor opisuje pragozd kot produkt vseh naravnih danosti, ki so ga oblikovale v samodejno, samoohranljivo, tako zelo popolno naravno tvorbo. V razum- ljivi besedi razloži njegov ustroj in zakonito- sti, ki določajo njegov večni življenjski ritem, G. V. 10/89 451 ritem, ki ga odlikuje predvsem dolga živ- ljenjska doba gozdnih dreves, njihovo posa- mično umiranje ·in vznik novega življenja na njihovih odmrlih ostankih. Slednjega v go- spodarskem gozdu ne srečujemo. A za razvoj tal ima odmrla organska snov velik pomen. ln za pestrost življenja v gozdu, ki ohranja njegovo stabilnost, je pomembno to novo življenje. Prof. Mlinšek tu opozori na pomembno vprašanje- o gospodarjenju z mrtvo organsko snovjo v gozdu. V okviru takšnih, sonaravnih razmišljanj prof. Mlinšek izčrpneje razloži neločljivo povezanost gozdnega in vodnega ekosiste- ma. Pri delu z gozdom moramo gozdarji pomisliti na to, da se skozenj pretaka še eno življenje, s svojimi zakonitostmi in s svojimi zahtevami. V poglavju Pripoved mogočne jelke je opisano zaporedje pojavov, ki v vsej svoji slučajnosti vendarle vestno sledijo skozi tisočletja oblikovanim in preizkušenim na- ravnim zakonom in oblikujejo bogato živ- ljenjsko združbo gozda. Pripoved jelke ,,tra- ja cc stoletja in nas opozarja na časovno dimenzijo gozda, ki jo moramo upoštevati in spoštovati, tako pri gospodarjenju z go- zdom kot z vso krajino. V poglavjih Sonaravni gozd- naša vest ter Pragozd in kulturna krajina avtor zao- kroži razmišljanja o gozdu kot naravni tvorbi in jih poveže v povsem konkretne usmerit- Oxf.: 228.81 :945.24 ve, ki jih moramo pri našem delu z gozdom in krajino upoštevati, če ju želimo ohraniti zdrave. Gozdarji moramo biti o vlogi gozda v krajini še posebno dobro poučeni. Dobro pa moramo biti poučeni tudi o njegovem notranjem ustroju in o zakonitostih, ki dolo- čajo njegovo življenje in njegov razvoj, da bomo lahko vzgajali takšne gozdove, ki bodo krajini in nam resnično v oporo. Pri tem so nam prav ohranjeni ostanki prvobitnih gozdov - pragozdovi - s svojimi tisočletnimi ))izkušnjamicc lahko neprecen- ljiv izvor idej o tem, kako gospodariti z gozdom in krajino. Pestrost gozda, visoke lesne zaloge, odmrla rastlinska snov v go- zdu in življenje vodnih ekosistemov v njem so gotovo poglavja, ki jih velja v pragozdu še enkrat podrobneje proučiti. Knjiga prof. Mlinška, ki jo poleg prijetno sproščene besede o zanimivih in aktualnih vprašanjih odlikuje tudi lepa oprema, je vsekakor koristna novost naših gozdarskih knjižnih polic. Kot zanimivo in poučno čtivo bi jo priporočil vsem gozdarjem in tudi vsem drugim, ki tako ali drugače sodelujejo pri gospodarjenju s prostorom oz. krajino. Knjigo bo gotovo z veseljem prebral tudi vsak, ki se skrivnostim narave in življenju krajine posveča le ljubiteljsko. Živan Veselič Razstava fotografskih in likovnih del v Kočevju Z veliko delovnega zanosa, ljubezni do gozda in svojega konjička - naravoslovne fotografije, seveda pa tudi z veliko poguma so kočevski kolegi v okviru prireditev ob stoletnici osnovanja pragozdov na Sloven- skem v Likovnem salonu sredi Kočevja 18. septembra 1989 predstavili javnosti raz- stavo fotografskih in likovnih del na temo pragozd. Pripravo razstave so kočevski kolegi ne- posredno povezali z nagradnim natečajem 452 G. V. 10/89 za diapozitive ter barvne in črno-bele foto- grafije na isto temo. Tako so bili na razstavi predstavljeni vsi nagrajeni in tudi mnogi drugi fotografski izdelki, ki so prispeli na razpisani natečaj. Veliko prizadevanja je zahtevala predvsem predstavitev diapoziti- vov kot velikih in zelo kakovostnih barvnih fotografij. A prireditelji razstave so hoteli tako vse- binsko kot estetsko preseči zgolj predstavi- tev dobrih fotografskih izdelkov. Razstavo so si zamislili kot estetsko in poučno celoto, ki bi obiskovalcu po eni strani obogatila vedenje o naših pragozdovih, bogatih ostankih prakrajine sredi vse bolj moderni- ziranega okolja, hkrati pa mu nudila raz- novrstni estetski užitek. Fotografijam iz natečaja so tako pristavili fotografske utrinke iz vseh večjih slovenskih Slika 1: Ureditev razstavnega prostora je bila zgledna (obe stiki foto : Janez Konečnik) Sl!ka 2: Domiselni poster, ki ga je po zamisli Tomaža Hartmana narisal Božo Kos G. V. 10189 453 l . i ' 1 pragozdov, dva nadvse domiselna velika posterja, ki ju je po zamisli Tomaža Hart- mana izdelal Božo Kos, ter zbirko grafik slikarja - našega kolega mag. Boštjana Koši~a. Tako jim je uspelo pripraviti poučno raz- stavo, zanimivo. lepo in koristno za vsako- gar - od šolske mladine in nepoučenih do starejših in gozdarsko izobraženih ljudi. Vsakdo si je lahko ob ogledu razstave odgovoril na kakšno vprašanje ali pa si kakšno vprašanje na novo zastavil in bo nanj iskal odgovor v prihodnje. Samo otvoritev razstave je popestril na- govor dr. Staneta Peterlina iz Zavoda za ohranitev naravne in kulturne dediščine Slovenije, ki je v nekaj besedah opisal pretekla in sedanja prizadevanja za zavaro- vanje pomembnih objektov naše naravne in kulturne dediščine pri nas ter orisal pomen negovanja takšne dediščine za živ- ljenje vsakega naroda. Nekaj besed so dodali prireditelji o zorenju zamisli o raz- stavi in njenem namenu. Ob tej priložnosti so razglasili rezultate fotografskega nateča­ ja, mlaai kočevski glasbeniki pa so zaigrali nekaj v prireditev odprtja razstave lepo vtkanih glasbenih točk. Z veseljem lahko zapišemo, da so prire- ditelji razstave z njo v celoti dosegli tisto, kar so si želeli. Njihovo delo ni bilo zaman. Celo mnogo več. Veliko in požrtvovalno delo so opravili ob pravem času, v času, ko je zaradi ogroženosti gozdov vsak korak, ki zbližuje ljudi z gozdom in njegovo usodo, še toliko koristnejši. S pripravljeno razstavo Izid fotografskega natečaja Ob stoletnici varovanja naravne dedi- ščine pragozdov na Slovenskem je GG Kočevje v Gozdarskem vestniku razpisalo fotografski natečaj: Pragozd na Sloven- skem. Vsak udeleženec je lahko prispeval ne- omejeno število črno-belih ali barvnih foto- grafij in diapozitivov. Prispevki so bili opremljeni z imeni avtorjev in nazivi pragoz- dnih rezervatov. Na razpis je prispelo 289 454 G. V. 10/89 so tudi pronicljivo in dovršeno pokazali eno izmed možnosti, ki jih ima slovensko go- zdarstvo za popularizacijo svojega dela in negovanje širše skrbi za gozd in okolje. Poleg kolegov Tomaža Hartmana in Ja- neza Konečnika iz Gozdnega gospodarstva Kočevje, ki sta od zamisli do izvedbe na svojih ramenih nosila največje breme te pomembne gozdarske kulturne prireditve, ki jo izraz razstava kar malo utesnjuje, zaslužijo zahvalo in priznanje tudi vsi tisti, ki so pokazali razumevanje in kakorkoli pomagali, da je njihovo delo tako uspešno ugledalo luč sveta. Posebno zahvalo si zaslužijo Gozdno gospodarstvo Kočevje ter pokrovitelja razstave Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije in Samoupravna inte- resna skupnost za gozdarstvo, ki so raz- stavo tudi gmotno omogočili. Kaj naj rečemo za konec? Ne doživimo prav pogosto v našem okolju, da bi gozdar podobo na ogled postavil. Zato smo vsa- kega takega dejanja lahko zelo veseli. če je ta podoba gozd, za katerega se skupno trudimo in je vsebinsko in oblikovno vse tako dodelano, kot so to napravili kolegi iz Kočevja, seveda ob sodelovanju vseh av- torjev fotografij in avtorja grafik mag. Boš- tjana Koširja, smo lahko takšnega dejanja dvakrat veseli. Le želimo si lahko, da bi pripravljena razstava obiskala še kakšen kraj v Sloveniji in tako čim več ljudem prikazala in povedala tisto, kar na tako lep in nevsiljiv način nosi v sebi. Živan Veselič diapozitivov, 15 barvnih in 61 črno-belih fotografij, sodelovalo pa je 13 avtorjev: Janez Papež, Hrvoje Oršanič, Marko Fi- gar, Edo Žitnik, Boštjan Tarman, Marko Master!, Anton Vovko, Mirko Perušek, Oskar Dolenc, Dušan Oswald, Franjo Kor- diš, Janez Konečnik in Tomaž Hartman. Žirija: Stane Jarm- kipar, Boštjan Košir gozdar-slikar in Marijan Smrke - mojster fotografije je po razgovoru določila način ogleda, združila kategoriji črnobelih in barv- nih fotografij zaradi premalo prispelih barv- nih fotografij, ter se odločila za nagrajeva- nje prvih treh avtorjev (posnetkov). Upošte- vala je estetski vtis in pragozdni duh. Nagrade za diapozitive: 1. - Janez Ko- nečnik, 2. - Janez Papež in 3. - Tomaž Hartman; za črno-bele in barvne fotografije: 1.- Janez Konečnik, 2.