•1 PROBANKA PB KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska^ Banka EP: Corning Banka .> pthtluboni Eno ali drugo - eno z drugimi center Kranj, Bleiweisova 14, tel.: 064 212-274 \x/1tfaN Menjalnice Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič @@IMiMMEHGLAS Leto Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 59 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 27. julija 1999 Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem Vsako zadnjo nedeljo julija poteka ob ruski kapelici pod Vršičem spominska slovesnost v spomin na ruske ujetnike v I. svetovni vojni, kijih je zasul plaz. Rusko kapelico so najprej postavili Rusi, nato pa zgledno vzdrževali domačini, Kranjskogor-ci, ki so ob njej vedno priredili skromno slovesnost. Po osamosvojitvi Slovenije se ob proslavi zbere vedno več ljudi, poglablja pa se tudi slovensko-rusko prijateljstvo in sodelovanje. Letos se je ob kapelici zbralo veliko ljudi, položili so vence, darovali sv. mašo in podarili ikono Odreše-nika. • D. Sedej STRAN 5 Za nami je pomladni rok pete mature Petindvajset briljantnih Nedvomno je matura zahteven izpit, a izkušnje so pokazale, da obvladljiv, meni predsednik republiške maturitetne komisije dr. Joško Budin. STRAN 32 Blejski dnevi odlično uspeli Marsikdo je ognjemet spremljal kar iz - avtomobila Nepretrgana kolona avtomobilov se je proti Bledu vila še po enajsti uri, 2*to je marsikdo zamudil ognjemet in ga je bil prisiljen spremljati kar s ceste... - Samo v soboto zvečer je Bled obiskalo 25 tisoč ljudi, v vseh treh dneh pa kar 40 tisoč. STRAN 16 V Spodnjih Pirničah lepota na enem mestu V klubu Lipa bo izbor Miss Gorenjske Kranj - Regionalni izbori Miss Slovenije za Miss sveta so že v polnem teku, pravzaprav se prevešajo v drugo polovico. Tokrat smo na vrsti Gorenjci, saj bo izbor Miss Gorenjske potekal v Klubu Lipa v Spodnjih Pirničah. Vse skupaj se bo v Lipi dogajalo v četrtek, 29. julija, s pričetkom ob 22. uri. Prireditev bo povezovala Katja Tratnik (tudi Gorenjka), izbor pa ne bo minil brez dobre glasbe in plesa. Nastopili bodo Mz Hektor, Vivian s plesalkami, Dance Preformance by Dimitrij in Dance Animated by Saša Kovačič. Med budnimi očesi ocenjevalne komisije bo tudi medvoški župan Stanislav Žagar. Najboljše tri se bodo uvrstile v polfinajni izbor, ki bo konec avgusta, medtem ko bo finale na vrsti 11. septembra v Cankarjevem domu. • I.K. Joto Claudia JESENICE, tel.: 064/831-387 Rcidio Tricjtav 96 GORCnJSKnH 89.8 Je/enice. 101.5 Bohinj tOl.l Kranj/ko Gora Festival Blejski glasbeni večeri Otvoritveni koncert bo danes j j*led, 27. julya - Po nedeljski odpovedi koncerta Marjane ^'Povšek, naša slovita mezzosopranistka ga je odpovedala radi bolezni, bo otvoritveni koncert Blejskih glasbenih cerov danes, v torek, ob 20.30 uri na Pristavi v Fundaciji p ?e Ciuha. Nastopili bodo pianist Mark Zeltser, violinist rimož Novšak, violist Mile Kosi, violončelist Ciril Šker-Jdnec ' val 2elt in kontrabasist Borut Kantušer. Festival se bo nadalje-četrtek, 29. julija, s samostojnim nastopom Marka serja, v soboto, 31. julija, pa bodo zaključni koncert Pr'Pravili harfistka Ruda Ravnik - Kosi, oboist Božo Rogelja ln violist Mile Kosi. Vsi koncerti se bodo začeli ob 20.30 uri na Pristavi, v primeru slabega vremena pa v Festivalni dvojni na Bledu. Vstopnice so po ceni 3000 tolarjev (za tri kon-Cei*te 6000 tolarjev) na voljo v Turističnem društvu Bled, v Agenciji Kompas na Bledu in na Pristavi oziroma v Festival- n> dvo rani tik pred koncertom.' • I.K. Kdor nima dobrih živcev, naj ostane doma Pekel turske avtoceste Namesto skozi tunel, kar čez prelaz oMladinski Oervis Kranj Stritarjeva 5, tel. 360-100 Posredovanje zaposlitev študentom in dijakom, izplačila v 24 urah MECAMILK STRAN 5 A D I POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure ; i 1 F 1 rtiBROŽ aaaa W1 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER 1 LAHOVČE, PRODAJA VOZIL, TEL:064/42I /4/1 1 servis vozil., TEL-.064/42I i93 9770352666018 PO SLOVENIJI __ureja: Jože Košnjek_ SLOVENIJA IN SVET Slovenija je še vedno premalo poznana Bleda slika v tujem ogledalu Kaj bo storila vlada, da bomo v svetu gospodarsko in politično bolj poznani, je na seji državnega zbora spraševal poslanec Feri Horvat. Nepriljubljenost Slovenije je za državljanke in državljane žaljiva. Vlada mu je obljubila pisni odgovor. Ljubljana, 27. julija - Kakšne ukrepe in kdaj jih namerava sprejeti vlada za boljše poznavanje in ugodnejšo podobo Slovenije kot države in kaj bo storila za učinkovitejšo promocijo Slovenije kot gospodarskega partnerja, kot turistično zanimivo območje in kot državo, primerno za tuje naložbe, je v petek vprašal na seji državnega zbora poslanec Feri Horvat (Združena lista). Veliko dokazov priča o nezadostni in neučinkoviti celoviti promociji Slovenije v tujini, je zapisal v poslanskem vprašanju. Zelo odmevna in predvsem zaskrbljujoča je razvrstitev Slovenije na sam rep priljubljenosti (in poznavanja) po anketi Eurobarometra. Takšne razvrstitve si Slovenija enostavno ne zasluži in je za državljanke in državljane naravnost žaljiva, vendar so vzroki v veliki meri doma, ne v tujini. Kljub prizadevanjem "turistične promocije" z vrsto dobrih posameznih akcij rezultati niso zadovoljivi. Na pomanjkljivo promocijo za tuja vlaganja je opozorila že pred meseci tuja svetovalna organizacija za tuja vlaganja, na nezadostno aktivnost države za izboljšanje poznavanja Slovenije in njenih razmer v tujini odprto (in dobronamerno) opozarjajo veleposlaniki držav, akreditirani v Sloveniji, pravi Horvat, ki seje pogovarjal z njimi na temo Ekonomski vidiki vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Vlado spominja, daje bila na ta problem opozorjena ob sprejemanju proračuna in državnega programa priprav na članstvo v Uniji. Očitno so sredstva za ta namen nezadostna in ni dovolj učinkovita in usklajena organiziranost vladnih in drugih ustanov, ki se ukvarjajo (oz. naj bi se ukvarjale) s promocijo Slovenije v tujini. Nova država na robu kriznih območij je kot novi izdelek, ki ga je po načelih sodobnega trženja potrebno "pozicionirati" in tržiti na mednarodnem političnem in gospodarskem tržišču. Številni tuji primeri dokazujejo, da pozitivna podoba države bistveno pomaga podjetjem pri trženju izdelkov. Zato je skrajni čas, da vlada Republike Slovenije zagotovi večja sredstva in vzpostavi učinkovitejšo organizacijo promocije države in gospodarstva v tujini, meni poslanec Feri Horvat. Vlada mu je zagotovila pisni odgovor. Na sliki: poslanec Feri Horvat. • J.Košnjek GLAS Naročniška akcija v letu 1999 Vsako naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj tudi nagradimo. Zadoščalo ho, da izrežele ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000,- ali izlet, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. januarja 2001. leta; ali tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa Kaj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku ho poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPLAČNO najmanj do konca trimesečja, v katerem prejmemo naročilo - natančneje: do 30. septembra letos. Novega naročnika sem pridobili-a): _ Moj naslov:___ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet s poslovnimi partnerji Gorenjskega glasa, organizatorji turističnih potovanj, po izbiri do 6. januarja 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izhra ni celodnevni izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za______trimesečje 2000 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM m za najmanj eno leto Ime in priimek: _______ GLAS Naslov: Podpis: I Če naročila ob i/tcku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naroć- j niško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes se bo nadaljevala izredna seja državnega zbora Država bo lahko le izjemoma vplivala na cene Državni zbor je pretekli teden sprejel nekaj pomembnih zakonov, med drugimi zakon o gorskih vodnikih, o reviziji postopkov javnega naročanja in o kontroli cen. Ta teden pa naj bi sejo predvidoma nadaljeval z obravnavo interpelacije o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razprava o Zasavju je bila znova prekinjena. Ljubljana, 27. julija - Na tej seji, na kateri prevladujejo zakoni, ki jih mora Slovenija uskladiti z zakonodajo Evropske unije, bodo poslanci odločali o novem ministru za šolstvo in šport. Kandidat je dr. Pavel Zgaga. Na dnevnem redu je kar 31 točk. Prihodnji teden bodo že parlamentarne počitnice. Slovenija je od četrtka dalje med tistimi evropskimi državami, ki imajo zakonsko urejeno gorsko vodniško službo. Državni zbor je sprejel zakon o gorskih vodnikih, ki bo omogočal ustanovitev in delovanje gorskovodniške službe in v prvi fazi zaposlitev okrog 100 gorskih vodnikov na območju Karavank, Julijskih in Kamniš-kosavinjskih Alp. Gorsko vod-ništvo je pomembna turistična (gospodarska) dejavnost, ki ohranja življenje in oblju-denost tudi v težje dostopnih predelih. Po našem zakonu obsega gorsko vodništvo vodenje oseb na gorskih turah in vzponih ter na turnih smukah in strokovni pouk iz Seja se začenja hofizične lastnosti in alpinistične izkušnje. Poslanci so pretekli teden sprejeli zakon o kontroli cen. Cene se sicer oblikujejo svobodno na osnovi ponudbe in povpraševanja in drugih konkurenčnih dejavnikov, zato smejo državni organi uporabljati le z SLS bo branila svojega ministra Vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen je povedal, da bo stranka branila kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, zoper katerega je vložena interpelacija, ki naj bi jo državni zbor obravnaval danes. Obtožbe so neutemeljene in politično motivirane, je menil in povedal, da bodo poslanci SLS glasovali proti razrešitvi. Še vedno ni jasno, kako bodo glasovali poslanci Slovenskih krščanskih demokratov, ki so ministra Smrkolja povabili na pogovor, vendar z vsemi odgovori niso bili zadovoljni. Zanimivo bo tudi ravnanje poslancev SDS, ki so imeli doslej večkrat pripombe na delovanje kmetijskega ministrstva. Razprava o zapiranju rudnika v Trbovljah, modernizaciji termoelektrarne in razvojni pomoči Zasavju je bila znova prekinjena. Ne gre le za 83 milijartd tolarjev ampak očitno tudi za pomembno politično vprašanje. motnje na trgu pri gibanju cen in pri tem ne gre za redna sezonska nihanja, če bi na trgu prišlo do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov in v primerih prodaje blaga iz državnih rezerv ali za državni odkup. Ukrep kontrole cen ne sme trajati dlje od šestih mesecev. V utemeljenih primerih lahko vlada ukrep obnovi. Najpomembnejši ukrepi kon- gorništva. Na tujem deluje Mednarodna zveza združenj gorskih vodnikov (IFMGA), v katero se bo, ko bo ustanovljeno, včlanilo tudi Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Združenje bo vodilo imenik vodnikov in skrbelo za njihovo usposabljanje. Za gorskega vodnika se bo lahko usposabljal kandidat, ki bo član Planinskega društva ali kluba, ki je včlanjen v Planinsko zvezo Slovenije, ki bo star najmanj 18 let, imel najmanj srednjo izobrazbo, ustrezne psi- zakonom določene ukrepe kontrole cen, ki v najmanjši možni meri omejujejo konkurenco in prispevajo k čim hitrejši odpravi teh ukrepov. Ker je za politiko cen odgovorna vlada, lahko v imenu države ukrepa, če so ogroženi razvojni cilji države, če gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoč položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij, če nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude Javna dela v kmetijstvu Manj nezaposlenih na podeželju Ljubljana, 30. julija - Vlada je sprejela program javnih del v kmetijstvu in spodbujanja samozaposlovanja na podeželju do leta 2001, v katerega bo vključenih okrog 3700 oseb. Program bo prispeval k zmanjševanju nezaposlenosti na podeželju, hkrati pa bo manj najemanja sezonskih delavcev, zlasti v hmeljarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in zelenjavarstvu. Udeleženci javnih del v kmetijstvu bodo upravičeni do 100-odstotne izhodiščne plače ustreznega tarifnega razreda kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Vlada bo morala za uresničevanje zagotoviti okrog 190 milijonov tolarjev. Program javnih del v kmetijstvu pozitivno ocenjujejo tudi v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. • J.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si trole cen so določitev najvišja cene, določitev trdne (fiksne) cene, določitev najnižje cen& določitev elementov cene 111 določitev mehanizma cen. Državni zbor je pretekli teden sprejel še zakon o sprememb*!1 in dopolnitvah zakona o izvršb vanju proračuna Republik Slovenije. Zakon je predlagalov sprejem finančno ministrstvo, po njem pa bo 33 milijard tolaf' jev za izgradnjo avtocest | Sloveniji zagotovljenih f trošarin od prodaje motorni!1 goriv. Ta rešitev je začasna. D° konca leta 2007 bo treba zag.';:-;C i/VOil-./V. " Svetniške nagrade novorojencem Zi rovuk otrok. 01 mia 20 ti *i hal sauio /.;■! staršev pod pog< v občini Žirovni etno rodi okoli 40 ivorojencem name-ekoče nroračunske župan. Del I tisoč tolarje bi sklep o nagradi novorojencem oiloškega dodatka mu eden od iki državljan s stalnim bivališčem • D.S. Na Jezerskem v četrtek o proračunu Jezersko, 28. julija nic. V četrtek se bode občinski proračun. K občinskih cestah (odi občinske simbole. V j bolno pa bodo zajele ;ine jezersko ni pravih počit-predlagali v sprejem i skupaj, pa bo beseda tudi o bčtne Jezersko bo ovca, sim-ro. • D.Ž. Križišče na Lisice še vedno nevarno lih je na Lisicah na Bleda, v podjetjih v fivarneisi. Od mosti a največja industrij ni je zaposlenih že preko dvesto ljudi. Zato j gostejši in tudi vse nevarr seje zgodila že vrsta prometnih nesreč, rezultat so trije mrtvi in ogromno zvite pločevine. Zato je blejski občinski svetnik Kristl Ogris že pred skoraj dvema letoma prosil občino, naj takoj začne reševali omenjeni problem. Vendar pa je pobuda ostala neuslišana in se je znašla na seznamu nerealiziranih sklepov in pobud svetnikov. Na zadnji seji občinskega sveta so pobudo spet oživili i h naložili županu in pristojnim v občinski upravi, da se takoj loti reševanja problema. Rokov niso postavili, zapisali so le: stalna naloga do rešitve problema. • U. P. ŠKOFJA LOKA SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Vabi v šolskem letu 1999/2000 k sodelovanju 1. PROFESORJASTROKOVNO-TEORETICNIH PREDMETOV za nedoločen čas s polnim delovnim časom, dve delovni mesti Pogoja: visoka izobrazba strojne smeri in pedagoško-andragoška izobrazba 2. PROFESORJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: visoka izobrazba iz angleškega jezika in književnosti ali visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri in opravljen B diplomski izpit iz angleškega jezika in književnosti 3. PROFESORJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: visoka izobrazba enopredmetne pedagoške smeri matematike; ali visoka izobrazba pedagoške smeri matematike s fiziko ali fizike z matematiko; ali visoka izobrazba teoretične ali uporabne matematike z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo; ali ustrezno visokošolsko izobrazbo za učitelja katerega od temeljnih teoretičnih predmetov (strojništvo), ki jih vsebuje obvezni del programa, v katerem se poučuje predmet matematika in ima ustrezna dopolnilna znanja iz matematike. 4. KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoja: visoka izobrazba, strokovni izpit iz knjižničarske stroke 5. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA - STROJNIŠTVO za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: višja ali srednja izobrazba s predhodnim poklicem v stojništvu, najmanj 4 leta delovnih izkušenj v osnovnem poklicu, pedagoško-andragoška izobrazba 6. LABORANTA NARAVOSLOVNIH PREDMETOV za določen čas, 5 ur na teden Pogoja: srednja izobrazba naravoslovno-matematične smeri, pedagoško- OodrTš.JO.Ško i.r.;hiT»7i >,"■"!. 7. PROFESORJA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Nadomeščanje delavca zaradi daljše bolniške odsotnosti, 9 ur na teden Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri računalništva z matematiko; ali visoka izobrazba iz računalništva in informatike z dodatno pedagoško-andagoško izobrazbo; ali visoka izobrazba z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo in ustrezen 150-urni tečaj iz računalništva. Nastop dela 1. 9. 1999. Prednost bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami in opravljenim strokovnim izpitom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 16 dni po objavi v Gorenjskem Glasu na naslov Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka. Piknik Društva upokojencev Brezje-Mošnje-Ljubno Zlata plaketa najstarejši upokojenki Piknika se je udeležil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je 102-Ietni, še vedno aktivni članici društva Mariji Jeram podelil priznanje Mošnje - Društvo upokojencev Brezje-Mošnje-Ljubno je v soboto pripravilo piknik, ki se ga je udeležilo 170 upokojencev, medse pa so povabili tudi predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije Vinka Gobca. V društvu so zlasti ponosni na svojo najstarejšo in še vedno dejavno članico, 102-letno Marijo Jeram iz Mošenj, ki je bila tudi slavnostna gostja piknika. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec ji je izročil najvišje priznanje zveze Zlato plaketo kot najstarejši članici in občanki, društveni pevski zbor pa ji je zapel nekaj nar- odnih pesmi. Predsednik zveze upokojencev je spregovoril tudi o novi pokojninski reformi, pravicah in včasih tudi poniževanjih upokojencev in obljubil, da se bo tudi v bodoče boril za pravice upokojencev. Piknika se je udeležil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Radovljica, Bled in Bohinj Matija Markelj. Piknik so nadaljevali v veselem razpoloženju ob zabavnih igrah. Po besedah podpredsednika društva Cirila Zupana piknik organizirajo vsako leto vsaj dvakrat, udeležba je vedno zelo velika, kar dokazuje, da so nad tovrstnimi dogodki nav- dušene vse generacije upokojencev. Letošnji piknik so posvetili mednarodnemu letu starejših. Društvo upokojencev Brezje-Mošnje-Ljubno, ki je bilo usta-novljeno pred desetimi leti, sicer šteje preko petsto članov. Društvo je dokaj dejavno, zlasti pridne so sekcija za izlete, kegl-jaška sekcija in kolesarska sekcija. Društvo ima tudi svoj mešani pevski zbor, ki ga vodi mlada pevovodkinja Mateja Praprotnik. Upokojenci imajo tudi svojo himno, ki jo radi zapojejo ob različnih priložnostih. • U. P- Kratek stik med krajevno vlado in športniki? Struževsko igrišče je vzdrževano Ob nedavnem obisku Gorenjskega glasa v Struževem smo slišali kritike na račun športnega društva Strževčan oziroma gospodarja njegovih objektov. Struževo, 27. julija - Glavni očitek se je nanašal na vedno večjo zapuščenost igrišča in društveno brunarico Kozolec, ki naj hi bila odprta prek dovoljenega časa. Najemnik, ki je od športnega društva Strževčan objekte prevzel januarja letos, takšne kritike zavrača kot neutemeljene. Pravi, da domačini radi prihajajo na igrišče, sprehajalci pa se tudi z otroki ustavljajo pri brunarici, kjer sta gugalnici; s športnim društvom se dogovarja še za postavitev tobogana, medtem ko peskovnik zaradi psov ne pride v poštev. Sami objekti kot tudi bližnja okolica so urejeni, pospravljeni odpadkov, trava redno košena, res pa je, da bi kazalo marsikaj na novo prebarvati, obnoviti. Športno društ- vo skrbi za čisto okolje tudi z očiščevalno akcijo, ki jo že po tradiciji izpelje spomladi in jeseni. Obratovalni čas brunarice določa športno društvo in ne najemnik. Ta sodeluje s policijo, da bi zavrl morebitno pot narkomanov po savskem drevoredu do brunarice. Najemnik pravi, da kritik na njegovo delo iz športne- ga društva ni, prav tako ne pritožb sosedov - niti tedaj, ko se življenje v brunarici zavleče v noč. Pametno bi bilo, če bi krajevni svetniki in športniki sedli za isto mizo, razčistili, kaj je res in kaj ne in delali na tem, da bi igrišče resnično postalo prijetno športno in družabno shajališče Stru-ževčanov. • H. J- Izgradnja kanalizacij v občini Škofja Loka Se tri vasi na čistilno napravo Zgrajene kanalizacije na Trati in na Suhi čakajo na tehnični prevzem. Škofja Loka, 26. julija - V teh dneh bo opravljen tehnični prevzem dveh kanalizacijskih sistemov, ki bosta omogočila, da se vasi Trata, Suha in Hosta povežejo na škofjeloško čistilno napravo. Kdaj bodo uredili poškodovane ceste, še ni jasno, saj prihodki občinskega proračuna zaostajajo za planiranimi. Za načrte izgradnje kanalizacijskih sistemov v vasi Trata in Suha bi predvsem lahko rekli, da imajo že "dolgo brado", saj so jih razni nesporazumi prav v zvezi z varovanjem okolja kar dobro desetletje prelagali. Končno bodo tudi odplake najbolj okoljsko ogroženih prebivalcev Trate in hkrati najbolj zagretih ekologov v Škofji Loki lahko speljane na čistilno napravo, saj so zaključili gradnjo kanalizacijskega sistema v tej vasi. Z izgradnjo so začeli že lani v jeseni in dobrih tisoč metrov kanalov bo končno priključenih na sistem, ki pelje do čistilne naprave, kar je stalo nekaj nad 36 milijonov tolarjev. V teh dneh pričakujejo tehnični pregled in prevzem, nato pa naj bi se začelo izvajati hišne priključke. Omeniti velja, da gre Od nekdaj asfaltirane "ulice " v vasi Trata po izgradnji kanalizacije ni ostalo nič. Novo asfaltno prevleko bodo položili šele po izgradnji plinske napeljave. za ločen sistem za fekalne in meteorne vode. Zaključek investicije bo seveda takrat, ko bodo izvedeni vsi priključki, zlasti pa še ponovno urejene ceste, ki jih je potrebno nanovo asfaltirati. Ker so se krajani Trate odločili, da ob tej priložnosti napeljejo do svojih domov še plin, se bo to končno opravilo (ponovno asfaltiranje naj bi stalo 7,5 milijona tolarjev) verjetno prestavilo na pomlad. Pospešeno se namreč izdeluje projekt plinske napelja-ve, ki naj bi jo položili še to jesen. Drugi nov kanalizacijski sistem je bil izgrajen v vasi Suha, vasi, ki leži neposredno ob sami škofjeloški čistilni napravi, pa so njene odplake doslej odtekale mimo te naprave v Soro. Tu so za 42 milijonov tolarjev položili približno 900 metrov kanalov mešanega kanalizacijskega sistema, izgr-adili razbremenilnik in hkrati omogočili priključek tudi za vas Hosta, ki je dobila kanalizacijo ob rekonstrukci/' ceste Puštal - Draga. Ker se na Suhi niso odločili za plin, r praktično vse pripravljeno tudi že za asfaltiranje ceste, ki naj bi bila ob tej priložnosti iz treh i" pol metrov razširjena na Pet metrov, vendar je vrednost tel1 del s 14 milijoni tolarjev za obči' no kar velik zalogaj. Kot namJe povedal župan Igor Draksler. prihodki občinskega proračuna tega še ne dovoljujejo in če se bo stanje izboljšalo, bo v avgustu podpisal že pripravljeno pogodbo. Sicer pa na koncu še kaže dodati, da z omenjenimi izgradnjami kanalizacij in povezav na prvo čistilno napravo v Sloveniji v tej občini še zdaleč ni vse urejeno: občino Škofja Loka Še čaka izgradnja tako velikih sistemov, kot so kana-lizacija Stara Loka, Puštal, Vincarje in Sv-Duh, da ne omenjamo še potrebnih kanalizacij in novih čistilnih naprav za Sušo in Bukovicp-Log in Zminec. Časi, ko Sore in njih pritoki ne bodo odplakoval' ni kanali (in zato neprimerni Za. kopanje), so torej še kar precej oddaljeni. • Š. Žarg» Izredna seja občinskega sveta Kamnik Titanova upnica je tudi občina V postopku prisilne poravnave družbe Titan ima terjatve tudi občina Kamnik. O možnosti, kako upniških razmerij, hkrati pa pomagati pri sanaciji tega kamniškega giganta, so razpravljali na Kamnik, 23. julija - Izredno sejo pa so izkoristili še za razpis dveh referendumov o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Črna ter za dogovor o delitvenih razmerjih z novonastalo občino Komenda. Sklep o načinu delitve premoženja med obema občinama, ki sta ga v predhodnih pogajanjih dogo-vorila oba župana, je večina svetnikov sprejela, čeprav je bila opozicija (SDS in SKD) proti. Občina Kamnik ima v Titanu poleg neizplačanih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč tudi svoj delež v terjatvi Centralne či-stilne naprave Domžale Kamnik. Sicer pa so predstavniki družbe Titan občini predlagali tri alternative: lahko terjatev v višini 19 mi-ljard tolarjev v pogojih prisilne poravnave kapita-lizira, s čimer lokalna skupnost bistveno prispeva k uspehu prisilne poravnave; lahko se le deloma kapita-lizira, del obveznosti pa bi dolžnik poplačal v dveh letih; lahko pa je celotni znesek predmet prisilne poravnave. Svetniki so se odločili za prvo (najmehke-jšo) možnost, saj slednjič želijo pomagati pri reševanju Titana, v katerem je še vedno zaposlenih 900 ljudi. Kamniški svetniki so se na izredni seji tudi odločili, da razpišejo dva referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Črna. Referenduma naj bi bila 19. septembra. V Črni in Potoku naj bi z zbranimi 6 milijoni tolarjev poskrbeli za izgradnjo kabelskega televizijskega sistema, uredili kanalizacijo in vodovod, asfaltirali nekaj cest, ostale pa tekoče vzdrževali, pomagali dru-štvom in financirali fu-nkcionalne dejavnosti v krajevni skupnosti. Z drugim samoprispevkom, ki so ga razpisali za naselja Gozd, Kališe, Krivčevo, Podlom, Podstudenec, Smrečje, Za-vrh in Žaga, pa naj bi zbrali 12,6 milijona, s tem dena-rjem pa naj bi sani- čimveč prodobiti iz dplžniško-izredni seji občinskega sveta. rali večnamenski prizidek ^ podru-žnici osnovne šol (svoja deleža bi primaknih tud matična šola in občin*/' dokončali novo pokopališče i uredili starega, poskrbeli P tudi za ceste, vodovod 1 izgradnjo kabelskega sistema naseljih Žaga in Podstu-den^-Na zborih krajanov v teh nf bovških vaseh so se za sa01sj prispevka odločili, da bi . poleg cest zagotovili tu siceršnji razvoj in s te zadržali odliv ljudi v dolin > Zavedajo pa se tudi, da bod° uvedbo samoprispevka laZJ prišli tudi do denarja občinskega proračuna. . D.Z.