17. štev. Novo niosto, 1. septembra lí)08. XAIV. letnik. DOLENJSKE NOYICE Izhajajo 1. in 15. vsacc|a:a meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec naal. v Novem mestu. Samopomoč proti pomanjkanju krme. Letošnja suša je prizadela neizmerno akodo našemu kmttijatv». Najbolj prizadeta je živinoreja, ker manjka za njo potrebne krme. Prizadeto je pa tudi nale poljedelstvo in sploh vse naee gospodarstvo. Škoda, ki jo trpi nasa živinoreja, ne obstoji samo v tem, da smo prisiljeni živino odprodajati, ampak tudi v tem, da jo moramo oddajati po slepi ceni, vzlic temu, da je cena krme nenavadno visoka. Kaj takega se ne dogaja pri nobeni drugi obrti, da ob visokili pridelovalnih stroskili nima pridelek nobene i;ene — kakor se godi sedaj z naso živinorejo, ki ima vsled dragocene krme velike stroške, za živino pa nobene cene. Pomanjkanje krme je pa tudi za poljedelstvo Imd udarec, kajti če manjka krme, manjka tudi gnoja, Naravni nasledek tega pa je, da se bo letošnja susa poznala tudi se drugo leto po nasili njivah. Posebno velika je pa škoda po travnikih in deteljiscih. Mnogo trav in zeljišč se je posušilo s korenino vred, vsled èesar se je prej gosta ruia zredčila, tako daje že vsled tega pričakovati v prihodnjena letu manj košnje. V tej stiski, ki posega s svojimi žalostnimi posledicami globoko v vse naše gospodarstvo in naše premoženjske razmere, potrebujemo nujne in izdatne pomoči. Vse pa kaže, da bo vnanja pomoč vse premajhna in da ai moramo sami pomagati, ako hočemo prestati težko gospodarsko katastrofo, v katero nas je spravila letošnja susa. Najliuje je prizadeta naŠa živinoreja. Zaradltega trpe tudi najhuje gospodarji po živinorejskih okrajih Dolenjske (Suha Krajina) in Notranjske, ki so navezani na dohodke iz živinoreje. Naša dolžnost je, da varujemo pred vsem živinorejo pred pretečo nevarnostjo. Nekaj živine se mora v takih letih prodati. Kar je pa za kmetijo neobhodno potrebujemo, to moramo ohraniti in prerediti čez zimo. 1. Spravljanje raznih krmil za zimo. Sedaj je Čas, da spravimo za zimo kolikor mogoče raznih pridelkov in odpadkov, ki se dado porabiti za krmo. Spraviti je pred vsem vso slamo, tudi tisto, ki smo jo dosedaj rabili za steljo kakor n pr. tursično slamo in ajdovico. Tudi pšenične in ovsene pleve je vse porabiti za krmo in po zimi po malem primesavati drugi krmi. Skrbno je spraviti tudi gozdno travo, ki se pušča sicer v nemar. V vinskih krajih — kakor pri nas — je pořezáno trtno mladje posušiti in za zimo spraviti. Tudi vinske in sadne tropine naj se posuše in spravijo za zimo. Skratka vse, kar ima kaj redilne moči v sehi, vse to naj se spravi. Vsaka bilka nam bo prav prišla po zimi. Kjer se dobi žaganje, se da tudi to porabiti za krmo, kakor je popisano zadej v današnji številki. Na Francoskem se v letih pomanjkanja tare in melje tudi trtna reznica, ki jo živina rada žre. Tudi v naše kraje bo treba dobiti take strf>je, ker se lahko na ta način precej veliko krme dobi. Za nastil bo rabiti letos posebno gozdni nastil Sedaj je čas, da se mah grabi in susi, pripravlja praprot in rabi smrečje. Jeseni bo treba zopet listje grabiti. V takili letili nam mora gozd pomagati iz stiske. 2. Varčno gospodarstvo s krmo, S krmo je treba v takih letih silno varčno gospodariti. Nič se je ne sme zgubiti po nemarnem. Vsaka bilka naj se skrbno porabi. Za varčno gospodarstvo je pa treba sledečega ravnanja pri krmi: 1.) Namesto cele krme naj se poklada rezanica. He-zanica je potrebna tudi zaraditega, da se različna krmila lahko mešajo in da živina manj okusne krme ne more puščati. 2.) Krma naj se pripravlja za pokladanje s tem, da se soli in zabeli z močnimi krmili. I^e na ta način se da tudi manj okusna in teže prebavna krma izkoristiti in dobro porabiti. 3.) Namesto po trikrat naj se le po dvakrat živini poklada, ker pri goveji živini popolnoma zadostuje dvakratno pokladanje. Zjutraj bodi glavno krmljenje, popoludne pa manj izdatno. Pri dvakratnem krmljenju se manj krme shodi, razvleče in pogubi. 4.) Posebno važno je, da vpeljemo tudi natančen red za pokladanje in da dajemo živini dan za dnevom enako veliko krme. Vsa spravljena krma naj se primerno razdeli za celo zimo in naj se tako poklada, da jo dobiva živina skozi («lo zimo v enakih množinah. Tak red je prijeten za tistega, ki poklada krmo, posebno pa ugaja živini, ki se ob rednem krmljenju veliko bolje počuti, kakor vidimo to tudi pri vojaških konjih,. Če odmerjamo krmo, računamo navadno takole. Za vsakili 100 kg žive teže je treba živini poprek 3 kg suhe krme (ali štirikrat toliko zelene krme ali korenstva) Oe je krava n. pr. težka 400 kg, potem potrebuje 12 kg suhe krme (rezanice) na dan, če je 500 kg težka 15 kg reza-nice itd. Seveda bo treba letos marsikomu zmanjšati to množino, da bo izhajal. llezanica naj se v prvo stehta, potem pa meri in daje na koše. To pa redno, ker bomo na ta način največ privarčevali. (Dalje sledi.) —r— Poučno potovanje učencev kmetijske šole na Grmu. Drugro jutro 29. julija smo se odpeljali iz postajališĚa Vrd v Tostojno in od tukaj po travorodni Pivki čez liazdrto v Vipavsko dolino. Potoma smo so ustavili v HruSevji, kjer smo si ogledali mlekarno in sirarno podnanoske zadrnjre. Tudi tukaj smo našli za sirarja nekdanjega nčenca Milharčiča. Sir, ko smo ga pokušali v širni kleti, je bil prav okusen in je ugajal vsem izletnikom. V Št. Vidu pri Vipavi, ki jc bila prva postaja našega potovanja v vinorodni vipavski dolini, smo ,si ogiefiali v teku dopoldneva se ondotno trtaico in silnico kmetijakejia društva v Vipavi kakor tudi zadružno mlekarno, ki je prav primerno urejena in opravljena za razmere vipavskega mlekarstva. iMIekarna so peča s prodajo svežega mleka in jo njeno glavno ilelo, da s pasteriziniiqem in zadostnim hlajenjem skrbi za oddajo dosti trpežnejra blafra. Po obeilu se je vprizorila mala vinska pokusnja, ki je pa dognala, ila bi se dalo ob zavednem in zadružnem delu pridelovati na Kranjskem najfinejša botetjska vina in da bi ne trebalo naši fleželi prav nič iskati vuanjih boteljskih vin, ki se češůe hol) odlikujejo s slovečimi imeni kakor pa z vreflnostjo pridelka. Kavčičev beli burgundec se odlikuje s tako tino cve^ lieo in tako prijetnim okusom, da mu je težko najti tektiicca. Posestnik in po.Uar Kavčič, ki jo l)il nekdanji učenec slapenake šolo, je drage voije postregel izletnikom s pokuSnjo svojcfia vina. Poi)oliifIau je bil ogled vipavskih vinogradov. Ogledali smo si najprvo vinograd