- Oskar Dolenc in 3. - Tomaž Hartman. Nagrajenci so prejeli likovne nagrade ob otvoritvi razstave: 1 OO let varovanja na- ravne dediščine - pragozdov na Sloven- skem - v· Kočevju. čestitamo! Nekaj zanimivosti in izkušenj: Odziv je bil relativno skromen - morda zaradi inter- nega razpisa in ozke teme ter pravilne samokritičnosti avtorjev - amaterskih foto- grafov. Najuspešnejša so bila osebna pova- bila ter foto-ekskurzije, ki jih je organiziral foto klub Diana- Kočevje. Pragozd se je ponovno skrivnostno izmikal ozkemu iz- saku fotoobjektiva. Vendarle - nastali so enkratni zapisi na filmu, ki smo jih uporabili pri uvodni razstavi v Kočevju, v knjigi Pra- gozd v naši krajini in za plakat Varujmo gozdove. Šele tako so oživeli drobni zapisi trenut- kov mogočne pragozdne narave: z veliko dobre volje in posluha na gospodarstvih, ki podpirajo tudi (še kako potrebno) »nego- zdarsko« delo in stike z javnostjo, ter ne- majhno denarno podporo in spodbudami Splošnega združenja gospodarstva Slove- nije in Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo ter pobudnika Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zahvala vsem, ki ste se udeležili fotograf- skega natečaja. ln naprej: v prihodnje nas čaka morda naš gozdarski koledar o pragozdu ter veli- ka, slikovno bogato opremljena poljudna knjiga o pragozdu ... Zato: se še vidimo in - fotografirajmo! Tomaž Hartman Fotografija, ki je zmagala v konkurenci črno-belih in bar- vnih fotografij. Janez Koneč­ nik: Pragozd Strmec G. V. 10/89 455 STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 2:945.31:971 Evropsko posvetovanje visokošolskih učiteljev za gojenje gozdov v Grčiji Nekaj pred letom 1960 so se začela strokovna srečanja obalpskih pedagoških institucij za gojenje gozdov. Udeleževala se jih je osem fakultet, ki razvijajo gojenje gozdov v alpskem in v obalpskem svetu. Posvetovanja so imela sproščen značaj. Šlo je za vsebino in za način pouka; nastala je družina učiteljev za gojenje gozdov. Za- radi zanimivega dela je bilo udeležencev vedno več tudi iz drugih delov Evrope. Zato smo leta 1985 osnovaH v Ljubljani evropsko skupino visokošolskih profesorjev za goje- nje gozdov. Odziv je bil takrat izreden; izostalo je le nekaj profesorjev iz vzhodnih držav in Španije. Leta 1986 je bilo srečanje spet v Ljubljani, pozneje na Nizozemskem in letos na Kreti. Tema letošnjih pogovorov je bila Pouk gojenja gozdov na degradiranih rastiščih (vsebina in metode). Grčija in še posebej Kreta sta za tovrstni prikaz idealen prostor zaradi uničenih rastišč in gozdov ter zaradi enkratnih uspehov, ki so jih grški gozdarji dosegli v sodelovanju s solunsko fakulteto. Le-ta razvija sonaravno pot revitalizacije uničenega gozda z malo energije in s poudarjenim upoštevanjem narave. Ra· zurnljivo je, da je pot oživitve gozdov po večstoletnem uničevanju zelo dolgotrajna. V poštev ne pridejo površne rešitve s pogo- Oxf.: 425.1:425.3:48:971 zdovanjem iglavcev, npr. z bori, ki povzro- čajo sredozemskih gozdarjem vse večje skrbi. Nekaj misli s posvetovanja: sana- ravno gojenje gozdov na degradiranih ras- tiščih se v temeljih ne razlikuje od gojenja v ohranjenem gozdu - le poudarek je drug· je. Izkušnje gojenja gozdov na degradiranih rastiščih so zelo pomembne za delo v ohranjenem gozdu. Na sploh pa je treba pri sedanjem splošnem gospodarjenju z gozdovi razvijati takšno gojenje gozdov, kot da so vsi gozdovi degradirani, saj to za večino primerov tudi drži. Najučinkovitejši način za revitalizacijo gozda je njegova izolacija - oziroma izločitev človekovih nmotilnih« vplivov. Vse kaže, da degradirana rastišča zares budijo človekovo vest. V prihodnje bo zato osrednja gozdarjeva naloga prav revitaliza· cija naravne rodovitnosti nasploh, kar daje gojenju gozdov pri gozdarjevem delu od· ločno dominanten pomen. Posvetovanja so se udeležili Avstrijci, Belgijci, Nizozemci, Nemci, Jugoslovani, Madžari, Grki, Turki, Italijani, Španci, Portugalci, Norvežani, Švi· carji, švedi, Francozi, Alžirci in Bolgari. Naslednje posvetovanje bo čez dve leti na Norveškem. dr. Dušan Mlinšek Tretji mednarodni tečaj o ocenjevanju poškodb gozdov v srednjeevropskih gozdovih Mednarodni tečaji za izenačevanje meril pri oceni poškodovanosti gozdov spadajo v redni program dejavnosti programskih središč (PC) delovne skupine za spremlja· 456 G. V. 10/89 nje in nadzor pojava propadanja gozdov v državah članicah Ekonomske komisije za Evropo (ECE). Osnovni cilj teh tečajev je, da se naučimo določene poškodbe videti in oceniti vsi enako, da bi tako dobili primer- ljive rezultate. Te tečaje prirejata obe pro- gramski središči (vzhodno in zahodno). Nam je v vseh ozirih bližje zahodno (mož- nosti, ekologija, pokrivanje dela stroškov). Zato sem se ga tako kot lani tudi letos udeležil, s še posebnim namenom, da po tem vzorcu nato neposredno organiziramo tudi našega, slovenskega, ki bi neposredno služil našemu letošnjemu popisu propada- nja gozdov. V prijetni in urejeni slovansko zveneči Weschnitzi sredi Heppenheimskih gozdov v pokrajini Hessen v ZRN se je 2. 7. 1989 zbralo 28 udeležencev iz petnajstih držav z vzhoda in zahoda. Iz Jugoslavije sem bil sam. Strokovno vodstvo tečaja je bilo v celoti zaupano ekipi gozdarskih strokovnjakov zvezne dežele Hessen, sicer pa je bil kot vedno glavni usklajevalec Programskega središča Zahod dr. K. F. Panzer iz Hambur- ga. Prvi dan dopoldne so nam predstavili hessenski, še posebej pa Heppenheimski (Oden-walski) gozd na splošno in z vidika propadanja gozdov. Temeljito smo še en- krat obdelali metodologijo ocenjevanja po- škodb, nato pa tako oboroženi že prvi dan popoldan šli na praktično ocenjevanje v gozd. Delo na terenu je potekalo v dveh fazah - skupnemu ocenjevanju osutosti (ocenje- vali smo samo to) je sledilo posamično ocenjevanje, celoten postopek pa je bil takle: Na določenem stojišču smo se vsi skupaj Oxf.: 425.1 :425.3:48:971 pomenili o deležu osutosti določenega iz- branega in označenega drevesa, poskušali razčistiti določene razlike ali dileme. Nato smo odšli na bližnje drugo stojišče in delali posamično ali v manjših skupinah. Ocenje- vali smo osutost smreke, bora, bukve in hrasta na 5 % natančno. Ko je bilo ocenje- vanje končano, smo se zbrali in pregledali rezultate ter se pogovorili o problemih. Po končanem tečaju smo dobili grafično in številčno podobo naših ocen. Vodstvo tečaja ugotavlja, da je letošnji tečaj uspel mnogo bolj kot lanski v Schwarzwaldu. Kljub temu da je bilo letos več kot pol novih udeležencev, seveda že z določenimi izku- šnjami, je večina sposobna za delo na terenu. Tisti udeleženci, pri katerih so bila odstopanja od standardov, ki so jih določili prireditelji, v mejah ±5 %, pa izpolnjujejo pogoje za vodenje regionalnih tečajev. Med novosti seveda spada že omenjeno ocenjevanje osutosti na 5 % natančno, do- ločevanje igličavosti pri določeni (gorski) rasi rdečega bora (pri nas to že ves čas določamo pri vseh borih). Pojmi o osutosti pa tudi igličavosti borov pa še zdaleč niso razčiščeni. Kljub temu, da smo »vadili« samo osutost, v Srednji Evropi posvečajo vse več pozornosti tudi drugim znakom, ki naj poškodovano drevo čim bolj opredelijo tudi s stališča vzročnosti. Vsakemu delovnemu dnevu so na tečaju sledili tudi organizirani, kulturni in gosto- ljubni prijateljski večeri, ki so prijetno pope- strili uspešen strokovni seminar. Marjan Šolar Poslovni sestanek gozdarskega korpusa Furlanije-Julijske krajine Ob dvajsetletnici ustanovitve gozdar- skega korpusa Furlanije-Julijske krajine je vodstvo te organizacije skupaj s političnimi strukturami 9. in 1 O. junija 1989 priredilo strokovno srečanje s proslavo v Trbižu in pri Belopeških jezerih. Strokovni del je bil posvečen vprašanju propadanja gozdov. V glavnem so se ga udeležile italijanske pro- vince in dežele, povabljene pa so bile tudi sosednje dežele: Slovenija, Hrvaška in Avstrijska Koroška. Srečanje bi lahko po- imenovali tudi Alpe-Jadran v malem ali G. V. 10/89 457 razširjeno srečanje treh dežel. Slovensko delegacijo je vodil predsednik Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano SR Slovenije dipl. inž. Milan Kneže- vič, ožji strokovni del pa sva zastopala z Dušanom Hrčkom, dipl. inž. s Hidrometeo- rološkega zavoda SRS. Govornikov z uvod- nimi političnimi, strokovnimi in družbenimi prispevki je bilo več kot dvajset, med njimi ni manjkalo znamenitih osebnosti iz zgoraj omenjenih struktur. Slovenci smo našo skrb za gozdove predstavili z dvajsetminutnim filmom Propa- danje gozdov (RTV Ljubljana, M. Špan 1989) in referatom D. Hrčka o nekaterih parametrih onesnaženja zraka v Sloveniji. Prof. dr. Branimir Prpic iz Zagreba