Žlebif Slovesnost ob ruski kapelici pod Vršičem Ruska kapelica - spomin in opomin Kraj, kjer stoji ruska kapelica, je sveti kraj, je dejal kranjskogorski župan Jože Kotnik. Kranjska Gora, 27. julija - Vsako zadnjo nedeljo julija pripravijo Kranjskogorci spominsko svečanost ob ruski kapelici pod Vršičem. Letos se je v Sloveniji mudila številna ruska delegacija, ki se je s predstavniki slovenskega parlamente dogovorila, da bodo prihodnje leto poleti pripravili mednarodno konferenco o etičnih naukih po I. in II. svetovni vojni. Med prvo svetovno vojno je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov in za vsako ceno - tudi človeških življenj - je morala nemoteno potekati oskrba soške fronte z vojnim materialom. Vršič je moral biti prevozen tudi v zimskih mesecih. Cesto so čistili ruski vojni ujetniki pod nadzorom avstrijskih vojakov. Po pripovedovanju so 12. marca 1916 v Kranjski Gori zazvonili zvonovi, z Vršiča je Prišla žalostna vest, da je ogromen snežni plaz zasul rusko taborišče na Vršiču. Pod snegom je našlo smrt več kot tristo ujetnikov in deset stražarjev. Na pobočju Vršiča je bilo rusko taborišče. Leta 1916 so Rusi sami zgradili lično kapelico iz okroglega lesa in lubja in imela je dva stolpiča v znani ruski obliki. Okoli cerkvice in ob cesti so ruski grobovi. Kapelica stoji kot spomenik in opomin nesmislom vseh svetovnih vojn in je postala vez med narodoma Slovenije in Rusije, ki sta geografsko daleč, zgodovina pa jih je zbližala. Rusko kapelico, ki je kulturni spomenik pod strokovnim nadzorom Zavoda za varovanje kulturne in naravne dediščine, že osemdeset let vzdržuje Turistično društvo Kranjska Gora. Ob njej je vsako leto zadnjo Etični nauki po vojnah Delegacija državne dume Ruske federacije se je na povabilo Predsednika državnega zbora Janeza Podobnika mudila v 57o veniji. V delegaciji je bil tudi Viktor Zorkaljcev, predsednik odbo-ra za družbena združenja in verske skupnosti in Natalija Mirza, svetovalka odbora za mednarodne odnose v državni dumi. V delegaciji je bil tudi namestnik vodje službe za mednarodne cerkvene odnose ruske pravoslavne cerkve arhimandrit Feofaii. ®b tej priložnosti so se domenili, da bodo prihodnje leto pripravili mednarodno konfreneco Etični nauki po I. v°jni, ki naj bi potekala konec julija leta 2000. in II. svetovni Slovesnost ob ruski kapelici na Vršiču je tradicionalna slovesnost in priložnost navezave rusko-slovenskega prijateljstva in sodelovanja. Program prireditev je pripravilo veleposlaništvo Ruske federacije v Ljubljani. julijsko nedeljo spominska slovesnost - nekdaj je bila bolj skromna, v letih po osamosvojitvi Slovenije in ob nastanku nove občine Kranjska Gora pa dobiva vedno širši pomen in jo obišče vedno več obiskovalcev. Letošnjo slovesnost so spremljale tudi druge prireditve: razstava slikarja Nikolaja Mašukova v hotelu Lek, kjer jo je odprl Tigran Karahanov, veleposlanik ruske federacije, ter koncert moškega pevskega zbora Marjan Vodopivec v cekrvi v Kranjski Gori. V nedeljo, 25. julija, pa je se je ob ruski kapelici na Vršiču zbralo kar precej ljudi. Tokrat je bila na štiridnevnem obisku v Sloveniji 15-članska delegacija ruske dume, ki se je s predsednikom državnega parlamenta Janezom Podobnikom pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju Slovenije in Rusije. Ob tej priložnosti so se dogovorili, da bodo organizirali mednarodni simpozij o naukih 20. stoletja. Slovesnost ob kapelici je torej prerasla v meddržavno sodelovanje najbolj zahodne slovanske države Slovenije in najbolj vzhodne slovanske ruske države - kot je poudaril slavnostni govornik, predsed- nik ruskega odbora za mednarodne odnose Vladimir Lukin. Udeležence je najprej pozdravil gostitelj, kranjskogorski župan Jože Kotnik, ki je med drugim dejal, da je ruska kapelica sveti kraj, kjer tragedija spominja in opominja. Kranjskogorci že osemdeset let zgledno skrbijo za kapelico, ki je na kraju, kjer je nesmislena vojna terjala toliko človeških življenj. Predstavniki ruskega političnega in cerkvenega življenja so se Kranjskogorcem za zgledno skrb zahvalili in poklonili ikono Odrešenik. Tako kot običajno je bila ob ruski kapelici slovesna maša. Slovesnosti, na kateri je predsednik države Milan Kučan položil venec na spomenik, venca pa sta položila tudi ruski veleposlanik in društvo rusko-slovenskega prijateljstva, so se udeležili tudi predstavniki slovenskega političnega življenja: predsednik državnega zbora Janez Podobnik, zunanji minister Boris Frlec, pravosodni minister Tomaž Marušič, poslanci Janez Janša, Ciril Ribičič, poslanka Darja Lavtižar - Bebler in drugi. • D.Sedej Kdor nima dobrih živcev, naj ostane doma Pekel in bližnjice turske avtoceste Ker je "Tauerentunnel" zaprt se mora vsakdo znajti po svoje - namesto skozi tune, čez prelaz B,ed, 27. julija - Vožnja z avtobusom v Salzburg po turski avtocesti je še ne dolgo tega šoferjem vzela okoli štiri do pet ur. Od kar pa je zaradi nedavne nesreče znani "Tauerentunnel" zaprt, traja pot tudi sedem ali več V.r- Zato se ji, če ne premorete vozila s klimatsko napravo in jeklenih z'vcev, raje izognite. Če nečesa ne preizkusiš na lastni K°Ži, tega ne verjameš. Ker tudi sam Vse prevečkrat upoštevam ta rek, sem Se v soboto podal na tursko avtocesto, da bi se o stvari prepričal. Pridružil sem se skupini angleških tur* st°v, ki so končali svoje počitnice v Sloveniji in se z Integralovim avtobu-s°m odpravili na letališče v Salzburg, da bi od tam nadaljevali pot domov. Janez Bertoncelj, nadvse prijazen in najcenejšo pot. Za pot proti Salz-burgu, ki je tudi glavna povezava z Nemčijo, so na voljo tri možnosti. Zaprtemu "Tauerntunnelu" se lahko ognejo po poti skozi Gradec, lahko si izberejo smer proti Lienzu in Felber Tauernu, najbližja in najhitrejša pa je pot do Mallnitza, kjer avtobus zapelje na vlak, ki ga skozi predor odpelje na drugo stran Visokih Tur v Bock-stein, od kjer lahko pot nadaljuje šofer avtobusa je povedal, da zaprt skozi Bischofshofen proti Salzburgu. Predor povzroča obilico težav pred vsem voznikom avtobusov in tovornikov, saj je njihova vožnja prepove-dat|a na številnih cestah, predvsem ^stih, ki vodijo čez prelaze. Tako se m°ra vsak šofer bolj ali manj znajti Sam in poiskati najkrajšo, najhitrejšo Povratna vozovnica za avtobus stane 1000 ATS, enosmerna pa 700 ATS. Kljub vsem preprekam pa iznajdljivemu vozniku ostane še ena pot in te smo se lotili tudi mi. Ko smo pobrali goste na Bledu in v Kranjski Gori, smo se okoli enajste ure Vsi bi radi na vlak. Emil Herzog, lastnik gostilne na Eisentrattnu nam izdaja potrdilo o obisku. zjutraj čez Korensko sedlo in nato mimo Beljaka podali na tursko avtocesto. Potovali smo tekoče in uživali ob prelepi pokrajini s številnimi vasicami, cerkvicami in gradovi. Kmalu smo na levi opazili mesto Spittal, ob enih pa smo bili že na počivališču v Eisentrattnu. To je bil naš najpomembnejši postanek na poti. Ker ima zaradi zaprtega "Tauerntunnela" lastnik gostilne Emil Herzog veliko izgubo, mu država Avstrija dovoli, da za svoje redne goste izdaja listine, ki potrjujejo njihov obisk pri njem in na podlagi katerih v cestnem podjetju v Mauterndor-fu izdajo dovolilnico za prečkanje 1739-metrskega prelaza Obertauern. Kazen za nedovoljeno prečkanje prelaza znaša do 4000 ATS. Iz Eisen-tratna smo pot nadaljevali skozi 5400 m dolg Katschbergtunnel do St. Michaela, kjer smo zapustili avtocesto in ob dveh prispeli v Mautern-dorf. Tu smo brez težav dobili prej omenjeno dovolilnico in se podali na avanturo imenovano prelaz Obertauern. Pričakala nas je 18 kilometrska kolona, ki jo povzročata dva dejavnika. Policisti namreč ustavijo kolono pred vzponom, da ne bi prišlo do zastoja v samem klancu, saj vsi pač ne znajo" uporabljati ročne zavore. Po drugi strani pa, za slovenske razmere čudovito urejeni cesti, vozi veliko Nizozemcev, Belgijcev in nasploh severnjakov, ki gore vidijo enkrat letno in jim vsak ostrejši zavoj povzroča nemalo težav. Na vrh prelaza smo se uspeli prebiti ob pol štirih, za spust do Radstadta pa smo porabili pičlih petnajst minut. Tu smo se spet vrnili na avtocesto in ob pol petih prispeli na letališče pri Salzburgu. Po prevzemu turistov smo krenili nazaj proti Sloveniji, a na srečo ne po isti poti. Naš izkušeni voznik je namreč predvideval, da bo kolona čez prelaz v tej smeri še veliko daljša, saj se vse več turistov, predvsem Nemcev in Čehov že odpravlja na počitnice. Poudaril pa je, da se že sedaj boji, kaj bo v začetku avgusta, ko se večina Nemcev odpravi na dopust. Takrat se bo prelazu Obertauern in turski avtocesti vsekakor bolje izogniti. No, tudi mi smo se raje podali proti Bischofs-hofnu in Badgasteinu in v Bocksteinu avtobus zapeljali na vlak. V Bockstein smo prispeli ob osmih zvečer in se po eni uri čakanja z vlakom odpeljali skozi predor pod Visokimi Turami v Mallnitz. Vožnjo smo nadaljevali mimo Spittala, kjer smo se spet vrnili na tursko avtocesto, do Beljaka, čez Korensko sedlo in se spustili v Kranjsko Goro. Nazaj na Bled pa smo prispeli po več kot sedmih urah vožnje, ob eni uri zjutraj. Avtobusa, s katerim smo skupaj krenili iz Salzburga in se je verjetno odločil za pot prek prelaza, takrat na Bledu še ni bilo. Še enkrat bi se zahvalil našemu vozniku Janezu, ki mi je bil vselej pripravljen odgovarjati na vprašanja in mi je dal veliko koristnih informacij za pisanje te reportaže. Bogato izkušnjo turske avtoceste je omogočila agencija M-tours iz Bleda, ki jo vodi Miro Mulej, za kar se mu v Gorenjskem glasu zahvaljujemo. Gospod Mulej je agencijo odprl leta 1995 in v Slovenijo letno pripelje od 8500 do 10000 gostov iz Anglije, Nemčije, Avstrije in Litve. To je številka, za katero se je vsekakor treba potruditi in v M-toursu se tega zavedajo. Zato so dejavni predvsem na tujih sejmih, pohvalijo pa se lahko tudi z ličnim katalogom, ki gostu nudi koristne, osnovne informacije o Sloveniji s poudarkom na Gorenjski. V katalogu ponujajo devet zanimivih izletov po Sloveniji, dodali pa bodo še nekaj novih. Vreden ogleda je vsekakor celodnevni izlet z imenom Okus Slovenije, ki se prične z železniškim prevozom z Bleda do mosta na Soči, nadaljuje z vožnjo z ladjico po tamkajšnjem jezeru in avtobusnim prevozom do Dobrovega v Goriških "Brdih. Tam gostje iz razglednega stolpa pogledajo v Furlanijo, se spustijo v vinsko klet in z večerjo pridobijo nazaj izgubljeno energijo. Avtobus jih nato popelje do Plav, od koder se z vlakom vrnejo na Bled. Bogat in raznolik izlet za sprejemljivo ceno - 7100 SIT. • Besedilo in foto: Aleksander Jesenovec ODI9K NA KUDINAH Gorenjski glas na Rodinah Rodine - balkon Gorenjske Rodine so bile v srednjem veku prafara za vso zgornjesavsko dolino. Vse hiše na Rodinah so danes v cvetju, kajti vaščani lepo skrbijo za svojo okolico in svojo vas. Na sliki: Jalnova hiša Rodine, 26. julija - Z Rodin je prekrasen pogled na vse Julijce. V zadnjih desetletjih so tu zrasle številne nove hiše priseljencev z Jesenic. Vas si želi ohraniti svojo kulturno zgodovino, še posebej je lepo vzdrževana in gostoljubna Jalnova domačija. V novi občini Žirovnica je deset vasi, med njimi tudi vasica Rodine, nekdaj tako kot vse vasi izrazito kmetijska. Danes je kmetijstva veliko manj, ljudje se vozijo na delo v Radovljico ali na Jesenice. Na Rodinah so v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih zrasle številne nove hiše, priseljenci so prihajali pretežno z jeseniškega območja. Naselje ima izredno lepo lego, saj je odtod prekrasen pogled na vse Julijce. Ravnina pod vasjo preide v radovljiško polje, kar skupaj predstavlja slovenski pojem Dežele. Ni čudno, da zaradi izredno lepe lege Rodinam pravijo "balkon Gorenjske", kar pomeni, da odtod-dežela preide naprej v zgornjesavsko dolino. Vasica ima izredno bogato kulturno zgodovino. V Rodinah je lepo ohranjena in obnovljena rojstna hiša Janeza Jalna, ki je edina na Poti kulturne dediščine, ki je v zasebni lasti. Ta kulturni spomenik pa ima izredno srečo, saj je v lasti prizadevne družine Mulejevih, ki so brez širše družbene pomoči začeli obiskovalcem odpirati Jalnovo hišo in v njej prirejati številne kulturne prireditve. Povsem samoiniciativno in z veliko ljubezni in posluha je družina v Jalnovo hišo prinesla življenje in bogat kulturni utrip, saj stalno pripravljajo razstave in druge kulturne prireditve. Kulturno-zgodovinska znamenitost je tudi vila iz rimskih časov ter stara cerkev sv. Klemena, ki je bila v srednjem veku prafara za celotno zgornjo Gorenjsko. Rodine nimajo pravega starega vaškega jedra, imajo pa veliko zanimivih ljudi. Tu je doma Ciril Jalen, eden izmed naših najboljših čebelarjev, pa Klemen Rodman, kije narisal lep lik in grb nove občine s peresi kot simboli slavnih mož, tu so še številni drugi. Tokrat vam predstavljamo Jaka Čopa, Janeza Krušica in Doreta Peljhana. • D.S. Umetnik Dore Peljhan Jaka Čop Fotografski poet slovenskih gora Rodine, 26. julija - 88-letni Jaka Čop ima s svoje hiše na Rodinah prekrasen pogled na vse Julijce. Tako tudi tedaj, ko ni v gorah, ki jim je bil s fotografskim aparatom zvest vse svoje življenje, uživa v prekrasnem razgledu. Takole je nekoč zapisal Jaka Čop, romantik, realist in lirik: "Prepotoval sem mnogo tujih dežel in obiskal njihova gorstva. V daljavah in višavah tujine sem še globlje občutil ljubezen do svoje zemlje in lepote našega gorskega sveta, v katerem sem preživel mladost in najlepše ure svojega življenja. Res so tuje gore mogočne, velike in lepe, toda kje je še na tako majhnem delu sveta združeno toliko raznolikosti, tihe domačnosti in vznemirljive lepote, kje je še toliko divjih in nedostopnih sten, z bohotnim gorskim cvetjem posutih livad in grozljivega vzdušja neviht in megle? Kje naj bi še našel tako dobre ljudi, kot so ljudje pod našimi gorami, ki sem jim dolžan za gostoljubje na samotnih gorskih popotovanjih?" Joža Čop - Jak'c je izdal vrsto knjig s prelepimi motivi gora, sodeloval na številnih skupinskih razstavah in pripravil več kot 60 samostojnih razstav. Svoje fotografije je objavljal v številnih revijah in časopisih in mnogo knjigah s planinsko tematiko. Izšlo je že več njegovih monografij: Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom, Viharniki, Kraljestvo zlatoroga, Slovenski kozolec, Trenta in Soča. Najmlajšim pa se je Jaka Čop prikupil s pravljico o Zlatorogu, ki ji je prisluhnilo več kot 70 tisoč slovenskih otrok. Alpske rože za Avsenikov jubilej Dore Peljhan je obnovil 18 spominskih in vedrilnih kapelic ob nekdanji cesarski cesti, ki naj bi ostala makadamska. Rodine, 26. julija - V ateljeju umetnika Doreta Peljhana je že veliko lepih slik z motivi alpskega cvetja, ki bodo razstavljene v galeriji Avsenik v Begunjah v jeseni, ko bo Slavno Avsenik praznoval 70-letnico svojega življenja. Kranjskogorska Marija zavetnica z plaščem je na varnem v Grimščah in upajmo, da bo v Sloveniji tudi ostala. ukvarjal z grafičnim opremljanjem, odtiskovanjem umetniških grafik, obenem pa veliko slikal na platno in tudi restavriral. Je član likovne sekcije DOLI K na Jesenicah, udeležuje se slikarskih kolonij, zelo pa ga zanima zgodovinska in umetniška dediščina vasi pod Stolom in vse radovljiške ravnine. Kot poznavalec kraja, kjer živi, je tudi on mnenja, da Rodine in vseh deset vasi pod Stolom nekako sodijo veliko bolj k radovljiški občini, saj je geografsko veliko bolj zaključena celota z deželo kot z Jesenicami in zgornjesavsko dolino. Tudi prebivalstvo "gravitira" veliko bolj na radovljiško stran, saj je Radovljica bližje kot Jesenice. A tudi zgodovinsko in kulturno izročilo kaže na tesnejšo povezanost z Begunjami in Radovljico. « O Doretu Peljhanu in njegovem delu bi lahko pisali cele strani, pa še ne bi mogli našteti vsega. Predstavimo ga le v nekaterih detajlih, "projektih" kot se moderno danes reče in začnimo s tem, da je bil pred leti pobudnik za obnovo cerkvice sv. Petra nad Begunjami. Dore Peljhan je tedaj poklonil 250 grafik organizacijskemu odboru in s prodajo so zbrali približno 80 tisoč nemških mark, da so obnovili streho, zvonik in fasado na cerkvici ter opravili še druga nujna vzdrževalna dela. A ni ostalo le pri tem: Dore se je lotil tudi restavratorskih del pri obnovi 18 kapelic, ki stojijo na območju begunjske župnije. Dore Peljhan Dore Peljhan z Rodin je tisti umetnik, grafik, oblikovalec, slikar, restavrator, za katerega vam bodo domačini, ki jih boste povprašali po znanih sovaščanih, rekli: "Pa Peljhana morate obiskati, krasne stvari ima in veliko je že naredil za kraj." Kaj je lepšega kot pohvala domačinov, kajti Peljhanov rod res izhaja iz Rodin, vendar se je Dore z ženo preselil na Rodine pred dobrimi dvajsetimi leti. In po obnovi hiše nadaljeval s svojim neumornim umetniškim ustvarjanjem na različnih področjih - za svojo umetniško dušo, a veliko tudi za dobro svojega kraja in okolice, kjer prebiva. Dore Peljhan je po poklicu grafični oblikovalec. Vseskozi se je Te kapelice niso bile pod spomeniškim varstvom - edina, ki je spomeniško zaščitena, stoji v Vrbi - in naglo so propadale. Bile so v obupnem stanju in v sramoto okolju. Po starem restavratorskem postopku je Dore Peljhan obnovil kapelice, predvsem tiste, ki stojijo ob stari cesarski poti. Staro cesarsko pot bi po njegovem mnenju in mnenju številnih domačinov morali ohraniti tako kot je: _, . neasfaltirano in kapelica v Dvorski vasi, imenovana tudi baronova primerno vzdrže- ^aPeUca au "mašinarjeva" kapelica, je ena izmed osem-vano. Kapelice, ki stojijo ob tej goceno dediščino neprecenljive najstih kapelic, kije popolnoma obnovljena. Tako kot vse druge jo je obnovil umetnik Dore Peljhan poti, so bile nekdaj spominske in vedrilne, kjer so se ustavljali kočijaži s potniki. Dore Peljhan je obnavljal tudi kranjskogorsko Marijo zavetni-co s plaščem - kipeč Marije, ki ga je dobil v last Nikolas Oman in kot redek kipec Marije zavet-nice s plaščem predstavlja dra- vrednosti. Dore Peljhan pravi, da je kranjskogorska Marija eden lepših primerkov pozno-gotskega kiparstva pri nas in da je obnovljeni kipec na varnem pri lastniku v graščini Grimšče. Upajmo, da bo v slovenski lasti tudi ostal... • D.S. Alpsko cvetje za Avsenika Umetnik Peljhan trenutno pripravlja spet en velik "projekt za 70- letnico legendarnega Slavka Avsenika bo septembra v Avsenikovi galeriji v Begunjah razstava. Slavko Avsenik je želel, da mu znanec in prijatelj Dore Peljhan z Rodin naslika okoli 40 olj z motivi alpskega cvetja in drugih rož. Nekaj nam jih je Dore Peljhan že pokazal: imenitne so, resnično avtorju v ponos in Slavku Avseniku v prelepo darilo in spomin. • D.S. Janez Krušic, legenda slovenskega planinstva in alpinizma "Najraje sem bil v martuljških gorah" Janez Krušic je bil pobudnik in ustanovitelj prve gorske vodniške službe v Planinski zvezi Slovenije. Rodine, 26. julija - Pri 82. letih starosti je bil minulo nedeljo Janez Krušic zanesljivo najstarejši planinec pri Prešernovi koči na vrhu Stola. "Še vedno rad hodim, bolj počasi, a pridem," pravi Janez, ki ima za seboj 1200 plezalnih vzponov, od tega 80 prvenstvenih. so častitljiva leta tudi za vzpon na ne tako zahtevna pobočja Stola. "Saj še kar gre. Bolj počasi hodim, ampak pridem," pravi Janez Krušic, ki se kar malo brani kakršnegakoli pogovora in nastopa v javnosti, češ: saj je vseeno, če o meni sploh kaj pišete. Vse tisto o planinstvu in alpinizmu je že daleč za mano, koga pa vendarle še zanima... O Janezu Krušicu bo pisala slovenska planinska zgodovina, da je bil nadvse dober in uspešen planinec, reševalec in pobudnik ter ustanovitelj gorske vodniške službe, ki se je danes na novo ustanovila. Janeza sta za hojo v hribe navdušila oče in brat, kmalu se je vpisal v jeseniško Planinsko društvo, kjer je bil odličen organizator in izredno dolgo načelnik alpinističnega odseka. Zraven pa še gorski vodnik, skupaj z drugimi planinci graditelj bivakov in planinskih koč - z dušo in srcem pri planinstvu. Kaj ga je vleklo v hribe? "Planinstvo in alpinizem te zasvojita. Kar vleče te gor v pla- Janez Krušic Janez Krušic, planinec, alpinist, gorski reševalec in ustanovitelj prve gorske vodniške službe v Sloveniji sodi med legende našega planinstva in alpinizma. Že nekaj desetletij biva na Rodinah, sicer pa je rojen Jeseničan, Podmežaklar. Danes je Janez Krušic star 82 let in minulo nedeljo je bil na Stolu. Zanesljivo je bil tega dne na najvišjem vrhu Karavank najstarejši planinec, kajti 82 let nine, enostavno ne moreš nehati, ne iti stran. Tako sem bil vse svoje življenje več ali manj v hribih... Najraje na samotnih poteh in v stenah, kjer ni bilo veliko planincev. Najljubše so mi bile martuljške gore." In kako gleda na svojo planinsko pot? "Tedaj so bili drugačni časi," pravi Janez Krušic. "Tako drugačni, da si današnja generacija sploh zamisliti ne more. Za današnjo generacijo ne pomeniš nič, če nisi bil v Himalaji, mi pa smo bili drugačni. Vse je bilo drugače: oprema skromna, navdušenje je kar prekipevalo. Tedaj se je tvegalo veliko več, kot se tvega zdaj. Pokojni alpinist Joža Čop je večkrat dejal: "Vsak človek ima angela varuha, gorski reševalec pa ima kar dva..." Janez vodi dnevnik svojih gorskih vzponov in reševalnih akcij. Vse od leta 1942 si zapisuje, kje je hodil, kje je bil - za vsak dan svojega planinstva ima zabeležene vse reševalne in druge akcije ter vzpone in pohode. Skupaj ima kot alpinist 1200 plezalnih vzponov, od tega vec kot 80 novih, prvenstvenih. Njegovih je več smeri - v Travniku nad Tamarjem, v Špiku je Krušičeva smer, v severni triglavski steni in drugod. Veliko smeri, lažjih in težjih. Janez Krušic je kot ustanovitelj prve vodniške službe v okviru Planinske zveze Slovenije danes postal lčastni član Združenja slovenskih gorskih vodnikov. Poslali so mu lep0 častno značko. "Ko smo tedaj ustanavljali gorsko vodniško službo, je bila po mojem mišljenju potrebna-Nismo vodili za denar, ampak bolj iz navdušenja in tiste planin' ce, ki niso bili navajeni gora. Ta vodniška služba pa nikoli ni Pr;,v zaživela, čeprav je bila potrebna-Prav se mi zdi, da so jo na novo ustanovili, kajti v tujih gorstvih so gorski vodniki že od vseh začetkov planinstva." Gradili so bivake in koče Janez Krušic, legenda slovenskega planinstva ima za seboj vec kot 1200 plezalnih vzponov, od tega več kot 80 prvenstvenih- Bil je organizator številnih delovnih akcij pri gradnji planinskih domov in bivakov; pred desetletji je bil pobudnik in prvi predsednik združenja gorskih vodnikov Slovenije in je zdaj postal častni član novega združenja slovenskih gorskih vodnikov. Gozdno gospodarstvo Kranj se bo jeseni preselilo v Škofjo Loko GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si 17 • 1 • /^/^ 1V1 jf#lVlfT Tf\ I Vroče Mobitelovo poletje Kraniski GG prevzel škofjeloški L1U m ^ m m im w^ ti * W KranL iulii - Pri Mobitelu je predplačili način telefoniranja Najprej bodo obnovili žago, Kranj, julij - Škofjeloško lesnopredoval-no podjetje LIO (včasih je bilo v sestavi Gradisa) se v zadnjih letih bori za preživetje. Že večkrat je bilo tik pred stečajem, zadnjič spomladi, ko se je rešita s prodajo nepremičnega premoženja. Kupilo ga je Gozdno gospodarstvo Kranj, ki že nekaj časa namerava gozdarstvu dodati lesno predelavo, zato lahko govorimo o prijateljskem prevzemu podjetja. Vendar je to šele prvi sanacijski korak, saj bo za posodobitev Proizvodnih zmotjivosti potrebnega precej denarja. Za rešitev podjetja LIO lesna industrija in objekti Škofja Loka je bilo v zadnjih letih preigranih kar nekaj možnosti. Najprej so se dogovarjali s škofjeloškim Podjetjem Termo, nato s sosednjo Jelovico, vendar do kupčije ni prišlo. Termu je LIO pred leti že prodal eno izmed proizvodnih dvoran, zato so se Pogovarjali tudi o trojni rešitvi: z združitvijo Jelovice in LIO bi jo zamenjali 2a proizvodni obrat onstran železnice in sem preselili izdelavo montažnih hiš. Vendar do tega žal ni prišlo, Jelovica je kasneje drugi obrat prodala Termu in izdelavo montažnih hiš preselila v Preddvor. Termo pa je LIO-vo halo prodal škofjeloški 1 ivarni Unitech TTH-OL, ki je v njej uredilo skladišče, saj ima težave s Prevozom v Vincarje. LIO je pomoč kasneje iskal pri slovenski razvojni družbi, zaman, saj so bile sanacijske obveznice razdeljene pred-Vsem največjim čevljarskim tovarnam. Lesnopredelovalno podjetje s 126 zaposlenimi je bilo pač premajhno, da bi se država bala njegovega propada. kar bo veljalo 200 milijonov tolarjev, vse naložbe so ocenjene na 800 milijonov tolarjev. Problem je v tem, da zakon omogoča dobrososedsko pomoč, kar v bistvu legalizira delo na črno, mi pa spoštujemo gozdarsko kolektivno pogodbo, zato nismo konkurenčni in težko pridobimo več posla. Analize, ki so jih napravili leta 1996, so pokazale na približno 30 milijonov tolarjev letne izgube v naslednjih petih letih. Leta 1997 jih je reševal žledolom, lansko poslovno leto so zaradi izrednih prihodkov sicer zaključili brez izgube, vendar je iz poslovanja znašala 17 milijonov tolarjev. Zato smo se odločili, pravi Drašler, da postavimo manjšo žago in ob njej lesnopredelovalni obrat, v Naklem smo lani že kupili 23 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in se nameravali preselili tja. V lesni predelavi bi lahko zaposlili tudi ljudi, ki v gozdarstvu ne morejo več delati. Andrej Drašler, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj. Ocenjevali smo tudi možnost nakupa tovarne LIO v stečaju, vendar je odpadla, ker se pri nas stečaji vlečejo predol-£°< tudi pet in več let. Medtem hi nam na.iemnina pobirala kvalitetni denar, nihče ne bi zdrževal objektov, nihče ne bi investiral, kar pomeni, da bi se dejavnost sicer odvijala, vendar bi životarila. Zato smo se odločili za n župan zanj Štefan Kadoič, univ. dipl. ekon. PODŽUPAN POSLI iN Torek, 27. julija 1999 ur<^|& Marija Volčjak 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Bančni dnevno nočni trezorji Rast ne pojenja Kranj, julij - Gorenjska banka je v osmih ekspoziturah po Gorenjski postavila sodobne dnevno nočne trezorje, kjer lahko podjetja in obrtniki polagajo iztržke in dvigajo gotovino. Plačilni promet od Agencije za plačilni promet postopoma prevzemajo banke, na koncu bodo preneseni tudi žiro računi. Gorenjska banka že v prehodnem obdobju omogoča svojim komitentom uporabo dnevno nočnih trezorjev, ki so jih postavili na ••sinih krajih po Gorenjskem in sicer pri ekspoziturah v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Tržiču, v Škofji Loki in v Žireh. Podjetniki in obrtniki lahko vanje polagajo iztržke štiriindvajset ur na dan (gotovina, čeki njihovih kupcev, potrdila o nakupih s kartico Activa - Eurocard/Mastercard). Dvigajo lahko tudi gotovino, obrtniki pa oddajo svoje plačilne naloge, s čimer se izognejo vrstam v bankah. V Gorenjski banki so novost uvedli z julijem, pravijo pa, da uporabniki ne bodo imeli večjih stroškov kor pri Agenciji za Plačilni promet oziroma bodo celo malenkost nižji. Tiskovne konference po eni uri Kranj, julij - Nadzorni svet Ljubljanske borze je določil, da naj izdajatelji vrednostnih papirjev, ki kotirajo za borzi, tiskovne konference sklicujejo po 13. uri. Ljubljanska borza bo spremenila pravila glede sklicevanja tiskovnih konferenc izdajateljev vrednostnih papirjev v borznih kotacijah A in B. Poslej jih bodo lahko sklicevali po 13. uri, ko se konča trgovalni čas. V nasprotnem primeru bo borza tisti dan med 9.30 in 13. uro zaustavila trgovanje s tistim vrednostnim Papirjem. Sprememba pravil bo začela veljati, ko jo bo potrdila še Agencija za trg vrednostnih papirjev. Sejmarji izvolili vodstvo združenja Kranj, julij - Skupščina Združenja organizatorjev sejemskih Prireditev Slovenije je za predsednika izvolila Franca Pangerla, direktorja Geljskega sejma. V tričlanskem nadzornem odboru sta kar dva predstavnika Gorenjskega sejma iz Kranja. Skupščina združenja se je prvič sestala že 30. junija, vendar je bila zaradi slabo pripravljenih aktov prekinjena in ponovno se je sestala 19. julija. Za predsednika so izvolili Franca Pangerja, sicer direktorja Celjskega sejma, ki je v drugem krogu dobil glas več kot njegov najbolj resen protikandidat Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma. Ustanovni člani združenja so se namreč odločili za tajno glasovanje in predsednika izbrali med štirimi kandidati. . V tričlanski odbor za nadzor in kontrolo sta bila v prvem krogu izvoljena Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma in Igor Bončina, direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana. V drugem krogu je bil izvoljen še Vlado Eržen z Gorenjskega sejma, kar pomeni, da je nadzorni odbor zelo kranjsko pobarvan. Pri Gospodarski zbornici Slovenije je bilo združenje sejmarjev ^anovljeno po dveletnih prizadevanjih. Vanj so vključeni: ~e'jslci sejem iz Celja, Cespo iz Celja, Gospodarsko razstavišče iz zbijane, Infos iz Ljubljane, Ljubljanski sejem iz Ljubljane, Pomurski sejem iz Gorenje Radgone, Gorenjski sejem iz Kranja ter Sejmar in Step iz Maribora. Na trg je po štirinajstdnevnem premoru zopet vstopi/o prvih šest poob laščenih in vesticijsk i h družb, ki med svojim premoženjem nimajo neizkoriščenih certifikatov. Majhno število poslov je bila sprva edina značilnost na trgu PIDov, cene so se oblikovale približno na enakih nivojih kot pred zaustavitvijo s to razliko, da so 10-krat nižje. Razdelitev delnic pooblaščenih investicijskih družb na 10 novih je povzročilo nemalo težav, posebej pri neobveščenih delničarjih. Cena njihovih delnic se je kar naenkrat močno znižala, vendar pa so po premisleku lahko ugotovili, da se skupna vrednost njihovih delnic ni spremenila. Triglav steber I je tako vreden nekaj stotinov manj od 63 tolarjev, Nacionalni finančni družbi 1 se je nov tečaj oblikoval pri 53 tolarjih, za Pomursko družbo l so kupci ponujali nekaj več kot 57 tolarjev, Zlata moneta 1 in Zvon I pa sta bila vredna nekaj več kot 44 tolarjev. Prav tako kot trg pooblaščenih investicijskih družb se je z nizko likvidnostjo spoprijemal tudi uradni borzni trg. Čeprav se dnevno sklene manjše število poslov, tečaji vrednostnih papirjev rastejo. Slovenski borzni indeks je v tednu dni pridobil 0,8 odstotka, njegova vrednost je prekoračila 1.770 indeksnih točk. K porastu indeksa so najbolj prispevale delnice Mercatorja in Krke. Mercatorju se je vrednost v enem tednu povišala kar za 2 odstotka, tečaj delnice pa se naglo približuje devetim tisočakom in pol. Podobno rast je v preteklem tednu zabeležila tudi delnica Krke, katere tečaj se je dvignil krepko čez 27.000 tolarjev. Negotovost in pridobivanje dodatnih glasov pred skupščino delničarjev sta potisnila vrednost DOBER IZLET Z vlakom na 2250 metrov V rubriki DOBER IZLET dober predlog za ljubitelje višin: izlet v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO v avstrijski nacionalni park Visoke Ture Pod 2965 metrov visoki Reisseck po izjemno ugodni ceni 6.900 tolarjev. Alpeto-urjev izlet bo konec tega tedna, zadnjo soboto v tem mesecu, 31. julija. V programu celodnevnega izleta je vožnja do Kolbnitza, gorski vzpon z zobato železnico do višine 2250 metrov, ogled Milštatskega jezera. Ampak res- ugodna cena tega Alpetourjevega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena sobotnega izleta samo 6.500 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega Masa in za 400 tolarjev bo Vaš izlet cenejši. Odhod to soboto, 31. julija, že ob pol šestih zjutraj izpred hale Tivoli v Ljubljani. S Postanki v Škofji Loki, v K ranju, v Tržiču, v Radovljici '" ludi v Tržiču ter na Bledu! Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila (do zasedbe razpoložljivih sedežev v avtobusu!): Alpeto-urjeve turistične poslovalnice na glavnih gorenjskih avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Medu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča Zoisovi I. 'f'cJonski številki: 064/ 223 444 in 064/ 223- III ALPETOUR DOBER IZLET Grossglockner/ Veliki Klek V rubriki DOBER IZLET dober predlog za prijeten zaključek tega tedna: izlet v sodelovanju z ALP ETO V R-JEM POTOVALNO AGENCIJO na na Veliki Klek oz. Grossglockner, po izjemno ugodni ceni 6.100 tolarjev. Alpetourjev izlet bo v soboto, 14. avgusta. V programu celodnevnega izleta je vožnja po A//)ski cesti do razgledne točke pod Velikim Klekom, povratek preko Belega jezera ter večerja. Ampak res ugodna cena tega Alpetourjevega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena sobotnega izleta samo 5.800 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 300 tolarjev bo Vaš izlet cenejši. Odhod v soboto, 14. avgusta, že ob pol petih zjutraj izpred hale Tivoli v Ljubljani, s [)ostanki v Škofji Loki. v Kranju, v Tržiču, v Radovljici in tudi v Tržiču ter na Bledu! Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na Alpetourjevih glavnih gorenjskih artobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1. Telefonski številki: 064/ 223 ■ 444 in 064/ 223 - 111. Ker bo 14. avgust mimogrede, s prija vo velja pohiteti; število sedeže\ v avtobusu pač ni neomejeno! /T ALPETOUR .Mi-i m ^^aamm\ potovalna aganc^a (gpiff DOBER IZLET Meteor in sončni mrk V rubriki DOBER IZLET v sodelovanju z METEORJEM, d.o.o. iz Cerkelj še eno povabilo na dogodek stoletja, popolni sončni mrk, ki bo v sredo, 11. avgusta, viden v vsega 200 kilometrov širokem pasu srednje Evrope. V tem delu sveta bo naslednji popolni sončni mrk "že spet"čez 82 let. Eno od področij, kjer bo 11. avgusta lunina senca stoodstotno prekrila Sonce, je Blatno jezero na Madžarskem. Sončni mrk boste lahko spremljali na jezerski plaži, nekaj minut zaradi mrka ne bo sončenja. Meteor Vas na celodnevni izlet, z ogledom sončnega mrka in kopanjem v Blatnem jezeru, II. avgusta popelje za vsega 4.800 tolarjev. A to še ni vse: naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z ožjimi družinskimi člani. Meteor Cerklje zagotavlja ekskluzivne cene za izlet II. avgusta na Madžarsko do Blatnega jezera: samo 4.500 tolarjev. Za uveljavitev nižje cene bo treba pri plačilu stroškov imeti s seboj najnovejši naslovljeni izvod Gorenjskega glasa, sicer popusta ni. Odhod vsak torek zjutraj iz Cerkelj, s postankom \ Šenčurju ter, če bo dovolj prijav, tudi v Kranju. Vst dodatne informacije, prijave in vplačila: METEOR CERKLJE (Marko Remic), telefon (064) 422 - 781 ali GSM 041/ 660 - 658. >7TT*" delnice celo do 27.700 tolarjev, vendar se pri tem nivoju ni uspela obdržati. Petkov enotni tečaj se je oblikoval pri 27.423 to/arih, kar je 1,7 odstotka višje kot teden poprej. Tako močnega pozitivnega sunka ni bilo zaznati pri drugemu farmacevtu Leku. Vrednost Lekove delnice je sicer porasla za 0,3 odstotka, vendar se trenutno noče bistveno oddaljiti od 35.000 tolarjev. Enako rast smo zapisa/i tudi delnici pomorskega velikana Luke Koper. Vrednost Lukine delnice se je pretekli teden ustavila pri 3230 tolarjih, nad vrednostjo 2300 tolarjev pa se je obdržala delnica Intereurope. Njen tečaj se je v enem tednu znižal za odstotek. Dve desetinki odstotka bolje je kotirala delnica Petrola. Njen tečaj se ob koncu tedna ni uspel obdržati nad 25.000 tolarjev in je padel 40 tolarjev pod to psihološko mejo. V nasprotju s Petrolom pa se je lepo po nravi la vrednost delnice njegovega konkurenta Istra-benza. Tečaj se je po dolgem času gibanj pod 3000 tolarjev zopet vrnil na to vrednost, enotni tečaj pa se je v preteklem tednu dvignil za 1,2 odstotka. Pomembnejša podjetja prostega trga se v preteklem tednu niso posebej izkazala. Delnica Gorenja je malenkostno porasla na 1920 tolarjev, izgubili pa sta delnici Fructala in Heliosa. Obema seje vrednost znižala za 0,6 odstotka, tečaja pa sta se oblikovala pri 2.237 tolarijh za delnico Fructala in 33.000 tolarjih za delnico Heliosa. Slovenski borzni indeks že nekaj časa pridobiva na svoji vrednosti. Pozitivno razpoloženje borznikov vzbuja na trgu določeno zaupanje v rast, vendar ob tako nizkem prometu še ne moremo trditi, da je trenutno gibanje tečajev lahko začetek dolgotrajnejše rasti. Matjaž Bernik Ilirika BPH L METEOR cm LIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA,0)WRMrJlVTO Žili) Ljubljana, EMONA Merkur, KRKA, PEFlM^ TELEKOM rWOV7ARMLM)^TWIAŠKOw *pvodajamo delnice na borzi Otpravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 ^ KRANJ Tel 064/221 7 KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 26.7iggg MENJALNICA iiakupiu/prodiiii nakipni/pnxlaini nakupili/prodajni IDEM 1 ATS 100 ITL _ A BANKA (Tržič, Kranj. Jesenice) 100,63 EROS (Stari Mayr) Kranj 100<80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 100'32 HRANILNICA L0N. dd Kranj 100<80 HIDArtržnica qub§arta 101,10 HRAM R0ŽCE Mengeš 100,90 lUffiKA Jesertte 100,80 ILIRIKA Kranj IURIKA Medvode 100,80 INVEST Škofja Loko 100,80 KREKOM BANKA Kranj, Sk Loka 100,60 LEMA Kranj 100,90 V0UCS BANK4JUD BANKAddJj 100,50 NEP0S (Šk. Loka Trata) 100,90 N0\ft LB to«* M MeAo*. % loko 100,31 R0BS0N Mengeš 101,00 PBS dd. (na vseh poštah) 100,00 PRIMUS Medvode 100,80 PUBUKUM IjurJjaria 101,00 PUBLIKUM Kamnik 100,60 SHP-Slov. hran in pes. Kranj 101,00 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 100,50 SUDVENUATUR1ST Boh. Bistrica 100,32 SLOVENIJATURIST Jesenice 100,70 SZKB Blag. mesto Žiri 100,80 ŠUM Kranj TA10N Skorja Loka 101,00 TENT0URS Domžale 100,90 TRG Bed 100,70 TROPI CAL Kamnik-Bakovnik 101,15 WlLfAN Jesenice supermorket UN0N VVILFAN Kranj VV1LFAN Radovjica, Grajski dvor VVILFAN Tržič t,42 10,13 10,26 *,3? 14.27 14,39 10,16 10,23 14.34 14,40 10,12 10,27 14.26 14,37 10,13 10,21 14,30 14,40 10,15 10,25 14,30 14,j5 10,17 10,21 14,30 14,35 10,17 10,20 14,30 14,40 10,13 10,24 221-722 101,40 14,28 14,4 14,30 14,3? 10,14 10,27 14,30 14,44 10,16 10,26 14,30 14,37 10,15 10,23 14.28 14,40 10,15 10,28 14.27 14,37 10,18 10,27 14,26 14,37 10,13 10,21 14,30 14,43 10,18 10,25 13.35 14,35 9,7010,20 14,34 14,40 10,12 10,27 14,30 14,37 10,18 10,23 14,25 14,37 10,14 10,23 14,30 14,40 10,15 10,25 14.25 14,40 10,13 10,23 14.26 - 10,13 14,30 14,38 10,12 10,23 14,30 14,45 10,2010,30 362-600 14,30 14,39 10,18 10,28 14,30 14,43 10,18 1Q,28 14,24 14,38 10,12 10,25 14J8 14,35 10,17 10,21 062-606 360-260 704-040 (8.h.llh,U45h.l8Ji) 563-816 101,11 101,40 101,11 101,50 101,40 101,25 101,40 101,60 101,20 101,30 101,30 101,11 101,50 101,30 101,40 101,39 101,45 101,60 101,11 101,40 101,55 101,50 101,90 101,35 101,35. POVPRKĆNI TEČAJ 100,73 101,37 14,25 14,38 10,13 10,24 Pri Š par ovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih va utah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. ----- KREKOVA BANKA ...za izgradnjo doma, šolanje otrok, za nakup vrednejših dobrin, dodatna pokojnina... RENTNO VARČEVANJE Naša pozornost za vaše zaupanje -nezgodno zavarujemo vse rentne varčevalce. PE Kranj, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, www.krekova-banka.si Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-5401 POVABI ME NA ZMENEK 0904322 P fOtttja* DOBIL BOS ZMENEK Z DEKLETOM SVOJIH SAMJ NAKUUĆNISTIK^ Q90 9009 PRISLUHNI POReONtCI 090 7525 PUSTI SE PRESENETITI NECAIHILK GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si RADIO SOFA tel.:064/605 605,624 039 hup: /7 vv w w. radio-sora, si Trgovsko podjetje, d.d., Cesta maršala Tita 22, Jesenice RAZPRODAJA V četrtek, 29. 7., in petek, 30. 7. 1999, od 9. do 18. ure bo v SP Kasta 3 na Koroški Beli potekala razprodaja trgovinske opreme po izjemno ugodnih cenah, (zaradi zaprtja trgovine). Prodaja bo potekala po sistemu "videno - kupljeno". Vabljeni! ICIVIET1JST VO ureja: Cveto Zaplotnik Na Gorjušah imajo arabske žrebce Spodnje Gorjuše, 27. julija - - Domačini na Gorjušah nad Bohinjem se lotevajo različnih obrti, nekaj se jih ukvarja s kmečkim turizmom, nekaj s prirejo krav mlekaric, nekje delajo odlične jajčne testenine, ohranilo seje tudi izdelovanje gorjuških fajf... Eden od domačinov - Janez Zalokar pa se je lotil vzreje arabskih žrebcev. Kar deset jih ima, od tega štiri kobile, pet konj ter enega žrebička. Pasejo se po gorjuških travnikih, lastnik pa tako domačinom kot obiskovalcem omogoča ježo; tistim, ki so na konju prvič, v ogradi, bolj korajžnim pa tudi po gorjuških travnikih in gmajnah. Na fotografiji smo ujeli dve Zalokarjevi arabski kobili med pašo na Spodnjih Gorjušah. • U. P. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si 27. praznik koscev in grabljic v Novi Oselici Košnja uspela, pokošnjica pa tudi Tradicionalni praznik košnje v Novi Oselici tudi letos dobro obiskan - Redi so bile ravne in kopice pokončne Aleksander Eržen in Vinko Ko ko tj pokrivata slamnato streho. Foto: S.Š. Nova Oselica, 27. julija - Če ste se v nedeljo hudovali nad nič kaj poletnim dnevom, pa so bili za oblaki skritega sonca toliko bolj veseli kosci in grabljice, ki so se zbrali na že tradicionalnem, 27. po vrsti, prazniku koscev in grabljic v Novi Oselici. Napore prireditelja Turističnega društva Sovo-denj so poleg dobre udeležbe na tradicionalnem tekmovanju poplačali tudi številni obiskovalci s širšega območja Gorenjske. Snidenje koscev in grabljic v Novi Oselici je vedno tudi priložnost za obujanje običajev, ki so nekdaj spremljali košnjo na Slovenskem. Tudi v nedeljo se temu niso izognili, prikaz del pa je obiskovalcem zanimivo razložila Milka Burnik iz TD So-vodenj. Pred odhodom na senožet se je najprej poklepala kosa in pregledal oziroma pripravil voz. Jože Dolinar je tako pokazal, kako se maže voz in plete stremenice za ročice. Nato se kosci in grabljice odpravijo na košnjo, po opravljenem delu pa se družno in s pesmijo na ustih vrnejo na domačijo, kjer je gospodar dal za likof. Letos smo lahko opazovali mojstra Aleksandra Eržena in Vinka Kokalja pri izdelavi slamnate strehe, ki je na Gorenjskem resnična redkost že okoli dvajset let. A mojstra, ki sta nekdaj pomagala pri izdelavah slamnatih streh, kljub časovni oddaljenosti še vedno nista pozabila, kako se stvari streže. Na drugem koncu lipinih krošenj so tesarji Emil Likar, Jože Slabe in Milan Jezeršek obžagali in obtesali tram za "grušt". Seveda na način, kot so počeli tedaj, ko še niso poznali vrtalnih strojev in motornih žag. Predstavitvi običajev je sledilo tekmovanje, ki se gaje udeležilo po deset koscev in grabljic. Končnega zmagovalca je izbrala tričlanska komisija, ki je bila pri svoji oceni pozorna predvsem na hitrost in čistost košnje in grabljenja, na stil kosca in grabljice, kako ravna je red in kopica oblikovana. Najbolje je v nedeljo kosil Lojze Križnar iz Nakla, drugi je bil Karel Brelih z. Bukovega in Anton Fister z Jamnika. Med grabljicami je bila najboljša Marija Kavčič iz Koprivnika, druga je bila Danica Kosmač, Mrzli vrh, in tretja Agata Potočnik, Koprivnik. Vsi najboljši so v spomin na dobro opravljeno delo prejeli pokale. Tekmovanje sta podprla tudi Kmečki glas in Gorenjski glas, ki sta tekmujočim podelila svoje majice. No, ker je bila s tem košnja končana, je treba narediti še pokošnjico, za kar so poskrbeli Freikinclerji. • S. Š. Žgoči problemi slovenskega kmetijstva Zaloge mleka in mlečnih izdelkov so vedno večje Ena od možnih rešitev krize je povečan izvoz mleka in mlečnih izdelkov, če pa to ne bo dovolj, se bo treba odločiti za interventni odkup mleka v prahu in masla. Poslabšanje razmer v kmetijstvu postaja svetovni problem. Ljubljana, 27. julija - Za Evropsko unijo je značilen padec cen pri najpomembnejših kmetijskih in živilskih proizvodih (govedo, prašiči, perutnina, mleko in mlečni izdelki). Poleg izpada izvoza je prišlo zlasti v prašičjereji do dodatnega pritiska na ponudbo zaradi hitre prireje prašičjega mesa. Te razmere vplivajo tudi na slovensko kmetijstvo. Izvozno povpraševanje upada. Zaradi vojne v Zvezni republiki Jugoslaviji je bil otežen izvoz v Makedonijo, zaradi plačilnih in zaščitnih težav pa je bil problematičen tudi izvoz na Hrvaško. Trg Bosne in Hercegovine pa so lani in letos vedno bolj dobivale pod kontrolo države Evropske unije. Države, nastale na ozemlju bivše Jugoslavije, so za slovensko kmetijstvo zelo pomembne. Na te trge izvozi Slovenija kar 60 odstotkov kmetijskih in živilskih proizvodov, med katerimi imajo mleko in mlečni izdelki 75-odstotni delež, meso in mesni izdelki pa okrog 53-odstotni delež. Delež izvoza v države Evropske unije predstavlja le 24 odstotkov. Zaradi nezadostne zunanjetrgovinske zaščite so pričeli na naš trg vdirati subvencionirani presežki iz držav Evropske unije in CEFTE. To je povzročilo zmanjšanje odkupa domačih proizvodov, kopičenje zalog, padec cen in posledično poslabšan položaj v nekaterih kmetijskih oziroma živinorejskih panogah. Najprej seje pojavila kriza v prašičjereji, sledili so ji problemi v mlekarstvu in perutninarstvu, nazadnje pa Križi in težave slovenske krave: Če dam premalo mleka, je problem, če ga pa dam preveč, je nesreča še večja. Celo poslanci se morajo ukvarjati z menoj. se je pojavil še dramatičen položaj v hmeljarstvu. Vlada začela reševalno akcijo Razmere so postale očitno tako dramatične, da je morala ukrepati vlada in predlagati državnemu zboru dodelitev dodatnega denarja kmetijstvu. Interventna pomoč se je približala štirim milijardam tolarjev, ki bo letos zagotovljena in porabljena. V obrazložitvi je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zapisalo, da "nastale razmere resno ogrožajo uresničevanje sprejetih ciljev razvoja kmetijstva in ekonomski položaj nekaterih kmetijskih panog v Sloveniji". Mleko in mlečni proizvodi so poseben problem. Zaradi pomembno višje odkupne cene v letu 1998 se je proizvodnja mleka povečala. Januarja tega leta je bila izhodiščna odkupna cena mleka povečana za 9 odstotkov na 50,15 tolarja. V primerjavi s povprečno ceno v letu 1997 je bila tako izhodiščna cena mleka v letu 1998 za 12,2 odstotka višja, zaradi boljše kakovosti mleka pa je cena porasla za 13,2 odstotka. Lani se je v Sloveniji odkup mleka povečal za 9,5 odstotka, so zra-cunali na kmetijskem ministrstvu. Povečala se je tudi mlečnost. Po podatkih A kontrole je bila lani (ob standardni laktaciji) višja za 5,9 odstotka (od 4615 na 4887 litrov na kravo). Mlečnost je porasla pri vseh kravah, ne le najboljših, tako da se je proizvodnja mleka v Sloveniji povečala, čeprav je bilo krav manj! Naraščanje proizvodnje potrjujejo tudi letošnji statistični podatki o odkupu. Tako je bilo v letošnjih prvih štirih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem odkupljenega za 10,7 odstotka več mleka.Tudi povprečna statistična odkupna cena mleka je v tem obdobju v primerjavi s povprečno lansko odkupno ceno narasla za 3,6 odstotka. Ker je bilo doma mleka vedno več, je začela država že avgusta lani zviševati podpore za izvoz mleka in mlečnih izdelkov. Letos je problematiko dodatno zaostrila še ruska finančna kriza. Zaloge mleka in mlečnih izdelkov so se povečale. Po podatkih združenja mlekarjev je bilo 31-maja letos na zalogi 62,5 milijona litrov mleka oziroma mlečnih izdelkov: sterilnega mleka 4142 ton, mleka v prahu 669 ton, sirov 2759 ton in masla 918 ton. To predstavlja 50-dnevni odkup mleka. Vlada bo povečala nadomestila za pripravo blaga za izvoz (za mleko in mlečne izdelke), če pa ta ukrep v povezavi z nekaterimi drugimi ne bo učinkovit, bo potrebno uvesti interventni odkup mleka v prahu in masla. Uskladiti bo treba razmerja med mlečno maščob" ,n mlečnimi beljakovinami ■ ta1' merjem Evropske unije (45 '■ 55), zagotoviti rejcu 1 tolar za liter prodanega mleka za kritja stroškov odkupa mleka in zaostriti kakovost glede na števil0 mikroorganizmov in število so-matskih celic. Kot je povedal minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, bo šlo iz državnega proračuna letos dodatno za reševanje krize v proizvodnji mleka in mlečnih izdelkov okrog 2 milijardi tolarjev. • J.Košnjek Reševanje problematike pšenice Za kilogram pšenice za krmo 29, za kakovostno pa 36 tolarjev Ljubljana, 27. julija - Na podlagi prvih podatkov o doseženih pridelkih pšenice in rži ocenjujemo, da bo letošnji pridelek v povprečju od 30 do 50 odstotkov nižji od lanskoletnega. Kakovost pšenice ob žetvi, še posebej število padanja, je kot posledica slabega vremena v začetku julija bistveno slabša, kot je bilo glede na sortno strukturo pričakovati. Padec kakovosti se še posebej odraža pri zelo ranih in ranih sortah, ki jih zaradi dežja ni bilo mogoče požeti v času optimalne tehnološke zrelosti. Po podatkih, ki smo jih zbrali na odkupnih mestih, je bilo do konca prejšnjega tedna odkupljenih nekaj več kot 13.500 ton pšenice, več kot 3.500 ton pa je bilo zavrnjene zaradi neustrezne kakovosti, zlasti prenizkega števila padanja. Zaradi slabše kakovosti je tudi povprečna dosežena odkupna cena nižja od odkupne cene, določene v tržnem redu za standardno kakovost (23,00 SIT/kg) in se giblje med 21,00 in 22,00 SIT/kg. Glede na bistveno znižanje pridelka in padec kakovosti letošnje letine krušnih žit, ugotavljamo, da bo ob veljavnih odkupnih pogojih odkup krušne pšenice glede na lansko leto več kot za 50 odstotkov manjši (največ 50.000 ton). pridelovalci pa imajo zaradi velikega uvoza krmnih žit po subvencioniranih izvoznih cenah omejene možnosti za prodajo pesnice za krmo, kljub nizki ceni, ki je za tako pšenico določena (15,00 SIT/kg). Zato je Vlada RS na včerajšnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o določitvi tržnega reda za pšenico in rž 1999 in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1999. S spremembami se določa, da Zavod za blagovne rezerve odkupi tudi pšenico in rž, ki ne ustreza minimalnim pogojem kakovosti, in sicer pšenico po 15 SIT/kg in rž po 10 SIT/kg, in da se v interventni odkup sprejema pšenica in rž, ki vsebuje 14 odstotkov vlage. Če je vlaga višja, se pridelovalcem obračunajo stroški sušenja. Predviden je dodatek k odkupni ceni v višini 3 SIT/kg prodane pšenice in rži, ki ga bodo lahko uveljavljali pridelovalci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev podpore za pridelavo pšenice in rži, vendar le za prodane količine tako v intervencijski odkup kot tudi odkup na trgu. Omogočeno je tudi sklepanje naknadnih pogodb o pridelavi do 13. avgusta 1999, kj so pogoj za pridobitev podpore v višini 54.000 SIT/na kg, kot tudi za prodajo v interventni odkup Zavodu za blagovne rezerve. Podporo bodo torej lahko uveljavljali pridelovalci, ki so naknadno sklenili pogodbo za odkup in prodajo, pšenice in rži. Podporo bodo lahko uveljavljali tudi tisti pridelovalci, katerih pšenica in rž je bila zaradi slabe kakovosti v odkupu zavrnjena, oziroma tisti, ki jim je posevke uničila toča oz. poplave, če bodo predložili dokazilo o slabi kakovosti oziroma o nastali škodi. Tako podporo pridelavi pšenice in rži kot dodatek k odkupni ceni bodo morali upravičenci uveljavljati na posebnem; enotnem zahtevku na predpisanem obrazcu: Zahtevek za podporo pridelavi pšenice in za dodatek k odkupni ceni. Obrazci so od ponedeljka, 26. 7. 1999, na voljo na enotah svetovalne službe, MKGP, zadrugah in Poslovnem združenju za prehrano. Sicer pa je rok za njihovo vlaganje od 1. avgusta do 15. oktobra 1999. Kmetje bodo tako dobili za pšenico za krmo (manj kakovostno žito): 15,00 SIT/kg + 3 SIT/kg (dodatek k odkupni ceni) + 54.000 SIT/ha (podpora pridelavi). To pomeni, da bodo kmetje dobili skupaj od 28 do 29 SIT/kg pšenice za krmo. Pri kakovostni pšenici pa bodo dobili: 23.00 SIT/kg (odkupna cena) + 3.00 SIT/kg (dodatek k odkupni ceni) + 54.000 SIT/ha (podpora pridelavi)' + obračun kakovosti. To pomeni, da bodo kmetje za kilogram kakovostne pšenice dobili 36 SIT in več. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zlatoporočenca Savka in Jožef Centa Usodnemu srečanju nista ušla S trebuhom za kruhom najprej na Bled, nato v Kranj - Po vojni bosa in peš iz Bosne v Slovenijo Želela študirati medicino, vojna prekrižala načrte Zlata poroka v kranjskem Magistratu. Kranj, 27. julija - Savko Centa naglas tudi po pol stoletja še vedno izda, da je svoje korenine pognala v drugi državi, ki je danes tudi povsem drugačna od tiste, ki jo je po drugi svetovni vojni kot mlada partizanka zapustila. Od bosanske vasice Bukovac ji je ostal le spomin. Rodila se je v zelo premožni in ugledni družini mlademu Savu in Džuki, vendar je oče umrl še pred njenim rojstvom. Savka je sanjala o zdravniškem poklicu, ki v drugačnih okoliščinah sploh ne bi bila neuresničljiva želja. Premožna družina in močna želja bi zadoščali. Vojna ji je prekrižala vse načrte. Življenje ji je obrnila na glavo. S partizani se je peš odpravi- vojno so ga mobilizirali v ja v Slovenijo, kamor je aprila, nemško vojsko. Kapitulacijo ko je po tleh še ležal sneg, Prišla bosa in izmučena. Usoda je tako hotela, saj jo je v novi domovini "čakal" življenjski sopotnik. Njuno srečanje je bilo neizbežno, kajti kako bi si sicer človek razložil toliko naključij, ki to najverjetneje sploh niso bila. V celjski bolnišnici so ji pozdravili premrle prste in odpravila se je najprej v Bohinj, potem na Bled, od tam pa v Kranj, kjer se je zaposlila v tedanji Jugobruni. Podobno pot je opravil Jožef Centa. Tudi njemu je komaj dveletnemu umrl oče. Nesreča v rudniku. Po osnovni šoli se je iz Šentru- Perta na Dolenjskem odpravil je na poročni dan na Gorenjsko. V blejski Prista- deževalo, vendar nas vi je dobil delo vrtnarja, kjer je ostal dve leti. Potem pa so na Rupi pri Kranju iskali hlapca. Za vsako delo je prijel. Med Nemčije je dočakal v celovški bolnišnici, potem pa prestopil v jugoslovansko vojsko. Vrnil se je v Kranj in se zaposlil v Iskri, kjer je dočakal upokojitev. Savka je nekaj časa stanovala v Kranju, potem pa si je našla stanovanje na Rupi. V hiši, kjer je stanoval Jožef. Srečanje je bilo torej neizbežno. Toliko naključij? Skoraj nemogoče. Pravita, da sta si bila usojena. Nekaj resnice bo že v tem, saj sta skupaj ostala pol stoletja. "Poročila sva se v začetku aprila. Civilno v Kranju, cerkveno pa čez dober mesec na Dolenjskem. Spomnim se, da zelo to ni motilo. V poročnem šopku so bili roza nageljni in asparagus, blago za kostim pa sem dobila v tovarni," se je dogodka pred pol stoletja spominjala Savka. V zakonu so se jima rodili Slobodanka, Tatjana in Jože. Hčerki sta v sedemdesetih letih odšli v Kanado, kjer sta se poročili. Leta 1965 sta zakonca Centa kupila prvi avto, potem pa so na Krku začeli graditi. Počitniška hišica jima je zdaj v posebno veselje in zadovoljstvo. Nekaj moči je Savki pred desetimi leti vzela bolezen. Garanje je vzelo svoj davek. V bolnišnici na Golniku so ji kar nekajkrat rešili življenje, za kar jim je neizmerno hvaležna. Minulo soboto je bilo pri Centovih veselo. Pravzaprav je bilo tako že ves teden, saj so gostje prihajali od vsepovsod. Tudi hčerki sta z družinama prišli iz Kanade. Na kranjskem Magistratu sta si po petdesetih letih ponovno obljubila zvestobo. Tudi priči Narcis in Janez sta bili isti kot tedaj, ko sta prvič rekla da. Veselo rajanje je bilo v nedeljo v pod-breški gostilni. "Vsaj 40 svatov bo, pa tudi malo "potancala" bova." je dan pred slovesnim dogodkom dejal Jožef. Savka prisega na poštenje in odkritost, v receptu dolgoletnega skupnega življenja pa ne sme manjkati potrpljenja, odkritega pogovora in ljubezni. In še nekdo Savko spremlja vse življenje. Celuloidna punčka, moževo darilo, od katere se ne loči. Tako kot od dobre volje, ki jo vodi. • Besedilo in foto: R. Škrjanc 45 let Gasilskega društva Gosteče Slovesno prevzeli nov gasilski avto Nov gasilski avto z visokotlačno črpalko je za majhno društvo velika pridobitev Gosteče pri Škofji Loki - Gasilsko društvo Gosteče je minulo nedeljo pripravilo proslavo ob 45-letnici društva, ki so jo nbeležili s slovesnim prevzemom novega, sodobno opremljenega gasilskega avtomobila. Najbolj prizadevnim gasilcem So podelili priznanja in odlikovanja. Proslavi je seveda sledila Sasilska veselica. Z veliko pomočjo škofjeloške 0rjčine, nekaterih podjetij in Večjih sponzorjev ter seveda vaščanov nam je uspelo kupiti jn opremiti orodno vozilo, ki 7,3 milijone tolarjev. Namenjeno je gašenju manjših, začetnih in notranjih požarov, pogon na vsa štiri kolesa obmogoča dostop tudi na zah- je skupaj z opremo vredno kar tevnejše terene. V avtu je 450 Voščila Jekovčevi mami za jubilej Ziganja vas, 27. julija - V četrtek, 22. julija 1999, je praznovala svoj 94. rojstni dan Anica Jekovec iz Žiganje vasi 18. Na domačem pragu jo je s šopkom presenetil župan Pavel Rupar s svojci, z ubrano pesmijo pa kvintet bratov Zupan. Kot je zaupala slavljcnka, je bila pesem doma tudi pri Jazbečevih v Sebenjah, kjer je preživljala mladost. Tam se je naučila čevljarskih opravil, - letm Anici Jekovec je čestital tudi Rar ^ je pozneje pri§. tmški župan Pavel Rupar. ,Q pfav saj je M tudi njen mož čevljar. Doma mu je pomagala pri obrti. Delo je ^uo težko in zaslužek slab, zato je družina skromno živela. *o so bili otroci še majhni, je prestala več težjih operacij. seeno je preživela moža. Pri njej živi hčerka Mirni, rada pa J° obiščeta tudi sinova Ivan in Peter. Seveda je vesela tudi treh vnukinj, dveh vnukov in ene pravnukinje. Z domačimi se kdaj odpelje v cerkev v Križe, lepe dneve pa najraje Preživlja na vrtu, kjer še kaj postori. Največkrat se zamoti z branjem, tudi našega časopisa. • S. Saje litrov vode za visokotlačno črpalko, zaščitna oprema za gasilce, pelje se lahko devet gasilcev. Poskrbeli smo tudi za dodatno usposobljenost gasil- Predsednik Gasilskega društva Gosteče Janez Gaber. cev, dvanajst jih je opravilo izpite, nekateri iz specialnosti, je povedal Janez Gaber, predsednik Gasilskega društva Gosteče. Ustanovljeno je bilo leta 1954, ko so kupili vprežni voz in prvo motorno brizgalno. Leta 1972 so kupili prvo orodno vozilo, ki jim je služilo dvaindvajset let. Leta 1982 so odprli nov gasilski dom, pred petimi leti razvili nov prapor. Ob 45-letnici društva so kupili nov gasilski avto, ki je po bese dah škofjeloškega župana Igor ja Drakslerja velika pridobitev za majhno društvo, gosteškim gasilcem omogoča hitrejše in učinkovitejše gašenje požarov. Župan je ključ novega vozila slovesno izročil poveljniku Klemenu Brdniku, nakar ga je prevzel skrbnik Damjan Gaber. Visokotlačno črpalko je vključil njen boter Jože Gaber, nakar je novo vozilo blagoslovil župnik Jože Čuk iz župnije Sora. Najbolj zaslužnim gasilcem so podelili priznanja in odliko vanja. Društveni priznanji sta prejela Niko Kržišnik in Boštjan Kalan, priznanja Gasilske zveze Škofja Loka: Matjaž Kržišnik, Franc Kušar, Tomaž Platiša, Samo Jenko, Andrej Jenko in Damir Jamnik. Repu bliško priznanje tretje stopnje (gasilska plamenica) je preje" Damjan Gaber, republiško odlikovanje tretje stopnje Marija Jamnik in Janez Gaber, republiško odlikovanje druge stopnje pa Niko Pustovrh. • M.Volčjak Mednarodno srečanje mladih Lionistov V Sloveniji 30, v svetu 41 tisoč klubov Mladi Lionisti z vsega sveta so v soboto obiskali Gorenjsko in si med drugim ogledali tudi Radovljico. Radovljica, 27. julij - Minuli konec tedna so Gorenjsko obiskali mladi predstavniki Lions klubov z vsega sveta. Drugo mednarodno srečanje mladih so tudi letos pripravili člani slovenskega Lions kluba International, distriet 129, in v soboto dvaindvajsetim Lionistom z Japonske, Danske, iz Italije, Turčije, Francije in iz Slovenije, starim od 17 do 22 let, razkazali kulturne znamenitosti in naravne lepote Gorenjske. Mladi Lionisti so tokrat drugič obiskali Slovenijo, kjer bodo ostali mesec dni, japonski Lionisti pa šest tednov. Dober teden bodo preživeli v Zrečah, v soboto pa so jih blejski Lionisti popeljali po Gorenjskem in jim razkazali blejski grad in njegovo muzejsko zbirko, vilo Bled, radovljiški Čebelarski muzej in Planico, obisku blejskega otoka so se zaradi časovne stiske morali odpovedati, z značilnimi slovenskimi jedrni pa so jih pogostili v radovljiški gostilni Kunstelj. Mladi Lionisti z vsega sveta bodo v naslednjih tednih bivali pri družinah slovenskih Lionistov, nekaj mladih članov slovenskih Lions klubov pa bo v zamenjavo počitnice preživelo v tujini. "Moto Lionistov je "Mi služimo", vendar naše poslanstvo niso le dobrodelne akcije, ampak tudi tovrstna srečanja, ki spodbujajo druženje mladih na političnem, ekonomskem, kulturnem in na jezikovnem področju. Mednarodno srečanje mladih Lionistov bomo v celoti financirali slovenski Lionisti, ki upamo, da bo to srečanje postalo tradicionalno," je povedala Mojca Tavčar, ki pri blejskem Lions klubu skrbi za stike z javnostjo. Lions klubi imajo dolgoletno tradicijo, saj je bil prvi ustanovljen v Ameriki leta 1916, trenutno pa je v svetu 41 tisoč klubov z več kot milijon in pol Lionistov, v Sloveniji pa je 30 tovrstnih klubov. • R. Škrjanc, foto: T. Štular Počitniške delavnice v tržiški knjižnici Najnovejša moda tržiških otrok Tržič, 27. julija - V preteklem tednu je potekala tretja letošnja počitniška delavnica, ki jih v tržiški knjižnici pripravljajo že osmo leto zapored. Delavnice so namenjene vsem otrokom, ki želijo dve dopoldanski uri preživeti v prijaznem in ustvarjalnem vzdušju. Letošnje delavnice so tudi izjemno dobro obiskane, saj naštejejo vedno več kot petdeset otrok. Na delavnici, ki so jo naslovili Modna revija, so otroci pod vodstvom mentorice Alenke Kohek teden dni izdelovali različna oblačila, ki so jih nato v petek predstavili tudi na modni reviji. Otroci so ustvarjali na osnovi skic, pri tem pa uporabljali različne materiale, kot so: krep papir, fini risalni papir in plastični materiali. V skupinah po trije so tako vsak dan izdelali eno obleko. Ob koncu delavnice so otroci obleke odnesli s seboj domov, saj jih bodo v septembru predstavili na razstavi, kjer bo na ogled delo vseh letošnjih delavnic. Včeraj pa se je pričela že nova delavnica, kjer otroci ustvarjajo izdelke iz gline. Delavnico vodi Darja Zupan. • Besedilo; foto: P. Bahun KULTURA ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. kiparja Franceta Rotarja. V parku pri gradu Khislstein so na ogled skulpture iz kamna s Tirolskega kiparskega simpozija. V avli Mestne občine Kranj razstavlja slike in kipe akad. slikar Jože Eržen. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava grafik Boga Dimovskega. V Cafe restau-rantu Yasmin nagrajene fotografije razstavlja Peter Kozjek. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V Iskratelingu razstavlja Robert Prime. JESENICE - V avli Občine Jesenice je na ogled razstava ob 10-letnici Fotokluba Jesenice in ob 70-letnici mesta Jesenice. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji razstavlja slike na steklo Anica Zaletel iz Radovljice. Razstava je podaljšana do konca avgusta. RADOVLJICA V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava ob 4()-letnici Čebelarskega muzeja Radovljica. Čebelarski muzej bo zaprt julija in avgusta. V avli občine Radovljica razstavlja srebrni nakit Petra Bole. V Savnikovi hiši razstavlja portrete Simona Jug. V Gorenjski banki, PE Radovljica, razstavlja Andreja Ropret. BOHINJ - V hotelu Zlatorog razstavlja slike akad. slikar Albin Polajnar. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik razstavlja slike in grafike Giorgio Gomirato iz Vidma. BLED - V belem salonu Hotela Toplice razstavlja akad. slikar Uroš Paternu. V Galeriji TRG Bled razstavljata slikarka Draga Soklič in akad. kipar Stane Kolman. V hotelu Astoria je na ogled razstava grafik na temo Lepote Slovenije avtorja Jožeta Žluvsa iz Vojnika. V Vili Nana'je vsak dan na ogled prodajna razstava del slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva. Galerija Eundacije Jože Ciuha je odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 11. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja pod naslovom "Belle Terre Istriane" razstavlja Milan Marin. V Galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. slikar Franc Novine. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. V okroglem stolpu Loškega gradu razstavlja fotografije Peter Pokom. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja olja na platnu na temo Barvna predigra Rado Dagarin iz Škofje Loke. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja v Železnikih je odprta prodajna razstava čipk. Odprta je vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto pa od 9. do 14. ure. KAMNIK - V Kavarni Veronika razstavlja slikar Miroslav Šumnik. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. V Le kovi galeriji so na ogled slike nastale v študentski likovni koloniji v Kranjski Gori. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si FESTIVAL BREŽICE ŠE TA TEDEN Brežice, 23. julija - Danes, v torek, 27. julija, bodo v Samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki nastopili Ghotic Voices iz Velike Britanije, jutri, v sredo, pa na stalnem prizorišču v Viteški dvorani Posavskega muzeja Capella Regia Musicals s Češke. V četrtek homo slišali Nizozemce La Dada Amsterdam, v petek sledi I Jamski kvartet kljunastih flavt iz Belgije, festival pa bodo 31. julija zaključili The King's Consort iz Velike Britanije. Vse prireditve se začnejo ob 20.30 uri. • I.K. PODPIS DOGOVORA MED SLOVENSKIMI IN AVSTRIJSKIMI _FOTOGRAFI_ Škofja Loka - Dolgoletno sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi fotografi je te dni dobilo tudi uradno potrditev. V prostorih upravne enote Škofja Loka so namreč podpisali dogovor o sodelovanju fotografov, ki so člani Fotografske zveze Slovenije, in članov avstrijske fotografske zveze V(tm)AV. Listini v slovenščini in nemščini so s strani FZS podpisali predsednik Peter Pokorn iz Škofje Loke, podpredsednik Janez Kosmač iz Radomelj in tajnik Marjan Savli iz Škofje Loke, s strani avstrijske zveze pa podpredsednik V(tm)AV in predsednik komisije za mladino v FIAP Kurt Batschinski iz Beljaka in generalni tajnik VValter Stasek z Dunaja. Slovesnemu dogodku je prisostvoval tudi loški župan Igor Draksler, predstavnica ministrstva za kulturo Andreja Koblar in predstavniki nekaterih slovenskih in avstrijskih fotografskih društev. V avstrijski delegaciji'so poleg že prej omenjenih bili še predsednik koroške fotografske zveze VVilfried Pucher iz Spittala ob Dravi, zastopnik štajerske fotografske zveze Franz Vetter iz Gradca in še nekateri. Dogovor določa sodelovanje obeh stani na celovitem področju fotografije od izobraževanja in razstavljanja do spoznavanja značilnosti obeh dežel in sodelovanja med društvi in mladino. Fotografska zveza Slovenije povezuje 26 društev, avstrijska fotografska organizacija pa blizu 200. Ker je v besedilu dogovora med drugim tudi določilo, da dogovorni strani seznanjata svoje člane o dejavnostih obeh strani, je ta dogovor pomemben tudi za splošno predstavitev Slovenije, posebno še, ker ima Avstrija enake dogovore sklenjene tudi z Nemčijo, Češko, Slovaško in Švico. Lna od prvih letošnjih skupnih prireditev bo fotografska razstava treh dežel Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, ki bo jeseni predvidoma v Ljubljani in bo že 27. po vrsti. Peter Pokorn Kako so nastajala kroparska fužinarska in kovaška oblačila KROPARJI SO KOSTUME ODLIČNO OŽIVILI "Kostum je lahko še tako lep, pa ne bo prišel do izraza, če ga igralec ne zna nositi," pravi Alenka Bole- Vrabec. "In klobuk dol pred Kroparji!" Kranj - Bobek si je obrisal čelo. In še enkrat. A ni pomagalo. Potočki znoja so se zlivali izpod vroče baretke mimo košatih brkov. In močili umetelno izdelan kostum, sestavljen iz spodnje srajce, pa brezrokavnika, črnega žametnega suknjiča in hlač, debelih nogavic ter črnega plašča, obrobljenega z rjavim krznom. Na razbeljenem kroparskem placu je bilo gotovo več kot trideset stopinj. A France Žaberl v preobleki Bobka je kljub peklenski vročini svoj kostum nosil z užitkom... In predstava Pero proti kladivu, uprizorjena ob nedavnem kovaškem šmarnu v Kropi, je tudi po zaslugi izvrstnih kostumov res uspela. Ce je v običajni predstavi najprej zgodba, na njeni osnovi pa nastanejo kostumi, je v kroparskem primeru zgodba obrnjena na glavo. Vse seje namreč začelo prav s kostumi. Lani pomladi je namreč v okviru projekta Venerina pot padla ideja, da bi se po uspeli lanski rekonstrukciji viteškega kostuma za Gašperja Lambergarja lotili projek- Kroparski igralci so se v kostume in igro odlično znali vživeti. Skice za kostume so narisali študentje oddelka za tekstilstvo. ta rekonstrukcije fužinarskih in kovaških oblačil v Kropi. Kot razlaga nosilka projekta v občini Radovljica Majda Odar, so v sodelovanju s kustodinjo Kovaškega muzeja v Kropi Sašo Florjančič izbrali čas in kraj dogajanja - leto 1659, ko so se kropar-ski fužinarji in kovači uprli kroparski gospodi. Spet so se povezali z oddelkom za tekstilstvo fakultete za naravoslovje, ki je uspešno izpeljal že lanski projekt izdelave viteških oblačil. Študentje tretjega letnika so se pod vodstvom mentoric Vesne Gabrščik ligo ter Olge Marguč lotili izdelave skic kostumov. Skice je strokovno pregledal etnolog dr. Angelos Baš, ki je tudi svetoval končni izbor. Sledil je nakup materialov in izdelava krojev ter končno šivanje. Celotno organizacijo šivanja kostumov je prevzelo Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic. Kot pravi njegova direktorica Alenka Bole Vrabec, je v samo treh tednih šest marljivih šivilj (šivale so po ves dan, tudi ob sobotah in nedeljah) sešilo zahtevne kostume za skoraj trideset igralcev. In vsak od njih je nosil vsaj po štiri, pet ali šest kosov oblačil, sodnik Bobek pa celo osem. "Fužinarke so nosile spodnje krilo, krilo, bluzo in jakno. Otroci pa so bili oblečeni bolj enostavno, v srajco in hlače." Šivanje takšnih kostumov je bilo zahtevno delo, veliko je bilo šivanja na roke, tako da so oblačila izgledala natančno tako, kot bi bila sešita pred dobrimi štiristo leti, ko še niso poznali "singeric". Posebej je bilo treba izdelati obutev, pokrivala in orožje, delo pa so zaupali obrtnikom. In da bi kostumi zares zaživeli, so se odločili, da jih bodo predstavili prek dramatiziranega zgodovinskega dogodka. Izbrali so besedilo Joža Bertonclja iz Krope Pero proti kladivu, v predstavi pod taktirko Mire StušekPa so zaigrali kroparski igralci. In po profcsv0' nalni oceni nadvse uspešno: "Kostum Jc lahko še tako lep, pa ne bo prišel do izraza, če ga igralec ne zna nositi," poudarja Bole-Vrabčeva. "In klobuk dol pred Kroparji'. dodaja. Po njeni oceni so kroparski igralci kostume znali odlično nositi. "Videti Je bilo, da jim je zelo ljubo delati to predstavo in da so se z dušo in srcem vživeli v svoje prednike," pravi Bole-Vrabčeva. P° mnenju Bole-Vrabčeve je Kropa s kostumi in predstavo dobila neprecenljivo bogastvo, igralci, oblečeni v kostume, pa bodo lahko na izvrsten način predstavljali kulturno izročilo Krope tako doma kot v tujini. In po mnenju Alenke Bole Vrabec je to samo začetek, iz katerega lahko zraste še marsikaj. Zgodb je namreč še ogromno... • Urša Peternel Razstava v Mali galeriji v Kranju GRAFIKE BOGA DIMOVSKEGA Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,-n^Radio GEOSS«^ hax <)6tiftM-740. telefon 06IIHH5-252, GSM 041-682-146 Boge Dimovski, 5. 9. 98, jedkanica, akvatinta, 25,5 x 21 cm Kranj - Od sredine julija v Mali galeriji Likovnega društva Kranj grafike razstavlja Boge Dimovski iz Kranja, po rodu Makedonec, sicer pa diplomant Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Kot grafik specialist je zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, je pa tudi docent za grafiko na ljubljanski Univerzi, hkrati pa tudi docent za risbo, slikarstvo in grafiko na Univerzi Cirila in Metoda v Skopju. Sodeloval je že na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah ter za svoja dela bil že večkrat nagrajen doma in v tujini. Grafike bodo na ogled do 14. avgusta. • I.K. m i i d 1 u ■ Turistična in kulturna poživitev Kranjske Gore_ MLADI UMETNIKI POD VITRANCEM Kranjska Gora - Kranjskogorski turistični delavci skupaj s Koncertno agencijo Gallus J. Carniolus letos prvič pripravljajo druženje mladih umetnikov pod Vitrancent. Umetnike bodo med 30. julijem in 8. avgustom vsak večer na trgih in ulicah spoznavali tudi obiskovalci Kranjske Gore. Izziv, ki se je porajal med željami turističnih delavcev in idejami mladih umetnikov, se je oblikoval v moto: "Apel podobo na ogled postavi... Stopimo med ljudi, zapoj-mo, jim zaigrajmo, slikajmo iu ust-varjajmo." V sodelovanju s Koncertno agencijo Gallus J. Carniolus, ki je oblikoval program "kolonije', bodo v Kranjski Gori od petka. 30. julija, do nedelje, 8. avgusta, gostovali mladi glasbeniki: jaz/ pevka Manca Klajnšeek in jazz kontraba-sist Matej Hotko, igralka in pevka musicalov Manca Urbane, harmonikar Rihard Zadravec, skupin3 Psyho klan in likovniki Tine Škrlj, Polona Dolžan, Nadim Burkan* Andrej Mivšek in Vanja Krmelj-Namen dogajanja ni le poživiti kulturno življenje v Kranjski Gori. umetniki se bodo vsakodnevno predstavljali na večerni "promenadi", ampak tudi pritegniti ljubitelje ume t nošo mladih, da pridejo v Kranjsko Goro in /. njimi doživljajopri" jetne trenutke. Likovno podobo prireditve je obliko Škrh\ • I.K. Tine PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Hetetia Jelovcan Sončkove počitnice v Radovljici Sončno preganjanje počitniškega dolgčasa Radovljica - Tako kot lani, kot leto prej in še prej... v Radovljici poteka preprost počitniški program za osnovnošolce, ki se ga je prijelo ime Son-čkove počitnice. Mali sončki so bili letos že močno pridni, saj so bili na izletu preko treh mostov, s škratom Galom so šli v galerijo, na Svetem Petru pa so opazovali zvezde. Mi smo se jim pridružili v začetku prejšnjega tedna, ko so bili na obisku v Domu Matevža Langusa v Radovljici, kamor so - tako kot vsako leto -tamkajšnjim sovrstnikom prinesli sonca in veselja. Ela in Kristijan sta med najmlajšimi udeleženci Sončkovih počitnic, najbolj pa jima je bil všeč izlet z vlakom v Ljubljano. S škratom Galoms so namreč šli v Narodno galerijo in videli polno likovnih umetnin. Sončkove počitnice so se "rodile" v zadnjih tednih šolskega leta 1991/92, ko so se tri dijakinje in ena mama dolgo v noč pogovarjale, zakaj je mladim dolgčas in ne vedo, kaj bi počeli. Sklenile so, da bodo otrokom (in staršem) ponudile ščepec vsebine za počitniške dni, omislile so si nekaj izletov in delavnic, sestavile program in prosile odbor župnijske ka-ritas, da jih sprejme pod svoje starosti, pa tudi starši, ki otroke pripeljejo ali spremljajo na izlete. Vsak dan se počitnic udeležijo drugi otroci, taki pač, ki tisti dan nimajo kaj početi. "Vsak dan je nekje med družinskim in šolskim," je dejala. Ena od vzgojiteljic Tatjana (čisto vsi pri Sončkovih počitnicah delajo prostovoljno, torej zastojnsko) nam je povedala, da otrokom ne postavljajo nobenih zapovedi ali stro- Peto leto počitniškega programa Dobimo se ob pol desetih Zabavne urice v naravi, knjižnici, muzeju Vsak julijski delavnik se škofjeloški počitnikarji, ki se doma dolgočasijo, zberejo bodisi pred osnovno šolo na Trati ali v Podlubniku ter v druženja z vrstniki in mentorji preživijo tri koristne in zabavne urice. Počitniški program s simpatičnim naslovom Dobimo se ob pol desetih že peto leto pripravlja škofjeloško društvo prijateljev mladine skupaj s knjižnico Ivana Tavčarja, Loškim muzejem in letos prvič tudi z društom tabornikov. Namenjen je učencem od prvega do četrtega razreda iz vseh treh osnovnih šol; učenci iz Golar-jeve šole se dobivajo na Trati, vrstniki iz Kavčičeve in Groharjeve pa v Podlubniku. V petek so risali in pisali lepe želje na ogromno čestitko za prijatelja Anžeta, ki ga je podrl avto in je zdaj v bolnišnici. Gotovo je ho vesel. Miha ima devet let, je pa eden najbolj zvestih "sončkov", saj na Sončkove počitnice hodi že štiri leta. In kje mu je bilo najbolj všeč? Lani v Zakojci, letos pa na izletu čez tri mostove. in Tanja Melihen), ki sta otroke pohvalili. V skupini jih je od 30 do 40, zdaj, ko so nekateri starši že na dopustu, pa jih Andreja iz Radovljice je na Sončkovih počitnicah vsako leto, sPozna veliko novih prijateljev, s kakšnim pa se pozna že od prej. okrilje. In tako se je začelo... Vsako poletje od tistega leta osnovnošolci, ki se tako odločijo, hodijo na izlete, planina-rijo, se pogovarjajo, pojejo in se igrajo, se mimogrede kaj naučijo in se spoznavajo med seboj. V skupini je različno število otrok, od deset pa tja do štirideset. Kot nam je povedala Rezka Pleničar Šubic, eden od "motorjev" Sončkovih počitnic, se družijo otroci različnih gih pravil, enostavno so skupaj in se imajo fino. In kaj vse so še pripravili za počitnikarje? Ta teden so na sporedu lutke, kopanje, pohod na Sleme in izlet po Večni poti. Zberejo se vedno na istem mestu - Pod lipo na križišču Gorenjske in Kajuhove v Radovljici. Konec avgusta pa ob zaključku počitnic vse čaka še veliko rajanje. Kdo bo gost, pa je zaenkrat še skrivnost... • Urša Peternel Katja Kaltak Program je zanimiv, pisan kot počitniško vreme. Ob ponedeljkih in petkih so na vrsti športne dejavnosti: igre, z žogo, družabne igre in krajši izleti. Ob torkih taborniki prirejajo lov za zakladom, obisk v deželi palčkov, lokostrelstvo, izdelavo totemov in taborniške igre, ob sredah otroci ustvarjajo v muzejskih delavnicah, ob četrtkih pa v knjižnici. V petek smo poklepetali s počitnikarji na Trati. Na šolskem igrišču smo jih našli z mentoricama Matejo Pire in Natašo Trampuš (podlubniško skupino vodita Tanja Maček knjižnici. Rada poslušam pravljice, ki jih prebira knjižničarka Mateja, iz blaga sem naredila punčko." Slobodan Jovič gre septembra že v peti razred. Prihaja skupaj s sestrico, ki je eno leto, en mesec in en dan mlajša. "Meni pa je najbolj všeč v muzejskih delavnicah. Z Jasminom izdelujeva grad iz kartona." Slobodan Jovič prihaja manj. Obe mentorici poudarjata predvsem potrebo po gibanju, saj otroci vse preveč časa preždijo pred računalniki in televizorji. Bodoča tretješolka Katja Kaltak prihaja vsak dan. Tu so njene prijateljice, najboljša je sosedova Slobodanka, tu se igra in nauči tudi marsikaj novega. "Najbolj všeč mi je v Projekt so podprli tudi številni sponzorji: škofjeloška občina, Šešir, Unitech LTH-OL, trgovsko podjetje Loka, SKB banka, mladinski servis Zamore, Alpetour Potovalna agencija, butik Leja in Look, EGP, Termo, vse tri šole, knjižnica, muzej, mediji, med državnimi institucijami pa tudi urad za mladino. Silvana Narič Nekaj besed je povedala tudi Silvana Narič, ki se počitniškega programa udeležuje že tretje leto. "Starša sta v službi, doma imam le starejšo sestro, ki pa se noče igrati z menoj. In mi ni nikoli dolgčas, najbolj uživam v različnih igrah, Mateja in Nataša sta tudi zelo prijazni. Šole ne pogrešam, sošolce pa že, posebno Niko." • H. Jelovčan IfTEKAKIM DCtAVMCA MT£*A*MA DCLAVMCA VAŠA ŠOLSKA GLASILA Smeh ni greh ^"'f7 se no vsa usta, godini revija ni samo ZQ pusta. E&to...........' •• To. se smej., ha. h,,, hi, hi, hi. postopajo klovni in vsa šolska elita; 'Ztok in Milja se v dekleti prelevila, ('r<>mek smeh za to dobita. Radost in smeh v avli donita. j&terg se spet smeji: Ha, ha, ha. hi, hi, hi. % Barbara Šinkovec in Neža Šubic, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka JUHUHU, POČITNICE! Narisala Vida Krajnik, 4. a r. OŠ Petra kavčiča Škofja Loka Moj očka Moj očka je v službi kar doma. saj pravi, da doma veliko dela i/na. Moj očka k met uje, polje s pšenico posuje, ko pa trava ozeleni, jo pokosi. Nikoli ne zmanjka trave za očkove krave. Dajo nam veliko mleka, da zjutraj nisem brez teka. Ko bo moj očka že star, bo svoje vnuke pestoval. Ko bo moj očka že star, bo svoje vnuke pestoval. • Petra Remic, 3. a r. OŠ Simona Jenka Kranj Sem morska deklica Nekega dne, ko je bilo morje tako toplo, da so po njem plavale kuhane ribe, pečeni škampi in školjke v obari, sem se odpravila na potep k potopljeni ladji. Na poti k njej sem srečala praženega kita Fida, pozdravil me je. Končno sem priplavala do potopljene ladje. Skozi luknjo trn trupu sem priplavala v njeno notranjost. Mislila sem, da bo tam temno, ampak... "Halo! Kdo si ti, čudni Vegetarijanec "Povejte mi, gospod, zakaj ste vegetari- janec?" 'Iz ljubezni do živali. "In zakaj poleni jeste njihovo hrano?" M Mi svet stvor?" "Jaz sem morska deklica, kdo si pa ti?" jo vprašam. "Mar še nisi slišala zame? Jaz sem slavna globokomorska trnkarica, ki si kar sama s svojo lučjo razsvetljujem haljo! Ampak ni mi jasno, kaj ti počneš v mojem domu?!" mi reče. "Prišla sem pogledat ladjo," se prestrašim. "Je £e dobro, ne boj se, nič ti ne bom storila. Še vesela sem, da si prišla. Tako ali tako mi je dolgčas," mi pove. Nenadoma v ladji ugasne trnka-ričina luč in vse je temno... "Kaj pa je zdaj to?" jo vprašam. "Veš, zadnje čase mi tui-gaja luč," mi potoži. "Gotovo si že slišala, da mi luč sveti, če se napijem nafte," mi razlaga. "Sedaj pa mi je zaloga nafte pošla in luč je ugasnila," dokonča. "Torej morava po nafto, če hočeš, grem s teboj," ji predlagam. "To je perfektno! Ti si genij! Hvala! H rž pojdiva!" se razveseli. Odplavali sva na površje. Tam naju je čakala nafta, ki je niso odstranili od nesreče, ko jo je tanker razlil. Riba jo je hlastno pila in se napihnila kot balon. Tako je lahko svetila do konca svojega življenja. • Ana Marija Grbanovič, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Uredniški odbor (Katja Kozina, Mateja Tičar, Matjaž Bogataj, Tina Gros, Polona Sagadin) je razigran in takšno je tudi njihovo glasilo. S temi besedami so v Pilu utemeljili priznanje glasilu Mladi svet iz osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju za celoto. Zapisali so še, da je glasilo pesniško obarvano, zaljubljeno, z ilustracijami opremljeno in s šalami prepleteno, neskončno ustvarjalno. Vsebina je skrbno urejena z naslovi rubrik - od intervjuja, filmskega kotička, modnih ali kozmetičnih nasvetov do vaj v slogu in predstavljanja drugih časopisov... S skrbno izbiro tem in zvrsti sporočanja so ustvarjalci dosegli, da glasilo deluje kot celota, ki jo bereš s prav takim veseljem, s kakršnim so ga mladi Kranjčani ustvarjali! Pohvalna ocena, ki ji ni česa dodati, velja tudi za zadnjo številko Mladega sveta. Izšla je pred koncem šolskega leta, v njej pa smo z zanimanjem prebrali Katjin intervju z manekenko Nušo Šenk, pogovor s trenerjem slovenskih skakalcev Jelkom Grosom, številne otroške spise in pesmi, rešili par rebusov... Moda Poskusimo še mi Kumarice nas osvežiio Ovito j r3 poudari postavo Lelošnja poletna moda se zelo navdušuje za preproste modele ovitih kril, oblek, bluz. Kroji so široki, spredaj se oblačilo pretakne ali preprosto križem preveže s pasom in zaveže ob, strani ali zadaj. Oblačilo je v pasu stisnjeno, blago nas ovije, postava je lepo poudarjena pa še hitro smo oblečeni. Ste za rožasto obleko iz tankega žorže-ta, ki ima nadih vroče Španije in jla-menka ali za belo bluzo in sedem-os m i tiske črtaste hlače, kakršne so doma na Ca priju? Sladica za danes Skutni narastek 50 dam skute, 3 jajca, .? žlice moke, pol pecilnega praška, 3 žlice sladkorja, 2 df kisle smetane, pest rozin, vanilija, sesekljana limonina lupinicu Skuto pretlačimo, zamešamo vanjo jajca, moko, pomešano s pecilnim praškom, in vse ostale sestavine. Testo, razgrnemo v namazan pekač, damo v pečico in pečemo 20 minut pri 200 stopinjah C. Okrog 95 odstotkov vode ima v sebi kumarica in približno 5 odstotkov suhe snovi, ki jo sestavljajo povečini sladkorji, okoli 3 odstotki, približno 1 odstotek beljakovin in nekaj celuloze in rudninskih snovi. Energijska vrednost je majhna, zato so kot nalašč za vse, ki imajo probleme z debelostjo, zelo jih priporočajo tudi sladkornim bolnikom, so pa vse poletje prav za vsakega odlična osvežitev z vrta. So tudi za lepoto, o tem smo že pisali na tej strani, pa ne le za kožo, tudi podočnjake vam bodo zmanjšale. In kdaj jih trgati? Plodove trgamo, ko dosežejo tehnološko zrelost oziroma velikost, primerno sorti. Nabiramo jih samo zjutraj. Uporabljamo jih sveže, takoj potem, kojih naberemo. Pobirajmo še mlade, ne stare in rumene. Te so le za seme. Ko kumare dozorijo, niso primerne za prehrano, ker so težko prebavljive in lahko povzročijo kolcanje, napihnje-nost in celo drisko. Če so kumare grenke, moramo pred uporabo odrezati konice, ker je največ grenkobe prav v njih. Morda še ta zanimivost: kumarica je doma v Indiji, od tu pa se je razširila po vsem svetu. Kumarice za predjed 3 kumarice, 30 g šunke, pol lončka kisle smetane, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 žlica DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Otroci in denar (3) Žepnina nikakor ne sme hiti sredstvo za nagrajevanje in kaznovanje ( Če boš priden, boš dobil denar, drugače ne ). Žepnina naj ho samo žepnina in nič več, določena vsota, ki jo otrok dobi vsak mesec zato, da se nauči razpolagati z denarjem. Tudi, če nas otrok en dan pred izplačilnim dnem razjezi tako, da bi najrajši skočili iz kože nikar ne grozimo z odvzemom ali zmanjšanjem žepnine. Materialne stvari in denar naj ne hi bile motivacija otrok. Otroci in starši se moramo truditi za dobre odnose zaradi odnosov samih, ne pa zaradi denarja in dobička, ki bi nam ga prinašalo lepo vedenje. Otroci, ki bodo merili svojo pridnost z višino žepnine, bodo z denarjem merili tudi vrednost ljudi. Denar jim ho postal statusni simbol (toliko veljaš, kot imaš ), prave vrednote pa se bodo izgubile. Bodimo pazljivi tudi pri tem, da ne dajemo otroku denarja kot nadomestilo za naš čas Nimam časa zate, tu imaš malo več denarja, pa se zabavaj po svoje. Ali kar je še hujše, da z denarjem kupujemo otroka to se zelo rado zgodi predvsem v primerih, ko so starši ločeni. Ne uporahljajmo denarja kot sredstva za kupovanje naklonjenosti in ljubezni naših otrok. Denar je prevečkrat vzrok prepirov, pretepov in sredstvo manipuliranja, zato imejmo pravo mero, kadar v denarne zadeve uvajamo otroke. Otroku hodimo predvsem v zgled, ne zamujajmo pri plačevanju denarnih obveznosti, ne trošimo denarja brez potrebe, ne izkoriščajmo kreditnih kartic in ne zadolžujmo se iz meseca v mesec. Ko so otroci starejši, jih lahko mirne duše navajamo na vodenje družinskega proračuna. Razložimo jim, kako razdelimo denar preko vsega meseca, kako se plačujejo položnice, kako se planirajo posebni nakupi, kaj so to pozitivne in negativne obresti. Povejmo otro- kom o svojih napakah, zadolžitvah ali prevelikem trošenju, ki smo si ga privoščili oh kakšnem slabem dnevu. Skupaj poiščimo rešitev. Ko nam bo otrok v denarni stiski priskočil na pomoč s svojim privarčevanim denarjem, nikar ne zavlačujmo z vračilom tudi do otrok se obnašajmo odgovorno in vrnimo denar oh dogovorjenem času. Tako kot nam otroci posodijo denar, ga lahko tudi starši posodimo otrokom. Zgodi se, da otrok planira večji nakup in mu prav v času ugodnega nakupa (akcija, razprodaja) zmanjka nekaj denarja. Skupaj naredimo dober načrt, kako nam bo denar vrnil in se dogovora držimo. Naj nas ne premami starševska dobrota ah, kar pusti tisti dolg, je že dobro , ampak spoštujmo otrokovo odločnost, da nam vrne denar in ga