kmetijskega dru.Hva v Zabricu nad Podberjem, ki je izgojeti na žici kakor so sploh vsi botjši vinogradi po Vipavi. Ta izgoja jo spričo pomanjkaiga kotja ceneja pa tudi naj-bo^ša zrtradi burje. Vinogradi se odlikujejo s čistim nasadom najboljših sort, pa tudi a svojo rodovitostjo. Na poti proti Slapu smo mimogrede ogledovali podraške in loške nasatic, izmed katerih so se posebno odlikovali na žici speljani vinogradi grajščaka ilaycrja v Ložah. Omeniti, jc tukaj tudi prašičjereje, katero je po izgledu v Waldeku na Štajerskem vpe^al ta posestnik in za katero so se izletniki močno zanimali. Zato so si ogledali tik gradu v senčnatem gozda napravljena tekali,šča za rejo na prostem, kjer jo vzbujal največ pozornosti dolgouhi mrjasec nemške ni-žavsko pasme, ki se je odlikoval po svoji krotkosti in lepi vna-njosti in zlasti i)o svojih obilnih telesnih oblikah v zadnjem koncu života. Xa Slapu jc izletnike pričakoval in sprejel grof Lanthieri iz Vipave. Ivo so si izletniki ogledali državne trtne nasarie, ki 80 bili za učence [»osdino [»oiičui zaradi raznih poskusov, ki se delajo v tem vinogradu, in ko so si ogledali uzorne vinograiio grajščin.skc „na Majeriji^, kjer so vinogradi prav za prav iz samih plant, nasajenimi le toliko narazen, da jih z živino obdelujejo, so .se podali v grajščino Slap, kjer so si oglodali pro-siorne vinske kleti, nazadnje i>a tudi prostore nekdanje vinarske in sadjarske .šole. .Mej tem jc že čakala izletnike iJOgrqjcria miza, kjer se je spregovorila ob poskii,šnji raznih izbornih vin slapenskc kleti marsikatera beseda. Zlasti so se vtisnile v srce besede grofa, ki jc dejal, da je bila vas .Sla[i nekdaj revna, da si jc l)a pomagala do sedargega razvoja s sadjarstvom in vinarstvom, ki se je jelo širiti in razvijati, ko je pričela šola s svojim delom. V Vipavi je pozdravil izletnike deželni poslanec Ijavrcnčič iz Vrhpoija, ki je bil nekdaj tudi učenec Slapenake šole. ^Dalje sleiti.) Blagoslovljenje in otvoritev tiskovnega doma katol. tiskovnega društva v Ljubljani. Kdor ve ceniti moč tiska v boju za krščanske ideje in načela, kdor pozna njega vpliv na narodno živ^jcrge, se bo veselil vsacega napredka v tej smeri. Kako bi bilo torej mogoče dostojno opisati vesefje, ki jc prevevalo srca vseh, ki" so bili navzoči ob blagoslov ljenju in otvoritvi novega tiskovnega doma, ki ga je postavilo katol. tiskovno društvo v Ljub^ani. Veseli so bili gg. odborniki, ko so zrli tako lepo ure.sničene svoje načrte in želje; veseli so bili uslužbenci podjetja, ko so videli, kako lepe prostore so jim preskrbeli delodajalci; v teh elegantnih, moderno urejenih in opremljenih, svitlih, zračnih in zdravih prostorih so bo delalo pol lažje nego prej; veficli so !)ili vsi navzoči gospodje, ki so z denarnimi žrtvami podjiirali stremljcnjc K. T. ]J.; videli so, da ni denar proč vržen, ampak vrlo dobro uporabljen in naložen. Veseliti se morajo tudi Ijjub(jaiičani, da je qjih mesto z novo jmlačo dobilo stavijo, kakorfni tu ni para in daleč na okoli ne. Hil je dan samozavestnega in zmagojionosnega veselja: evo, delo na.ših rok, uspeh naših teženj, sad našega truda! Podajmo skromno podobo palače! Stavba stoji ob voglu Potjanskega nasipa in Kopitarjevih ulic na desnem bregu Lju!)-^anicc, nasproti nekdanjemu mesarskemu in sedanjemu jubilejnemu mostu. Dolga je stavba ob Poljanskem nasipu blizu 55m, v Kopitarjevih ulicah IHm, ima pritličje in troje nadstropij, streha je popolnoma ravna. Prostori za tiskarske stroje, različna uredništva in opravništva, knjigoveznica, knjižnica ter druge priprave in osobje so jako spretno in srečno razdeljeni in urejeni. Stavba ima lastno električno centralo, ki daje jioleg razsvetljave tudi gonilno moč za različne stroje. Hploh je stavba kar najndobnejSe in najmodernej.še urejena. Znamenito je to, da v celein poslopju, razun pri oknih, vratih in opravi ni nikakcga lesa, ter da so vsi stroji narejeni iz železa in betona. Stavba je torej jako trdna in močna tor tudi kar sc da varna pred ognjem, Z zidanjem so pričeli 24. maja 1907, 11, julija je bil s primerno slovesnostjo vložen temeljni kamen, avgusta 1908 pa jo bila stavba blagoslovljena in otvorjena. Ta dan ob 5, uri ]K)p, 80 je zbralo v dvorani drnzega nadstropja ol)ilo odličnega občinstva, osobito preč. duhovščine, ki ae je te dni udeleževala škofijske sinode. Prelat Andrej KaJan kot predsednik katol. tisk, dru-štva je pozdravil g. knezo.škofa, podal zgoiiovino in opis stavbe, po-vdarjal njeno moderno in vsem potrebam ustrczajočo uredlto, kazal, da ima ta hiša služiti krščanski kulturi ter potem pofirosil g. knezoškofa, da blagoslovi stavbo. V istem smislu je govoril in odgovoril presv, g, knezoškof ter potem opravil cerkveni blagoslov. Na to so si udeleženci ogledali vso stavbo od vrha do tal. Ob tj, uri je bil v veliki dvorani hotela „Union" banket, katerega so se udeležili vsi uslužbenci K. T, l>, — Osobja ima K, T, J}, vsega vkup 139; 122 v Ijjubljani, 17 v Novem mestu. Pri blagoslovljcnju in banketa je bilo tudi malo da ne vse esobjo podružnico v Novem mestu, katero je bilo z« ta dan poklicano v Ljubljano ter se dalo ob enem z ljubljanskim osobjcm pred blagoslovom hiše tudi fotografirati. Postrežba je bila iz!)orna, za zabavo jc skrbela društvena godba, navdušenje pa so netili izborni govori, ki so sledili drug drugemu. Z gromovitim odobravanjem je bil pred vsem sprejet govor g, prelata Kalana, ki se jo zahvaljeval poslovodjem in sploh vsemu osobju za trud in pridno ter vestno delo, —Vimenu poslovodij se je zahvalil (najstarejši med njimi) g, Urb. JI orvat iz Novega mesta. Kazal je, kako odgovornosti polna da je ta služba, a jo lajša ljubeznjivost gg. odbornikov, ki z osobjcm postopajo ros krščansko in prijazno. Tako naj ostane tiuli v prihodnje, posebno pa bodi lucd v.semi živa zavest, da vsak, tudi najmanjši in najzadnji, služimo veliki stvari, krščanski ideji; tako bomo vsi ena velika družina. — Kanonik SuSnik jo napil arhitektu Jakusu, tajnik vikar Smolnikar pa mlademu naraščaju osobja. Govor za govorom ae je vrstil do pozne noči, ko so ae vat veaeli razšli v zavesti, da so vredno poslavili dan, ko jc bil blagoslovljen nov, veličasten dotn K. T, D. Dal Gospod tíog svoj najobllnej,ši blagoslov, da seže iz te mogočne, ponosne stavbe krščanska misel zmagujote do najzailnejo icoče in najskromuejšc družine! S, Politični pregled. Na dan 15. septembra sklicani bo deželni zbori: češki, galiski, solnograski, štajerski, koroški, nioravuki, alezijaki in predarlaki ; dne 22. septembra: gornjeavstrijski, tirolski in goriáki ; 5. oktobra pa btikovinski. Letoanjili vojaakiii vaj, ki se bodo vršile v okolici Blatnega jezera na Ogrskem, «e udeleži cesap sam, lîitki na jezeru, kojega parnike so spremenili v vojne ladje, bode tudi prisostvoval. Ne da bi vprašala vlada državni zbor, lioče uveljavit! vkljitb protestu kmečkili poslancev trgovinsko pogodbo s Srbijo. 