pa je ob primeru Gorskega Katarja ponazoril raz- mere v hrvaških gozdovih. Iz posameznih poročil je moč povzeti, da so metodološki pristopi pogosto tako različ­ ni, da so neposredne primerjave izsledkov otežene, da tudi v posameznih državah, ne glede na ekološke različnosti, metodika ni enotna. Značilno je tudi, da zelo radi za poškodbe gozdov obtožujemo druge. To je doletelo tudi nas in Hrvate. Prof.. Prpic se je temu odločno in argumentirano postavil po robu. Tudi na tem srečanju smo Slovenci zbu- dili pozornost z našo kompleksno metodo obravnavanja pojava propadanja gozdov, predvsem na področju diferencialne diag- nostike ter lišajske in citogenetske bioindi- IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 237.4:907 kacije. Izražena je bila želja po še tesnej- šem sodelovanju. Naslednji dan je bila proslava pri Zgor- njem Belopeškem jezeru. Zaslužnim čla­ nom ali družinam članov gozdarskega kor- pusa so podelili priznanja in spominske plakete. Priznanja so dobile tudi zamejske dežele, v imenu Slovenije ga je sprejel Milan Kneževič. Na srečanju smo srečali več starih znan- cev, spoznali nove ljudi, ki si tako ali dru .. gače prizadevajo za ohranitev gozdov. Bili smo gostje prirediteljev. Preživeli smo dva v vseh ozirih koristna dneva, dneva zbliže- vanja v stroki in človeških odnosih. Na podlagi izsledkov popisa iz l. 1988 je moč povzeti, da se razmere v gozdu prej slabšajo kot izboljšujejo. Glavni vzrok je onesnaževanje zraka, vse drugo je drugot- nega pomena, tudi gospodarjenje z go- zdom. Tako je bilo tudi zapisano v sklepih strokovnega srečanja. Na koncu se je zvrstilo več razpravljal- cev; eni so zahtevali, naj bi bilo v tem delu Evrope brezjedrsko območje in da je treba našo nuklearno elektrarno v Krškem takoj ustaviti, italijanskih pa niso omenjali. Čisto na koncu je skupina treh ))zelenih« mladincev (domačin, Korošec, Slovenec) predsedujočemu simbolično podarila močno poškodovano smrekico in predsta- vila zamisli iz svojih programov, ki so sicer dobro zamišljeni, vendar marsikje nedore- čeni. Marjan Šolar Kmetje, gnojila in poplave nitratov Addiscott, T.: Farme rs, fertilisers and the nitrate flood, New Scientist, 8. oct. 1988, str. 5G-54. Avtor članka, dr. Tom Addiscott, je vodilni pedolog v Rothamsted Experimental Sta- tion v Harpendnu v Veliki Britaniji. Članek temelji na raziskavah več generacij razisko- 458 G. V. 10/89 valcev iz Rothamsteda, ki so se začele l. 1843. Onesnaženje z nitrati, ki nastaja zaradi pretiranega gnojenja pri intenzivni pridelavi hrane na kmetijah, pomeni težek hazard. Medtem ko se na eni strani kopičijo gore zrnja žitaric ob uporabi dušičnih gnojil, se na drugi strani s preobiljem razgrajenih, vodotopnih nitratov zastrupljajo podtalnica, izviri pitne vode, reke in jezera. Nekatere kmetije v Veliki Britaniji uporabljajo dvakrat več dušičnih gnojil, kot jih je potrebno po priporočilih strokovnjakov. S tem povečajo svoj pridelek le za 1 O %. Zaradi pretiranega gnojenja z dušičnimi gnojili in izpiranja le- teh v podtalnico prihaja do težkih ekoloških posledic, ki že neposredno ogrožajo člove­ ka. Preveč nitratov v pitni vodi povzroča bolezni otrok in verjetno trebušnega raka. Preveč nitratov v rekah in jezerih pospešuje bujno rast vodnih rastlin in »cvetenje« alg. Vodni »plevel« maši vodovodne cevi, alge pa ustvarjajo nelepo sluz na površju voda. Ko alge odmrejo, jih bakterije razkrojijo, pri gnitju pa porabijo toliko vodnega kisika, da ga zmanjka za mnoge druge vodne orga- nizme, ki zaradi tega poginejo. Dušik je ključna komponenta aminokislin v protein ih, ki jih potrebujejo rastline za svoj razvoj. Njihovo pomanjkanje lahko močno zmanjša pridelek. Rastline vsrkavajo dušik, ki ga dobijo iz amonijevih ali nitratnih spojin. Nitratne spojine se močno izpirajo, medtem ko se amonijeve manj, saj jih taJni delci močno privlačijo. Vendar tudi te ponavadi talni mikroorganizmi dokaj hitro razgradijo v nitrate. S tem postanejo dostopnejše rastlinam, obenem pa tudi bolj občutljive za izpiranje. Tako je ves dušik, ki ga rastline ne vsrkajo, podvržen izpiranju. Nobenih razlik ni, če nitrati v zemlji nastanejo iz kemičnih gnojil, iz hlevskega gnoja ali iz razgrajenih organskih snovi v tleh. Količina nitratov, ki prihaja v podtalnico, je odvisna od prepustnosti tal in globine neprepustne matične kamenine. Dušik iz gnojil je neuporabljen, če ga dež spere prej, kot ga lahko rastline vsrkajo, ali če ostane v tleh potem, ko ga pridelek neha vsrkavati. Raziskave so pokazale, da se z mokroto spomladanskega dežja izgubi več kot 30 % dušičnih gnojil. Izguba nitratov spomladi je bolj rezultat denitrifikacije, kjer mikrobi spremenijo nitrate v plinasta stanje, kot pa izpiranja iz tal. Najslabše je pozimi Z izpiranjem nitratov je najslabše pozimi, ko je veliko padavin in so tla razkrita ali pokrita le s posevkom ozimnih žit, ki imajo le malo korenin in zahtev po dušiku. Z označevanjem umetnih gnojil s težkimi izotopi dušika smo spremljali dušikovo pot. Raziskave so pokazale, da pri ozimni pše- nici, ob današnjem standardnem gnojenju s 190 kg dušičnih gnojil, posevek vsrka le od 1 do 5 kg dušika na ha. Velik del preostalega dušika iz gnojil se veže v organsko snov tal. Tako vsebujejo tla le malo nitratov iz gnojil. Vrhnja plast oranih tal {25 cm) vse- buje okoli 5000 kg dušika na ha, vezanega v organskih snoveh. Ta dušik je rastlinam nedostopen, vse dokler ga mikroorganizmi z razkrojem organskih snovi ne sprostijo. Tal ni mikroorganizmi so zelo številni -vsak ha tal jih vsebuje okoli 10.000 kg. Žal nasta- nejo nitrati takrat, ko so talne razmere ugodne, ne pa takrat, ko jih pridelek rabi; to je v jeseni, ko so tla še topla in je veliko vlage. Raziskovalci v Rothamstedu verja- mejo, da ti nitrati povzročajo večje onesna- ženje vod kot direktno izpiranje iz kemičnih gnojil. Zato tudi gnojenje s hlevskim gnojem v jeseni ni učinkovito. Leta 1870 so na njivah v Rothamstedu začeli s poskusi, s katerimi so spremljali potekanje izpiranja nitratov iz tal. Na razi- skovalnih ploskvah, kjer niso gnojili in sejali pridelka, so ugotovili, da so tla v prvih 16 letih z vodo prepuščala povprečno okoli 45 kg dušika v obliki nitratov na ha vsako ieto. Samo 3 do 5 kg tega dušika je bilo prine- šeno z dežjem, drugi dušik pa je nastal z organskim razkrojem. Poskusi so pokazali, da je izpiranje nitra- tov dolgotrajen in neizprosen proces, saj se je po 41 letih začetna vsebnost nitratov v tleh šele razpolovila, po 1 OO letih pa padla na eno desetino. Ministrska svetovalnica Velike Britanije ADAS je zaradi pretiranega gnojenja kme- tom že pred tremi desetletji priporočala uporabo le od 75 do 90 kg dušičnih gnojil na ha. Ugotovili so, da pridelek sprejema dušik iz tal in da 'minira' dušik iz gnojil. Kljub temu pa je veliko kmetov v prizadeva- nju za čim višjim ha donosom in dobičkom povečalo uporabo umetnih gnojil do leta 1985 že na 190 kg na ha. G. V. 10/89 459 Pašniki zadržujejo izpiranje Avtor označuje nitratni problem kot dol- goročen in težko rešljiv. Prekomerna agro- kulturizacija je po njegovem močno spre- menila Evropo, še posebno Veliko Britanijo. Eno od možnosti za rešitev kmetijstva in za zmanjšanje dušičnih odplak v podtalnici pušča v izvzetju kmetij iz produkcije. Zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje opešane njivske površine bi po njegovem bilo bolje pustiti, da se zaraste jo s pašniki ali gozdovi. Njihovi koreninski sistemi bi prečistili tla in posrkali odvečne nitrate. Avtor pri tem opo- zarja na nevarnost, da ne bi kmetje nastale pašnike pozneje nekontrolirano preorali ali gozdove posekali na golo. S tem bi povzro- čili nenaden razkroj velikih količin organskih snovi in ponovno izpiranje nitratov. Z ana- lizo podtalnice v debelih krednih plasteh pod nekdaj preoranimi pašniki, ki prepuš- čajo nitrate počasi - 1 m na leto, so ugotovili do trikratno prekoračitev dovolje- nih vsebnosti nitratov v pitni vodi. Drugo možnost vidi avtor v zmanjšanju presežkov pridelka. Toda pri tem bi še vedno ostale vse vrste pronicanja, saj bi se polja še naprej obdelovala in zmerno gno- jila. Naslednja možnost za ohranitev plodno- sti polj in zmanjšanje nitratnih odplak, ki jo vidijo tudi mnoga ekološka društva, bi bilo sonaravno kmetijstvo. Namesto uporabe dušičnih gnojil bi uporabljali le organska gnojila, kot sta npr. hlevski gnoj in kompost. Toda tudi pri tem obstaja nevarnost mikro- biološke razgradnje in izpiranja. Organsko kmetijstvo vidi možnost tudi v )>organskih