pri tem spodbujajmo. To je dobra naložba za otrokovo prihodnost, hkrati pa mu s tem sporočamo, da vanj verjamemo in mu zaupamo. olja, kis, 1 jajce, sol, poper Kumarice olupimo, narežemo na zelo tanke lističe in posolimo. Jajce skuhamo v trdo. V skledi zmešamo kumarice, na kocke narezano šunko in sesekljan peteršilj. Po potrebi solimo, popramo, malo okisa-mo in pokapljamo z oljem. Prilijemo kislo smetano, premešamo in postavimo za 1 uro v hladilnik. Solato damo na servirni krožnik odvečne omake na dnu sklede ne prilijemo in okrasimo z rumenjakom, ki ga pretlačimo skozi redko cedilo. Kumarična juha s sojo 50 dag kumaric, 2,5 dl sojine-ga^pireja, 1,5 I zelenjavne juhe, lahko iz kocke, pol sesekljane čebule, strok sesekljanega česna, poper, sol, podmet iz 2 dl kisle smetane in 1 žlice moke, 2 jajci, 20 dag kuhane govedine (po želji) Kumare olupimo, prerežemo čez pol, odstranimo semenje z vsem, kar je mehkega, in jih nastrgajmo. Sojo zvečer namočimo, naslednji dan skuhamo, odcedimo in zmeljemo, da dobimo pire. Zelenjavno juho zavremo, solimo, popramo, dodamo sojin pire, kumarice, čebulo, česen, podmet in po želji še na tanke rezine narezano govedino. Vre naj 15 minut. Gotovi juhi med mešanjem vtepamo eno ali dve razžvrklja-ni jajci. v Štajerske kumare s krompirjem 75 dag kumar, 1 kg krompirja, 6 dag masti, 3 dag maščobe, 3 stroki sesekljanega česna, poper, kis, sol Kumare olupimo in naribamo.Krompir olupimo in skuhamo v soljeni vodi. Kuhanega zmečkamo z vodo vred. Medtem na maščobi spražimo moko, ko porumeni, dodamo česen in takoj nato kumare. Prepražimo, zalijemo z vodo in, ko povrejo, jih primešamo krompirju. Po okusu popramo, okisamo in osolimo. GLAS vsak torek in petctc Pet minut za lepil videz Kumare za bolj belo polt Sonat se ne nastavljamo več tako kot nekoč predvsem zaradi žar cen ja, povrhu v seva pa je -V/v/ /// moda bele polti in slamnika. Će hočemo imeti lepo (angleško) belo polt, si večkrat pripravimo masko iz svežih kumar in kislega mleka. Lahko pa si obraz namažemo kar s kumarica i m sokom. Svež kumarici i i sok dobimo tako, da kumare dobro operemo in olupimo, jim odstranimo semena in jih razrežemo na manjše kolobarje ali koščke, damo v sokovnik, ki ga vključimo na I. stopnjo in tako i:cedimo sok. Sok pijemo sam, lahko pa mu dodamo jogurt. Malo vase, malo nase pa bomo lepe in zdrave. Dušene kumarice s smetano 4 srednje velike kumarice, 30 g masla, 30 g moke, 1 manjša čebula, šopek peteršilja, 4 dl mleka, 4 žlice kisle smetane, sol Kumarice olupimo in narežemo na koščke. V ponvi na maslu svetlo popražimo čebulo, posipamo z moko, premešamo in prilijemo mleko. Mešamo, da se omaka zgosti. Dodamo kumarice ter nad šibkim ognjem 15 minut dušimo. Nazadnje primešamo kislo smetano in sesekljan peteršilj. Po potrebi še solimo. Kumare z jogurtom 1 kg kumar« na tanke lističe narezana čebula, jogurt ali solat' na omaka iz olja, kisa in smetane, soli in popra. Kumare operemo, naribamo in ker so ob pecljih rade grenke, jih obrežemo. Osolimo, popopranio, potresemo s čebulo in zabelimo Z jogurtom ali solatno omako. Kumarična solata 1 kg kumaric, 1 lonček jogurta, 2 žlici kisa, narezan koper, sol Kumare operemo, nastrgamo na listke ali rezine, potreserrio s koprom, osolimo in zmeša' mo z jogurtom in kisom Prav, da vemo S kumarami do zdravja V kumari je presenetljivo velika vsebnost vitamina E, ki se skriva v kumaričini lupini in nas varuje pred sončnimi žarkt in prostimi radikali. Silicij v njej nam krepi kožo, lase, vezivna tkiva. Kumarični sok blaži in zdravi sončne opekline. Sicer pa ima kumara še veliko drugih dobrih lastnosti: Izboljšuje Izkoristek beljakovin, čisti črevesje, deluje odvajalno in razstruplja, zmanjšuje telesno težo, lajša ledvične težave in težave z mehurjem, krepi fiminski sistem in sluznice, krepi vezivna tkiva. lepša kožo in lase, lajša težave z očmi, pomaga pri sončnih opeklinah. Pa še to: Kumare moramo dobro prežvečiti, sicer lahko povzročajo prebavne težave. Kdor trpi za driskami ali ima redko blato, ne sme uživati preveč kumar. Podobno kot številne sorte kapusnic lahko tudi kumare pri občutljivih ljudeh povzročajo neprijetno napenjanje. Velik delež vlaknin ostaja pr> tem neprebavljen, kar pripelje do ustrezne reakcije črevesne flore. Knjige o zdravju Osteoporoza V zbirki Zdravje pri založbi Slovenska knjiga je brez dvoma vredna posebne pozornost1 knjiga o osteoporozi. Za to boleznijo sc »e umira. Kar pa seveda ne pomeni, da osfeoporoze ni treba zgoM odkrivati in zdraviti, še bolje pa je bolezen, ki napada starejšo populacijo, preprečevati' Pa ne le zaradi tega, ker v razviti obliki ginevanje kostne mase, ki ga imenujemo osteO" poroza, ne skopari i bolečinami, pač pa je zaradi najnedolžnejših padcev ali udarcev, k zdrobijo krhke kosti, ogroženo naše življenje. Avtorji knjige, trije so, so gradivo razdelili na več poglavij, med katerimi je najpomčn'~ nejše vsekakor poglavje, kako bolezen nastane, kako poteka, kdo vse lahko zboli in k«C bolezen prepoznamo. Čeprav velja, da za osteoporozo večinoma obolevajo ženske in 10 meni, pa moški spol pri tem nikakor ni izključen. V razvitih deželah okoli 30 od>>totknv žensk in 10 odstotkov moških. Dognano je, da so osteoporozi bolj nagnjene vitke žcitS" s svetlo poltjo. Seveda pa so pri tej bolezni pomebne tudi prehranjevalne navade in pa PrC malo gibanja. Kostem škodijo tudi alkohol, nikotin in prava kava - seveda pa le v pretir*' uih količinah, saj dve skodelici kave na dan nimata posledic. Medicina je odkrila dovolj zanesljive načine za prepoznavanje bolezni, ki je seveda na * jem začetku, na primer z bolečinami v križu, ni lahko določiti. Poleg rentgenskega "(J1*-tavljanja je danes v uporabi se magnetno računalniška tomografija in druge metode Knjiga posebej natančno govori o zdravljenju osteoporoze, od kalcija, fluorja, estioge"0 j vitaminov in drugega. Še posebej skrbno pa je napisano poglavje, kaj lahko nart<"' sami tako za preprečevanje bolezni - prehrana, gibanje - do načinov, kako živeti ž bo ■< nijo: kako preprečevati bolečine, kaj jesti, katera poživila so dovoljena in drugo. Knjigo dodan tudi slovar strokovnih izrazov, o L.M. TEST: ALFA ROMEO 166 3.0 V6 SUPER V SLOGU ADMIRALSKE LADJE Športno srce, atraktivna, včasih kar precej drzna oblika in napredna tehnika so lastnosti, ki pripadajo italijanski avtomobilski znamki Alfa Romeo, zlasti od takrat, ko je začela svoj ponovni vzpon v naročju velikega Fiata. Lansko leto so pri hiši, ki ima za zaščitni znak zvito kačo •»a viteškem ščitu, krstili nov največji avtomobil, model 166. Alfa 166 je bila dokončno nared že pred Predstavitvijo svoje manjše sestre alfe 156, a je morala zaradi njene pomembnosti Počakati. Oblikovalci so bili tudi pri največjem avtomobilu spretni, čeprav na zunaj aifa 155 deluje nekoliko manj športno in bolj limuzinsko uglajeno. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da avtomobil ne vstopa: najlažje si ga je zapomniti po zelo ^•nastem sprednjem delu, kjer sta majhna, optično skoraj premajhna žarometa in srčasto oblikovan spodnji del motornega Pokrova, ki se zajeda v masko hladilnika. Tam seveda ponosno kot na admiralski ladji kraljuje hišni logotip. CENA do registracije: 7.018.000 SIT (AC Avto Triglav) r mem Zadek zelo spominja na alfo 156 in Poudarja limuzinsko uglajenost. Alta 166 s 4,72 metra dolžine sodi med Precej velike avtomobile, dolžino pa še jMatno poudarjajo precej visoki boki, ki 'L'^a.goma vzpenjajo, da značilnega ''■stično visokega zadka. Na hitro je na ^drUem delu obeh Alfinih avtomobilov 6 in 166 le malo oblikovnih razlik, zad-nje.luči so pri obeh zelo ozke, med njimi pa -'e veliko prazne pločevine. Kljub temu žadek deluje elegantno in kompaktno, ^kakor dovolj razpoznavno. Alfa 166 je ugledna naslednica že skoraj največji hišni avtomobil veliko serijske opreme, na primer samodejna klimatska naprava, vsa potrebna električna pomagala in vsa varnostna oprema. Kontaktni ključ ima seveda rdečo plastiko, medtem ko so se oblikovalci odrekli ekstremizmu pri merilnikih. Ti so pri različici z najmočnejšim motorjem podloženi z belo barvo, kar izboljšuje njihovo preglednost in poudarja športnost. Popolnost opreme dopolnjuje osrednji ekran, ki služi prikazovanju stanja klimatske naprave in radijskega sistema, za doplačilo je v avtomobilu lahko tudi telefon in satelitska navigacija, z eno besedo, oprema je popolna. Najmočnejši motor v alfi 166 je res pravi športni pogonski stroj. Šestvaljnik s 3,0 litri gibne prostornine in 24 ventili namreč iztisne iz sebe celih 226 konjskih moči. Svojo moč potrjuje tudi s polnorvnim zvokom, ki je precej močnejši kot pri manj navitih šestvaljnikih, vendar za ušesa vsakega "pravega" voznika prijeten. Motor je prožen, poskočen in z vsakim pritiskom na stopalko za plin dokazuje izjemne zmogljivosti. Toda priganjanje, ki mu zelo godi, mora voznik plačati tudi s sorazmerno visoko porabo, ki se v povprečju le nerada spusti pod 14 litrov. Motorna moč se na sprednja kolesa, ki imajo zavoljo velike pogonske sile tudi sistem prosti zdrsavan-ju, prenaša preko šeststopenjskega ročnega pozabljenega modela 164, gre torej za Renault Scenic z vsemi štirimi Tri leta potem, ko so zaorali ledino v razredu kompaktnih enoprostorskih vozil, so pri Renaultu najavili povratek v segment rekreativnih avtomobilov s štirikolenim pogonom. Na bližnjem mednarodnem salonu terenskih in rekretaivnih vozil v Val dTseru bodo namreč premierno prikazali novinca z imenom scenic RX 4. Najnovejša različica scenica bo novost v razredu športno rekreativnih avtomobilov, ki ga označujejo s kratico SUV (Sports Utilitv Vehicle), predvidoma ga bodo začeli prodajati predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta. Za scenic RX 4 pravijo, da bo vsestranski, udoben in prijazen avtomobil, ki ga Renault namenja voznikom s poudarjenim in izrazitim značajem ter tistim, ki se s svojim štirikolesnikom radi zapeljejo na kakšno manj zahtevno brezpotje. Mednarodni salon v Val d"Iseru, ki bo potekal od 14. do 22 avgusta, je ob koncu poletja tradicionalno zbirališče številnih ljubiteljev terenskih in rekretativnih vozil, scenic RX4 pa bo hkrati najavil tudi oblikovno in tehnično prenovo drugih različic tega priljubljenega avtomobila. Prenovljeni scenic, ki so ga izločili iz družine megane, bo sicer naprodaj že od septembra dalje. • M.G. ^'čakovanja o veliki prostornosti, ki bi aražala zunanjo velikost, se 'Jubo +++oblika ++motorne zmogljivosti +oprema /—preglednost nazaj — prostornost - končna obdelava Motor je pravi športnik, glasno in odločno naznanja, da zmore kar 226 konjskih moči. menjalnika. Gibi prestavne ročice so hitri, kratki, vendar nekoliko premalo natančni, vendar športni užitek ne izostane. Tudi podvozje je prilagojeno dobrim motornim zmogljivostim in voznik si, kolikor to dopuščajo mere, lahko privošči hitro vožnjo skozi ovinke, ne da bi zadek pretirano odnašalo. Enako velja za zavore, ki brez upiranja opravljajo svoje delo tudi po daljšem mučenju. ■ ;"<-aia zunanjo vemcosi, se aJI hitro razblinijo. Resnici na JUbo v nobeni dosedanji alfi ni pretiranega razkošja, ■^dtem ko za 166 velja, da s'cer ni posebej prostorna, ven-J!ar še vedno dovolj udobna "^zina, hkrati pa je v zadku s°liden 490- litrski prtljažnik. ^dor si želi pri svoji alfi 166 Poudariti prestiž, si na sedežih J1 vratnih oblogah privošči kakovostno usnje, sredinska *°nzola pa je na primer lahko Uvlečena z aluminijem ali "biranim lesom. Sicer pa je v ern avtomobilu tako ali tako Volksvragnova steklena tovarna Volksvvagen bo v nekdanjem vzhodnonemškem me-stu Dresden začel graditi novo tovarno, v kateri bodo J&celi izdelovati luksuzne nmuzine. Temeljni kamen b°do položili sredi tega tedna, tovarna pa bo posebna predvsem zaradi svojega žunanjega izgleda, saj bo v Celoti odeta v steklo. Slo-Vesnosti ob položitvi temelj-ne8a kamna bosta poleg Prvega človeka Volksvvagna dr- Ferdinada Piecha prisostvovala tudi nemški kan-cle Gerhard Schroeder in ^'nistrski predsednik dežele pške Kurt Beidenkopf. 'nvesticija v tovarno bo basala 360 milijonov mark, J\rve luksuzne limuzine volkswagen pa bodo iz nje ^ačele prihajati že prihodnje eto. V tovarni bo zaposleno 8u0 delavcev, vsak dan pa !JaJ bi n uredil i °ilov. •M.G. 150 avtomo TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor: bencinski, šestvaljni, štiritaktni, postavljen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 2959 ccm, 166 kW/226 KM, 6-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4720 mm, š.1815 mm, v.1420 mm, medosna razdalja 2700 mm, prostornina prtljažnika 490 I. Najvišja hitrost: 243 km/h (tovarna), 247 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 7,8 s. Poraba goriva po EU normativih: 9,1/18,3 I neosvinčenega 95 okt. bencina, poraba na testu: 14,51. Notranjost ni razskošno prostorna, vendar udobna, voznik ima pred seboj pregledno in lično armaturno ploščo. Alfa 166 s 3,0-litrskim šestvaljnikom je uglajena in hkrati tudi dovolj športna potovalna limuzina. Saj tako je menda tudi z admiralskimi ladjami; admiral se rad pelje udobno in tudi dovolj hitro. • M. Gregorič d.a KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Tel., fax: 064/222-624 http: //www. alpetour-remont. si PONUDBA TEDNA Znamka in tip vozila Zastava Jugo 128 skala 55 Škoda Favorit 135 L Renault 5 Campus/3v Lada Samara 1500 Renault 5 Saga Renault Ecxpress 1,4 Fiat Tipo 1,4 Media Ford Sierra 2,0 I ghia Opel Astra 1,6 IGL Renault Clio RN 1,2/5v Citroen AX 1,0 I Renault Clio RN 1,2/3v Opel Corsa 1,2 I Citv Ford Escort CLX (karavan) Opel Corsa 1,0 Citv Ford Mondeo 1,8 TD Renault Laguna RT 1,8 Volvo S 40 1,8 Renault Šafrane 2,5 Možnost menajve po sistemu staro za staro ter ugoden kredit z obrestno mero T + 3,75 %. Kranj, 26. 7. 1999 Letnik in barva vozila Cena v SIT Cena v DEM 1988 beš 42.000 420 1990 rjava 191.100 1.910 1988 met. sv. modra 220.500 2.200 1994 rdeča 326.025 3.330 1991 bela 375.375 3.750 1993 bela 399.000 3.990 1991 met. zelena 485.625 4.850 1989 bela 498.750 4.980 1993 rdeča 682.500 6.820 1993 bela 736.575 7.370 1997 met. zelena 768.600 7.690 1993 rdeča 809.025 8.090 1993 bela 831.600 8.310 1993 črna 898.800 8.990 1998 črna 1.194.637 11.950 1995 bela 1.696.695 17.000 1996 met. zelena 2.286.270 22.860 1997 srebrna 2.975.700 29.750 1997 črna 3.694.425 36.940 Na kaj je mislil finančni minister, ko je uvedel DDV? Na Mazdo 626 Ne boste verjeli: z uvedbo davka na dodano vrednost (19 %) bodo od 1. julija dalje vsi modeli Mazde 626 do 10,3 % cenejši. Ali natančneje: kupci Mazde 626 boste privarčevali do 378 tisoč tolarjev. Hvala, gospod mmister. Ljubljana: GAMA CENTER, tel. (061) 141 43 38 GRUDA, tel. (061) 26 82 83 A C0SM0S, tel. (061) 159 50 90 AMBROŽ LVM, tel. (061) 34 22 58 Maribor. AUTOCENTER ŠERBINEK, tel. (062) 42 45 00 50 Celje: SnGMA 93, tel. (063) 41 12 51 Kranj: AVTO MOČNIK, tel. (064) 24 16 96 Nova Gorica: AUT0RENT, tel. (065) 28 460 Koper. QUALrTY SERVICE, tel. (066) 38 983 Novo mesto: SIGMAC0M, tel. (068) 37 64 00 Radenci: MOHOR MM, tel. (069) 65 830 Murska Sobota: AVTOCENTER LEP0ŠA, tel. (069) 36 770 Brežice: BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078 Zagorje: AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 64 729 Šranga za novopečena Mlinarjeva zakonca z Orehka. Tanja dobra trgovka, Igor kot prevoznik zatajil V soboto dopoldne so sosedje s konca Zasavske ceste na Orehku v gozdičku pred šolo zaprli pot domačemu ženinu Igorju Mlinarju in njegovi izbranki Tanji s Planine. Kranj, 27. julija - Na obeh straneh ceste so postavili sloka, lepo okrašena mlaja z voščilom mladoporočencema, podnju pa hlod, mizo z blagajno in zelenjavo ter vozička, polna potovalnih kovčkov, ki so vabili na medeni teden v različne konce sveta. Okrog enajstih se je poročna povorka pripeljala proti Mlinarjevemu domu. Kako naprej? Sosedje so mladoporočencema najprej zapeli, glavni šrangar Tomo Bizjan jima je izročil poročno poslanico, nato pa so se začela pogajanja. Tomo je za prosto pot zahteval 500 tisočakov plus DDV, ko so se dogovorili, da uradnega računa ne bo, pa je ceno milostno spustil na 499 tisočakov, brez DDV. Ženin Igor, ki dela na brniškem letališču, bi se lahko znatno odkupil, če bi vozička, polna potovalnih kovčkov, varno prepeljal kakšnih dvajset metrov daleč. Kajpak so bili kovčki naloženi tako, da so čimprej zgrmeli na tla. Tudi ugibanje, kaj je v kakšnem kovčku, mu ni šlo najbolje od rok in jezični Tomo je bil zato skrajno nepopustljiv. Več sreče je imela nevesta Tanja, ki seje k Mlinarjevim na Orehek primožila. Vloga trgovke, koje morala uganiti, koliko tehtajo vrečke s korenjem, kumarami, fižolom, krompirjem... ji je bila pisana na kožo in Tomo je moral priznati "popust". Med obilico šal, smeha, glasbe sta se obe strani končno pogodili. Ženin je za nevesto odštel 80 tisočakov, z družico uspešno zažagal hlod in odprl pot do doma. "V našem koncu vasi se sosedje dobro razumemo, radi se skupaj tudi povese-limo," je povedal Tomo Bizjan. S šrangami so 1977. leta začeli Šimnovčev Jaka, Bizjanov Tone, Ažmanov Vinko ter Hudobivnikova Mihela in Janez. Zdaj nadaljujejo njihovi otroci. "Vsakomur pripravimo šrango, ne glede na to, ali je domačin ženin ali nevesta. Polovico denarja namenimo za darilo, za drugo polovico pa pripravimo piknik, na katerega povabimo tudi mladoporočenca in njune starše," je dejal Tomo Bizjan. Prej seveda vsakega vprašajo, ali je za šrango, vsiljujejo je nikomur. Zadnja je bila že pred leti, ko seje ženil Igorjev brat, malo pred njim pa Žnidarjeva Ksenja. Tako kot v soboto Tanji in Igorju gotovo tudi nobenemu paru pred njima te zadnje zabavne ovire pred uživanjem skupne sreče ni bilo žal. Nenazadnje je prijeten občutek, da so sosedje tudi pri tako pomembnem življenjskem koraku, kot je poroka, zraven. • H. Jelovčan Dupljanski gasilci v novih prostorih Spodnje Duplje, 27. julija - Gasilsko društvo Duplje je odstopilo nekdanjo sejno sobo v pritličju gasilskega doma za novo pošto. Zato so v nadstropju nad garažo uredili novo sejno sobo in pisarno, obenem pa so izdelali stopnišče in sanitarije. Gasilci so že kupili nekaj rabljene opreme, do jeseni pa bodo prostore opremili še z omarami. Doslej namreč niso imeli primernega prostora za hranjenje arhiva, ki ga bodo uredili v pisarni. Sejna soba bo služila članstvu za sestanke in izobraževanje, prostor pa bo na razpolago tudi drugim vaškim društvom. Približno poldrug milijon tolarjev za obnovo je založila Pošta, kateri bodo za ta znesek zmanjšali najemnino. Občina Naklo je namenila 6 milijonov 'SIT za obnovo dvorane v gasilskem domu, kjer so že izdelali novo ploščo na odru, tlake v dvorani in garderobi ter nov vbod. Dvorano bodo dokončno obnovili prihodnje leto. • S. Saje Blejski dnevi odlično uspeli Marsikdo je ognjemet spremljal kar iz - avtomobila Nepretrgana kolona avtomobilov se je proti Bledu vila še po enajsti uri, zato je marsikdo zamudil ognjemet in ga je bil prisiljen spremljati kar s ceste... - Samo v soboto zvečer je Bled obiskalo 25 tisoč ljudi, v vseh treh dneh pa kar 40 tisoč. Bled - Nekaj minut pred enajsto zvečer je skoraj 25-tisočglava množica obnemela. Vse je otrpnilo v pričakovanju. Jezersko gladino so še razsvetljevale lučke, nato pa je točno ob enajstih iz Grajskega kopališča švignila prva salva. Ognjemet, vrhunec letošnjih Blejskih dni, se je začel in čeprav je trajal nekaj minut manj, kot so obljubljali organizatorji, je navdušil obiskovalce. Tiste, ki so se do enajstih sploh uspeli prebiti na Bled. Nepretrgana kolona avtomobilov se je namreč še po enajsti vila proti Bledu in kar nekaj obiskovalcev je bilo pač prisil- nevihte na sobotni večer na Bled prišlo okrog 15 tisoč ljudi. "Vreme nam je šlo letos res na roko," z zadovoljstvom ugotavlja Eva Štravs z Direkcije. Ker ni bilo sonca in vročine, so se kopalni gostje prelevili v sprehajalce, ki so napolnili blejsko promenado in pohajali med stojnicami. Te so bile letos še posebej skrbno izbrane, poudarek je bil na izdelkih domače in umetnostne obrti, od 45 stojničarjev se jih je kar dvajset predstavilo z demonstracijo izdelave izdelkov. Tako so obiskovalci lahko videli, kako poteka brušenje in pihanje steklenih izdelkov, izdelovanje keramike, tkanje Kdor ne mara gneče, v soboto na Bledu pač ni mogel uživati. Letošnji Blejski dnevi so minili mirno, brez večjih izgredov, policija ni nikogar pridržala, potrebna ni bila nobena intervencija, pa tudi nobena nesreča se ni zgodila. jenih ognjemet spremljati kar izza vetrobranskega stekla... Mene so zaposlili na ustvarjalni delavnici, mamica in očka pa sta šla malo po svoje. Letošnji Blejski dnevi so odlično uspeli, je kratka ocena organizatorja Direkcije za turizem Bled. Samo v soboto zvečer so našteli kar 25 tisoč obiskovalcev, kar je mnogo več kot lani, ko je zlasti na račun slabega vremena in grozeče preprog na statvah, izdelovanje dražgoških kruhkov, klekl-janje in podobno. Bogata je bila tudi gostinska ponudba, na stojnicah je bilo mogoče dobiti tudi nekatere gorenjske jedi, kot so na odprtem ognju skuhani žganci in kislo zelje. Letošnja novost je bila tudi tako imenovana Blejska stojnica, na kateri je Direkcija za turizem predstavljala blejsko turistično ponudbo in delila prospekte. Ob stojnici se je ustavilo veliko turistov, tako tujih kot domačih. Po besedah Eve Štravs je bila stojnica odlična "pogruntavščina", zato jo bodo postavljali tudi v bodoče. Na promenadi je bilo živahno že v petek zvečer, ko je obiskovalce zabaval Vili Resnik, vrhunec prireditve pa je bil seveda sobotni večer, ki se je začel s promenad-nim koncertom Godbe Gorje in nastopom plesalcem Blejskega plesnega studia, za dobro vzdušje pa je od 20. ure naprej skrbel ansambel As. Ob 22. uri je na jezeru zagorelo 15 tisoč lučk iz jajčnih lupinic, ki so jih od novega leta naprej zbirali v slaščičarnah Šmon in Katrašnik, nato pa je vanje družina Vidic z Bleda nalila vosek. Lučke še niso dogorele, ko se je iz Grajskega kopališča začel prelep ognjemet. Po napovedi organiza- V soboto zvečer so bile vse proste površine na Bledu zatrpane s pločevino, odprli so dodatno parkirišče pri Vezeninah, obiskovalci pa so avtomobile puščali po pločnikih in cestah vse do Ribnega, Bodešč, Rečice in Zasipa. Po zagotovilih v soboto zvečer redarji niso napisali nobenega parkirnega lističa, pa tudi parkiranje je bilo od devete ure naprej povsod brezplačno. Uaaau!!! Samo v soboto zvečer so na Bledu našteli 25 tisoč obiskovalcev, večina (po oceni kar 80 odstotkov) je običajno Gorenjcev (do Kranja), medtem ko so gostje Bleda vedno v manjšini. Y noči s sobote na nedeljo so na Bledu našteli dobrih dva tisoč nočitev (od tega 250 domačih), kar je nekaj manj kot lani, c so blejski turistični delavci kljub vsemu zadovoljni, saj je bil to eden najboljših vikendov letos. torjev naj bi trajal dobrih deset minut, a je bil na koncu (po načelu, da je vse, kar je lepo, žal prekratko) nekoliko krajši. Kljub temu je navdušil obiskovalce, ki pa so se - tako kot vsako leto - takoj potem začeli razhajati. V Direkciji za Eva Štravs. Po eni strani je t° razumljivo, saj je med obisk0' valci veliko družin z otrok' (tudi zato so ognjem^ prestavili s polnoči na enajst0 uro), kljub temu pa si na Bledu želijo, da bi obiskovalci os dlje med stojnicami vt\ se Nekaj pristne domače hrane... (no, na nekaj stojnicah seje kuhalo tudi kislo zelje in domači žganci). turizem namreč vsako leto opažajo, da večina obiskovalcev z nestrpnostjo čaka le na ognjemet, že nekaj minut po koncu pa se promenada močno sprazni. "Glavnina obiskovalcev pride nekaj pred enajsto in odide takoj po ognjemetu. Tudi zato nastane huda prometna gneča in marsikdo ni pravočasno prispel," pravi poveselili. Vzdušje na prorfl^ nadi je bilo letos - če iZV** memo gnečo - prijetno, najb°/ zagreti so plesali kar do eni*1' pol dveh. Stroški letošnje prireditve s znašali okrog pet milijo110 tolarjev. V Direkciji za turiZfg zagotavljajo, da bodo Blejs* dnevi (letos so jih PrV*. poimenovali tako, zato da . ime Riklijevi rezerv"' rali res le za tis*. prireditve, ki so p°ve, rjleo zane s tem za SV tako pomembnim 3 , carjem) ostali, Prih°rf nje leto bodo prograj na°' morda nekoliko žeti3 tudi. Samo še tole preprogo stkem, potem grem pa tudi jaz na ene žgance. gradili, velika prirediteljev pa je da bi nekoliko ot tili ognjemet, zja & razmišljajo, da bi spremljala glasba. Značilnost blejs* noči je namreč v te da tik pred ognje'11 tom ves Bled utihne* v tišini pričakuje Pr raketo. In če bi c jemet sprmljala bena podlaga, bi vzdušje lahko še to» bolj idilično... foto: Tomaž S*"' glasbi ^° Devet imenitnih povabil Integrala Tržič, Odiseja in Viljem Turista Doma je lepo, ampak na izletu je še lepše V zadnjem julijskem torku predstavljamo delček ponudbe najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, ki so Vam za avgust (in delno tudi že za september) pripravili devet imenitnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Praznik Marije Snežne na Veliki planini Turistična agencija Integral Tržič Vas naslednjo nedeljo, 8. avgustu vabi na Veliko planino, zaklad narave. Drugo avgustovsko nedeljo bo pred kapelico Marije Snežne tradicionalna svečanost z bogoslužjem. Zatem bo veselo popoldne, ki ga pripravlja družba Velika planina, d.o.o. Integralov avtobus bo 8. avgusta vožnjo začel na Jesenicah, s postanki v Žirovnici, Kranju, Žabnici, Škofji Loki, Vodicah, Mostah in tudi v KOMENDI. Na Veliko planino se boste udeleženci peljali z gondolo, na planini bo poskrbljeno za planinsko enolončnico. Tudi sestop bo z gondolo. Integralov izlet bo 8. avgusta spremljala ekipa Gorenjskega glasa, gorenjskih radijskih postaj in Tele-TV. Cena izleta je 2.500 tolarjev (samo za naročnike Gorenjskega glasa), vključuje pa prevoze z avtobusom in gondolo, enolončnico in "ta zelen ga" zoper prehlad. Za ostale je cena 3.500 SIT. Turistično društvo Tromejnik Kuzma vabi V SREDO, II. a\gusta 1999, med 9.26 in 14.40 uro bo popolni sončni mrk; naslednji tak astronomski fenomen bo šele 2081. leta! Na štottsoče turistov se bo ta dan zgrnilo v Stuttgart in Muenchen, in zato bomo II. avgusta gorenjske radijske postaje, Tele-TV in Gorenjski gias zagotovi/i medijsko pokroviteljstvo enkratnemu izletu Turistične Agencije Integral Tržič v Prek murje, v OBČINO KUZMA, kjer bo za sprejem poskrbelo Turistično društvo Tromejnik. Zgolj na območju Goričkega bo 11. avgusta popolni sončni mrk res popoln, stoodstoten. Na Gorenjcem bo mrk le 95-odstoten, kolikor bo lunina senca prekrila Sonce. V programu izleta II. avgusta je tudi kopanje V Termah Banovci in večerja po napornem dnevu. Zanesljivo bo 11. avgusta nepozaben izlet in zanesljivo EDINI takšen pred letom 2081! Kdor bo tokrat manjkal, mu bo res lahko žal, kajti na naslednjo tako priložnost bo treba počakati 82 let ... Cena Integralovega celodnevnega izleta je 5.700 fo/arjev, za naročnike Gorenjskega Klasa in ožje družinske člane samo 4.200 SIT. Posebna ugodnost velja tudi za naročnike Priključka Tele-TV in redne poslušalce Radia Tržič. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Zbi/je- Vodicc-Moste-KOMENDA-Kamnik-Hodoš-Banovci. Kakovosta očala z ustreznim atestom za ogled sončnega mrka bo zagotovilo Podjetje FREISING Škofja Loka, ki že orga-"izira izobraževalne tečaje o pravilnem opazovanju sončnih pojavov, zlasti mrka. 21. avgusta na termalno riviero v Termah Čatež Najuspešnejše slovensko naravno zdravilišče so Terme Čatež in v soboto, 21. avgusta, Vas ViljemTurist vabi na kopalni izlet v Čatež. V čateških termah je Vas v termalni rivieri priča- kuje deset bazenov s termalno vodo od 27 do 36 stopinj Celzija, ogromno toboganov, vodnih drč in tokov, vodnih slapov, bazen z valovi, umetno jezero, itd., V programu izleta je tudi dopoldanski obisk podjetja Agrariacvetjc Brežice, ki ima v Čatežu kar šest hektarjev rastlinjakov; zvečer se bo izlet zaključil v Penzionu LES z večerjo in zabavnim programom. Potovanje bo z udobnim klimatiziranim avtobusom Viljem Turista, cena izleta je 4.500 tolarjev (vstopnina, večerja, popotnica). Za naročnike Gorenjskega glasa samo 3.100 tolarjev, kar ViljemTurist omogoča tudi ožjim družinskim članom naročnikov, za otroke do 15. leta pa je cena celodnevnega izleta samo 2.500 tolarjev. Samo 4.600 tolarjev za izlet pod Veliki Klek Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ bo ponovno v soboto, 4. SEPTEMBRA, ustregla vsem, ki se želite na dobrih 2500 m nadmorske višine pod mogočni Veliki Klek (Grossglockner), najvišjo avstrijsko goro. Razgled na vršace in tudi sama vožnja po Alpski cesti sta res izjemno doživetje. Avtobusni izlet bo tudi 4. septembra vodil Franc Šenk, odličen poznavalec zgodovine in sedanjosti krajev, skozi katere pelje Alpska cesta. Vožnje je kar precej, višinske razlike več kot dvatisoč metrov in zato bo avtobus odpeljal zgodaj zjutraj iz Ljubljane, s postanki v Medvodah, Škofji Loki, Žabnici, Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici ter še na Jesenicah. Tržičani bodo zjutraj lahko vstopili (in izstopili) že na Mlaki ali na tržiški avtobusni postaji. Povratek pozno zvečer v obratni smeri. Cene: 4.600 tolarjev ekskluzivno za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane, za ostale 5.700 S T T. Za popotnico bo poskrbljeno, za primerno obutev in obleko (na 2500 metrih običajno ni preveč vroče in se vreme zelo hitro spreminja!) poskrbi vsak sam. P. S.: Izlet bodo 4. septembra spremljali tudi Gorenjski glas, kot medijski sponzor izleta, ter Pivovarna Union in Pekarna Kranj. Na Trsat in v Opatijo spet 28. avgusta Turistična agencija ODISEJ Kranj vabi na kopalni izlet v Opatijo, v prelepe zalivčke v Moščenički Dragi ter do znamenite cerkvice na Trsatu tudi v soboto, 28. avgusta. Po znamenitih 275 stopnicah romarske poti se boste povzpeli na Trsat. Za rajžo, ki se bo tudi 28. avgusta začela kar zgodaj zjutraj, bo Turistična agencija Odisej pripravila popotnico, zvečer pa večerjo v Opatiji. Cena celodnevnega sobotnega izleta 28. avgusta je nespremenjena: 3.300 tolarjev. Odisej ekskluzivno ceno zagotavlja samo naročnikom Gorenjskega glasa in ožjim družinskim članom; za ostale je cena celodnevnega izleta v Opatijo 4.500 tolarjev. Za otroke do 15 leta samo 2.200 tolarjev. Izlet z Odisejem v Opatijo in na Trsat bo 28. avgusta spremljal Gorenjski glas, medijski pokrovitelj izleta. Relacija avtobusnega prevoza s klimatiziranim avtobusom: Radov/jica-Kranj-Žabnica-Škofja Loka- Medvode-Ljubljana-Opatija. PIVOVARNA UNION S2ai>iij'th //,! 3.400 SIT. Za otroke do 15 let tokrat le dvatisoč tolarjev! Avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Jcscnice-Žirovnica-Lesce-Radovljica-Kranj-Žabnica-Škofja Loka-Vodice- Moste-Mengeš-Letuš-Topolšica (in pozno zvečer v obratni smeri). Kopanje v Rabcu tudi v nedeljo, 29. avgusta Turistična agencija Integral Tržič vabi na kopanje v Rabcu spet v NEDEUO, 29. AVGUSTA. Cena izleta je samo 3.100 tolarjev na osebo, vendar Integral Tržič to ceno omogoča izključno naročnikom Gorenjskega glasa, z družinskimi člani. Za otroke do 15. leta zgolj 2.500 SIT. Za udeležence, ki niso naročniki Gorenjskega glasa, je cena 4.000 tolarjev. Relacija avtobusne vožnje: Tržič-Radovljica-Kranj-Žabnica-Škofja Loka-Mcd-vode-Ljubljana-Rabac. Odhod bo zgodaj zjutraj, v Rabcu bo organizirano kosilo, ki je že vključeno v ceno. Ker se pri plavanju porabi precej energije, bo poskrbljeno tudi za popotnico in osvežilne pijače, kolikor jih je možno zložiti v hladilnik klimatiziranega turističnega avtobusa, s katerim bo kopalni izlet udobnejši, brezskrbnejši in zanesljivo precej cenejši kot naporna vožnja z lastnim avtom v dolgih kolonah. Brez skrbi, če bo zadnjo avgustovsko nedeljo morda slabo vreme: pripravljena je tudi 'rezervna inačica' v pokritem bazenu hotela Mimosa v Rabcu! 28. avgusta na Ostrovico in po Vrbskem jezeru Tretji letošnji Integralov izlet po avstrijski deželi Koroški bo čez dober mesec, v soboto, 28. avgusta. Zadnjo avgustovsko soboto se boste z Integralom Tržič povzpeli skozi 14 utrdbenih vrat (ali pa z dvigalom!) na grad Ostrovico, v koroško prestolnico Celovec, Vrbo/Velden... Prevoz ne bo le z udobnim klimatiziranim avtobusom, temveč tudi z luksuzno potniško ladjo Thalia, edino ladjo na evropskih jezerih, ki jo poganja para. Za popotnico hosta poskrbeli Pekarna Kranj in Pivovarna Union, za prijetno vzdušje har/no-nikarski Trio Voščenka. Cena izleta je 4.000 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa ekskluzivno le 2.900 SIT, za mlajše od 15 let samo 1.500 SIT. Zgolj za primerjavo, če nameravate podoben izletniški program izpeljati sami, z avtom: vstopnina za ogled gradu Ostro-vica in muzejske zbirke znaša 70.- ATS za odrasle, za otroke 35.-ATS. Največja železniška maketa je v Letušu 'Turistična agencija Integral Tržič Vas v soboto, 28. avgusta, vabi na zelo zanimiv izlet v Gostišče Pirnat r Letušu, kjer so postavili prvorazredno turistično privlačnost: največjo železniško maketo, ki zaseda tri velike gostinske sobe in vključuje pokrajino, postaje, gondolsko žičnico, planšarijo, mostove, predore, jez ... V maketo je zajeta tudi verodostojna miniatura celotne zgornjesavske doline. Resda je miniaturna železnica tako zanimiva, da bi vlakce lahko gleda/i cel dan,- a v programu izleta je 28. avgusta poleg obiska v Gostišču Pirnat tudi kopanje v Termah Topolšica (dva pokrita bazena s termalno vodo različnih temperatur), ogled zdravilišča, večerja v hotelu Vesna in zabava s plesom ob glasbi ansambla Vesna. Cena izleta je 4.900 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa samo Na kopanje v hotel v Fiesi Še eno 'morsko' povabi/o za soboto, 28. avgusta: turistična agencija ViljemTurist. s.p. Vas vabi na kopanje v Eieso. Dopoldan bo krajši sprehod, seveda s strokovnim vodstvom, po Tartinijevem mestu Piranu ter degustacija odlične kave Emonec v koprski pražarni, z možnostjo ugodnega nakupa. Možnosti za kopanje sta obe: če bo vreme lepo, Vas pričakuje lepo urejena plaža; če se bo vreme slučajno skisalo, pa pokriti bazen v hotelu Barbara Tudi za malico bo poskrbljeno ter seveda za dobro večerjo v hotelski restavraciji. Po večerji bo v hotelski restavraciji ples, organizirali bodo nagradne igre in zabavni program. Vožnja bo z najmodernejšim klimatiziranim avtobusom ki bo zjutraj začel pot v Radovljici, z običajnimi postanki v Kranju, Škofji Toki in Medvo dah. Cena: le 3.000 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa, za ostale 3.900 SIT; za mlajše od 15 let bo ViljemTurist izlet zadnjo počitniško so boto omogočil za samo 2.000 tolarjev. Ostale informacije za vse IZLETE, pri katerih Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223 - 444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 - 111 tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe-navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave Na vseh izletih organizatorji zagotovijo avto busni prevoz tako, da ob odhodu in na povratku prevozijo čimveč Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih - nikakor pa ne izven registriranih AP! Zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, na katerem avtobusnem postajališču bi želeli počakati avtobus, da bodo to vnaprej vedeli tudi vozniki.- Pri pri javi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - poslovni partnerji, s katerimi sodeluje Gorenjski glas, verjamejo in zaupajo, da so Vaše prijave zanesljive in bodo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav le še to: ko se prijavite za izbrani izlet, s tem rezervirate enega od sedežev in vse, kar sod v program. Rezervacija IZBRANIH OŠTEVILČENIH sedežev ob prijavi je prav tako možna, vendar izključno S PLAČILOM celotne akontacije. Zgodi pa se, da se neka teri tik pred zdajci, v zadnjrfm hipu pred izle tom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Zato se upošteva splošne uzance organizatorjev turističnih potovanj, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno doku montirati. Zatorej velja: prijave za izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpoved udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno organizatorju poravnati del cene v skladu s splošno veljavnimi pogoji Kranj, tel. 064/351-331, 351-333 TURČIJA po želji - VARNA DEŽELA Potovanja od 10. julija, 8, 15 dni, fly &drive, letovanja v Kemru ln drugod že od 57.500 SIT in še veliko več v 48-stranski brošuri "Turčija 99". IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ VAM VAS OBČINA VELIKA POIMA Preživite vaš oddih v kulturnem cvetu Krajine oh Muri, v deželi Miška Kranjca in Evropski vasi Štorklje. Pridite v občino Velika Polana, v osrčje Prekniurja in reke Mure, kjer imajo veliko naravnih in kulturnih danosti. Le-te so muzej naprednega tiska Miška Kranjca, Čopkov mlin v Mali Polani, pragozd Črno Jelšo v Mali Polani, izdelavo lesnih izdelkov, pletenje košar iz šibja in cekarjev iz koruznega ličja. Spoznajte in prepričajte se o lepotah naše pokrajine' Vabi vas občina Velika Polana, telefonska št.: 069/737 030. 76 OGLASI i j < 1 O Z j >u cc o j o j z j < N j < j < j -J O < O f rl — C/) O o < o o -J j NAROČILA ZA OBJAVE: 7 dni pred izidom GORENJSKI GLAS, ZOISOVA 1, 4000 KRANJ Tel.: 223-111, fax: 222-917 VSAK MESEC V VSEH GOSPODINJSTVIH V MESTNI OBČINI KRANJ VSAK MESEC V VSEH POŠTNIH PREDALIH VSEH POŠT V MESTNI OBČINI KRANJ NAKLADA: VEČ KOT 19.000 IZVODOV FORMAT: A4 COLOR IZHAJA: VSAK DRUGI TOREK V MESECU !AJUČ!!E©WWŠI II HAJDOSTOP1EJŠI TISMMI MEDIJ ZK ©BČA11E II OBČAM1 DSTME OBČI« 1MMJ AVSENIKOV VEČER V GORICAH V PETEK, 6. AVGUSTA 1999, OB 20. URI Modro življenjsko zavarovanje sklenete brez vprašanj o vašem zdravstvenem stanju! Zagotovite si finančno varnost in dobičkonosno naložbo. Svetujemo očita u joa<.\ova) klicali policiste na številko 113 ali na najbližjo policijsko Postajo in kako so bili zadovoljni' / njihovim odzivom. V zadnjih dveh letih je policiste klicalo dobrih sedemnajst odstotkov vprašanih Slovencev; 55 odstotkov jih je klicalo enkrat, dvajset odstotkov dvakrat, drugi celo večkrat. 58 odstotkov jih je zavrtelo številko '13, drugi so se obrnili na najbližjo policijsko postajo. 45 odstotkov vprašanih se v svojem okolju počuti povsem varne, drugi ne povsem, le dobra dva odstotka pa nikakor. Zanimivi so tudi rezultati odgovorov o zaupanju v policijo. Zaupa ji okroglo osem desetin vprašanih, za odgovor "sploh ne zaupam" pa se je odločilo sko- Kar petina vprašanih Slovencet je zadnji dve leti klicala na policijo zaradi prometne nesreče. raj pet odstotkov vprašanih. Slovenci se najpogosteje obračajo na policijo, ker želijo pomoč policistov. Anketa kaže, da gre v 28 odstotkih za primere premoženjskih oškodovanj, v petnajstih za fizične napade, pretepe ipd., v šestnajstih za kaljenje nočnega miru, v skoraj dvaindvajsetih za prometne nesreče, v preostalih pa za druge razloge, medtem ko je skoraj tri odstotke vprašanih policiji posredovalo informaci- je, ki bi ji lahko pomagale pri njenem delu. Skoraj 63 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da je bilo potrebno takojšnje posredovanje policije, ker je bilo ogroženo življenje ali premoženje, vpletenih v dogodek pa je bilo 54 odstotkov klicateljev. Več kot polovica dogodkov je bila v mestu, blizu 25 odstotkov na vasi, osemnajst v predmestju in dobrih pet odstotkov na nepo-seljenem kraju. Policijo so kli- cali največ (v 73 odstotkih primerov) od doma. Iz gorenjske omrežne skupine je bilo 6,7 odstotka vseh klicev. V 92 odstotkih primerov so klicatelji dobili zvezo s policijo že po prvem poskusu, v 60 odstotkih primerov je bil policist, ki se je oglasil, zelo vljuden, v dobrih dveh odstotkili pa zelo nevljuden. Večine klicateljev ni motilo, da je zahteval osebne podatke. Na vprašanje, ali so policisti dovolj hitro prišli na kraj dogodka, je pritrdilno odgovorilo 75 odstotkov vprašanih klicateljev. Z ukrepi policistov jih je bilo nezadovoljnih dobrih petnajst odstotkov. Razultati javnomne-njske raziskave kažejo, da ima policija kljub številnim notranjim pretresom in tudi kritikam med Slovenci še vedno dokaj visoko mero ugleda in da je po oceni ljudi pri svojem delu tudi razmeroma učinkovita, kar je nedvomno pohvalno. Upajmo pa, da bodo tudi odgovore, ki kažejo na njene slabosti, v ministrstvu za notranje zadeve vzeli resno. • H. Jelovčan S SODIŠČA Letos umrlo že 22 ljudi "Heroin" na počitnicah Vozniki pa še kar norijo in ga lokajo ^° enomesečnem odmoru se bo sojenje sedmerici ^toženih iz domnevne gorenjske heroinske naveze nadaljevalo predvidoma zadnji četrtek v avgustu. Kranj, 27. julija - V petek, 23. julija, se je na okrožnem sodišču v pranju končal 35. obravnavni dan proti Andreju Hartmanu, Ivanu paniku, Janezu Šimicu, Andreju Klemenčiču, Ivanu Stanoniku, g4*Mi Urhu in Gabru Guni, obtoženim tihotapljenja heroina iz parije v Slovenijo in naprej v države zahodne Evrope. rako v petek kot dan prej je veliki senat okrožnega sodišča, ki mu J^dsedujc sodnica Andreja Ravnikar, urnik zatrpal s predvaja- Jern tajnih policijskih telefonskih prisluhov, ki naj bi bremenili ekatere obtožence, in s prepisi oziroma prevodi teh prisluhov. ato so bili nedopustni zlasti tovrstni dokazi iz Bolgarije, ki so jim Pprekali zakonitost. Petek so zagovorniki prvih treh obtožencev senatu predlagali tudi Pravo sodnega pripora za Andreja Hartmana in Ivana Vodnika ter jj Pravo hišnega pripora za Janeza Šimica. Kot je bilo pričakovati, °oo vsi trije tudi sodne počitnice preživeli v priporu. • II. J. Pod Krvavcem gorela baraka Cerklje - V nedeljo ob pol enih ponoči je varnostnik podjetja ^rbita med obhodom opazil, da gori lesena gradbena baraka na gradbišču spodnje postaje žičnice Krvavec. V baraki, veliki sest krat štiri metre, je bil električni stroj za žaganje lesa. Očitno je prišlo do okvare na električni napeljavi med omari-Co in strojem, zaradi česar se je vžgalo žaganje, nakar se je °§enj razširil na vso barako. Požar so pogasili kranjski poklic-n' gasilci in cerkljanski prostovoljci. Škoda je ocenjena na J00.000 tolarjev. • II. J. Devet min v Julijcih anJ - Inšpektorji kranjske policijske uprave so šele sredi julija ^yedeli za najdbo dveh neeksplodiranih granat, ki ju je 4. julija plaveč našel na melišču pod Rjavino. Kr Gorenjski prometniki tudi za ta teden napovedujejo poostrene nadzore v cestnem prometu. Kranj, 27. julija - Vsaka taka njihova skupinska akcija namreč pokaže, da kljub strogim ka/.nim za prekrške in prešteviinim žrtvam na cestah še ni pravega reda. Prejšnji teden so policisti obravnavali 39 prometnih nesreč z materialno škodo ter deset nesreč s tremi mrtvimi in osmimi ranjenimi. Letos je na gorenjskih cestah umrlo že 22 ljudi, le eden manj kot v enakem času lani. Da bi krvavo morijo čim bolj omilili, če se je že preprečiti ne da, so bili policisti tudi prejšnji teden na preži. V dneh od 18. do 21. julija so združili moči v preventivno varnostni akciji Hitrost ubija, katere izkupiček je bil "običajen". V teh dneh so policisti ustavili 836 vozil, med katerimi je bilo 343 prehitrih, šestnajst kar toliko, da se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške. Drugi so dobili položnice, zraven pa še zloženko z opozorilom, daje prehitra in razmeram na cesti neprilagojena hitrost poglavitni vzrok najhujših prometnih nesreč oziroma da hitrost dejansko lahko tudi ubija. Med prehitrimi je bil, denimo, tudi voznik, ki je pri omejitvi 80 kilometrov na uro drvel 163 kilometrov. Močan, čeprav po naši zakonodaji zgolj sekundarni vzrok hudih prometnih nesreč, je še vedno tudi alkohol. Policisti so treznost voznikov posebej preverjali s sobote na nedeljo. Med 398 ustavljenimi so alkoteste ponudili 37 voznikom. Dvanajst jih je napiha-lo preveč, od teh trije prek 1,6 grama, en voznik je šel na strokovni pregled zaradi suma alkohola, en pa zaradi suma mamil. Dva sta pregled odklonila, kar po zakonu pomeni priznanje, da sta preveč pridno praznila kozarce. Prometni inšpektor I^eopold Pogačar pojasnuje, da je alkotest zanesljiv pokazatelj (ne)treznosti in da so razlike med rezultatom alkotesta ter strokovnim pregledom krvi in urina zelo redke, povod zanje pa je praviloma časovna razlika, v kateri popiti alkohol bodisi pridobiva ali pa izgublja na moči. Tako so policisti prejšnji teden enemu od voznikov namerili kar 3,26 grama alkohola, v nedeljo pa so alkotest ponudili tudi vozniku, ki je nebogljeno vijugal po cesti s Pokljuke proti Bledu. Rezultat je bil 2,15 grama alkohola. Letos so policisti na gorenjskih cestah voznikom, nepopravljivim prekrškarjem, začasno zasegli že 73 osebnih vozil, motorjev in mopedov. Večina tovrstnih kazni je bila pri sodnikih za prekrške potrjena. Gorenjski policisti poostrene nadzore v prometu napovedujejo tudi za ta teden. Prvi bo že danes popoldne, naslednji pa v nedeljo dopoldne na delu slovenskega cestnega križa od Karavank do Torovega. • H. Jelovčan NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si s0 sPektorji - člani gorske policijske enote, pirotehnik in najditelj Og|ej, y- Ju!'Ja s policijskim helikopterjem odpeljali v Julijce. *a m S° S' granate m ugotovili, da gre za neeksplodirane mine enak lnornet 'z druge svetovne vojne. V bližini so našli še štiri k0gae m'ne. V njih je bil eksploziv ter vžigalnik, torej bi bile za 1^. °d pretirano radovednih planincev lahko zelo nevarne. cen(Pe 80 bile dolge 40 centimetrov, debele približno dvanajst a|UrTlnietrov> težke pa pet kilogramov. Na prednji strani so imele o^n JniJaste Pokrovčke, na zadnjem pa šest krilc, bile pa so brez Nairr po.'caterih hi jih lahko natančneje identificirali, v skri •'r-'- S° mme odmaknili od planinske poti in jih zavarovali ka in VaI'^ču med skalovjem. V sredo sta ponje odletela pirotehniki P°',cista, ki sta ponovno pregledala širšo okolico ter našla še napr„ne" S helikopterjem so mine odpeljali v dolino Krme in eJ v uničenje. • H. J., foto: PU Kranj KRIMINAL Ukradena Marija Magdalena Škofja Loka - V sredo je iz cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki izginila poldrugo stoletje stara slika Marije Magdalene, delo slikarja Janeza Šubica. Slika ovalne oblike je bila pritrjena na strop spovednice. Neznanec jo je izpulil iz nosilca, za spovednico zlomil okvir, platno posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena pa odnesel s seboj. Pretep v News pubu Kranj - Policisti so v četrtek ob enih ponoči posredovali pri pretepu v lokalu Nevvs pub na Maistrovem trgu. 30-letni Kranjčan D. K., ki je pred njihovim prihodom pobegnil, naj bi pretepel in ranil 24-letnega S. J. • H. J. Smrt čakala na železnici /aliniča - Na nezavarovanem cestnem prehodu prek železniške progre na Sorskem polju, med hišo št. 63 in kmetijskim posestvom seje v nedeljo ob 11.47 smrtno ponesrečila 54-letna Ljubljančanka Simona K. Ta je z osebnim avtom opel corsa vozila po lokalni cesti prek polja od Žabnicc proti regionalki Kranj - Ljubljana. Na prehod prek železniške proge, ki je označen z Andrejevim križem, je zapeljala v trenutku, ko se je iz kranjske smeri približal tovorni vlak. Strojevodja Miran P. je zaviral, ko je zagledal avto na tirih, vendar je bilo prepozno. Lokomotiva je zadela levi prednji del avta, ki ga je odbilo s proge, nakar je trčil v travnati usek ob njej, se prevračal deset metrov in nazadnje obstal na železniških tirih na strehi. Vlak je ustavil 530 m naprej od kraja nesreče. V nesreči je umrla voznica Simona K., medtem ko je bila 90-letna sopotnica Marija K., tudi iz Ljubljane, hudo ranjena. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v Klinični center. Na tem, sicer dovolj preglednem prehodu je bila zadnja podobna nesreča decembra lani. Čeh omahnil s poti proti Prisanku Vršič - Češka državljana sta se v petek, 23. julija, ob devetih dopoldne odpravila z Vršiča po jeseniški smeri na Prisank. Po kakšnem kilometru hoje je 29-letnemu Tomašu C. na najtežjem delu poti zaradi spolzkih skal, klinov ter jeklenice spodrsnilo. Omahnil je približno sto metrov globoko in obležal mrtev. Njegov prijatelj Peter P. je odhitel po pomoč do Erjavčeve koče, od koder je oskrbnik opoldne obvestil dežurnega policista na mejni postaji Kranjska Gora. Poletel je policijski helikopter z reševalci, gorskimi policisti in zdravnikom, ki je potrdil smrt. Ob treh popoldne so truplo nesrečnega Ceha pripeljali v dolino. Planinca za tako zahtevno pot nista bila dovolj izkušena in primerno opremljena, s seboj pa sta imela tudi zelo velika nahrbtnika, ki staju med hojo ovirala. Tuja krivda za smrt je izključena. • H. J. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ G0SP0SVETSKA ULICA 12, 4000 KRANJ, SLOVENIJA tel.: 064 28 20, fax: 064 226 702 KAKOVOST SLADOLEDA IN DRUGIH SLAŠČIC NA GORENJSKEM V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj redno spremljamo kakovost različnih vrst slaščic in sladoleda. Skozi vse leto opravljamo higienske preglede v večini objektov za pripravo in promet z živili, tudi tistih objektov, kjer pripravljajo in prodajajo sladoled in druge slaščice. Ob higienskih pregledih jemljemo vzorce živil in vzorce na snažnost z mest, ki pridejo v stik z živili in morajo biti čista (delovne površine, posoda, kuhinjski in slaščičarski pribor, roke zaposlenih). Glavni poudarek pri vsakem higienskem pregledu pa je na svetovanju zaposlenim o pravilnih postopkih z živili, svetovanju pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti v postopkih dela in na izobraževanju o osnovnih higienskih načelih, ki jih morajo zaposleni upoštevati, še zlasti pri delu s hitro pokvarljivimi živili, kot so sladoled in druge slaščice. V prvi polovici letošnjega leta smo na našem zavodu kemijsko analizirali 28 vzorcev sladoleda in 17 vzorcev slaščic. Vsi vzorci so ustrezali določilom ustrezih pravilnikov. Mikrobiološko smo preiskali 86 vzorcev sladoleda in 162 vzorcev slaščic (torte, slaščice s kremo). Od preiskanih vzorcev sladoleda jih je bilo 11 neustreznih (13 %). Od tega je bilo 8 neustreznih zaradi prevelikega skupnega števila mikroogranizmov kontaminentov. V 4 vzorcih smo izolirali bakterijo ešerihijo koli, v 2 stafilokoke. Presežejo dovoljeno število bakterij v živilu ne povzroča zastupitev s hrano, kaže pa na nezadostno higieno pri ravnanju z živili. Prisotnost bakterije ešerihije koli pomeni, da je prišlo do onesnaženja živila s črevesnimi mikroorganizmi in je prav tako znak nezadostne higiene, predvsem higiene rok. Bakterija običajno ne povzroča okužb ali zastrupitev s hrano, so pa znane tudi take podvrste te bakterije, ki povzročajo izredno hude driske. Stafilokoki v živilih so lahko nevarni, ker nekatere vrste izločajo toksine -snovi, ki povzročajo zastrupitve s hrano. V preiskanih vzorcih sladoleda v letošnjem letu nismo izolirali stafilokokov, ki bi izločali toksine. Od 162 preiskanih vzorcev tort in slaščic s kremo jih je bilo 35 neustre-zih (21 %). 26 vzorcev ni ustrezalo zaradi preseženega dovoljenega števila mikroorganizmov, v 8 vzorcih smo izolirali bakterijo ešerihijo koli in v 7 vzorcih stafilokoke. V enem primeru smo izolirali tudi stafilokokni toksin. V letošnjem letu na Gorenjskem nismo imeli primerov zastrupitev zaradi sladoleda ali slaščic. Za pojav bolezni je namreč običajno potrebno zelo veliko število bolezenskih bakterij v živilu. Drugih nevarnih bakterij, ki lahko povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano, kot so še na primer salmonele, klostridiji, nismo izolirali. Zelo pomemben dejavnik pri preprečevanju črevesnih nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano, je čistoča rok. Veliko povzročiteljev bolezni se prenaša prav preko rok. Pri pripravi slaščic se pogosto uporabljajo surova živila živalskega izvora (mleko, jajca), ki so tudi lahko vir okužb. Zato priporočamo uporabo pasteriziranega ali bolje steriliziranega mleka. Vse slaščice, pri katerih uporabljamo jajca, je treba toplotno obdelati. Dosledno je treba upoštevati tudi pravilo, da moramo živila hraniti na hladnem. Tako se bakterije, ki so sicer prisotne v živilu, ne morejo razmnožiti do take mere, da bi postale nevarne za človeka. V Kranju, 23. julija 1999 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS ČVEK - ČVEK - ČVEK Marjeta Košir, študentka novinarstva Mladi up radijskih valov Kranj, 26. julija - Mlado študentko Marjeto Košir smo povprašali o njenih prvih korakih na Radiu Kranj in o njenih načrtih v prihodnosti. Marjeta Košir iz Podljubeljske doline, študentka novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, želi postati športna novinarka. Njena želja, da bi postala novinarka, izvira že iz mladih let. Ko je pred tremi leti slišala, da na Radiu Kranj vabijo na avdicijo za voditelja oddaj, ni dolgo oklevala. Na avdicijo je prišlo veliko mladih ljudi. Vodili so jih po zgradbi in jim opisovali, kako poteka delo na radiu. Po končanem sprehodu so morali napisati kratko vestičko o tem, kaj so slišali. Sedaj pravi, da so avdicije mnogo težje. Takoj je bila sprejeta skupaj z Barbaro Drnovšek, kasneje pa se jima je pridružila še Nataše Kne - Leben. Sledile so vaje in govori. Lansko leto seje odločila, da poskusi na televiziji. Tu je avdicija potekala čisto drugače. Celotna avdicija je bila pred komisijo, ki sojo sestavljali športni novinarji in strokovnjaki za govor. V prvem delu so morali napisati vest na podlagi danih podatkov, jo prebrati in prevesti v tuji jezik. V drugem delu so dobili podatke o športu. Odkomentirati so morali športni posnetek dolg dve minuti in ga predstaviti pred kamero. Prijavljenih je bilo 400 študentov, izbranih je bilo 20, vendar so nekateri kmalu obupali. Tako jih je ostalo le devet, med njimi le dve dekleti. Sedaj ima svojo oddajo na radiu: Črno kroniko ob ponedeljkih in oddajo o splošni prometni varnosti ob četrtkih. Oddaje o prometni varnosti čez poletje ni, ker Marjeta namerava vzeti proste dni za počitnice. Hkrati skrbi za poročila, jih ureja z urednikom dnevno-informativnega programa Markom Krautbergerjem in dela kot dežurna športna novinarka. Čeprav so njene oddaje dolge le 5 do JO minut, je s svojim delom zelo zadovoljna. Marjeta pravi, da svoj prosti čas najraje preživi s svojo psičko Lajko, ki je stara dve leti. Vsak dan se potepata cca. 2 km do Tominčevega slapu. Hkrati pa se rada sprosti ob poslušanju popularne pop glasbe. • Besedilo: Barbara Thaler, foto: B. T. Marjeta Košir na svojem delovnem mestu. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA julija 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Prijatelj Gorazd s posodo Igrali so že vsepovsod. Poklicali so jih tudi iz Centra za promocijo turizma Slovenije. Odzvali so se in CPTS-u igrali za različne priložnosti. Center za promocijo turizma (CPTS) pa jim je potem dal majice in puloverje in jih imajo še danes na svojih nastopih. Da pripravljajo kaseto, smo enkrat že zapisali. Tokrat še enkrat poudarjamo, da jo res pripravljajo z narod-nozabavno in zabavno glasbo. Kaj več pa bodo povedali takrat, ko bo projekt dovolj daleč - od današnje napovedi. Res je še vedno tudi, da večino vikendov preigrajo v Avstriji. Doma zato nimajo veliko nastopov. Vendar pa, kadar nastopijo doma, nastopijo, da se reče. Seveda vedno pod imenom Trije Kifelčarji; tudi zaradi razpoloženja. Sicer pa, ali ima kdo kaj proti kifelčarju. Predvsem je to trio, ki ima "krompir, pardon" Trio Kifelčarji. Trije - nasmejani - vendar: Kifelčarji Fantje so navdušeni motoristi. Roman je tako zagret, da mu pravijo kar Rdeča puščica. Tako Roman kot Edo sta lastnika Ka-vvasakijev. Roman ima cestnohi-trostnega, Edo pa chooperja. Trije Kifelčarji pa imajo tudi prijatelja. Gorazd mu je ime. Gorazdova naloga pa je, da je vedno dosegljiv s posodo za gorivo. Kadar namreč Dejanu, vodji ansambla Trije Kifelčarji, zmanjka bencina v avtomobilu, kar pa se pogosto dogaja, mora biti Gorazd vedno pripravljen za dolivanje. GLASBENIKI MESECA - KI Bi tudi vi naročili kaseto Trije Kifelčarji? DA JPON NE Imfi in nriimfik- Naslov Pošta: Kupon, nalepljen na dopisnico, postite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: XYZ Zanima me zdravje, denar in družina. ARION: Že zadnja tri leta za vas niso bila najbolj ugodna, tudi pričetek letošnjega ni bil najboljši. Vendar imate v tem letu vse do pričetka novega tisočletja bistveno sprostitev planetarnih energij. To ne pomeni, da se bodo določene stvari uredile kot po čudežu. Dejstvo pa je, da boste svoje cilje videli veliko bolj jasno, predvsem pa boste imeli veliko več notranje moči, da jih tudi uresničite. Na zdravstvenem področju vas utegnejo pestiti kronične težave z živci in želodcem, tudi hrbtenica je izredno izpostavljena. Stres vam izredno škoduje, saj vaš občutljivi živčni sistem takoj odreagira na vsakršno razburjanje. Skušajte se umiriti, viške živčne energije pa spostiti tako z delom, pa tudi s kakšno obliko rekreacije. September je mesec, ko vas opozarjam na povečano previdnost, ker imate večjo možnost poškodb zaradi prevelikega naprezanja pri fizičnih naporih. Finančno vam proti koncu leta kaže zelo dobro, vendar vas opozarjam, da se v novembru ne lotite nobenih novih podvigov, vezanih na finance. Obvezno pa morate vključiti v svoje načrte tudi svoje številne zveze in poznanstva. Marsikatera vrata so vam lahko odprta. Na področju življenja vaše družine ne vidim bistvenih sprememb. Če ste prebrodili krize preteklih let, ko je bilo resnično hudo, boste ostali skupaj tudi v prihodnje. Najboj naporen v tem času, ki je pred vami, bo september. Pripravite se, da vam bodo ostai člani družine precej nasprotovali. Želim vam veliko sreče v prihodnje. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:... Kraj rojstva:....... Ime in priimek ir Kupo ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje u odpravo blokad •X-Jv OSEBNO, PISNO Inf. 041/404 935 ASTROLOGIJA PREROKOVANJ E PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, « SVETUJE VAM DOLORES N0N-ST0P : 041/519-265 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: Časopis 99, Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Napišite številko poštnega predala uredništva Časopisa 99! Nagrada : 6-mesečna naročnina PE MODI AN A, Center Interspar, Ljubljana - Vič, 123 28 72 Vprašanje : Kdaj se je pričelo veliko posezonsko znižanje v njihovi trgovini? Nagrada : Lonček in pesmarica Odgovore pošljite do sobote, 31.7.1999, na NTR LOGATEC, p.p. 99 , 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 11.7.1999 Časopis 99, Logatec : Melita Skumavec, Jesenice PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič : Mihael Slevec, Kamnik Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.0.0 Logatec • Tržaika 148 • tel.:061174 i 632 • fax:061/741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO ... popotniška doživetja, ideje, zanimivosti, običaji, glasba.. ... vsak četrtek ho 16.SO ... 88.9 in 95.0 Mhz ... rs«A torek v Gorenjskem glasu ... mesečno v popotniškem mesečniku SVETA M UDJE Pop, 198. oddaja vetu je enkratno, nepozabljivo, zahteva veliko \uvna in dobre volje. Ampak popotnika najdeš iko je tudi domačinov iz tržiške okolice, ki najo različne konce sveta - dežel. uli mednje. V oddaji 29. 7. 1999 bo v naši in i Prisluhnite popotovanju po Angliji. Po potniški pozdravi Janje in Andraža TA DOBRIH lO RADIA TRŽIČ Točno zadnjega v mesecu juliju se, kot smo vajeni, slišimo točno ob P0' treh. Brez predaha zbiramo vaše glasbene predloge, saj želimo, da bi vas večina našla in dobila tisto, kar si želite slišati (morda posneti!!). Zato ponudba velja do preklica: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Lep pozdrav od Zdenka in Mojce, pa iskrene čestitke tistima dvema, ki lahko pričakujeta obvestilo o nagradi zvestobe: Mojca P. iz Gorenje vasi in Jožica M. iz Kokrice. Lestvica Ta dobrh 10 Radia Tržič 1. Mlade frajle - Frajle mix (2) 2. Helena Blagne - Naj ti sodijo (2) * 3. Metulj - Rozi (3) 4. Anika - Predala se ne bom (2) 5. Sendi - Vabi poletje (3) 6. Supernova - Nina (novost) 7. Remi band - Ne sprašuj (novost) 8. Ivan Hudnik - Vsak ima svoj prav (novost) 9. Sound attack - Kje si zdaj (novost) 10. Stratus - Še vedno je čas (novost) i irinuMi i*a nAnnm nt aim a m*«^«^ VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovah v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 02.08.1999 Popevke: 1 ■ KO SAMOTA BOLI - TULIO FURLANIČ 2. NAPISAL SEM MELODIJO - IVAN HUDNIK 3. NIČ VEČ - AVTOMOBILI Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. NAJ PADA ZDAJ DEŽ F0XY TEENS 2. ZA PRAZNIK, MAMA MLADE FRAJLE Nz - viže 1 ■ STARI ČASI - TRJO STORŽIČ 2. HARMONIKA IN CTTRE - ans. JANEZA GORŠIČA 3. KAKO LEPO JE ŽIVETI - ans. CVET VAŠA PESEM #■ GLASUJEM ZA Popevko: Nartiilno/ahsivii Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95,00. Upam, da ste, ali boste prijetno preživeli svoj dopust. No, tudi jaz sem prišel malo na vrsto. Ampak Kolovrat domačih bo potekal normalno in to samo zaradi vas, ljubiteljev nar' odnozabavne glasbe. Da pa bo oddaja še bolj po vašem okusu, nam pišite, katere skladbe bi rad1 slišali. Tudi kakšna nagrada se bo našla, saj na Kolovratu domačih brez \v teh ne gre. Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Kupone pošljite na naš naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič s pripisom: za Kolovrat domačih. Lep pozdrav in nasvidenj6-Voditelj oddaje Marijan Murk0 KUPON me a i t)i um' !i> Ans GLASBENA LESTVICA ZLATI ZUOKI Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalep tie na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 NAGRADE SO PREJELI: - Anica Treven, Sp. Besnica 103, 4201 Zgornja Besnica -Vida Jurca, Mahničeva 4, 6280 Anakran - Marija Frelih, Log 10, 4228 Železniki Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 29 1. MLADE FRAJLE - če te srček boli 3. ANS BRANETA KLAVŽARJA - Triki 4. ANS. EKS - Na zdravje, sosed 5. ANS. MARJANA KOČEVARJA - Lo1 BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.:064/646/381 Del. čas: pon.,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure TOTINK ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Mladi vaterpolisti v Kranju TRIATLON SLOVENIJA PRVIČ PRVA Tri zmage kadetske reprezentance na mednarodnem turnirju TRISTAR so zagotovilo za uspeh čez teden dni na EP v Sofiji. Najboljši vratar in najboljši igralec pa sta zagotovilo, da v Kranju raste nov rod dobrih igralcev, ki nam bodo v spominu ostajali v novem tisočletju. Kranj, 27. julija - S tekmo Avstralija -Slovenija K): 4 se je v Kranju končal mednarodni turnir kadetskih reprezentanc Tristar. Kadeti Slovenije so pokazali koliko VeUajo in so po treh zmagah zasluženo osvojili prvo mesto, kar je največji uspeh slovenskih vaterpolskih reprezentanc. Slovenska veterpolska reprezentanca je imela v svojih vrstah tudi najboljšega igralca turnirja Aleksandra Mertlja in najbojše-Sa vratarja Miho Vrečka, najboljši strelec Pa je bil v vrsti Nizozemske reprezentance Cristian Boot. Trener naše reprezentance Rado Čermelj K turnir ocenil takole: "Igrali smo veliko s|abše, kot se je pričakovalo. Kljub temu sem s samimi rezultati kar zadovoljen, n«sem pa z igro. Napak v igri je bilo vse pre-Več. Le še teden dni nas loči od najvažnejšega letošnjega tekmovanja in mislim, da bomo te napake, ki so bile sedaj vidne, do takrat odstranili. Seveda pa sem zadovoljen z osvojitvijo prvega mesta in s tem, da smo v JJjoštvu imeli najboljšega igralca in vratarja. To je rod dobrih vaterpolistov, kajti to, da je ^eksander bil proglašen za najbojšega 'gralca, ne izničuje dejstva, da so dobri tudi Tomaž Mihelčič, Matjaž Ul, Rok Vehovec ,n ostali, ki so na turnirju dali doprinos za Uspeh." Miha Vreček, vratar reprezentance g najboljši vratar na turnirju, pa je rekel: 'Res smo igrali dobro in tudi s svojimi obrambami sem prispeval delež k uspehu reprezentance, še vedno pa imamo velike rezerve v igri, tudi nekaj mojih podaj ni bilo najboljših in upam, da bomo vse te napake pravili do SofUe. Bil sem že na EP, a ro«rat mislim, da bo to za Slovenijo največji Uspeh." Eden najmlajših v reprezentanci je Aleksander Mertelj, katerega so trenerji '?brali za najboljšega igralca turnirja: "V ^of»ii bo moje že tretje EP. Prvič sem za rePrezentanco zaigral na kadetskem prvenstvu v Mariboru in se leto kasneje uvrstil ud> v mladinsko reprezentanco, ki je "astopila v Bratislavi. Vaterpolo je moj živ-l^njski cilj in njemu sem podredil vsa dogaja. Tokrat ni še zaigral Črt Malavašič, ki J,e. Po moji oceni zelo dober igralec v obram-b|- Na turnirju nismo pokazali tistega, kar ž"amo. To nekako še "skrivamo". V skupili! la EP smo skupaj s Hrvaško, Bolgarijo in ,Určijo. Prav slednji dve bomo premagali in Se nato borili za uvrstitev od prvega do osmega mesta. Tudi Hrvaška ni PLAVANJE Slovenska kadetska reprezentanca - Foto: T. Stulat nepremagljiva, z njimi imamo do sedaj kar lepe rezultate. Seveda pa je moj cilj končati srednjo šolo in se v prihodnosti priključiti članski reprezentanci." Fantje pod vodstvom trenerja Rada Čer-melja in njegovega pomočnika Boruta Sirka ne bodo počivali. Takoj bodo nadaljevali s trdim treningom, pozabili na rezultate in se usmerili na Sofijo, kjer bodo poskušali izboljšati rezultat iz Esslingena, kjer je bil že uspešen Rado. J. Marinček KOLESARSTVO KRIŽNAR JE GORSKI PRVAK Kranj, 27. julija - Kolesar kranjske Save Tadej Križnar, doma iz Bitenj, je že drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka na gorskem prvenstvu Slovenije. 16 kilometrov dolg vzpon od Loga pod Mangartom do Mangartskega sedla je prevozil najhitreje in postavil nov rekord proge. Že po dveh kilometrih so favoriti ušli. V bežeči skupini jc bilo osem kolesarjev, med njimi razen Križnarja še člana Save Matej Stare in Uroš Šilar. Močan tempo, ki gaje zmogel Križnar, je tekmece uničeval. Križnarju je nekaj časa sledil le še Igor Kranjec, vendar je tudi on omagal in Tadej je zmagal. Savčani so "kraljevali" tudi v kategoriji do 23 let, saj so Matej Stare, Uroš Šilar in Domen Blažek osvojili prva tri mesta. Med starejšimi mladinci sta bila Savčana Rok Jerše in Bor Rančigaj drugi in tretji, Miha Kraker pa je bil med mlajšimi mladinci peti. Prvi trener Križnarja Miran Kavaš je povedal, da je Križnar izjemen talent, ki se je uveljavil, čeprav se je začel s kolesarjenjem ukvarjati dokaj pozno. Blejski kolesarji pa so sodelovali na mednarodni dirki v Purgstallu v Avstriji. V kategoriji do 15 let je dvakrat zmagal Grega Bole, Vid Ogris pa je bil v soboto četrti, v nedeljo pa drugi. V soboto je bil jan Koren 12., Rok Zupančič 16. in Sadik Redžič 23., v nedeljo pa Koren 17., Zupančič 23. in Redžič 26. • Na sliki: zmagovalec Mangarta Tadej Križnar. • J.K. ATLETIKA - tudi \ Turčiji kolajna? - To je velika želja slovenske ^ avalm reprezentance, ki je včeraj že začela s tekmovanji j . evn>pskem prvenstvu v Istambulu v Turčiji. Tam naj bi ud mVVa'cenL njihovemu spremstvu, novinarjem in drugim p, ezeneem zagotovili popolno varnost. Želja slovenskih *ariVa'CtV 1,1 nJmovega vodstva je tudi kolajna, enako kot na iy "l^ni prvenstvu v kratkih bazenih v Sheffieldu, kjer je asa Kejžar osvojila srebrno kolajno. V četrtek se je R. ^0l,s!vO Plavalno moštvo z vodstvom predstavilo v ^aS?" SO na SKUPn'h Pr'Pravah in kjer jim je ■t:aSc,Car Darko Katrašnik podaril torto. Vanjo je prva rJ"eza,a kapetanka ekipe Tanja Blatnik. V dokaj številni Prezentanci, kar se je izkazalo kot dobro, so plavalke in S« *: Ta^a B,alnik' l,rsa R°š> Metka Sparavec, Urša Em?iit ^ala*a kejžar, Alenka Kejžar, Peter Vlankoč, Mil'! 'a!,irov'č> Aleš Aberšek, Jure Bučar in Marko C. ..n *c • S plavalci odhajajo trenerja Ciril Giobočnik in ta mtr/j Mancevič, maserka Alenka Pire in vodja reprezen-ice Darjan Petrič. • J.K, slika T. Štular KRANJČANI ZNOVA ODLIČNI Kranj, 27. julija - Atleti kranjskega Triglava so sodelovali na mednarodnem atletskem mitingu v Lignanu v Italiji. Znova so bili uspešni. Marcela Umnik je v skoku v daljavo zmagala s 648 centimetri. Marcela ima že B normo za sodelovanje na svetovnem prvenstvu v Sevilli. Tina Čarman je bila s 602 centimetroma šesta. Rožle Prezelj je bil v skoku v višino tretji. Z 218 centimetri je postavil nov osebni rekord. Na mitingu je bila tudi Brigita Langerholc. V teku na 800 metrov je začela odlično in na 600 metrov je kazalo na ponovitev rekordnega teka na Mallorci. Vendar je na koncu popustila in s časom 2:02,57 usedla drugo mesto. Brigito je pred kratkim sprejel direktor Z.vil Branko Rernic in ji za uspeh na Univcrziadi v imenu kolektiva izročil finančno nagrado. To je prvi takšen prispevek za Brigitino pot v evropskim svetovni vrh. Živila bodo po Remičevih besedah se naprej pomagala športu in nagrajevala najboljše dosežke. Na sliki: Branko Remic (Živila) in Brigita Langerholc. • J.K., slika D.V. Matjaž Štibelj Triatlonec Matjaž Štibelj NA FINALU IRONMANA KAR TRIJE GORENJCI Radovljica, 27. julija - Na radovljiškem kopališču smo srečali enega naših najboljših triatloncev Matjaža Stihija, ki nas bo letos zastopal na finalnem Ironmanu v Kona Kaiuli na Havajih. Matjaž ne bo edini Gorenjec na tem tekmovanju, ki je tudi uradno svetovno prvenstvo v dolgem maratonu, ampak bosta od Gorenjcev nastopila tudi Tomaž Šink, ki je rojen v Kranju, živi pa v Tržiču (sicer pa nastopa za I K Ribnica) in Kamničan Igor Kogoj. Kako se vam je uspelo uvrstiti na to tekmovanje? "Sam sem se na to tekmovanje letos uvrstil preko računalniškega izbora. V finalu iron-mana sicer nastopa kar 1.500 tekmovalcev, vendar pa so že same kvalifikacije za finalni nastop "prave peklenske muke". Po vsem svetu potekajo vsako sezono ironman triatloni, na katerih se za uvrstitev na finale na Havajih bori več kot 20.000 triatloncev, nekaj srečnežev pa se tja uvrsti tudi preko računalniškega izbora. Predpisane dolžine na teh tekmovanjih so: 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. Lani sem nastopil na enem izmed teh tekmovanj, ki je bilo v Rothu v Nemčiji, in na koncu mi je za kvalifikacijo za finalni ironman zmanjkalo le sedem minut. Letos sta si prav na ironmanu v Rothu "vstopnico" za Havaje priborila tudi ] Tomaž Šink in Damjan Kromar (oba TK Ribnica). Le za las pa seje uvrstitev v finale izmuznila še četrtemu Gorenjcu, Kranjčanu Gregu Janežiču (Novice Extreme), ki je za "normo" zaostal le za dve minuti. Ce povem, da en tak triatlon traja približno deset ur, je ta razlika res malenkostna. Na enem izmed ironmanov v ZDA pa se je uspelo kvalificirati tudi Igorju Kogoju (Trispot Kamnik), ki je pri nas prava legenda, saj mu je v finalu iron-mana že uspelo osvojiti 20. mesto." Lani bi vas v Rothu "skoraj pobralo". "Pri nas, ki nastopamo na dolgih triatlonih (so pa še šprint, kratki, srednji in olimpic triatloni), je en tak nastop na sezono več kot dovolj. Plavalci smo v vodi približno kakšno uro, nato na kolesu kakšnih pet ur, tiste prave težave pa nastopijo nekaj med šesto in sedmo uro (vsaj pri meni je tako). Lani sem imel prvo krizo po desetem kilometru teka, tisto pravo krizo pa dvajsetem kilometru. Na enem ironmanu tekmovalci "porabimo" nekje med 7.000 do 10.000 kalorij in te kalorije je med samim tekmovanjem potrebno "dodati nazaj". TSko moramo na uro telesu vrniti od 600 do 800 kalorij. Ker je med plavanjem to praktično nemogoče, si potem "vračamo moči" med kolesarjenjem in tekom: pri tem pa je tako, da imam pri sebi bidone s power gelom, ki jih je potrebno zmešati z vodo. Idealna mešanica je nekje 7 do 8 % gela zmešanega z vodo, ker pa smo v stalni "časovni stiski", nam idealne mešanice vedno ne uspe pripraviti. Lani je bilo v Nemčiji zelo slabo vreme in zato smo vsi pili še manj. Sam sem poleg tega, da si nisem zmešal idealnega napitka, v bidon verjetno dobil še kakšno umazanijo, tako da sem staknil še drisko. Po samem tekmovanju so mi nato na samem cilju morali dati infuzijo in dobil sem kar dva litra krvi (infuzijo po takšnem tekmovanju dobi več kot desetina tekmovalcev), k sebi pa nisem prišel še dobre tri mesece po nastopu. Letos sem bil za ironman v Rothu že prijavljen, ko pa sem dobil obvestilo, da sem na Havaje izbran preko računalniškega izbora, sem seveda nastop tam odpovedal." Za takšno tekmovanje se je torej potrebno temeljito pripraviti. "Priprave imam razdeljene na zimski del. ko ne nastopam, in na letni del, ko se udeležujem le šprint triatlonov in kakšnega srednjega. Pozimi plavam v kranjskem pokritem bazenu, kolesarim predvsem ob morju in na sobnem kolesu, tečem pa po asfaltu (kadar je suho) ali na preprogi v fitnesu. Pozimi tako tedensko za trening porabim približno 15 ur. Poleti plavam štirikrat do petkrat v obnovljenem bazenu v Radovljici, po štirikrat na teden pa tudi kolesarim in tečem. Na teden tako preplavam od 12 do 16 km, prekolesarim od 350 do 500 km, pretečem pa od 50 do 80 km." Kako je s financami? "Preko Smučarske zveze Slovenije sem zaposlen pri Mizunu, poklicno pa sem zadolžen za servis tekmovalne opreme slovenske smučarske reprezentance. Od Mizuna tudi dobivam vso opremo, ki jo za triatlon potrebujem. Le letos sem moral zamenjati kolo, ker Japonci ne delajo tako velikih številk koles (Japonci so pač veliko manjši od nas Evropejcev) in tu bi se rad zahvalil Primožu Čerinu (Maxi Sport Ljubljana), ki mije omogočil, da sem dobil kvalitetno kolo znamke Battaglin po zelo ugodni ceni. Drugače pa sem član ekipe Novice Extreme, ki mi pokriva vse štartnine na tekmah v Sloveniji, tako da si iz svojega žepa plačujem le v tujini." Goran Lavrenčak GORENJSKI GLAS • 22. STRAN Torek, 27. julija jgj To] Je TEN IS . . . ■ . . ■ PETRA RAMPRE ZMAGUJE V AMERIKI Žiri, 27. julija - 19-letna teniška igralka iz Žirov Petra Rampre uspešno igra na turnirjih po ZDA. Po zmagi na 10.000$ turnirju v Kanadi se je prejšnji teden po zmagah nad Pullin in Slukebir uvrstila v četrtfinale 50.000-dolarsko močnega tekmovanja MauWah (New York). Premagala jo je Američanka Christina Brandi, znana tudi kot hčerka nekdanjega trenerja Peta Samprasa. V dvojicah je skupaj z Amando Hopkins prišla do polfinala. Še posebej pa se je Petri vtisnil v spomin trening z legendarno Steffi Graf, ki je v istem tednu igrala na večjm turnirju v tem mestu. Naslednja postaja je Atlanta in 25.000 $ vredna teniška pogača. B. Mulej SLOVENKAM NI USPELO Kranj, 27. julija - V kvalifikacijah za uvrstitev v elitno skupino 13 članic Fed cup-a tokrat našim predstavnicam veliki met ni uspel. Kljub temu, da so na koncu osvojile zadnje mesto v skupini z Belorusijo, Japonsko in Nizozemsko, bi bila končna uvrstitev oziroma rezultat lahko popolnoma drugačna. Naše igralke Katarina Srebotnik, Tina Pisnik, Tina Križan in Barbara Mulej so namreč ugnale domačinke, izgubile šele po igri dvojic proti Japonkam ter uvodno srečanje s tremi tesnimi porazi proti Belorusiji. Kljub neuspehu zaradi nenapredovanja v višjo skupino velja poudariti, da je bilo že samo sodelovanje na teh kvalifikacijah do sedaj največji uspeh Slovenk. Naprej se je uvrstila le ena država to je bila Avstralija, ki je z 2:0 (dvojic niso igrali) ugnala Nizozemsko, vse ekipe pa so bile izredno močne ter med seboj izenačene. Najbolj znana imena tega prvenstva so bile Dokičeva (Avstralija), Zvereva, Barabanšikova (Belorusija), Sugvjama (Japonska) ter Dragomir (Romunija). Slovenija se bo tako v naslednjem letu ponovno borila za priključitev najboljšim v najmočnejšem ženskem ekipnem tekmovanju na svetu. V PORTOROŽU PRVI ITALIJAN Na drugem Futures turnirju pri nas (prvi je bil prejšnji teden v Kranju, kjer je slavil Čeh Hernich) Slovenci ponovno niso sodelovali v zaključnih bojih. Izjema je bil le par Kračman -Tkalec, ki sije priigral polfinale med dvojicami, ostali so izpadli že prej. Zmagovalec je postal Italijan Vico, ki je v finalu ugnal Čeha Vacka z rezultatom 6:4, 6:2, v parih pa je bila najuspešnejša češka naveza Friedl - Kovacka. Tretji in hkrati zadnji turnir ranga Futures z skladom 10.000$ pri nas je ta teden v Mariboru. nagradnim B. Mulej PADALSTVO Nad 100 padalcev na blejskem pokalu AVBLJEVA PRVA, ERJAVEC DRUGI Kranj, 27. julija - Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah seje v nedeljo končalo 9. tekmovanje padalk in padalcev za Blejski pokal. Med 120 padalci iz devetih držav so se slovenski padalci odlično odrezali, ekipno pa sta se za prvo mesto "udarili" ekipi Mont iz Lesc in NES s Ptuja. Leska ekipa v postavi Roman Karun, Matjaž Pristavec, Uroš Ban, Senad Salkič in Borut Erjavec je bila s 53 kazenskimi centimetri prva, Ptuj pa je zbral 68 kazenskih točk, Čehi na tretjem mestu 89, Hrvaška na četrtem mestu 120 in druga ekipa ALC, Elan po imenu, 124 točk. Med padalkami je zmagala Irena Avbelj, članica ALC oziroma Slovenije. Šesta pa je bila druga Slovenka Podgorškova. Za Ireno je bila leska tekma dober trening pred svetovnim vojaškim prvenstvom v Zagrebu. Irena je cilj v osmih skokih zgrešila le za 8 centimetrov. Med moškimi posamično je zmagal Ceh Tabor s 4 kazenskimi centimetri, naš najboljši pa je bil Borut Erjavec s 5 kazenskimi centimetri. Na sliki zmagovalka Irena Avbelj. • J.K. Iz središča Slovenije v Vaše srce a.nflfe Radio GEOSS«^ Fax 0611883-740, telefon 061/885-252, GSM 041-682-146 NOGOMET Šestnajstina nogometnega pokala Slovenije MARIBOR IZLOČIL KRANJČANE s ŽIVILA TRIGLAV : MARIBOR TEATANIC 0 : 4 (0:2), strelci Pekič, Karič in Bozgo 2 za Maribor, gledalcev 600, glavni sodnik Zirnstein iz Portoroža. štrli odpor, saj so domači kar dobro zapirali poti do gola. V prvem delu smo imeli tudi probleme z neučinkovitostjo, saj iz petih ali šestih priložnosti nismo uspeli doseči zadetka," je Kranj, 27. julija - Kranjski dru-goligaš Živila Triglav se je v soboto na tekmi šestnajstine finala pokala Slovenije na tekmi z državnim prvakom Mariborom "Teatanicom častno poslovil od tekmovanja. Mariborčani, za katere je bil to zadnji preizkus pred jutrišnjo mednarodno tekmo z belgijskim Genkom v 2. kolu kvalifikacij za ligo prvakov, so zmagali zasluženo s 4 : 0. Izid bi bil lahko še za nekaj zadetkov višji, če ne bi novi kranjski vratar Damjan Vidmar branil odlično in spravljal v obup odličnega mariborskega strelca Daliborja Filipoviča, saj šestkrat iz stoodstotnih priložnosti ni uspel zabiti gola. Vidmar je odlično posredoval tudi pri strelih Galiča, Šešlarja in Bozga. Spremenjeno kranjsko moštvo, v katerem so razen vratarja Vidmarja na novo zaigrali še Dejan Plastovski, Zmago Tonejc, Matjaž Todorov, Jure Žagar, ki je že igral v Kranju, Marjan Urh in Dejan Nišandžič, ni uspelo biti enakovrednejši tekmec, čeprav so znova odlašali s streli na vrata, imeli stoodstotno priložnost (Plastovski), po nepotrebnem preigravali in šele proti koncu tekme sprožili dva strela proti mariborskemu vratarju Marku Simeunoviču. Doseženi zadetki Mariborčanov so bili lepi. Po seriji Filipovičevih neizkoriščenih priložnosti je v 39. minuti Amir Karič podal Pekiču, ki je zabil prvi gol. Tri minute kasneje je Filipovič podal Kariču, ki je dal drugi gol. Nato je Cliton Bozgo v 63. in 78. minuti pokazal svoje že znane strelske veščine, zabil dva gola in postavil končni izid. Trener Maribora Teatanica Bojan Prašnikar je po tekmi povedal, da je njegovo moštvo dejal Prašnikar, ki ima sobotno tekmo, na kateri so lahko preizkusili nekatere novosti v igri, za dobro pripravo na sredino kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v ligo prvakov. Za kranjsko ekipo je dejal, da je igrala zelo disciplinirano, morda bolj kot spomladi, tako doseglo zanesljivo zmago in si ustvarilo še nekaj lepih priložnosti. "Povedati pa moram, da smo se morah* za zmago kar potruditi, da smo da je bilo v nekaterih primerih težje priti do zaključka. Novi trener Živil Triglava Rajko Korent (nekaj časa je bil že trener Kranjčanov) je Dvoboj Šarkezija (levo) in Jožefa povedal, da so se zavedali, jj" igrajo z najboljšo slovenski ekipo. "Mi smo sredi priprav "j to se je na današnji tekmi p°p nalo. Zelo malo smo še dos» delali na igri, ker načrtuje*^ formo za 15. avgust, ko se začela druga liga. Kljub tenw bila današnja tekma krasen te" za našo ekipo, ki bo, upam," vrhu druge lige. Sem zadovolji z odigranim. Igrali smo disf plinirano. Obramba je 1 pokazala določeno rave'' telesne pripravljenosti. Faf" moram pohvaliti, saj so se najboljšim slovenskim moštvo*11! borili zelo pogumno, do koHc3, To je kvaliteta, na kateri borojj gradili še naprej. Za drugo lil?1 imamo solidno ekipo." • J.Košnjek, foto T. Stol* PLAVANJE Končali sta se državni prvenstvi v plavanju v Kamniku in Ljubljani SIJAJEN ROD NAJMLAJŠI V Ljubljani je bil drugi del državnega prvenstva v plavanju za mlajše dečke in deklice, Kamničani pa so bili prireditelji enakega tekmovanja za dečke in deklice. Kamnik, 25. julija - Tudi iz Kamnika so največ kolajn odnesli plavalci iz Radovljice, za obema ljubljanskima kluboma pa so se na četrto mesto uvrstili Kamničani. Gostitelji imajo nekaj izvrstnih plavalcev, ki so na tokratnem tekmovanju segli tudi po odličjih: Petra Jeras, David Novak, Anže Baloh in Peter Hribar. Jerasova je zmagala na 100 m prosto in dosegla drugo mesto na 200 m mešano, Novak je bil drugi na 400 m prosto, Baloh pa v slednji disciplini tretje mesto, medtem ko je najuspešnejši kamniški plavalec Peter Hribar osvojil zmagi na 100 in 200 m prosto in drugi mesti na 100 in 200 metrov hrbtno. Med Radovljičani, sicer ekipnimi zmagovalci, pa je najbolj blestela Anja Klinar, ki je osvojila kar štiri prva mesta (200 in 400 m prosto, 200 m mešano in 800 m prosto), na 400 m mešano pa je bila druga. Na stopničkah so bili še: Ana Ambrožič ( 2. mesto na 100 m delfin in 800 m prosto ter 3. mesto na 200 m prosto), Nejc Jenko (3. mesto na 100 m hrbtno), Sara Isakovič (1. mesto na 100 m hrbtno in 3. na 200 m GORENJCI UBRANILI ZMAGO Tudi po drugem delu državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice v plavanju (tokrat Ljubljani) so prva mesta ubranili Gorenjci. Ekipno so zmagali plavalci Radovljice Park hotel'1 Bled, drugo mesto je osvojil Merit Triglav Kranj pred Branikom Maribor. Enako razmerje^''! je vladalo tudi pri štafetah: na 4x50 metrov prosto so med fanti zmagali Radovljičani (ŠtJ' herle, Isakovič, Žbogar, Pogačnik), v enaki postavi so prvo mesto osvojili tudi na 4x50 metrov | mešano, kjer je drugo mesto pripadlo Kranjčanom (Gajič, Kern, Thaler, Eržen). Deklice sosl v štafeti prosto po enaki logiki razdelile prvi mesti: prve Radovljičanke (dvojčici Cesar< Terlikar in Močnik), druge Triglav (Turkanovič, Škulj, Šparovec in Hudovernik), v štete* | mešano pa so bile boljše Kranjčanke (Turkanovič, Gantar, Šparovec in Hudovernik). In s| nekaj najuspešnejših posameznikov: pri Radovljičanih Nejc Pogačnik s štirimi zmaga111 j (lOOm prosto in prsno, 200 m prsno in 400 m prosto), Matej Štiherie s 3. mestom na 50 ^\ delfin, Monika Močnik s tremi zrriagami (100 in 400 m prosto, 100 m prsno) in 2. mesto*11 j na 200 m prsno in Nina Cesar s 1. in 2. mestom na 200 in 100 m prsno. Pri Triglavanih so s najbolj izkazali Tea Hudovernik (2. mesto na 50 m delfin in tri tretja mesta na 100 m prosto-50 m hrbtno in 400 m prosto), Tina Turkanovič (2. mesto na 50 m hrbtno in 3. mesto na ■> m delfin) in Tevž Eržen (2. mesto na 100 m prosto). i/J Kr ru; OCi jul Ka vrl Ka sa Sti Je jin V od F vo to] Di Izi K, H< Le se 19 vr na gc nc Iti je Sc ris Pi m p( je 81 P. P( 1 S r ^ j' v n Si 4 hrbtno), Laura Babic (1. mesto na 200 m hrbtno, 2. mesto na 100 m hrbtno, 3. mesto na 200 m delfin), Anže Dacar (1. mesto na 400 in 1500 m prosto, 2. mesto na 200 m prosto in 3. mesto na 100 m prosto), Alenka Palovšnik (3. mesto na 400 in 800 m prosto) in Žani Stošič (2. mesto na 200 m prsno). Od plavalcev Merit Triglava iz Kranja je bila edina nosilka (tokrat bronaste) medalje Žana Leskovar, in sicer na 100 m hrbtno. Tudi v štafetah ni bilo presenečenj. Na 4x100 m prosto so pri fantih zmagali Radovljičani (Jenko, Giobočnik, Stošič, Dacar), drugo mesto so osvojili Kamničani (Hribar, Baloh, Novak, Sušnik), pri dekletih pa sta kar dve radovljiški štafeti stali na stopničkah, na vr' druga v postavi Palovšni ' Babic, Ambrožič, Klinar, » tretji pa Isakovič, Bogič, Zorm in Klemene. Fantovska in de liška štafeta iz Radovljice pa j| bili na 4x 100 m mešano dr pri fantih v enaki postavi ko ^ štafeti prosto, pri dekletih P*, naslednji: Isakovič, K'in Ambrožič in Babic. * „ . :r . D.Z.