1'ogodba stopi baje 22. septembra v veljavo. y Dalmaciji so razpisane cleželnozborske volitve na 26., 28. in 31. oktobra. Prestolonaslednik Fran Ferdinand ušel je zadnje dni nepoškodovan veliki nevarnosti, ko ae je, peljal z avtomobilom blizu svoje graščine na Holnograškem, na mestu, kjer se je kamenita stena utrgala. Ob priliki cesarjevega rojatnei^a dne prirejena je ijil i v Zagrebu demonstracija proti banu liaucliu. Policija je komaj naredila konec žvižganjn in kričanju pred banovim stanovanjem. Nenadoma je umrl na srčni kapi dne 23. avgusta solnograški deželni predsednik Julien- Več listov poroča, da izbruhne v kratkem na Portugalskem revolucija. Kraljeva jalita je vže pripravljena, da vsak hip odpelje kraljevo rodbino, ako nastane nevarnost. Mule) llaiid, kteri jc preitiajral popolnoma od Francozov na vao moć podpiranega sultana Abdiil Azisa, proglašen je sultanom Maroke in sicer pod pogojem, da pritrdi alfçt'ciraski pogodi)!. V Perziji ae ni miru. V Tabrisu so umorili vladi prijaznega poalanc» >ielal Marandija. Aju-ed-Danle je izjavil zastopnikom revoliicijske stranke, da ostane ustava neomajana in jih pozivlje, naj prenehajo z nemiri in odložijo orožje. Položaj v Tkbrisu Je vedno bolj nevaren. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. XIL Kjo bo denar? — Tako so se itinogi domaćini in jitujci popraševali, ko je poći! glas: „V Preùni bodo zidali novo cerkev." iJcnarja seveda bo treba, pa mnogo, kar na tisoče {ja bo treba Řtoti; brez njcfia so dandanes itak nič ne naredi, Šo najmanj ccrkvena stavba, v kteri so sacie zbrane reci sveta. — Denarja ti je treba, da idacaš delavca, denarja, èe daš darilo komu, za denar na svetu vse^ra dobiš, denar je sveta vladar, pravi pre-říovor, da še celo trdijo, z denarjem se kupijo nebesa. — Tudi mene jo to vjírnsaiije na tihem skrlielo, zato sem mnogokrat Hfiitial sredstva in premotrival pota, po kterili bi prise) do denarja za novo cerkev. Večkrat mi je [iriiiia na misel Abrahamova dogodtja o sinovi žrtvi. — Temu vernemu očaku je sam Bog ukazal: Vzemi svojega edinega sina in daruj mi ga v žgavni dar na Moriji; in ko sta prišla do te svete gore, kjer jc pozneje St,ni veliča.stni tempcl jeruzalemski, krasota tedajnega sveta, je sinek pomenljivo pripomnil; Moj oče! glej ogeiy in drva, kje pa je klavSčina za žgavno daritev? Oče je odgovoril: Bog si bo preskrbel klavščino za žgavni dar. In sta šla daljo. — Pa res, ko je oče stegnil roko in prijel za meč, da bi zaklal svojega sina, mu je to aiigclj božji zahranil. Abraham pa sc je ozrl okoli in je za seboj videl ovna, ki je za roge med tn^em tičal, kterega je oiirostil in daroval v žgavni dar namesto svojega sina. — licsnično, „Bog bo vso preskrbel", — to je jedro krščanskega Upaiqa. — Za božje dobroto se je treba potruditi; Bog seveda ne bo zagnal kepo zlata iz nebes, a kterimi bi ae zidala nova cerkev, tudi ne bo naštel naravnost tisočakov iz kake nebe.ške blagajne, ali pa kar nekega presrečnega dne vstvaril nebeško-lepo cerkev v Prečni. One! Tudi Abrahamu ni položil Bog ovna na aitar! Pokazal mu ga je med trnjem vjetega, treba ga je bilo oprostiti, na altar položiti, zaklati, darovati! Vgibanja, dela, truda je treba, daritve in žrtve! pa tudi molitve, vstrajnoati, prošnje, da dobri Bog nakloni mila srca novi cerkvi. (Dalje sledi.) Mirna prva postaja na železnici Trebnje-Šent-Janž. Ravno tam, kjer se privije bistra Mirna i» soteske, stoji mirenski grad na visokem griča, tako da se vidi od jugoiztočne strani že od daleč, sicer pa je zaprt od vseh strani. Grad je obdan z visokim zidom in s stolpi. Tukaj ao gospodarili že v i;t. veku mirenski gosiiodje (von Neydeckh). Meinhard Herman in Fridrik sta se udeležila 1. Iíí60. že 5. in 12. vitežke borbe. Jj. Iii76. pa je prodal Fridrik zatiškeniu opatu Konradu posestvo Jiagorico (Sagoritsch). Vdova tega Fridrika Jcfta i>a je odstopila 1. 1293, neko kmetijo s svojim nerodastlim sinom Otonom zati-škemu samostanu, L. 1335, je podedoval Mirno Friderik Soncški, deveti deželni glavar kranjski (1. 1335. in 1. 1340.-1360.), ki je postal v tem času grof celjski. L. 1400. je posedoval Mirno zopet Ivan Mirenski, ki jo bil dvajseti deželni glavar kranjski. Po zgodovinarju Baučerju je bil ta grad še pred 14. vekom v oblasti oglejskih patriarhov, češ, da je leta 1336. patriarh Beltrand podaril Fridriku Soneškemu med drugimi gradovi tudi Mimo. Bržkone je dobil jiatriarb ]>o Otonu to graščino ter jo podaril Fridriku SoneSkenui, a potem jo je dobil nazaj zopet Ivan Mirenski. Ob času Valvasorjevem ni bilo veČ gospodov inirenskih na Kranjskem. L. 1435. so imeli to graščino že v pravi oblasti Celjski grofi. V znanem dolgotrajnem prepiru Celjskih grofov z avstrijskimi vojvodi ae je dogodila 1. 1435. med vojaki nadvojvode Fridrika in njegovega zaveznika krškega škofa, posestnika mokronoške graščine in celjskimi četami huda praska. Celj.ski so imeli za vojskovodjo glasovitefra Jana Vitovca. Nadvojvodu Fridrik in kr.ški škof sta imela zhrane čete jiri Mokronoga, jta je zato Friderik Celjski naložil Vitovcu, da udari na nje. Hitro se vzdigne z vojsko iz Krapine. Ko je pa zvedel med potjo, da se je |iodaio spremstvo nadvojvode in škofa iz Mokronoga lovit ribe v neki ribnjak pod Mirno, je bil že^en tudi on lova, toda ne na ribe, marveč na ljudi. Zato pohiti k ribnjaku. Ribiči ao se seveda prestrašili, vendar pa se precej j»ostaviU v bran. Toda Vitovec je bil jači, ter jih je začel preganjati. Mnogi so biti ranjeni, med njimi tadi vojskovodja Diempacher. kateremu je presekal neki Bo.Hiijak lice. Vitovec je dal vse ujetnike odpctiati v Krapino na Hrvaškenj ter jih tukaj zapreti v irditjavski stolp. V kmečkem nporu 1. 1515. 30 se uporni kmetje polastili gradu ter ga skoraj popolnoma pokončali. Kesnejc je dobil v posest ta grad glasoviti Ivan Lenkovič, a od njegovega sina .Jurija so ga ku|iili hrvaški grofi Erdedi, ki so ga pa zopet prodali Turjaškim. K gradu so sjiaiiala tudi še neka margša plemiška posestva. Ko je bil pa posestnik Vuk Engelbert Turjaški, sin junaškega Tlorbarta v bitki ]»ri Budačkeui 1. 