sistemih« pridobivanja dušika s simbiot- skimi bakterijami na metuljnicah, ki vežejo nase dušik iz zraka. Vendar tudi tu pride končno čas oranja in s tem do razgradnje večjih količin organskih snovi v nitrate. Avtor zaključuje, da rešitev nitratnega problema še vedno leži v tleh. Treba je iskati konstruktivne dogovore s kmeti, da bodo imeli interes zmanjšati prekomerno gnojenje vsaj na polovico. Rešitve je iskati v strpnem dialogu, zakonskih olajšavah in v strokovni pomočl. Strokovna priporočila za dobro kmetova- nje, ohranitev plodnosti polj in odpravo nitratnih odplak je avtor povzel v nekaj bistvenih točkah: 460 G. V. 10/89 - Ne uporabljaj dušičnih gnojil v jeseni ! - Ne puščaj tal razkritih čez zimo! - Sej ozimna žita in pridelke zgodaj v jeseni! - Če seješ spomladi, pusti tla čez zimo prekrita s pleve lom ali slamo! - Uporabljaj hlevski gnoj previdno! -- Ne orji velikih deležev travniških po- vršin v enem območju v kateremkoli času ! - Podorji slamo! To ohranja nitrate v organski obliki, čeprav lahko v dolgem ob- dobju tudi povzroča naraščanje nitratov v tleh. - Uporabljaj dušična gnojila točno po strokovnih priporočilih 1 Polagaj jih le takrat, ko pridelek aktivno raste. * * * Kaj bi lahko rekli k zanimivemu prispevku? Prekomerno izkoriščanje narave, indu- strializacija in znanstvenotehnični razvoj z ozko pridobitniškim gledanjem so privedli naše okolje in bivanje v njem pred vprašaM nje obstoja. Naravna gozdnata krajina, ki jo je kmet stoletja ohranjal, je v razvitih deželah zahodne Evrope opustošena, ho- mogenizirana za intenzivno kmetijstvo, ša- blonsko urejena, onesnažena z odplakami in zračnimi polucijami ter prepredena s koridorji civilizacije {avtoceste, železnice, daljnovodi, regulacije ... ). Obsežna polja postajajo jalova rešeta, ki vse slabše rodijo in prepuščajo vse več umetno vnesenih kemikalij in nitratov. Na kmetijskih območjih zmanjkuje zdrave pitne vode, hrana je vse bolj oporečna. Gozd je ohranjen le še ponekod in še to v nenaravnih oblikah in zmeseh. Razsipnosti z naravnimi viri in energijo ne opravičuje več nobena zdrava ekonomika. Ob splošni katastrofi okolja se začenja razviti svet zavedati izgubljenih bogastev naravnih ekosistemov in virov življenja. Z velikimi stroški in napori poskušajo svoje dežele vrniti v naravnejše stanje. Ker jim pri tem ne pomaga več skoraj noben tehno- loški ukrep, so v bolehajočem kmetijstvu začeli posnemati naravne revitalizacijske procese in strokovna spoznanja naravo- slovnih ved. Če bo potrebno, bodo nekatera najbolj degradirana polja izvzeli iz inten- zivne proizvodnje hrane in jih prepustili zaraščanju s pašniki in gozdovi, sicer pa že opuščajo prekomerno gnojenje in se odpovedujejo presežkom pridelkov. Iskanje rešitev je vse bliže zgledu nekda- nje kulturne krajine in kmetovega odnosa do nje, ki se je ohranila v nekaterih manj razvitih delih Evrope. Podoba naravne kulturne krajine ni le slučajna. Njive so kot grede razporejene na najugodnejših legah, malopovršinsko pre- pletene z drugimi kmetijskimi in gozdnimi površinami. Med njivami so ohranjeni kolo- vozi in travnati pasovi, žive meje ali ostanki nekoč izkrčenih ravninskih gozdov ter z drevjem obrasla obrežja potokov ali rek. Kmet, ki je nekoč oblikoval krajino, je svojo energijo racionalno vlagal tja, kjer se mu je najprej in najbolje povrnila. Ob tradiciji, svojih izkušnjah in odvisnosti je znal pri- sluhniti utripu narave. V zatišju drevja in gozdov mu je bil pridelek zanesljivejši, ohranil se je bogat živalski svet. Gosti koreninski sistemi pašnikov in sta- bilnih gozdov in počasi odtekajoče vode, ki v takšni krajini obdajajo obdelovalne površi- ne, so kot mreža filtrov, ki zadržujejo, privla- čijo in vsrkavajo velik del odvečnih nitratov v tleh. V gozdnati krajini celkov je njihova pre- čiščevalna moč največja. Prevladujoči de- lež gozda s to svojo sposobnostjo ob zmer- nem kmetovanju in gnojenju prek vsega leta uravnava naravno sestavo podtalnice v svoji okolici. V agrarni krajini so gozdovi, žal, ohra- njeni le v manjšem deležu in zato ne zmorejo opravljati te svoje funkcije. Pre- obremenjeni so s celo vrsto negativnih vplivov človeka in zato tudi hirajo. Tla so nasičena z nitrati in drugimi kemikalijami. Zaradi hidromelioracij se spreminja nivo podtalnice, kar povzroča suše. Gozd in polja obremenjuje onesnažen zrak iz indu- strijskih središč. Po podatkih strokovnjakov za severno Evropo se prek zraka prinaša v tla dodatno še okrog 30 kg nitratov na ha letno (Agren, G., Solna, 1983). Njihova vsebnost v zraku se je glede na podatke iz Velike Britanije v 11 O letih povečala kar za 6- do 1 O-krat. Raziskave vsebnosti nitratov v snežnih padavinah, konzerviranih v arktič­ nem ledu, kažejo, da se je vsebnost nitratov v zraku oz. snežnih padavinah v zadnjih sto letih močno povečala, zlasti še po l. 1950 {Trevor, D.: As pure as the driven snow?, New Scientist, 8. april 1989). Zaradi prenasičenosti z nitrati izgubijo drevesa, evolucijsko prilagojena na njihovo pomanjkanje, svoje notranje hormonsko ravnotežje in po amonijevi hipotezi doživijo nitrogenski stres (Nihlgard, B.: The ammo- nium Hypothesis, Ambio 1985/1). Tako zač­ nejo močno priraščati in tvoriti velike celice, neodporne proti vetru, suši in parazitom. V tleh nastajajo razne organske kisline, ki ob sušah dosegajo še višje koncentracije in prek korenin vplivajo na hiranje dreves in gozda. Slovenija, do nedavnega cvet različnih oblik naravnih krajinskih tipov, žal, vse bolj sledi razvitim na tej kratkoročno uspešni, vendar perspektivno pogubni poti preživlja- nja. Podoba krajine in posledice grobih posegov človeka v okolje so tudi pri nas vse bolj zastrašujoče. Zato postajata zmerno kmetijstvo in pravi delež zdravega mešanega gozda v kmetijski krajini toliko bolj potrebna. Bogat koreninski pletež s sklenjenim pretokom snovi in energije v takem gozdu zadržuje in filtrira nitratne odplake in uravnava naravno sestavo pod- talnice. Gozdarji ga bomo morali znati ohra- niti ali ga na novo osnovati in z argumenti, podkrepljeni mi z raziskavami, opravičiti nje- govo pomembno vlogo v tem prostoru. Miran čas G. V. 10/89 461 .l 1 1 l JUBILANTI Oxf.: 902.1 Prof. dr. Hans Leibundgut - osemdesetletnik Letos je dopolnil naš znanec in dober prijatelj profesor Leibundgut iz Zuricha, upokojeni profesor za gojenje gozdov, visok starostni jubilej. Slovenski gozdarji smo ga spoznali, ko nas je kot izvedenec obiskoval v letih po vojni, ko smo obiskovali švicarsko gozdarstvo in ko je prirejal strokovne poti po Švici. V svojem nekaj deset strani debe- lem zapisu Aus meinem Leben, ki mi ga je poslal, ko je proslavljal rojstni dan, je opisal, kako je prišel v Jugoslavijo kot izvedenec in kako je doživljal nas in naše tedanje čase. Ostal je velik prijatelj Jugoslavije in jugoslovanskih gozdarjev. Na svojih obiskih pri nas je odkril naš svet, naše gozdove in velike možnosti za nagel razvoj gozdarstva v takšnega, ki je naravi dopadljiv. Ker profesorja Leibundguta mlajši rodovi ne poznajo, kaže na kratko opisati njegovo delo in osebnost v evropskem gozdarstvu. Leibundgutovo delo predstavlja pomem- ben mejnik v zgodovini evropskega gozdar- stva, ki je po dolgih letih mehanističnega gospodarjenja in iskanja poti iz njega z njegovimi zamislimi zakorači! na simpatična pot ekološko in gospodarsko usklajenega dela z gozdom. Leibundgut je nadaljeval z razvojem go- jenja gozdov na temeljih, ki sta jih zapisala K. Gayer in Schaedelin v času po prepovedi sečenj na golo (1902) in razvoja kontrolne metode dela z gozdom v Švici. Razvil je koncept nege na znanstvenih temeljih in nego gozda postavil na čelo gozdnogospo- darski politiki in vsemu delu z gozdom. Ta prodor pomeni krono evropskega gozdar- stva po stoletnih zablodah mehanističnega dela z naravo. Njegova zasnova dela z gozdom je oprta na sintezo ekologije in ekonomije, ki pa je izvedljiva le ob skrbnem načrtovanju dela z vsem živim v gozdu. Odlika njegovega dela je bila, da je vse svoje teorije preverjal v praksi. Med Leibundgutovim delovanjem je na visoki šoli v ZC1richu delovala vrsta uglednih profesorjev, s katerimi je Leibund- 462 G. V. 10/89 gut delil svoja razmišljanja in oblikoval svoj gozdnogojitveni koncept. Tisti, ki ga bliže poznamo, občudujemo njegovo nesebično delo. Vedno je bil pripravljen sprejemati mlade ljudi v svoj krog, kjer je tudi vedno prevladovalo enkratno ustvarjalno vzdušje. Evropski gozdarji, še posebej z Vzhoda, so Leibundguta poznali ravno zaradi njegove pripravljenosti pomagati, saj