1775. ujet, jo moral radi velike odkupnine prodati Mirno z ostalimi plemi,škimi posestvi. Graščino je kupil Peter Watzenberg. Brata Gregor in Mibel Watzenberg sta pa podelila posestvo tako, da je pripadla polovica Mirne k graščini Dobu, drugo polovico jta je dobil Vuk Engelbert Paradajzar, Kesneje je dobil Mimo grof Laniberg. Njegova vdova se je omožila za barona Vuka Konrada Jankoviča, ki je bil ob Valvasorjevem času posestnik Mirne. Pred nedavnim so bili posestniki te graščine glasoviti nasprotniki slovenskega naroda pl. Vcsteneki, ki so pa propadli iu graščino je kupila gospa Hočevar iz Krškega ter jo ima Se zdaj v svoji lasti. K mirenski graščini je sjmdal večkrat tudi grad Zap uže, ki stoji blizn i)odružnice sv, Helene na prijaznem holmcu, ."^edaiiji grad je bil sezidan 1. 1578 od Erbarda Pelzhoferja, ki je imel za ženo Ano Abfaltern. Ob Valvasorjevem času je bil posestnik graščine Franc Vajkard ^Kačič. ZaZapužamije stal v starih časih stolp z jakim taborom. Že 1. 1385. se omenja kot posestnik tega stolpa Juri Semenič, ki jo imel za ženo Marto hčer Pavla Me-hovskega. Kako dolgo so bili Semenici gospodarji in kako je posestvo )rišlo s časoma v roke Kačičem, ne ve tudi Valvasor povedat. Pred nekaj leti je kupil to lepo posestvo vrli domačin Fran Pevec, upokojeni vojaški intendant, ki ga pa na žalost ni dolgo užival. Zdaj je posestnica njegova gospa vdova Malvina, (Dftije sledi.J DomaČe vesti, (Cesarjev rojstni dan) se je dne 18. avgusta slovesno praznoval. Na predvečer priredila je mestna in meščanske jrarde godba pred razsvitljenim okrajnim glavarstvom, jired razsvit^jeno orožniško voja.šnico in ))red stanovanjem g. župana serenade ter nato še svirala po mestu in Kandiji, zjutraj i>a btidnico. Slovesne sv. maše, katero je daroval mil. g. prošt dr. Seb. Elbert z obilo asistenco, udeležili so se vsi državni uradniki, mestni zastop, meščanska garda z zastavo in godbo, veteransko društvo, obilo dostojanstvenikov in velika množica vernega ljudstva. Po sv, opravilu jo pred okrajnim glavarjem defilirala meščanska garda in veteransko društvo. Mesto je bilo v zastavah. V jiraznično okrašeni kapeli tukajšnjega okrožnega sodišča imel je ob polu 8, uri zjutraj mil, g, prošt slavnosten govor, nakar je bila sv. maša, kteri je prisostvoval predsednik okrož. sodišča velerodni gos[iO(i Kavčič z uradništvom. V razpravni dvorani jnebral je po sv. maši gosp. predsednik cesarsko iňsmo, s katerim je bilo devet kaznjencev popolnoma pomiloščenib in takoj odpuščenih, (Novo mašo) je imel dne 9. avgusta v Ajdovcu ])ri Žužemberku preč. g. o. Mohor Gnidovec. Slavnosti primeren govor je imel domačin preč. g. Fr. Vidmar, mestni kajdan v Krškem. Enajst duhovnikov je bilo navzočih pri slovesnosti in gospod novoinašnik je enajsti duhovnik domačin, izmed katerih so se že štirje preselili v večnost, med temi stric alavljencev jireč. g. 0. Inocencij G n i d o v e c, ki je kot frančiškan umri v Novem mestu. (Slovesno odhodnico) priredila je mestna občina s sodelovanjem vseh tukajšnjih narodnih društev svojemu otihaja-jočemu županu gosp. Sim. Sladoviću pl. Sladoević s tem, da mu je na večer 18. avg. na|(ravila serenado in bakljado ob ogromni udeležbi občinstva; dne 19. avg. ob II, uri do)»oldno slavnostno sejo, ob 1. uri popoludne j>a banket v gostilni gospe Tučkové. Pri odhodu gosp. župana dne 24. avgusta zbrala se je v zadirji pozdrav velika množica odličnega občinstva na tukajšnjem kolodvoru. (L'riz nan je.) O, kr. poljedelsko ministrstvo jo izreklo priznanje c. kr. nailzorniku goap. Boh. Skalicky-ju in c. kr. vin. pristavu g. Viktor Skubec-u za natančno, vestno in previdno razdelitev državne podporo v znesku 17.600 Iv nc|ireinožnim in po toči oškodovanim vinogradnikom katastralnih olwin Uobliče, Majerlo in Talčivrh. (Preselil) se je z današnjim dnem g. dr, Jos. Stra-íek, zdravnik v Novem mestu, v hišo gosp. pl. Sladoviča nasproti kavarne. (Učiteljske službe),so razpisane v Mokronogu, Trebnjem, Žt. Juriju pod Kunioin, yt. Jerneju in na Trebelncm. (Pri volitvi v mestni zastop novomeški) dno 20, avgnsta izvoljeni ao bili nasledni gospodje in sicer v prvem razredu dr. P. Defranceschî, Maselj Ivan, dr, Schegula .Takob, Skale Otmar, Smola Albin, Gandini Vajkart. Namestnikom: Abrai» Henrik, Jeglič Rado, ^tajcen Martin. — V drugem razredu: Hočevar Anton, Ogoreutz Josip, Umek Vinko, Windischer Al,, Picek Jurij, Krajec Ivan, Namestnikom: Giičnik Anton, Kokiič Ivan, Mirtič Janez. — V tretjem razredu: Roaman K., Mogolič Josip, Mramor Mihael, Bruner Maks, Možina Franc, Foriič Ivan. Namestnikom: Pintar Ivan, Agnitsoh Andrej, Grom Adolf. — 'it), avg. je mestni zastop izvolil enoglasno trgovca gosp. Josipa Ogoreutz-a županom, gg. K. Rosmanna, dr. J, Schegula in Makso Brimnerja pa svetovalcem. (Umrl) je v petek dno 14 avgusta ob 9. uri zvečer c. kr. dvomi svetnik gosp. Ljudevit Goli a, c. kr. višega deželnega ao-disča svétnik v p., častni občan občin Trebnje, Velika Loka in Dobrniče, odbornik mestne občine novomeške itd., previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 64. letu svojega skrbi in trtidapol-nega živ^enja. Rajnik bil je rodom Metličati, služboval je večinoma po Dolergskein najdalje pa v Novem mestu, ter slovel vsled svojih izvanrednih jtravnih zmožnosti kot izvrsten pravnik. Vsled njegovega Ijudomiloga, mirnega in prijaznega značaja je bil jako priljubljen, kar je tudi pokazal njegov veličasten pogreb dne 16. avgusta, kojega so se kljub temn, da je silno deževalo, udeležili vsi dostojanstveniki novomeški, oddelek mestne in meščanske garde z godbo, meščanstvo sploh in velika množica gospodov in deputacij iz krajev, kjer jo prej služboval in užival enako spo-štovaiye kakor v Novem mestu. Bodi blagemu gospodu zemljica lahka! (Umrla) je dne 18. avg. v Kr.škem soproga g. nadučitctja Jurija .-Vdlesiča, gospa Lidviua Adlešič. Pogreba dne aO. avg. udeležila se je večina krškega prebivalstva. Pevci iz Krškega s pomočjo istili iz Vidma in Leskovca zapeli so pokojni pred hišo, mej pogrebom, pri sv. maši zadušnici in ob gomili. (Občni zbor novomeško čebelarske podružnice.) V nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. popoldne se je vršil I. občni zbor novomeške čebelarske podružnice v gostilni gosp, Drenika v Br.šljiuu pri Novem mestu. Veselo je bilo videti, kako se čebelarji v novomeški okolici zanimajo za napredek v čebelarstvu, kajti zbralo se jih je bilo nad 25, — G, vodja V, Rohrmanti, kot načelnikov namestnik, otvori občni zbor, pozdravi zbrane člane in v daljšem govoru poroča o podružničnem delovanju v ])rošlem letu, omenja zlasti predlog pri občnem zboru kmetijsko družbe v Ljubljani, ki meri na to, da se omeji dosedanje preveliko do-važanje čebel v ajdovo pa,šo v novomeško okolico, ki je na kvar tukajšnjemu čebelarstvu. Temu je sledilo poročilo blagajnikovo o računskem stanju čebelarske podružnice v pro.šlem letu. Dohodkov je bilo 56 K, stroškov 49 K :-iO v, tedaj preostaja imovine 6 K 70 v. Nato je predaval g, nadučiteli Al. Likozar: „Kako naj se dandanes umno čelielari, da se doseže ugodne uspehe." Za tem je sledila volitev za prihodnje leto, Jednogla.sno so bili izvoljeni: g. vodja V. liohrmann načelnikom, g. nadučitelj V. Gcbauer njega namestnikom in odbornikom gg.: učitelj A. Lapajne, žel. urad. A. Tonejcc in delovodja A, Globevnik, Prav živahen razgovor se je razvil pri zadnji točki dnevnega reda — želje in nasveti. Tu so se čule prav britke pritožbe, koliko škoduje iia.šim domačini čebelarjem, da ae v novomeško okolico dovaža preveč čebel v ajdovo pašo. Da je to tudi v'škodo tujim čebelarjem je samo ob sebi umevno. Zato se jc sklenilo, na to delovati, da se sklene deželna postava, ki omejuje preveliko dovažaiqe čebel v pašo v en okraj in dovoljuje žu])anstvoni pobirati majhno pristojbino. Tako [»ostavo imajo tudi drnge kro-novine. Nadalje so je izrazila želja, da bi delovala čebelarska podružnica na to, da bi dobil vsak ud-čebelar novomeške čo-belarsko podružnice po en modern panj brezplačno podarjen. S tem bi se naši čebelarji zavzeli za prave oblike panjeve ter bi začeli po izgledu naprednih gospodarjev čebeiarlti. V isti namen naj bi si čebelar.ska podružnica nabavila vse potrebno čebelarsko orodje, ki ga dandanes potrebuje umni čebelar. To orodje naj bi se po mogočnosti izposojevalo čebelarjem. Slednjič se je sklonilo, da se prirode z ozirom na veliko število čebelarjev, ki čebelarijo v daljši novomeški okolici, podučna predavanja tudi v Št. Í^Vítru pri Novem mestu, v Bru.snlcah, v Prečni in v Mirni peči. Želeti bi tudi bilo, da bi se vsi ti čebelarji združili v eno čebelarsko podružnico, ki bi gotovo štela blizu BO članov. Vsi ti predlogi so so sprejeli, na kar je g. vodja Rohrmann kot novo izvoljeni načelnik zaključil zborovanje, zahvaljujoč se za obilno udeležbo in želeč, da bi čebelarska podružnica vrlo napredovala. Za njegovo uzorno vodstvo zborovanja se mu je izrekla prisrčna zahvala, Vsem čebelarjem pa, ki so se udeležili zborovanja pa prisrčna hvala, da so so odzvali vabilu in želimo, da njim v prihodnjo slede še drugi čebelarji, kajti novomeški okraj ima še obilo čebelarjev, ki bi so bili zamogli udeležiti zborovanja scl)i v prid in občno korist. Slednjič boiii izražena gosp, nadučitelju Likozarju prav prisrčna hvala za njegovo podučno predavanje, kateremu so z zanimanjem sledili vsi navzoči čebelarji. (Novo ustanovljena podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) za Trebnje in okolico je priredila v nedeljo dno 23. avgusta t, 1. v Trebiýem judsko veselico, katera so je vk^ub neugodnemu vremenu nad vse ]>ričakovanje dobro obnesla, ker je čistega dobička 803 K, katerega prejme druži)n, (Zadruga vseh obrtnikov) črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlju bode imela dne li), 8c]>tembra t, I. ob I uri popoludnc v zadružni pisarni ]»rvo iireizkušnjo po novem obrtnem redu, in sicer so določeni 11. in 1'2. september za izgotovitev pomagalskega dela in 13. soptejiiber ob navedeni uri komisijski ogled istega. K tej preizkušnji se je oglasilo 6 prosilcev, in sicer .3 mizarji, dva čevljarja in I kovač. (Nadaljevalne tečaje) za srednješolske učitele na c. kr. vseučeliščn v Gradcu v prvi polovici meseca septembra lííOT bodeta vodila vseučeliščni profesor dr. Baner in deželni šolski nadzornik L. Lampel, Predavalo so bode v štirih oddelkih, V 1. oddelku so bode razpravljala šolska higijena in etska vprašanja, v 11, oddelku zgodovina in zemljc]>isje, v III. oddelku jiouk živih jezikov, in v IV. oddelku slavistika. V slovenskem oddelku bo jiredaval dr. Strokel 6 ur o novih nazorih glede na slovansko slovnico, prof. dr. Murka pa nove strujo v jugoslovanskih literaturah. Od profesorjev novomeške gimnazije se bodet« udeleževala predavanj profesorja L. Pettauer in dr, J. Slobiiiger. (Kmetijsko poučno potovanje na Češko,) ki ga je pod vodstvom vinarskega nadzornika g, B. Skalickega priredita kranjska kmetijska družba in katerega se je udeležilo 65 posestnikov, duhovnikov, učiteljev in gospodarskih uradnikov, je uspelo nad vse pričakovanje sijajno. Naši bratje Čehi so nas povsod z velikim navdušenjem sprejemali, nas pozdravljali, nas spremljali in nam razkazovali svoja krasno urejena posestva, svoje tovarne, krasna zadružna podjetja in znamenitosti svojih mest. Koliko smo mi še za igimil Sprejeli so nas vselej kot brat brata, no samo na kinetih, am|)ak tudi v mestih, zlasti v Budje-jovicah, v Taboru, v Pragi, v Melniku, Třebenicah, Kolinu in v Kutni Hori. Skoraj v vseh krajih so nas tudi imenitno pogostili. Ker so nas s tako ljubeznijo in odprtimi rokami sprejemali, smo 30 glirjenl 8 težkim srcem od lyîh poslavljali želeč, da se zopet in kmalo vidimo. Za njih prijaznost se ne moremo drugače odzvati, kakor s klicem: Bog jim poplačaj stotero I Ui>aiuo pa, da bo naše potovanje imelo tudi praktične posledice. Čehi so so zanimali za naše gospodarske odnošaje. Ko smo jim rekli, da bi zlasti potrebovali pomoči od njih, da svoj vinski pridelek lahko in dobro spočamo, obljubili so, delovati na to. da se naša vina na Češkem udomačijo. Leta li)H) bodo priredili v Pragi veliko vrtnarsko, sadjarsko in vinarsko razstavo in v tej so nam obljubili, odkazati poseben oddolok za naša vina, da se ž tujimi čeSki odjemalci seznanijo. Sedaj jia jo na nas ležeče, da vino tako pripravimo, kakor ga tam zahtevajo. Zahtevajo se najl)o|j liela vina, ki pa morajo biti poi)olnoma čista in stanovitna in brez najmanjšega kipeiya na tropinah, torej ne trpka (trda, zagatna), Vinogi'adniki, zapomnite si to v vašo korist! Udeleženec potovanja. (Posebni vlak trgovske zbornice v Prago.) Na vprašanja, došla trgovski in obrtniški zbornici, snm naprošeni pojasniti, da je udeležencem jiosebnoga vlaka na povratku dovoljeno vožiyo sicer samo enkrat prekiniti, to pa poljultno dolgo časa v teku 30 dnevne veljave voznih izkazov. Poleg drugih udobnosti