je poznal gmotne in moreče razmere Vzhodne Evro- pe. Kot izvedenec je posvetil vzhodni Evropi posebno skrb, ter konkretno in na- ravno pokazal, kaj in kako kje ukrepati. Te lastnosti številni izvedenci - pomočniki v tistem času niso imeli. Ob več kot tridese- tletnem delu na ETH je oblikoval mnoge švicarske in tuje študente. Njegovih dokto- rantov je nekaj ducatov. Komaj pregleden pa je opus njegovih raziskovalnih del. Za Slovenijo je razvoj gojenja gozdov v Švici še posebej zanimiv. študij razvoja gozdar- stva pri nas in v Švici je namreč precej podoben. Švicarji so pred devetdesetimi leti prenehali z ekstenzivnimi sečnjami. Pri nas se je to zgodilo pred štiridesetimi leti. Do sedaj je ta ukrep šele letos posnemala le še ena dežela v ZRN, in sicer Saarland. Drugod po Evropi pa se pri tem zelo obotav- ljajo. Na Češkoslovaškem celo razmišljajo, da je mogoče gozdove žrtvovati za napre- dek industrije. Torej- najrazličnejša stanja in težnje v Evropi. Vendar pa se že povsod pojavljajo zahteve po negovalnem delu z gozdom. V Evropi prihaja. čas, ko bo sana- ravno gospodarjenje z gozdom postalo nu- ja. Idejno bogastvo Leibundgutovega izroči­ la, ki ga je dal svojim študentom in ki ga načrtno ureja v svojih knjigah v svojem domu v okolici Zl)richa, bo tej Evropi bolj potrebno kot doslej. Zato želimo našemu jubilantu še v naprej obilo življenjske moči pri svojem skrbnem urejanju in zapisovanju svojega bogatega znanja. dr. Dušan Mlinšek Oxf.: 902.1 Dr. Franjo Kordiš - Ob sedemdesetletnici Oktobra letos je dr. Franjo Kordiš zaokro- žil svoje življenjsko obdobje na okroglih sedemdeset. Rodil se je v Ravni Gori v Gorskem Kotarju. Družina Kordiš se je kasneje preselila iz Ravne Gore v vas Majur pri Sisku. Oče je bil uslužbenec na lesnem skladišču. Zelo si je prizadeval, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Kar trije njegovi sinovi so tako dosegli akadem- ski naslov in se pozneje uspešno uveljavili vsak v svoji stroki. Franjo Kordiš je obiskoval gimnazijo v Sisku. Po končani gimnaziji se je odločil za študij na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. Diplomiral je l. 1943. V viharnih vojnih časih ni postal pripravnik na kakšni gozdni upravi ampak borec narodnoosvobodilne vojske. Tako se je bil odločil sam, saj je po svojem prepričanju že od nekdaj velik socialist in tudi velik domoljub. Ob koncu vojne se je kot oficir sedme Banijske udarne divizije demobiliziral in se posvetil svojemu poklicu. V Idriji je našel svojo življenjsko sopotnico in si tam tudi ustvaril družino. Tako kot njegova življenjska pot je tudi njegova strokovna pot polna volje, truda in prizadevanj, ki so mu ob bogatem znanju omogočili, da je poleg številnih operativnih zadolžitev celo pripravil doktorsko delo in postal doktor znanosti. Posebna vrednota njegovega strokov- nega udejstvovanja je brez dvoma tesno povezovanje teorije s prakso. Znan rek pravi, da je teorija brez prakse jalova, praksa brez teorije pa slepa. Tega se je doktor Kordiš ves čas zavedal. Vsi izsledki njegovega znanstvenega dela temeljijo na podrobnem opazovanju naravnih procesov v gozdu. Znanstvene ugotovitve pa je se- veda poskušal čim hitreje in čim smotrneje uporabiti v praksi pri vsakodnevnem delu v gozdu. Le tako se krog znanstvene rado- vednosti in ustvarjalnosti lahko najuspeš- neje sklene. Dr. Franjo Kordiš je pisec kakih sedem- desetih strokovnih člankov, razprav in štu- dij. Najpomembnejše med njimi so: 1. Doktorska disertacija Rastna moč in tekmovalne razmere v mešanem gozdu bukve in plemenitih listavcev na rastišču Abieti Fagetum dinaricum. 2. lzčrpna študija o ostanku pragozda na Trnovski planoti- Pragozd Bukov vrh. 3. Poljudno znanstvena knjiga, ki obrav- nava vsa do sedaj znana dejstva iz zgodo- vine idrijskih gozdov - Idrijski gozdovi skozi stoletja. K razvoju gozdarske misli in stroke na Slovenskem je dr. Kordiš vsekakor prispe- val tudi tako, da je zgodaj in uspešno presajal v našo prakso dognanja pomemb- nih gozdarjev, gojiteljev srednjeevropske šole gojenja gozdov (Schaedlina, Leibund- guta in drugih). Posebej so bili dragoceni njegovi prispevki na za svojčas zelo zanimi- vih, živahnih in zelo ustvarjalnih seminarjih iz gojenja gozdov na republiški, pa tudi zvezni ravni. Marsikatera njegova prodorna misel je G. V. 10/89 463 vtkana tudi v mnoge skupne slovenske strokovne publikacije, ki so izšle v času njegove največje ustvarjalnosti. Omenjene zasluge dr. Franja Kordiša so bile poudarjena tudi ob podelitvi Jesenko- vega priznanja l. 1981, ki ga je dr. Kordiš prejel: · · - za zavzeto in uspešno širjenje naravo- varstvenih načel pri gospodarjenju z gozdo- vi, - za propagiranje in uveljavljanje znan- stvenoraziskovalne misli v združenem delu na področju gozdarstva, - za prizadevno usklajevanje visokošol- skega in posebej podiplomskega izobraže- vanja strokovnjakov z razvojem gozdnega gospodarstva. Jesenkovo priznanje in naslov doktorja gozdarskih znanosti sta po strokovni plati najvišje priznanje oz. dosežek našega jubi- lanta dr. Franja Kordiša. L. 1980 pa je prejel tudi priznanje kot delavec v kolektivu Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin - za uspešno in požrtvovalno delo v delovni organizaciji ter priznanje Skupščine občine Idrija za posebne zasluge pri razvoju obči­ ne. Od l. 1983 je častni član društva inže- Oxf.: 902.1 Dr. Miran BRINAR - Ob osemdesetletnici Doktor Miran Brinar - dinamična, vse- stransko aktivna osebnost, je slovenski go- zdarski javnosti dobro znan, bodisi kot go- zdarski strokovnjak, urednik Gozdarskega vestnika ali pa kot avtor številnih objavljenih razprav in člankov. Ob visokem življenj- skem jubileju na kratko preletimo njegovo bogato življenjsko pot in se ustavimo ob najpomembnejših strokovnih in s stroko povezanih dejavnostih tega izjemnega go- zdarskega strokovnjaka. Rojen je bil v Postojni leta 1909. Maturiral je v Celju, študij gozdarstva pa je končal leta 1933 v manj kot petih letih na Agronom- sko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Doktor- 464 G. V. 9/89 nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Dr. Franjo Kordiš je imetnik še- stih državnih odlikovanj, izmed katerih je tri prejel med vojno, tri pa po vojni - za zasluge za narod, bratstvo in enotnost ter za delo. Od l. 1967 do 1975 je bil ljudski poslanec v skupščini Socialistične republike Sloveni- je. Veliko zaslug ima dr. Franjo Kordiš tudi zato, ker je vzgojil prenekaterega dobrega gozdarja, saj je mladim imel kaj povedati, imel jih je kaj naučiti. Bil je strog, a pravičen mentor in učitelj mladega rodu. Po štiridesetih letih zavzetega in uspeš- nega strokovnega delovanja na Idrijskem, kasneje pa tudi na severnem Primorskem se je dr. Franjo Kordiš kot direktor Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin l. 1983 upokojil. Seveda pa ni prenehal s svojim večnim razmišljanjem. Lahkih nog še vedno hodi po domačih pa tudi tujih gozdovih. V njegovem nalivniku je še dovolj črnila, tako da bo gotovo tudi še kaj napisal. Želimo mu še veliko zdravih in uspešnih let. Ignacij Pišlar sko delo je zagovarjal na ljubljanski Bioteh- nični fakulteti leta 1969. Upokojil se je leta 1973. Prvih pet let po diplomi je Brinar služboval zunaj Slovenije - v Sandžaku, Sarajevu, Tuzli, Lipovljanih in Spačvi. Leta 1939 je prišel kot referent za gradnje in pogozdova- nje na Direkcijo državnih gozdov v Ljublja- no. Po zlomu stare Jugoslavije je delal krajši čas v Kočevju in Crnomlju, že sep- tembra l. 1942 pa se je pridružil partizanom. Deloval je v Belokranjskem odredu, po- zneje pa je v Glavnem štabu NOV in PO Slovenije vodil artilerijski odsek. Septembra 1944 so majorja Brin arja poklicali v AVNOJ na Vis, kjer je bil pomočnik poverjenika za rude in gozdarstvo. Kmalu zatem je odšel v osvobojeni Beograd, kjer je bil imenovan za pomočnika ministra za gozdarstvo FLRJ. Leta 1950 je postal direktor Gozdarskega inštituta Slovenije. Po štirih letih je zapustil Gozdarski inštitut in prevzel mesto vodje okrajne uprave za gozdarstvo v Ljubljani - vendar le za dobo desetih mesecev. Po vrnitvi na Gozdarski inštitut Slovenije kot vodja Odseka za gozdarsko genetiko je razvijal živahno raziskovalno dejavnost na tem področju. Svoje sposobnosti, zanimanje in naravni talent je usmerjal dr. Miran Brinar tudi na področja, ki so z raziskovalnim delom ne- ločljivo povezana: na strokovno revijo Go- zdarski vestnik in gozdarsko strokovno ter- minologijo. Zato lahko Mirana Brin arja pred- stavimo kot - odličnega gozdarskega