je s tem udeležencem dana ugodna )»rilika, da se na jiovratku iz Prage v Ljiil)ljano morejo dalj muditi n, pr, na lJunaju ali kakšnem drugem mostu ob progi državnih železnic. (Znižane voiine cene za ki'tiio na Kranjsko.) Mi-nistrako jn-edscdstvo objuv^ja, da se zaradi (iolgotrajiie suše na Kranjsketii, vsled katere primanjkuje krma, (iovofjujejo znižane vožne cone |»o j^rogah avstrijskih državnih žclcznic, kakor tudi po dotičnih lokalnih železnicah za krmo. Z južuo železnico sc j^lcde na znižanje voznih cen vršc po^rajiinja. Podrobna določila o znižanju voznih cen se se objavijo, (Hudi nuHvi) v sredi avgusta so povzročili, da jo Krka izstopila in poplavila večji del travnikov in polja posestnikov iz Ostroga,,Št. Jakoba, Cadrežev, Spodnje Gomile, Broške vasi iu IJrarne. Skoda se ceni od 30.000 do 50.000 kron. (Važnejši živinski seninji)^na Dolenjskem meseca septembra bodo: 1. v Višnji ^'ori, 3. v Ćrnoratiu, .'i. v Mokronogu, 7. v Novem mestu (mesečni), 9. v BuSeči vasi, v ĆrnioSnjieah in Velikih Laščah, 14. v Št. Vidu pri Zatičini in v Žužemberku, 15. v Šmartnem, 17. v Kandijt in v i^koojanu, 10. v Mokronogu, 21. v liibnici in v Višiyi gori, 22. v Crnoni^u, 28. v Bučki, v Drnovém in v Mirni peči. Vsak pondeftck prašičji semenj v Novem mestu. (Večji živinski 8cmnji)na Dolenj.skem me.ioca avgusta 90 bili; v Novem mestu mesečni dne in Jernejev letni Bemer\j dne ar>., v St Lovrencu 10, in v Kandiji dne 20. — Na mesečni semenj v Novem mostu so prignali 450 govedo in 410 pra.šičev; kupčija je bila dol)ra; naložili so več govede v Grosuiilje, Tolmin, Sežano, in teleta na Tirolsko. Jernejev semenj jo bil izredno dobro obiskan; našteli smo 120 kory, 1200 govede in 2000 prašičev; kupci so ])rišH od l)lizo in daleč, celo iz Laškega, in jio-kupili mnogo živine. Posebno veliko so ]»oknpili Ijahi mlado in kuinerne govedi in jo poslali večinoma v videmsko okolico na Laško, kjer imajo veliko kiine. Na železnici so naložili ta dan 115 prašičev in govejo živine, in sicer v Grosiiji^e, Linbijano, Kilmico, Kočevje, Šmarje, Zatičino, Št. Peter, Sagrado, sv. Lucijo, Gorico, na Koroško, Češko, Tirolsko in Laško, ('ena je pri prašičih in govedi zadngi čas nekoliko poskočila in so plačevali vole po nfi —72 h za Ikg žive težo. Tudi trg za knretino, sadje in ^riiga živiia jc bii prav dober in cene nizke. — 20. pr. m, je l^ilo na scmtyu v Kandiji 350 prašičev, in 450 govede. Kupčija pri prašičih srednja, pri govedi slaba, 8t, Lovrenski semenj je bil opisan še v zatinjem listu. (Kn>!glas,) Ker natnerava brainbovska uprava v pokritje svoje jiotrebščine roinonte na ježo (konjištvo) v jeseni lfl08 kakor doslej deloma tndi na sojniih xa remonte naku])iti, zaukazalo se je od strani c. kr. ministrstva za deželno brainbo dotični naborni komisiji C. kr. brambovskega iilanskega polka št. 5, ki i_ma izvršiti ročno nakupovanje, da so udeleži sejma za remonte v Št Jerneju, kateri so ob jednein na dan 12. septembra 1908. 1., ob 9, uri predpoldnetii razpisuje. Na tem sejmu, na katerem bode uradovala navedena naborna komisija za remonte, nakiii)ovali se bodo le konji v starosti 4 do 7 let, visočino 15H do 1G6 cm, kateri so močnega hrbta in pravilne izdatne hoje in se bode konjcrejcem za tako konje, kateri so jjopolnoma sjtosobni kot remonte za ježo (konji.štvo), jdačevala remontna cena 700 kron ter 80 bo prisodila po kakovosti in z ozironi na druge okolnosti iz sredstev c. kr. ministrstva za poljedelstvo So preiidja poprečno lOO kron za enega konja. — C. kr. deželna vlada za Krargsko. (Dobavni razpis, C. kr. ministrstvo za javna dela na-zniii^a trgovski in ol)rtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. in kr. vojno ministrstvo po javni konkurenci pri malih obrtnikih zagotoviti za leto 190;) razne oblačilne in opravné predmete iz usnja za vojaško opravo. Vsak obrtnik se more ali kot član kake obrtne zadrugo ali pa kot član zadrugo osnovane na jiodlagi zakona z dne i), aprila l«73, drž, zak. št, 70 (produktivne zadruge) vdeieziti dobave, v obeh jiriniorih pa mora vosredovati i'ristojna zadruga. Ponudbe je najkasneje do 7. septembra 1908 do dvanajsto ure ojioludne vložiti pri oni trgovski in obrtniški zbornici, v katore okolišu ponudnik prebiva, na Kranj,skem torej pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in seznani predmetov ter cen so v pisarni trgovske ÍTi obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. (Nesreča.) V sredo dne 19. avg. ob polu poti uri popoludne splašil se je konj g. baronu Warn bold a iz Ilmoljnika. Pri skoku z voza zlomil si je gospod nogo ter sc tudi drugače poškodoval. Ponesrečenca prepeljali so dijaki samotož v bolnišnico usmljenih i)ratov v Kandijo. Baronu Wamboldu so morali dno 25. avgusta nogo odrezati, stanje je jako opasno. (Nesreče,) Mlatilnica je zmečkala več ](rstov ua roki posestniku Josipu Erjavcu, doma iz Kri.ške vasi 4 )>ri Višqji gori. Jako nesrečno je padel z jablane 11 letni deček Nikolo Kozan, doma iz Pribince 3, fara Adlešičo. Ponesrečenec je velik ()rijatc|j ptic grlic, po naklučju pa mu je ena ušla in zletela na blizo stoječo staro jablan. Deček je hitro splezal na drevo — a komaj je prišel do zaželenega mesta — se je zlomila stara veja — in joj — deček je padel naravnost na glavo na tla. Obležal je takoj na mestu v nezavesti, vlila se mu je kri skozi nos in .še le čez precej časa so ga pripravili, da se je zavedal. Na lice mesta so poklicali takoj tamošnjega zdravnika, kateri je konštatiral razbito, v možgane vdrto črepinjo. Deček je zgubil glas vsled pritiska na možgane. Na nasvet g. zdravnika so ga jiripetjali takoj v bolnico v Kandijo, kjer upamo, da mu bodo še podaljšali njegovo mlado živtjenje v veliko zadovo|jnost njegovih staršev. — Na večer 23. t. m. jo šel zidarski pomočnik Josiji Krašovec na svoj dom v Vinico jrri Sniarjeti, Dohitela ga je pa noč, zato je hotel prenočiti pri po.seatniku Kralju v Zalogu. Brez j)Osest-nikove vednosti se je podal v njegov kozolec ležišča si iskat. Ne vedoč, da jo Inkrya za izmetovanje mrve odkrita, je 8to]>al brez vse skrbi po kozolcu — ali naenkrat mu zmanjka prostora in ubogi zidar je cmoknil kakih 7 metrov gJoboko tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in zadobil še več rau na glavi. Upiti j»onc.srečenec ni mogel od sanief,'a strahu — ležal jo revež celo noč na tleh v velikih bolečinah, dokler ga ni pobral jiosestnik in ga zapeljal v Imlnico. — Ko se je vračal hlapec Anton Zaletel z vozom nazaj