strokovnjaka in raziskovalca, - urednika gozdarske strokovne revije Gozdarski vestnik in - eksperta gozdarske strokovne termi- nologije. Težišča Brinarjevega raziskovalnega dela so bila: Proučevanje populacijsko genetskega potenciala drevesnih vrst in gozdnih sesto- jev Slovenije. Na tem področju je opravil dragoceno pionirsko delo, katerega rezultat je dinamično sestavljen register priznanih semenskih objektov in plus dreves Sloveni- je. To delo je izhodišče za sodobno seme- narsko in drevesničarsko dejavnost, snova- nje hitro rastočih nasadov in semenskih plantaž ter za nadaljnji razvoj populacijsko genetskega proučevanja. Proučevanju živ- ljenjske krize jelke, še zlasti pa raziskovanju bukve, je Brinar posvetil veliko pozornost. O tem priča bogat seznam objavljenih pri- spevkov. Med drugim je odkrival, analiziral in preizkušal dedne posebnosti jelke, bukve in smreke ter ugotavljal njihovo vrednost. Izreden je Brinarjev prispevek k vsestran- skemu razvoju in vzponu gozdarske stro- kovne revije - Gozdarskega vestnika. Enaindvajset let uredniškega dela, lektor- stva, prizadevanj za obstoj gozdarskega glasila, za vedno zahtevnejši nivo objavlje- nih prispevkov, za afirmacija in razširjanje glasila v domovini in tujini zgovorno pred- stavljajo Brinarjevo osebnost v odnosu do stroke, jezika in pisanja sploh. Tri desetletja in pol je Miran Brinar zbiral in proučeval gozdarsko strokovno termino- logijo. Sestavil in objavil je prvi Gozdarski slovar, ki je dragocen pripomoček gozdar- skim strokovnjakom in študentom. Za raziskovalno dejavnost je Miran Brinar dobil eno naših najvišjih znanstvenih pri- znanj: nagrado Kidričevega sklada. Di- plomo Združenja raziskovalnih organizacij za gozdarstvo in lesnopredelovalno indu- strijo Jugoslavije pa so mu dali za razisko- valno delo in dejavnost v Sekciji za genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja. Za strokovno in društveno aktivnost je bila Miranu Brinarju podeljena zlata plaketa Uredniškega sveta Gozdarskega vestnika, imenovan je bil za zaslužnega in častnega člana ZJT GL Slovenije in prav tako ZIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije. Postal je tudi častni član ZIT Jugoslavije. Miran Brinar je nosilec državnih odliko- vanj: reda zaslug za narod 111. reda, reda bratstva in enotnosti 11. reda, reda za hra- brost in reda dela z zlatim vencem. Naloge, ki jih je tako pionirsko, zagnano in uspešno opravljal tovariš Brinar, strokov- njaki razvijajo dalje. Z novimi dognanji se oblikujejo nove kvalitete: - intenzivno se razvija populacijska ge- netika in genetika drevesnih vrst, - Gozdarski vestnik potuje na vse celine, - terminološka komisija s številnimi so- delavci pripravlja razširjen terminološki slo- var. Kakšna olajšava, da se lahko oplaja in bogati gozdarsko izrazje ob Gozdarskem slovarju, ki ga je izdelal tovariš Brinar. G. V. 9/89 465 Pregled na.ipomembnejše bibliografije dr. Mirana Brinarja Samostojne publikacije: - Navodila o proizvodnji, prometu in uporabi gozdnega semenskega blaga, Ljubljana, Gospodarska zbornica SRS, 1963 - Gozdarski slovar, Ljubljana, ZIT go- zdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, 1970 - Semenski objekti Slovenije, Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 1971 - O naših bukovih gozdovih in bukovini, Beograd, Skupnost gozdarskih in lesnoinM dustrijskih raziskovalnih organizacij, 1968 Razprave in članki: Življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami, Gozd. V., Ljubljana, 1964, str. 97-144 - Znana in vendar nepriznana dejstva o naši jelki, Gozd. V., Ljubljana, 1967, str. 286-290 Ein mehrseitig nutzlicher spontaner Tannenmutant, XIV. IUFRO Kongress, 111. Munchen, 1967 - Propadanje jelke v zadnjem desetletju s posebnim ozirom na ekološke razmere in fluktuacija klime, Gozd. V., Ljubljana, 1974, str. 1-17 - Primerjalno testiranje jelovih prove- nienc glede nekaterih fizioloških značilnosti v zvezi s propad anjem jelke na slovenskem ozemlju, Zbornik inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1974, št. 12 - Kakovost jelovega semena v odvisno- sti od provenienčnih rastišč in klime, po- sebno glede na propadanje naše jelke, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1976, št. 14 - O divergentnosti nekih fizioloških oso- bina različitih provenienca jele, šumarski list, 1982, str. 207-219 - Vpliv ionizirajočega žarčenja na vital- nost in rastnost nekaterih smrekovih varie- tet in ekotipov, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1968, št. 7 466 G. V. 9/89 Preizkušnja dednih zasnov svoje- vrstne smrekove izbranke, Gozd. V., Ljub- ljana, 1972, str. 37-45 - Genetska uslovljenost formi naše smrče, Šumarstvo, 1980, str. 37-51 - Katastrofa v idrijskih gozdovih kot vzpodbuda za raziskovanje o stojnosti bu- kovih sestojev, Gozd. V., Ljubljana, 1954, str. 3-20 - Naša bukev in naši bukovi gozdovi, Gozd. V., Ljubljana, 1957, str. 193-202 - Die Buchenwalder Jugoslawiens mit besonderem Nachdruck auf die Zustiinde in Slowenien, Buk ak priemyselna surovina, Slovenska akademia vied, Bratislava, 1960, str. 69-78 · - O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekotipov, Gozd. V., Ljubljana, 1963, str. 65-70 - Bukove rase in diferenciacija različkov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti, Gozd. V., Ljubljana, 1965, str. 257-288 - Nekatere morfološke značilnosti bukve in njihova odvisnost od reliefa in od genet- ske divergence, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1968, št. 4 - O ekološki in dedni pogojenosti razha- janja nekaterih morfoloških, fenoloških in anatomskih značilnosti naše bukve, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1972, št. 1 O - O razhajanju morfoloških značilnosti bukovih plodov v odvisnosti od ekoloških razmer, Gozd. V., Ljubljana, 1974, str. 360- 386 - Kakovost bukovega semena in razvoj iz njega zraslih mladic v zvezi z nekaterimi značilnostmi provenienčnih rastišč, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1975, št. 13 - Načela in metode za izbiro semenskih sestojev, Gozd. V., Ljubljana, 1961, str. 1-20 - O vplivu kalinov na kalitev semena v zvezi z alternacijo nekaterih gozdnih drave- snih vrst, Gozd. V., Ljubljana, 1971, str. 65-83 dr. Sonja Horvat-Marolt IN MEMORIAM Oxf.: 902.1 Lojze FUNKL (1908-1989) v • .. }.. - ~t' --~- Slovensko gozdarstvo je siromašnejše še za eno svojo markantno osebnost povoj- .. nega obdobja- za univerzitetnega učitelja dipl. inž. Lojzeta Funkla. Pokojni Lojze Funkl se je rodil leta 1908 v Grižah pri Celju v kmečki družini. Leta 1926 je končal klasično gimnazijo v Maribo- ru, na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Za- grebu paje diplomiral leta 1931. Gozdarske dolžnosti so ga po diplomi vodile na delo v različne gozdarske službe. Tako je delal pri varstvu gozdov v Bosni, na odseku za taksacijo Direkcije gozdov v Ljubljani, na veleposestvu Betnava pri Mariboru in na okrajnem gozdarskem referatu v Mariboru. Od leta 1934 je delal na odseku za urejanje hudournikov pri Banski upravi v Ljubljani in pomembno prispeval k razvoju hudourniške službe v Sloveniji. Od leta 1942 do osvobo- ditve je bil gozdarski referent v Logatcu in deloval tudi kot član terenskega odbora OF gozdarjev na bivši banski upravi. Po osvoboditvi je delal v republiških go- zdarskih organih, od leta 1954-60 je bil direktor Uprave za gozdarstvo LAS, nato pomočnik republiškega sekretarja za kme- tijstvo in gozdarstvo ter pomočnik direktorja Zavoda SRS za planiranje. Leta 1967 je prišel na Biotehniška fakulteto kot višji pre- davatelj za ekonomiko gozdarstva in lesar- stva. Tu je ostal deset let, do upokojitve. Funklovo strokovno delo je tesno pove- zano s povojnim razvojem slovenskega gozdarstva. Aktivno se je vključil v iskanje novih, sodobnejših konceptov gospodarje- nja z gozdovi, sam je neposredno vodil in usmerjal številne etape tega razvoja. V povojnem gozdarskem razvoju najdemo Lojzeta Funkla pri vseh ključnih razvojnih dejavnostih: pri pripravi povojne gozdarske zakonodaje, pri planiranju razvoja gozdar- stva, pri oblikovanju zasnove gozdnogo- spodarskega načrtovanja, pri iskanju reši- tev za financiranje gozdne reprodukcije ter pri zagotavljanju materialnih pogojev za razvoj gozdarskega šolstva in raziskoval- nega dela. Za vso to obsežno dejavnost mu je Biotehniška fakulteta ob 70-letnici podelila Jesenkovo priznanje z utemeljitvi- jo: »za pomemben prispevek k oblikovanju družbenogospodarske politike pri gospo- darjenju z gozdovi v Sloveniji, za razvoj in uveljavitev sodobnih konceptov gozdnogo- spodarskega načrtovanja, za širšo druž- beno afirmacija stroke ter za izreden posluh in skrb za mlajše strokovne kadre«. Ob zahtevnem strokovnem delu, obre- menjenem z dnevnimi vprašanji in proble- mi, je Lojze Funkl ves čas tudi razmeroma veliko pisal, največ dnevno aktualne stro- kovne prispevke in gradiva, pa tudi nekaj strokovno poglobljenih študij. Iz tega časa je nedvomno najpomembnejši njegov delež pri oblikovanju slovenskega prispevka za vsejugoslovansko posvetovanje o ekonom- G. V. 9/89 467 ska-finančnih problemih gozdarstva (1956). Ta je še danes vreden strokovne pozorno- sti. Tudi ko je že ob koncu normalne delovne dobe prišel na fakulteto pomagat premostiti nastale kadrovske praznine, smo ga našli povsod tam, kjer so se začele korenite spremembe starega in preživetega. Najprej je sodobneje zasnoval predmet Ekonomika gozdarstva in lesarstva ter organiziral ma- gistrski študij iz ekonomika lesarstva. Ni zavračal niti odgovornih organizacijskih na- log in bli med drugim tudi predstojnik go- zdarskega oddelka Biotehniške fakultete prav v času, ko se je samoupravno preobli- kovala v temeljno organizacijo združenega dela in so nastajali tudi novi študijski progra- mi. Nosil je velik del bremena pri formalnem in vsebinskem usklajevanju in uveljavljanju novih študijskih in raziskovalnih konceptov. Pri opravljanju teh nalog se je vedno zave- dal, da se morata izobraževanje in znanost tesno povezati s proizvodnjo, vse troje pa mora biti vtkano v celotna družbena doga- janja. Izkušnje iz povojnega obdobja je strnil tudi v nekaterih strokovnih prispevkih, ki bogato označujejo povojni razvoj sloven- skega gozdarstv,~. študija Raziskovalno delo na področjll gozdarstva in lesarstva v Sloveniji v povojni dobi je naša prva problemska analiza dvajsetletnega povoj- nega obdobja gozdarskega raziskovalnega dela v Sloveniji (1969). Za monografijo Gozdovi na Slovenskem (1975) je prispeval poglobljena prikaza o proizvodni zmogljivo- sti gozdov in o gozdnogospodarskih ob- močjih. V študiji Temeljne poteze v razvoju urejanja gozdov v Sloveniji (1979) je prika- zal osebni pogled na razvoj urejanja go- zdov, pri katerem je imel ves povojni čas pomembno usmerjevalno vlogo. Podobno je zasnoval tudi prispevek Slovensko gozd- no in lesno gospodarstvo po letu 1941 (1985). Vse te študije so živo pričevanje o razvoju našega gozdarstva, iz katerih se je mogoče marsikaj naučiti tudi za današnjo rabo. Na fakulteto se je rad vračal tudi po upokojitvi. še vedno mu je zažarel obraz, ko smo obrnili pogovor na naše delo, načrte in prihodnje naloge. še naprej je sodeloval z nami, se aktivno udeleževal strokovnih 468 G. V. 9/89 srečanj, več priložnosti pa je imel tudi za pisanje strokovnih prispevkov; velik del na- šega bremena je prevzel pri oblikovanju prispevkov za Gozdarsko enciklopedija in Enciklopedija Slovenije. Za novo izdajo Go- zdarske enciklopedija je napisal številne predstavitve slovenskih gozdarjev in velik del celovite predstavitve slovenskega go- zdarstva. Žal bodo ostala nedodelana ne- katera gradiva, ki jih je obdeloval prav v zadnjih dnevih življenja in bila bi lahko pomemben prispevek k osvetlitvi povojnega razvoja slovenskega gozdarstva. Lojze Funk! je bil ves čas tudi aktiven in zavzet družbeni delavec. Ob ožjem strokov- nem delu je velik del časa posvetil tudi delu v stanovskem društvu, nekaj let je bil tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Simpatije svojih sodelavcev in vseh slovenskih go- zdarjev si je pridobil s široko splošno in strokovno razgledanostjo. Ni bil prenagljen, ni si postavljal neuresničljivih načrtov. Bil pa je odprt in dovzeten za nove pobude, zlasti mlajših sodelavcev in jih podpiral. Lojze Funk! je sodil med tiste naše sode- lavce, ki so bolj redkobesedni, bil je skro- men in dejaven, priljubljen in občudovan zaradi svojega dela in zaradi svojega čuta za človeka in njegove probleme in naloge. Bil je vedno predvsem tam, kjer je bilo pravo, konkretno delo in pri tem je dajal vzgled tovarištva, discipline in samopožr- tvovalnosti. Za svoje delo je dobil tudi številna družbena priznanja, med drugim red dela z rdečo zastavo in red zaslug za narod s srebrno zvezdo in postal častni član Zveze inženirjev in tehnikov gozdar- stva in lesarstva Jugoslavije ter zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavi- je. Lojze Funk! nam ostaja zgled gozdar- skega strokovnjaka, ki je svojo življenjsko moč usmeril na reševanje ključnih vprašanj našega gozdarstva in videl položaj in vlogo gozdarstva tudi v širših družbenih razsež- nostih. Za današnji in jutrišnji čas nam je pustil bogato zakladnico zgledov, misli, spoznanj in izkušenj, za čisto navadno vsakodnevno življenje pa zgled človeka, skromnega in preprostega. Za vse to mu velja naša zahvala in trajen spomin. dr. Iztok Winkler Gozdarski vestnik Mesečni list za gozdarstvo Letnik XL VIl Ustanovitelj ici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Glavni in odgovorni urednik Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleskander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin- predsednik, mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boš~an Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 2100 izvodov Ljubljana 1989 VSEBINA 1. Gozdno gospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija Sožitje z naravo in načelo trajnosti, Marjan Župančič ..................... . Načini spoznavanja in reševanja ekoloških problemov, Aleksander Golob ..... . Ali pogled v .preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi, Jože Papež .. . Ugotovitve, predlogi in sklepi izvršnega sveta SRS ....................... . Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij - na primeru obmej- nega območja Žumberak-Gorjanci, Lojze Čampa ......................... . Določevanje lesne proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč, Marjan Kotar ..... . Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije, Janez Pogačnik ............... . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo- mnenje o MHE Zadnjica ......... . Pojasnilo o prispevku o MHE Zadnjica ................................. . Gozdnogojitveni cilji in njihova vloga v procesu načrtovanja gozdov, Franc Gašperšič 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, genetika, umiranje gozdov Radiotelemetrijsko proučevanje gibanja jelenjadi (CeNus Elaphus L.) v snežniška- javorniškem masivu, Peter Jež ....................................... . Drevesne vrste za tretje tisočletje, Marjan Župančič ...................... . Ugotovitve in predlogi s posvetovanja na temo gozd-divjad ................ . Kako spomladi podaljšati čas pogozdovanja, Slavko Klančičar .............. . Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (CeNus Elaphus L.), Miha Adamič ......... . Sluzne celice v skorji in travmatski s malni kanali v lesu kot možna simptoma umiranja jelke, Niko Tore/li, Katarina Čufar, Dušan Robič .......................... . Gozdni palinološki rezervati - zakaj? Dušan Robič ....................... . Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklosti, Metka Culiberg, Alojz Šercelj .. Izzivanje podnebnih sprememb, Hrvoje Oršanič .......................... . Ni rešitve pred toplo gredo, Drago Nemec .............................. . Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem, Niko Tore/li, Andrej Kermavnar, Katarina Čufar, Dušan Robič ............................... . V Sloveniji je poleg sivega tudi rdeč macesnov zavijač (Spilonota laricana Hein.), Janez Titovšek .................................................... . Mednarodni simpozij o problemih fiziologije drevja (Tharandt, NDR), Franc Batič . Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu, Mirko Perušek .......................................................... . Konfliktne razmerje med gozdom in divjadjo, Lojze čampa ................. . Poročilo o srečanju projektne skupine IUFRO P 1.13.00 »Herbicidi v gozdarstvu«, Marjana Pavle ..................................................... . Ekološka niša in gozdarski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa, Franc Perko ................................................. . Gojenje gozdov kot varstvo narave?, Georg Sperber ..................... . Smrekovega semena bo dovolj, Jani Bele .............................. . TOPLAN- plošče za zastiranje- pripomoček za nego nasadov, Janko Kalan .. Terpeni v smrekovih iglicah, Vesna Tišler ............................... . 