iz Novega mesta proti domu v Poljane, so niu konji zavili na Brodu pri Novem mestu ob stran ceste s tako silo, da jih ni mogel vdržati. Vedoč, da nič ne o])ravi, jo hitro zlezel ob rob ceste — a dospěvši skoro do vrha, se mu je spoddranilo in prišel je ravno pod zadnje kolo z nogo, katero mu je tudi strlo. Ponesrečenec se je podal takoj v bližno bolnico v Kandiji, koqje pa jo zročil onemu iz Broda, da jih je isti odpeljal gos])odarju g. Petschauerjn v Poljane. — Nejire-vidnega delavca Franca li u zarja jo prijel stroj za palec na nogi ter mu istega močno premečkal. (Topež.) Ausoc Anton, njegov brat in Se ))ar drugih so pomagali mlatiti pri g. Josipu Ausec v Dolžu, Ker so pa skončali na večer dne 14. t. m., so morali seveda drugi dan iti „likof" pit, 15. t m. nekako ob 5. uri iJO]>oldno so se razšli, hoteč iti vsak na svoj dotn — toda že pri sosednji hiši je čakal za oglom Janez Staniâa — in po kratkem pričkanju je jirišlo do j»re-tepa — pri tem je zadobil Anton Ausec, 20letni sin posestnika Janeza Ausec iz Dolža 24, fare .Stopiče, precej veliko rano na glavi, čutil pa je tudi več udarcev po životu; poznalo se uju bode Se dlje časa. Tudi ryegov brat jih je nekaj a se pusti |)0 48 ur stati v kadeh, kjer se poškrojd z vodo in osoli. Živina žre zmleto rezanico prav rada in z vspehom. Po rezini je pa na vsak način jiokladati tudi nekaj, slame ali sena. Lansko zimo jo posestnik Wibnier v Ptuji na Štajerskem dajal skozi 4 mesece tako krmo in s prav dobrim vspehoni. Stroje za mJctev rezine prodaja tvrdka J. Gamier & Cio v Kedonu (Ilio-et-Vilaine) na Francoskem. Upati je, da dobimo tudi sem take strojo. — (Pot v Trško-gorske vinograde) je v tako slabem stanju, da je muka za živino in za (judi, voziti po takem potu. Ker se bliža čas trgatve, je nujna ,potreba, da se pot popravi. Zato se obračamo na žu])anatvo v Št. Petru s prošigo, da stori tudi v tem oziru svojo dolžnost. Vso interesente pa poživljamo, da se ganejo in pobrigajo za vzdržavanje poti, ki jo ob trgatvi tako močno rabimo. Posameznik no zmore nič ali če se vsi in- 140. dolknjskh: novi'- e. štev. 17. toregenti zavzamejo, pa so mora kaj zg^oditi. Kdo bo pa vozil po takem kamenju! Koliko trjii živina in kako močno se kvarijo vozovi I Naj se saj kamelje potolče in kotanje poravna, če ni za sedaj nič drugcjia mogoče. — — (Vrane in srake po vinoi^radih) je treba odganjati, ker nam delajo silno veliko škodo, ako so v celih jatah zapode v grozdje, kakor so sedaj godi po naših vinskih goricah. — (Goscnce na repi.) Na repi so-ee pokazale tudi letos požrešne gosence repične vešče, katero treba pridno preganjati, da nam ne uničijo ves pridelek. Priporoča se, da jih obiramo, liste pa postupamo s pepelom ali poškropimo z galico kakor trte. — Jubilejna sadna in grozdna razstava v No-vemmestu) ae priredi pričetkom mesca oktobra, in sicer 3,, 4. in 5. oktobra t. 1. V zvezi z razstavo bo tudi sadni semenj, zato se ima vse razstavijeno sadje prodati. Potrebno pa je tudi, da razstavljavci naznanijo, koliko imajo doma lojiega namiznega sadja ene in druge vrsto na prodaj. Kmetijska podružnica prevzame mesto posredovalnice za prodajo sadja. O priliki razstave se vrši tudi sadjarski tečaj in sicer v nedeljo 4. oktobra t. 1. od 9. do II. dopoludne in od 2. do 4. popoludne. Povodom sadne razstave bo razstavÇeno tudi različno sadjarsko orodje in stroji, eadne sušilnice itd. Za udeležbo se je zglasîti do 15, septembra t. 1. Več je zadej v vabilu. — L. 1904 se je priredila v Radov-ijici na Gorenjskem sadna razstava, katere so se udeležili Gorenjci z vsem potrebnim zanimanjem. Poka/.imo zaraditega tudi Dolenjci, da smo v zadnjih dvajsetih letih za mnogo napredovali v sadjereji, da smo vneti za na])redek sadjercje in za razvoj sadne kupčije. — (Zaradi pomanjkanja krme) je dovolilo kmetijsko ministrstvo še aoo.ooo kron državne podpore, tako da jo je sedaj vsega skupaj 600.000 kron. Tudi ta podpora je vse ]»remajbna z» stisko, v kateri se nahajajo naši živinorejci. Zato se pa ne zanašajmo preveč na vnanjo podporo, ampak držimo se pred vsem samopomoči. — (Žaganje — dobra krma za silo.) V novej.šem času se rabi tudi žaganje za krmo, ki se mora pa primerno pripraviti, da postane dobro. Na dr. Gorianyjevi parni žagi v liadohi delajo kruh iz žagaiqa, ki ga dajejo konjem s prav dobrim vspehom že dve leti som. Ta kruh se napravi tako-le: Za približno 100kg takega kruha so vzame 65 kg bukovega žagai^a, ki se kuha 3 ure v kotlu. Voda se pusti potem odteči. Tako prekuhanemu in oce-jenemn žaganju se primeša 20kg dobrih otrobov, ^ 15 kg moke št. 8., potem Vi kg živinske soli in potrebni kvas. Še bo^o ko kvas je „prašek za peko", ki obstoji iz dvojno ogljikovo kislega natrona. Tako prirejena zmes se dobro pregnete, pusti, da vzhaja kakor kruh in se na to speče v krušni poči v 3 cm debele hlebe. Koigi dobo po 10 kg takega kruha na dan poleg ovsa. Kruh iz žaganja stane dr. Gorianyja 8 K za lOOkg. Glede tečnosti ima ta kruh približno tisto vrednost kakor kako sredige dobro seno. Seveda hodi naprava in poraba takega kruha v po-^tev le tam, kjer se dobi dosti žaganja iz bukovega losa, ker je drugo žaganje neporabno za to. Kruh iz žaganja nima tedaj splošne vrednosti. Razne stvari. * (Jubilejski Btokronsk'i cekini) izročc se zdaj prometu poleg vže izročenega 20-, 10-, 5- in 1-kronskega jubilejnega denarja. * (Kako obvarujemo našo deco jetike? Razpravo „o boju proti jetiki, osobito z ozirom na našo mladino in na razmere v šolah", ki je izšla v „Domačem ognjišču", dalo jc deželno pomožno društvo za bolne na pljučih pod gornjim naslovom ponatisniti in je po en izvod uposlalo vsaki ^udski šoli na Kranjskem. Brošuro jta je dobiti tudi v krpigarnah in sicer po 40 v izvod. Namenjena je v prvi vrsti našim ženam in materam, ki bodo iz nje razvidele, kaka nevarnost preti že dojencem in otrokom v prvih otro.