1. statusni seminar projektne skupine za raziskovanje vpliva škodljivih snovi v okolju (PBWV), Marjan Šolar .............................................. . 5. zasedanje delovne skupine mednarodnega programa za oceno in spremljanje učinkov onesnaženja zraka na gozdove v ECE, Marjan Šolar ............... . SPOROČILO o ustanovitvi mednarodne evropske zveze gozdarjev za sonaravne gospodarjenje z gozdovi ............................................. . 470 G. V. 9/89 45 84 97 178 193 208 241 271 406 410 2 15 87 143 145 163 168 218 234 236 2J:;:') •• n ... 256 287 289 312 316 353 380 392 397 398 400 401 409 O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti ter o načinih njenega ugotavljanja, Franc Batič, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 427 Vpliv vodnega stresa na fotosintetska dejavnost sadik smreke (Picea abies), Alenka Gaberščik, Andrej Martinčič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 435 Splošna pravila genetske nege semenskih plantaž, Igor Jerman . . . . . . . . . . . . . 444 K ustanovitvi mednarodne evropske zveze gozdarjev za sonaravno gospodarjenje z gozdovi, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447 Ustanovitev mednarodne evropske zveze gozdarjev za sonaravno gospodarjenje z gozdovi, Primož Ilešič.... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448 Seminar: Pragozdne raziskave- prenos izsledkov v prakso, Jernej Stritih . . . . . . 449 Tretji mednarodni tečaj o ocenjevanju poškodb gozdov v srednjeevropskih gozdovih, Marjan Šolar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 456 Evropsko posvetovanje visokošolskih učiteljev za gojenje gozdov v Grčiji, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 456 Kmetje, gnojila in poplave nitratov, Miran čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 458 3. Pridobivanje lesa - organizacija, gozdna mehanizacija, ergonomija, izkoriščanje lesne mase Možnosti za kemično predelavo smrekove skorje, Vesna Tišler . . . . . . . .. . . . . . . . 19 Les kot vir energije v Sloveniji in njegov pomen v gospodinjstvu, Lojze Žgajnar . 32 Perspektiva razvoja računalniške programske opreme za potrebe pridobivanja lesa, Chris B. Ledoux, Boštjan Košir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Preizkus delovanja radijsko vodenega vitla LIV GV 2H 50, Adolf Trebec . . . . . . . 224 Računalniški obračun del pri gradnjah gozdnih prometnic, Mitja Cimperšek . . . . . 228 Vrste in uporabnost strojev za cepljenje lesa, Lojze Žgajnar . . . . . . . . . . . . . . . . . 260 Destilarna eteričnega ol.ja v Obrhu, Slavko Klančičar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267 BAUMA 89, Borut Bitenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282 IUFRO skupina Ergonomija je zasedala v Brnu, Marjan Lipoglavšek . . . . . . . . . . 285 Predelava drobne oblovine iglavcev v trame, Branko Južnič . . . . . . . . . . . . . . . . . 300 Odvisnost širine cestnega telesa od naklona in vrste kamnine, Borut Bitenc 439 4. Ekonomika gozdarstva Sestanek pedagoških in raziskovalnih delavcev jugoslovanskih gozdarskih fakultet in inštitutov s področja ekonomike gozdarstva, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Družbenoekonomski vidiki propadanja gozdov, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Poskus vrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub tesne surovine, Lojze Žgajnar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 420 5. Zgodovina gozdarstva Nekaj o zgodovini Panovca, Vitomir Mikuletič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Pomen gozdov pri delu majdanpeških rudnikov, Ilija Mihajlovic . . . . . . . . . . . . . . . 136 Novice iz Bistre, Vladimir Vi/man . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 6. Kadri, izobraževanje, informacije Sedanje stanje podiplomskega študija gozdarstva, Boštjan Anka . . . . . . . . . . . . . 22 Podiplomski študij -potreba in zahteva sodobnega časa, Iztok Winkler, Dušan Robič 182 7. O gozdarstvu po svetu Bavarski gozdarji so nas prehiteli, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Kočevski gozdarji v gozdovih dežele Hessen, Anton Prelesnik . . . . . . . . . . . . . . . 176 Strokovna ekskurzija slovenskih gozdarjev v gozdove ZR Nemčije, Živan Veselič 273 G. V. 9/89 4 71 8. Ostalo Gozdarstvo v razmerah družbene preobrazbe, Franc Firšt . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 1 OO let varovanja naravne dediščine - pragozdov na Slovenskem (Razpis fotograf- skega natečaja), Tomaž Hartman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Slovensko javno mnenje in propadanje gozdov, Tomo štefe . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji, Marijana Tavčar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Stik gozdarstva z javnostjo na primeru gozdnega rezervata Črni Kal, Jernej Stritih . 77 Gorsko kolesarjenje - izziv za gozdarje, Jernej Stritih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Kako v gozdarstvu razvijati računalniške rešitve, Vid Miku/ič . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Družbene spremembe in gozdarstvo, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 Poskus oblikovanja enotnega obrazca za odkazilo, Vid Miku/ič, Jože Skumavec 130 Ugotovitve in priporočila udeležencev seminarja )) Varstvo naravne in kulturne dedi- ščine v gozdu in gozdarstvu« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 Gozdarji ohranjamo svojo dediščino, tudi tehniške, Vladimir Vi/man . . . . . . . . . . . 172 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 Kamenodobna narava sodobnega človeka - ob smrti etologa Konrada Lorenza, Marjan Zupančič, Miran čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279 Sporočilo stoletnica izločitve pragozdov na Slovenskem, Dušan Mlinšek . . . . . . 284 Prva generacija študentov gozdarstva v Ljubljani, Jože Kovač . . . . . . . . . . . . . . . 306 Gozd-divjad; organiziranje raziskovalnega dela, Janez Pogačnik, Živan Veselič . 316 Poročilo samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1988 . 318 Vsakodnevna tveganja igrane varnosti, Samo Dečman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404 Razstava fotografskih in likovnih del v Kočevju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 452 Poslovni sestanek gozdarskega korpusa Furlanije-Julijske krajine, Marjan Šolar 457 Dr. Hans Leibundgut - osemdesetletnik, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 462 9. Književnost Marjan Lipoglavšek: Gozdni proizvodi, Jože Ajdič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Janez Titovšek: Podlubniki Slovenije- obvladovanje podlubnikov, Marko Kmecl . 189 Jernej Ude, Bogo Špiletič: Navodilo za varno delo pri sečnji in spravilu v gozdu, Marko Kmecl ...................................................... 190 Gozd-divjad, Marko Kmecl ................ : .......................... 190 Ivan Smole: Katalog gozdnih združb Slovenije, Marko Kmecl . . . . . . . . . . . . . . . . 191 Marjana Pavle: Herbicidi v gozdarstvu, Marko Kmecl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192 Dušan Mlinšek: Pragozd v naši krajini, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 451 1 O. Društvene vesti Miha Adamič - doktor gozdarskih znanosti, Franc Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Amer Krivec, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Anton Knez, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 ing. Ciril Kafol - ln memoriam, Viktor Klanjšček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 prof. Josip Šafar, Franc Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Anton Šivic, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Viktor Šuškovič, Cvetka Ko/er ...................... : . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Jernej Ude - ln memoriam, Andrej Dobre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 Franc Padar, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239 Karel Rakušček, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 407 dr. Franc lvanek, Cvetka KoJer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408 Franc Dolgan, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408 Dr. Miran Brinar - Ob osemdesetletnici, Sonja Horvat-Marolt . . . . . . . . . . . . . . . . 464 Dr. Franjo Kordiš- Ob sedemdesetletnici, Ignacij Piš/ar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463 Lojze Funkl - fn memoriam, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 467 4 72 G. V. 9/89