ških letih, če se ž njimi j)ravilno ne ravna. Brošura podaja nam natančna navodila, kako obvanijemo našo deco jetike, sploh pa je iz nje posneti marsikak koristen nasvet glede odgoje otrok vobče. (Informacija.) Črez denarni zavod Zotti in sodrugi v New-Jorku 108 Greenwich Str. s podružnicami v Pittsburgu in Cikago vred, katere so se bavile s posredovanjem denarnih poši^atev avstrijskih izselnikov v Ameriki na lyih sorodnike v domovini s tem, da so sprejemali od izselnikov denar in ga pošiljali avstrijskim bančnim zavodom v izplačitev, se jo izrekel prisilni konkurz. Imenovani denarni zavod jo bil vže pred nekim časom v denarnih stiskah in so se morale opetovano denarne pošiHatve, ki niso bile strankam v Avstriji izplačane, reklamirati. Morebitna naznanila konkurznih upnikov, katere bi bilo poslati naravnost c. in kr, generalnemu konzulatu v New Jorku, morajo konkurzní upniki lastnoročno podpisati in razun tega morajo taka naznanila po konzularnem zastopstvu združenih ameriških držav poverjena (legalizovana) biti. _ SmeSnica. (Ik počitnic.) „Dragi papa! Tu je jako jiríjetno: sprehajamo se veliko in kopljemo se pridno v reki, kakor si nam pisal. Do sedaj imaš približno 30 K kazni iilačatil" Listnica uredništva: Ve5 (lopÍB(nr prejunim rtoSlo — Dopisi brez poii|iifift 11)1 reje majo. Loterijske številke. TRST, 14. avgusta 65 75 8« 19 28 GRADEC, 22. avgusta f)9 78 6(1 2Si 73 TRST, 29. avgusta 9 82 7(i a5 61 ^H'ri^odom naňe^ odhoda izkazale su nam ae tolike poiasti od raznih strana, da smatramo ćastnom dolznoňču, stim putem izreči svekolikom meáíanstvu, posebej pa mestnom zastopstvu, kakor tudi vsim predstojnikom C. kr. uradov in vclccenjenim damam, naňo najiskrcnijo zahvalnost. Ujedno bodi srdačna hvala za darovane šopke, kakor tudi kličemo vsim, s katerimi se nijsmo mog;U osebno posloviti, srdačni: ,176) Z (Bogom ! Zagreb, 26. avt^;. 1908. ^ á)ime i ^osipo pl. ^ladotjić. Naznanilo. v prvi razred novomeške gimnazije se bodo vpisovali učenci v torek 15. septembra. Oglase naj se ta dan a svojimi starši ali njih zastopniki pri gimnazijskem ravnateljstvu ter ])rineso s seboj krstni list in obiskovalno spričevalo. Sprejemni izpiti za I. razred se prično V sredo, 16. septembra, ob 8. uri zjutraj. C. kr. gimnazijsko ravnateijsvo. V Rudolfuvem, 1. septembra 1908. (Ito) Eiova hisa naprodaj, | ki vel)a 12.000 kron, se lahko kupi kdor ima vsaj 4.000 kron gotovega denarja Urugo se obrestuje. Pripravna je za kakega uradnika ali penzijoniata. Več se izve pri upravniatvu Dol. Novic. ĎŠJOSIP STRAŠEK, zdravnik v Novem mestu, se dne I. septembra 1.1. preseli v hišo g. pl. Sladovlča, nasproti kavarne. Ordinacija: od 11. do 1. ure in od 3. do 4. ure; za bolniško blagajno od 11. do 1. ure. (176-2-1) (IVM-l) zmanjšano, skupno, z okoli 18 orali obstoječe posestvo z gospodarskimi poslopji vred. Natančneje se izve v yjipniscu na Uaki. Vabilo (178-2-1) mmm meseeea seoa s posebnim vhodom se takoj (mIíIíi iiíi Bregu St. 148, Več se izve istotiiin. cila. Rentni davek plafnje posojilnica iz svojega, ne da hi istega vlagateljem odttrgovala. momi v malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št 5, krasno opremljena Družinska Fratika za leto 1909. Cena kot doslcj 24 vinarjev izvod. ()69-3 3) Letoíiiya ^.Pratika" bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje Izdaje, ker bo imela poleg obilice poucne^^a in zabavne^^a berila 2 ninoi^imi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvuem tisku ; Urške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožeta I. ter izložbo „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani. Katol. slov. ljudstva! Ta jubilejna „Pratika" je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka se tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko'' in no Oajte si usiliti nobeno drtige! Kupujte in priporočajte le našo pratiko! Glavno zalogo imajo : „Katol. Bukvama", Prodajalna „Katol. tiskovnega društva" in nekateri večji trgovci v LJubljani. Cena za razprodajalcc pri naročilu do lOû kom. 17 vin. izvod, nad 100 kom. pa po 16 vinarjev. 1. v lepem in zdravem trgu Šoštanj ob železnici Celje-Dravograd ; 1.) Pritlična hiša. zidana tudi s podstrešnimi sobami, gospodarskim poslopjem in ie)») urejenim večjim vrtom — cena 8500 K, s travnikom, ki nese 60 gld. letne najemnine, vred. pa 10.500 K. 2.) Enonadstropna hiša na glavnem trgti z velikim zidanim marofom, tremi magazini, živinskimi hlevi in a travnikom okoli 6 oralov. — Cena 28.000 K. Hranilnica ima gori 14.000 K. Za obrtnika. {lC0-8ííj Kdor želi eno ali drugo posestvo si pridobiti, obrne se naj na ■ ' dr. L. Filipi6-a. odvetnika v Celju. - Milo za nakup istr. vina. Fino pristno garantirano vino, več tisoč hektolitrov, belo, rudočo, in črno od 36 v naprej postavljeno na tukajšnji drž, kolodvor proti gotovemu plačilu, je za prodati iti se ekspodira iz vzorne kleti kršĆ, vinarske zadruge v Vodnjanu, Cene za vagone po dogovoru. Tro-pinovcc in droženka (istr, konjak) od 70 do 80 novč. liter. JSBS kršč. vinar, zadrugo: (l.Ht-];-i-6j ■■■ ■■ Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra, luipřaiie in reiaiie kupu-m-m m m jem Jio trnjvlhiji cttii. JLn I T I Jk Iwlelu.iPiii TKa vlasuijarika dela, V zalogi imam fina toaletna mila, prare fritii-coRke parfume itd. BAY-RUM t'ltiintin [irotí lipit' datlju laH in prbut, oblikovana z 10 zlatimi kotajnaini. HAARPETFtOL 7a raat pu-mlndka, NUSIDL iz ureliuvega izyleúka za late in tirade ûiiiliivit uspeli, jirehaŇa vit» duseilanja barvila. Poleg tega pripiiroûaiu moj xnani GfilVSKI SALON ua nov» urejen z najnovejšimi liigijeaiinimi komfi>rti, b hitro, Êi»ti) m ilubro iiudtrřábo, Želeč niQogobrnjiiega ubisKa SpoStovanjem ee priporočam IVEll SV6t6C, (V24-10 brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni Irg, (Nasproli mestne hlie.> Nov mlin in žaga vedno na močni vodi in lepi priliki poleg ceste, deset minut od Prečine pri Novem mestu, je na prodaj. (l66-8-3j - Več se izve pri lastniku - Jožefu LavriČU v tSliorn pri PreÈini pri Novem mestu. Enega vajenca in enega pomočnika sprejme takoj v trajno delo (164-3 3 Franc Kambič, mizarski mojster v Črnomlju. V najem se odda na deželi poslopje za trgovino za več let. — Cena jo jako nizka. — Kdor hoče srečo poskusiti, naj se oglasi — ali pi-^ie na uredništvo Dol. Novic, kjer se dobi naslov. ( 152-3-8» (4-9.H; Singerjeui šivalni stroji ne samo za vse mogoče Industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas : Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda- ~ jalnah, ~ _ ...... Singer Ko. alfcijslio društvo za šivalne stroje v Uiidolfovem, Glavni trg. Podružnice v vseh večjih mestih. katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. Z Vsi ilvalnl ttrojl, ki ]lh ponujajo pod imenom „Singer", lo ponarejen) po našem starejšem sistemu, ki ga sedanji noveji) sistemi rodbinskiti strojev dalei presegajo po konstrukciji, delazmožnosti In Irpežnosd. A ^ strojev dalei presegajo po konstrukciji, delazmožnosti In Irpežnosd. OdgoTorui uteduiL, iidiýateU in saloinik Urban Horvat. TieU J, Krajec nasi.