Ž'eblf GORSKO KOLESARSTVO GRASICU DVOJNI SPORED Kamnik, 27. julija-Janez Grašič, švicarski Škofjeločan je zmagovalec dvojnega sporeda dirk gorskih kolesarjev v spustu in dualu Janez Golmajer je bil najhitrejši v malem finalu za tretje mesto. Kamničani Sandi Srdar, Aljoša Martinjaš in Tomo Jeras pa so izpadli v četrtfini finala. V nedeljo v 3. spustu s Starega gradu, ki je kot peta dirka v tej sezoni štela v seštevek slovenskega pokala, pa je Janez Grašič (na evropskem prvenstvu na Portugalskem je osvojil 14. mesto v kategoriji elite) za slabih 6 sekund ugnal Aljoša Matinjaša, člana Calcit teama iz Komende. Za Grašičem (3:03:28) in Martinjašem (+5.85) seje uvrstil Felc, od četrtega šestega mesta pa Gorenjci: Janez Golmajer (Mtb Kranj), Sorn in Črt - Bili Slivnik (oba Završnica). Z drugim mestom Milj'5 h" i i kiu Aljoša Martinjaš tudi pred zadnjo tekmo slovenskega pokala, *■ na pobočju Jošta, že zmagovalec slovenskega pokala. Med m ^ inci je bil na 2 km dolgi progi z višinsko razliko 200 m najr»itr6 Giacomo Batelli (Sloga Idrija), ki je za 22 stotink sekunde domačina, vodilnega v slovenskem pokalu Roka Podbevška- ^ eranski kategoriji masters pa je Sandi Srdar, tudi on je član niškega Calcita in po organizacijski plati prvi mož te dirke, tim absolutnim časom ponovno ugnal konkurente in vodi v P° z maksimalnim izkupičkom točk. Bližnji vikend se podobni kolesarski konec tedna obeta tudi na pobočju Starega yT^* Škofjo Loko. • M. MoC ■kal" < ALPINIZEM - ŠPORTNO PLEZANJE Jezerski alpinist Davo Karničar je smučal z gore Kamen na Kamčatki SLOVENSKI KRST V RUSKIH GORAH Vzpon na najvišji vrh zaradi slabega vremena ni uspel, edini lep dan pa je Jezerjan izkoristil za drzno smučanje s 4650 metrov visokega vrha. Kranj, 27. julija - To, kar so ruski alpinistični smučarji ocenjevali za nemogoče, je 3. julija 1999 demanti ral Davo Karničar z Jezerskega. Z vrha gore Kamen na Kamčatki se je spustil na smučeh po vzhodnem stebru, kjer trd in krušljiv led predstavlja veliko nevarnost. Sam je smučanje primerjal s svojim spustom z Matterhorna. V Rusiji je bil s 7-člansko °dpravo. Planinsko alpinistično odpravo PD Jezersko na ruski polotok Kamčatka so sestavljali Đavo in Karmen Karničar, iztok in Olga Tonejec in Jani Kič z Jezerskega, Roman Herlec z Olševka in Marko Lesjak iz Kranja. Na pot so se odpravili 25. junija '999, domov pa so se vmili 16. julija. Glavni oamen je bilo spoznavanje 8ora, kjer doslej še ni bil noben Slovenec. Gre za štiritisočake, med katerimi Je najvišji vrh Ključevskaja sopka (4760 m). "Naš cilj je bil tudi vzpon na ta vrh, vendar ga je Preprečilo zelo slabo vre-me- Drugi razlog je bilo Pomanjkanje aklimatizaci-Je> saj smo potovali do javnega mesta Kamčatke Petro pavi ovsk z letalom, Pot nadaljevali do vasi Eso s kamioni pripeljali in se od tam s helikopterji do ^nega tabora na višini ,'OfJ metrov. Tako sem na V|šini 4100 metrov odsveto-Va! nadaljnji vzpon na naJvišji vrh. Edini lep dan Alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar je opravil nov podvig na Kamčatki. men, pri čemer meje spremljal ruski alpinist. Za plezanje prek i vzhodnega stebra, kjer je naklon med 35 in 58 stopinja- l mi, sem potreboval 5 ur. Seveda je bilo zame še pomem-bnejše smučanje z vrha po tem stebru, za katerega so riiski \ alpinistični smučarji menili, da \ je nemogoče zaradi trdega ledu. Ta led je tudi krhek, zato zaradi tresljajev obstaja velika nevarnost, da se odpnejo vezi na smučeh. Zlasti ob prehodih čez skalno reber in zaviranju je bilo treba zelo paziti. Pri tem mi je veliko pomagal domačin, ki je pojasnjeval razmere v steni. Tako sem v slabi uri presmučal steno, ki bi jo po obliki in težavnosti najlažje primerjal s steno Matterhorna v Švici. Gotovo je bil to eden najbolj zahtvenih spustov na smučeh, kar sem jih opravil doslej. Generalna ocena smeri je S 6 in S 4 v spodnjem delu," je povedal Davo Karničar po vrnitvi v domovino. Po njegovem dosežku na gori Kamen si je odprava ogledala dolino gejzirov in spoznavala življenje prvobitnih ljudstev na Kamčatki. Svoja doživetja z odprave bodo od jeseni naprej predstavili na predavanjih z diapozitivi. Zbrani podatki bodo koristni tudi za morebitne bodoče odprave, saj je na Kamčatki še veliko nepre-plezanih štiritisočakov z imenitnimi stenami. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju Oi po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v mbriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B & B VOZNIŠKI IZPIT PREKO POLETJA - B&B KRANJ, tel. 22-55-22 - B&B RADOVLJICA, tel. 714-960 - B&B JESENICE, tel. 86-33-00 - B&B AMD ŠKOFJA LOKA, tel. 657-000 ^ern izkoristil za vzpon na 650 m visoko goro Ka- Gora Kamen (4650 m) z vrisano smerjo smučanja, ki spominja na Matterhorn. S. Saje Nirvana čampe in ažmana Jesenice, 26. julija - Dne 16. *999 sva Borut Čampa (AO pšenice) in Urban Ažman (AO *ra«j) preplezala prvenstveno |mer v jugovzhodni steni Nad .'tom Glave (2018 m), ki sva 1° Poimenovala Nirvana. Težnost smeri je VII, VI, VI. ^nier je dolga ok. 150 m, smer ^preplezala v ok. 4 urah. dostop do smeri je enak kot |!ri smeri "Zajeda skozi okno". V[P's smeri: Vstop smeri je ok. J ni desno od smeri Zajeda ]*0z> okno po krušljivi zajedi, v'.se spremeni v zgornjem delu . l2razito poč V+ (za orientaci-nekaj trav) nato naprej na ^'adke plošče na varovališče Pod streho. Od tu gremo po ploščah levo in navzgor (3 m) in prečimo v desno čez streho (VII) ključ smeri od tu prečenje v desno v diagonalni žleb (poč), ki poteka izrazito od leve proti desni navzgor pod velikimi strehami, nadaljujemo po poči (krušljivo) do varoval-išča pod veliko streho. Čez buhtljast prehod (VI) naprej po lažjem delu (IV) v levo poč (IV+) na vrhu smeri. Priporočljiva oprema je 7 klinov (kakšen profile) komplet metuljev in nekoliko zatičev. Sestop je enak opisu zajede skozi okno ali pa po Varianti Uroševe grape (III, IV). Istega dne sva v isti steni ponovila tudi smer Boba Mareva (V1I+, VI, V) 130 m in sestopala po smeri Kamenkov kamin (VI, PV) 130 m. Obenem pa kot vodja tekmovanja v športnem plezanju najavljam, da bo v okviru Špi-kovih dni 31. 7. 1999 organizirano tekmovanje v hitrostnem športnem plezanju za mlajše in starejše kategorije. In sicer se bo devet finalistov v kategoriji cicibanke in cicibani pomerilo ob 11.30 uri, finale za mlajše dečke deklice bo ob 15.30 uri in nočno finale za najstarejše kategorije bo ob 21. uri. Vljudno vas vabimo, da si tekmovanje ogledate v čim večjem številu. • B. Čampa Martina čufar uspešna v Franciji at- jKfanj, 27. julija - Zadnja dva vikenda sta se v J^nciji odvijali dve pomembni master tekmi v la°rtnem Puzanju. V Chamonixu seje pomeri-s j ^ med seboj le elita športnih plezalcev, med 1 rjterirr|i je bila tudi naša Martina Čufar. svojih je ociiićno 3. mesto, premagala jo je rJ110 Belgijka Muriel Sarkanv in Rusinja te 0umik)va. Druga tekma pa je bila ta konec Jtna v Serre Chevalieru, kjer so bili poleg po- či" \ KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si iROZMAN BUS Lenti, 21.8., Madžarske toplice Gardaland - Aqualand 14.8.. Lidi 26.8. do 29.8. ir AlpeAdrija 24.8. od 4.9. do iu.9.,irst, ^i.a., ramam Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: BORZA ZNANJA \ Knjižnica Otona Župančiča, l enota Delavska knjižnica, I Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana l tel.: (061) 13-22-178 I e-mail: borza.znanja@spika unistar-si ^bljenih tekmovalcev tudi ostali, ki pa so se je0ra'i najprej pomeriti v open tekmi. Martina ^ tokrat osvojila peto mesto. Najboljše tek-°Valke so bile med seboj zelo izenačene, saj se je prvih pet razvrstilo na zadnjih treh oprimkih. Tudi tokrat pa se ni pustila premagati Muriel Sarkanv. Poleg Martine je pri dekletih od naših nastopala tudi Katarina Štremfelj, med fanti pa Aljoša Grom in Urh Čehovin, vendar se nihče ni uvrstil na glavni del tekmovanja. Rezultati ženske Chamonix: 1. M. Sarkanv (BEL), 2. E. Choumilova (RUS), 3. M. Čufar (SLO); rezultati ženske Serre Chevalier: 1. M. Sarkany (BEL), 2. S. Bodet (FRA), 3. M. Udhen (GER), 5. Martina Čufar, 24. Katarina Štremfelj (obe SLO). -Tomo Česen Rodio Trikov Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice lel.:064/861-OI2, faks:064/861-M)2 GSM;041 /654-064, htlpt//www.radiotriglav.si 96 GORCflJSKfl 89.8 le/eoiee. 101.5 Bohinj 101.1 KfOflj/hn Goro___ 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R G L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 V ljubljanski Borzi znanja je na voljo mnogo zanimivih in pestrih učnih ponudb. Na primer: - informacije o staronordijski zgodovini in mitologiji, - popotniški nasveti za potepanje po Argentini, Indiji ali Jemnu, - pomoč bodočim študentom risanja in slikanja, - znanje žongliranja, požiranja ognja in vožnje z motociklom, - instrukcije modnega risanja, - nasveti izkušenega ribiča (lovljenje rib s plovcem), - informaicje o skupinah za samopomoč pri odvajanju od različnih zasvojenostih, - veščine aranžiranja svežega in suhega cvetja Zanimiva so tudi učna povpraševanja. Zadnje, ki smo ga zabeležili, je naslednje: - iščemo domač recept za pripravo dobrega jogurta Podrobnejše informacije o različnih učnih delih so vam na voljo - na telefonski številki (061) 13 22 178, - osebno v DELAVSKI KNJIŽNICI na Tivolski c. 30 v Ljubljani, - na www.borzaznanja.mss.edus.si - ali po e-mailu: ljubljana borzaznanja.mss.edus si - vsak delavnik od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure HOKO - kombi prevozi \ Tel: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje % Remic, tel. 422-781 j GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO 1 VILJEM TURIST, s.p. I turistični prevozi I (skupine do 50 oseb) AVTOBUSNI PREVOZI § ŠTERBENC LUDVIK 1 VIRMAŠE137, 4220 ŠKOFJA LOKA I Tel: 632-262, mob.: 0609 638 837, I fax: 632-262 ■ GORENJSKA LETINA KOPALIŠČA VAS PRIČAKUJEJO NOVO V KRANJU TECHNO RACINC, POLETNI URNIK GORENJSKIH KNJIŽNIC .,-.:r<*w**m*m*m~~.-- Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Vsak torek in četrtek kopalni izlet Čatež 11.8. Blatno jezero - ogled popolnega sončnega mrka, možnost kopanja Gardaland 28.7., 2.8., 4.8., 9.8. (6.200 SIT - prevoz + vstopnina, za dijake in študente 5.200 SIT) Naročila sprejemamo po telefonu 064/451-542 ali GSM 041/670-673 Avtobusni prevozi z udobnimi turističnimi avtobusi, klimatiziranimi I in opremljenimi z avdio in video opremo- organizacija izletov in po- I tovanj za zaključene skupine - avtobusi (35+2), (33+1) in minibus I (12+1) - šolske zaključne izlete po domovini in tujini- zaključene I skupine odpeljemo po želji tudi na nakupovalne izlete in na razne I prireditve doma in v tujini. Ugodno v Gardaland 2.8., Lenti 7.8. in 30.8. KRANJ (letni bazen): pon. - pet 9 18 ure sob , ned 9 - 19 ure odrasli 600 SIT (popoldanska 500 SIT), voda 26 stopinj C, TRŽIČ (letni bazen): vsak dan od 9 - 19 ure, odrasli 600 I SIT, petek nočno kopanje 20. - 23. ure 300 SIT, voda 27 stopinj C, RADOVLJICA (kopališče CAMPING):Kopališče v Radovljici je odprto od 10.00 do 18.00 ure, sobota, nedelja in prazniki Od 10.00 do 19.00 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, mladina do 14. leta starosti 400 SIT, popol- : danska karta odrasli 400 SIT, mladina 300 SIT. Voda je ogrevana na 26 stopinj C. Rekreacijsko plavanje vsak ponedeljek, sreda in petek od 21 do 22. ure Cena: 250 SIT.Začetek 20 urne plavalne šole v ponedeljek, 26. julija 1999, potekala bo ob 10. do 12. ure. Cena tečaja 7.000 SIT. Informacije in prijave pri blagajni kopališča (064 715-770). V sklopu kopališča je možno naj- i eti igrišče za odbojko na mivki., JESENICE (Ukova): vsak dan od 10 - 18 30 ure. odrasli 400 SIT (popoldanska 300 SIT), voda 23 stopinj C, KAMNIK (pod Skalco): pon. -pet 10. -18. ure, j sob., ned 10. - 19. ure, odrasli 500 SIT (popoldanska 450 SIT), voda 26 stopinj C kopanje 20.30 do 22. ure 200 SIT. BLED Grajsko kopališče: vsak dan od 8. - 19. ure. Celodnevna karta 600 SIT (odrasli), 400 SIT (otroci), popoldanska 500 SIT. Možen najem čolnov - 1000 SIT/ura. Letno kopališče KROPA obraluje vsak dan od 9 do 18. ure. Cenik: odrasli 500 SIT, otroci (3 - 7 let) 200 SIT, otroci (7 do 14 let), dijaki 400 SIT. Voda 23 sto- Športna avto oprema: lita platišča, volani, filtri, prestavne ročice, vzmeti... in velika izbira enoročnih mešalnih baterij iz uvoza. Tel.: 245-546. RADOVLJICA - Matična knjižnica, Gorenjska c. 27 je odprta: poned 8. - 19., torek, sreda, petek 8. - 14., četrtek 10. - 14., sobota 8. - 12. BLED - Knjižnica B Kumerdeja, Ljubljanska c. 10 je odprta: poned.. torek, četrtek 8. • 14 . sreda 8. - 19., petek 14. - 19. KRANJ - Splošni in pionirski oddelek sta odprta: poned,. sreda, četrtek, petek 9.-15., torek 11.-19., sobota zaprto JESENICE, Čufarjev trg 4 je odprto: poned., torek, četrtek, petek 8 - 14., sreda 8. - 19. ta 8. - 12. TRŽIČ - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je odprta: poned. 9.-15., torek, sreda 9. tek, petek 9 - 15.. sobota zaprto KAMNIK - Matična knjižnica Ljubljanska 1 ie odprta: poned., torek 13. - 19.. sreda, četrtek, petek 9. - 15., sobota zaprto. ŠKOFJA LOKA - KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, ŠOLSKA UL. 6, Knjižnica za odrasle - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek 8.00 - 14 30, četrtek 12 00 - 19 00: oddelek za mladino ponedeljek - petek 8.00 - 14.00, četrtek 12.00 - 19.00: izposojevališče Trata, Frankovo naselje 74a. sreda 14.00 - 19 00; izposojevališče Železniki, Češnjica 54: torek 14 00 -19.00; Izposojevališče Žiri, Trg svobode 8: ponedeljek 14.00 - 19.00; izposojevališče Gorenja vas, Sestranska vas 14: četrtek 14.00 - 18.00, izposojevališče Poljane, Kulturni , sobo- 18., četr- dom Poljar V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KROJ ŠKOFJA LOKA Trgovina Kidričeva 81 SLIKARSKE RAZSTAVE: Do 13. avgusta v avli hotela Dobrna razstavlja svoja dela Ida Šprah. ZNIŽANJE DO 40 %! Izkoristite ugodne pogoje za nakup kostimov, jaken, kril, hlač in bluz od 20. julija do 3. avgusta. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si SPOROČILO O SMRTI Svojo, življenjsko pot je sklenila naša upokojenka VIDA MILOSAVLJEVIČ rojena 1925 Od dolgoletne sodelavke se bomo poslovili v torek, 27. julija 1999, ob 16. uri na šenčurskem pokopališču. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv AERODROMA LJUBLJANA, d.d. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GLASOV KAŽIPOT Dan oglarjev Stari Vrh - TD Stari Vrh nad Škofjo Loko priredi vsako leto prvo nedeljo v avgustu etnografsko prireditev "Dan oglarjev", na kateri pokažejo, kako so nekoč oglarji živeli, pripravljali in delali oglje. Letos bo prireditev potekala v soboto, 30. julija, in v nedeljo, 1. avgusta na prireditvenem prostoru Grebljica pod Starim Vrhom. V soboto, 31. julija, bo program prireditve naslednji: ob 20. uri bo zbiranje udeležencev pri postavljeni kopi na prireditvenem prostoru. Ob 20.30 uri bodo kopo zakurili, od 21. ure dalje pa bo zabava s plesom ob zvokih ansambla Obzorje iz Železnikov. V nedeljo, 1. avgusta, se bo kulturni program začel ob 15. uri. Najprej bo pozdrav in dobrodošlica predsednika TD Stari vrh Janeza Ažbeta vsem navzočim, sledi nastop folklorne skupine ter javorskih pevcev. Vmes bo povezovalec programa navzoče seznanil o poteku priprave in kuhanja kope. Sledil bo nastop Romane Krajnčan, ki bo še posebej namenjen mlajšim obiskovalcem. Po končanem kulturnem programu bo za ples in razvedrilo skrbel ansambel Strmina. Med prireditvijo so za obiskovalce pripravili tudi razna tekmovanja, kot so sestavljanje manjše kope, pajsanje hloda in podobno. V nedeljo bo med prireditvijo potekal tudi srečelov. Špikovi dnevi Gozd Martuljek - Iz hotela Špik v Gozd Martuljku vas tudi letos vabijo na tradicionalno prireditev Špikovi dnevi - dnevi športa in zabave. Prireditev bo potekala v petek, 30., in v soboto, 31. julija. V petek, 30. julija, bo ob 14. uri preskus spretnosti v športnem plezanju za obiskovalce pod strokovnim vodstvom. Ob 15. uri; turnir v malem nogometu. Ob 17. uri; EOL-ova animacija za otroke; tekmovanje v streljanju z lokom in predstavitev Varpa klub Špik. Ob 18. uri; zabava z ansamblom Stefano Orkestra in obilo dobre hrane in pijače. V soboto, 31. julija, ob 5. uri; pohod na Špik -2472 m. Ob 8. uri; teniški turnir v dvojicah in turnir v hokeju na asfaltu. Ob 10. uri; turnir v odbojki na mivki. Ob 11.30 uri; finale v hitro-stnem-športnem plezanju v kategoriji - cicibani in cicibanke. Ob 15.30 uri; .finale v hitrostnem-športnem plezanju v kategoriji mlajši dečki - deklice. Ob 16. uri; turnir v košarki, trojke. Ob 17. uri; lutkovna predstava za najmlajše obiskovalce. Ob 18. uri; EOL-ova animacija za otroke, zabava z ansamblom Tornado in razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim v športnem plezanju. Ob 21. uri; finale v hitrostnem - športnem plezanju za starejše kategorije. Informacije in prijave za športna tekmovanja: recepcija hotela Špik, tel.: 880-120, fax.: 880-115. Predstavitev knjige Dojenje in materinstvo Gorenja vas - V četrtek, 29. julija, ob 18. uri bo v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi srečanje s pesnico, pisateljico in avtorico najnovejše knjige Dojenje in materinstvo iz srca Ksenijo Šoster Olmer. Avtorica, ki je tudi svetovalka za dojenje pri Mednarodni zvezi za dojenje, bo predstavila svojo knjigo in odgovarjala na vprašanja mamic. Sončkove počitnice Radovljica - Tudi letos kakor lani, kot leto prej in še prej ... je skupina dijakov, študentov in staršev pripravila preprost počitniški program za osnovnošolce. Več o vsebini in načinu dela boste našli v knjižnici, ki jo lahko dobite pri voditeljih skupin na vsak napovedan dan Pod lipo ali v pisarni TD Radovljica. Zbirališče je Pod lipo, na križišču Gorenjske in Kajuhove ceste. V primeru dežja boste ostali doma, kadar pa bo vreme negotovo, bodo vodje in spremljevalci počakali otroke ob napovedani uri Pod lipo in se skupaj odločili. Prijave zbirajo dva dni pred odhodom osebno Pod lipo ali po telefonu: med 8. in 9. uro na številko 704-740, med 20. in 21. uro pa na tel.: 714-112. Počitniške dejavnosti na Jesenicah Jesenice - V Občinski knjižnici bodo v juliju in avgustu organizirali različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosijo, da se prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Do 30. julija so pripravili "slikanje na svilo" in sicer vsak dan od 10. do 12. ure. Vse dejavnosti so brezplačne, s seboj pa morate imeti copate. Ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Na prireditvi "Pod Homanovo lipo" bo v petek, 30. julija, ob 20. uri nastopil Surazo -lati no. Počitniške dejavnosti v Tržiču Tržič - Že osmo leto zapored bodo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču potekale počitniške delavnice, namenjene otrokom, ki žele dve dopoldanski uri preživeti v prijaznem in ustvarjalnem vzdušju. Delavnice so brezplačne in bodo potekale vsak dan med 10. in 12. uro. Četrta delavnica "glina pod našimi prstki" bo potekala do 30. julija pod vodstvom mentorice Darje Zupan. Izleti Kopalni izlet v Portorož Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in ostale na enodnevni kopalni izlet v Portorož - morski park Bernardin. Odhod posebega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina in sicer v sredo, 4. avgusta. Prijave zbirajo v pisarni društva. Planinska sekcija Iskra vabi Kranj - Planinska sekcija Iskra vabi na naslednje planinske izlete: Na Skuto v soboto, 31. julija, z odhodom ob 4. uri izpred hotela Creina. Skupne zahtevne hoje bo vsaj za 12 ur. Prijav zbirajo do četrtka, 29. julija, na PD Kranj. Na Kanin in Prestreljenik v soboto, 7. avgusta, z odhodom ob 5. uri izpred hotela Creina. Skupne zahtevne hoje bo vsaj za 12. ur. Prijavite se lahko do srede, 4. avgusta, na PD Kranj. Pohod v ekološko vas Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na pohod v ekološko vas, ki je v letošnjem letu dobila nagrado Fordove fundacije, in v korita Tolminke ob sotočju z Zadlaščico. Na pot se boste podali v četrtek, 5. avgusta, ob 6. uri izpred hotela Creina, do Zatolmina, od tu se boste podali peš preko Hudičevega mostu, mimo Zadlaške jame do Cadrga. Nazaj pa po isti poti v Korita Tolminke in do Zatolmina. Prijave sprejemajo v pisarni DU Kranj. Izlet na ledenik Molltal-gletscher Kranj - DU Kranj organizira lep turistični izlet na ledenik v Avstrijo v torek, 10. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v pisarni društva. Obvestilo medobčinskega društva invalidov Kranj Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za 7 dnevno zdravljenje v Čateških toplicah, ki bo od 30. avgusta do 6. septembra in za 7 dnevno letovanje v Rabcu, ki bo od 28. avgusta do 4. septembra. Uradne ure imajo vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 223-433. DU Preddvor obvešča Preddvor - DU Preddvor obvešča svoje člane, da bo avtobusni izlet (Poljanska dolina, Cerkno, Idrija, Divje jezero, Polhov Gradec), 12. avgusta in ne 4. avgusta, kot je bilo prvotno predvideno. Na Maltatal Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se jim pridružite na izletu v dolino strmo padajočih voda, kjer boste očarani nad nadavo in tehniko. Izlet bo v sredo, 4. avgusta, ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki na Maltatal. Vpisovanje je v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. Ne pozabite pa na potne liste ali osebne izkaznice. Na Veliko Babo Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na gorsko turo - na Veliko Babo. Na pot se boste podali v četrtek, 29. julija, ob 5. uri zjutrjaj. Prijave zbirajo v društveni pisarni. PD Tržič obvešča Tržič - PD Tržič obvešča, da koča na Dobrači vabi vsako tretjo soboto v poletnih mesecih na srnjakov golaž, pripravljen v kotlu pred kočo. Obvestilo PD Radovljica Radovljica - PD Radovljica obvešča, da je Pogačnikov dom na Kriških podih odprt. PD Javornik - Kor. Bela obvešča Javornik - PD Javornik - Koroška Bela obvešča vse ljubitelje gora, da je Staničev dom pod Triglavom odprt in redno oskrbovan. Prenočišče si lahko rezervirate na mobitel telefon: 0609/614-772. Razstava čipk Železniki - TD Železniki vabi vse ljubitelje čipk na prodajno razstavo čipk v galeriji Muzeja v Železnikih. Razstava bo odprta do petka, 31. julija, vsak dan ob 9. do 17. ure . RADIO SORA teI.:064/605 605,624 039 http://www.radio-sora.si GOSTILNA RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje GALERIJA sreda, 28.7.1999-petek,30.7.1999- ANSAMBEL RAZPOTNIK ANSAMBEL EKART Vse glasbene prireditve so ob 19 uri. INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT 064/707 030 ALI 064/733 402j Razstava pastelov Marinke Potočnik Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d. Kranj, PE Radovljica ima svojo prvo razstavo Marinka Potočnik, članica likovne sekcije VIR. Razstava bo na ogled do 14. avgusta, možen pa je tudi odkup slik. Razstava fotografij Gorazda Kavčiča Kranj - V sredo, 28. julija, ob 20. uri ste vabljeni v Cafe galerijo Pungert na otvoritev razstave koncertnih fotografij fotografa Gorazda Kavčiča z naslovom "Barva idola". Otvoritev bo glasbeno obarval harmonikar Matjaž Glavač. Razstava bo na ogled do 25. avgusta. Razstava Milana Marina Škofja Loka - Vabljeni ste na ogled razstave Milana Marina v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki. Razstava je na ogled do 20. avgusta. Razstava Urbana Magušarja Ljubljana - V Galeriji Loterije Slovenije na Trubarjevi 79 v Ljubljani je na ogled razstava Urabana Magušarja - Spirala, žgana glina. Razstava je na ogled do četrtka, 30. julija, ter od 1. do 10. septembra. V avgustu je Galerija zaprta. Razstava grafik Kranj - Likovno društvo Kranj vas vabi v Malo galerijo na ogled razstave grafik Boge Dimitrovski. Razstava je na ogled do 14. avgusta. Razstava Marjana Židaneka Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice, vabi na ogled razstave likovnih del Marjana Židaneka (člana Dolik Jesenice). Razstava je na ogled do 4. avgusta. Salon je odprt vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Razstava v hotelu Astoria Bled - V hotelu Astoria g. ^ Žlavs iz Vojnika razstavlja ciki grafik "Lepote Slovenije", razstava je prodajna in bo na ogled do sef tembra. Čebelarski muzej zaprt Radovljica - Zaradi obnovitven«; del bo julija in avgusta Čebelarski muzej v radovljiški graščini zaprt' •! galeriji Šivčeva hiša pa je na og'eđ razstava posvečena 40-letniC muzeja. Razstava Miroslava Šumnika Kamnik - V Kavarni Veronika je ogled razstava slikarja samorastn1' ka Miroslava Šumnika. Razstava!6 v spomin pisatelju Tonetu Svetini i" je odprta do četrtka, 30. julija Koncert skupine Nude Kranj - Klub študentov Kranj v»J na koncert skupine Nude, ki bo četrtek, 29. julija, ob 20. un v gradu Khislstein. Glasbeno poletje Bohinj '99 Bohinj - V okviru poletnega 0'^ benega festivala, ki bo v , Martina v Srednji vasi, ki ie oC* j jena le nekaj kilometrov ou Bohinjskega jezera, so priprav* juliju in avgustu številne konc^. Tretji koncert Glasbenega pole«a Bohinju bo v četrtek, 29. juliJa:v cerkvi sv. Martina v Srednji vas' Bohinju, ob 20.30 uri. Nastopil0 Tartini Ouartet. Gledališče Nekoč in danes ,. Tržič - V okviru Poletnih priredji Tržič '99 vas vabijo na oQK komedije Toneta Partljiča "Nek0 in danes". Nastopil bo c'a Prešernovega gledališča iz Kranj\< gospod Pavle Rakovec. Predsta bo v petek, 30. julija, ob 21 atriju občine Tržič. Profesor France Planina "Moje delovno orodje ni bil kramp ali stroj, temveč znanje, ki sem ga nabiral dolga leta na gimnaziji in na univerzi. Študij še ni bil 'delo \ čeprav sem delal tedne in mesece podnevi in pozno v noč. Bil je neplačana priprava za plačano poklicno delo. " — Če bi od vas pričakoval, da po teh treh stavkih uganete, kdo Jih je napisal, bi pričakoval preveč. Zato brž dodam še naslednje tri. "Poučevanje je bilo res moje glavno poklicno delo, a ne edino. Z njim sem povezoval vzgojo za delo in življenje. Sicer pa nisem bil uslužben vsa leta v šoli, skoraj tretjino službene dobe sem opravljal druge službe ..." Ker vem, da je tudi to še premalo, avtorja kar imenujem: FRANCE: PLANINA (ES), geograf, biolog in kartograf, dobri dve tretjini poklicnega dela gimnazijski profesor, tretjino pa še marsikaj drugega. Kar je Pavle Blaznik za zgodovino loškega gospostva, to je njegov rojak, vrstnik in prijatelj France Planina za zemljepisno podobo loškega sveta. Rodil seje 29. septembra 1901 v Škofji Loki. Študiral je na Filozofski fakulteti ljubljanske, univerze, diplomiral 1929. Potem je poučeval na gimnazijah v mestecu Otočac v Liki (1926-29), v Kranju (1929-35) in Ljubljani (1935- Piše: Miha Naglic Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Profesor France Planina 37). Do 1941 je bil svetnik na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Gonarsu, 1943 so ga izpustili, postal je upravnik pokrajinske šolske založbe v Ljubljani. Po vojni je bil najprej zaposlen v. komisiji za ugotavljanje kulturnozgodovinske vojne škode, od 1948 spet na gimnaziji, bil 1953-55 ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije in nato do 1962 profesor na klasični gimnaziji. Ves ta čas je veliko pisal in objavljal, celo množico strokovnih člankov in več knjig. Marsikdo se še spominja šolskih zemljevidov Slovenije in Jugoslavije, ki sta jih po njegovih zamislih risala Valter Bohinec in Ivan Selan. Za nas so zlasti pomembni njegovi članki in razprave v Loških razgledih, knjižne predstavitve Škofje Loke in obeh dolin ter vse, kar je dobrega storil za Muzejsko društvo v Škofji Loki in za Loški muzej. Bil je častni občan nekdanje Občine Škofja Loka ("ta velike"), umrl je 14. januarja 1992 v Ljubljani. Namesto sklepa obudimo z njegovimi besedami še en star, prisrčen in dragocen spomin. "Končalo se je šolsko leto 1912/13. Dne 7. julija 1913 smo v kapeli kranjske gimnazije zapeli slovesni Te Deum in cesarsko himno. Nato so razredniki po razredih razdelili spričevala s primernimi opombami. Spričevala so bila nemška. Ocene so bile takrat štiri: prav dobro dobro, zadostno in nezadostno. Skoraj v vse*1 predmetih sem dobil prav dobro (sehr gU% uspeh je bil pa odličen (vorzueglich). Bil setfh od/ičnjak. Pred gimanzijo meje čakal oče, kj je prišel peš iz Loke pome v Kranj. Prebral .le spričevalo in bil zadovoljen z menoj. Šla sva se najprej zahvalit in poslovit od gospodinje, Prl kateri sem stanoval. V treh sobah je imela nd stanovanju deset gimnazijcev: najvišji so bili trije petošolci, najnižji sem bil jaz — prvošol' ček. Vsi razen mene so bili trdi Gorenjci, doffla od Kamne Gorice do Koroške. Bele. Zelo strogo nas je gospodinja nadzoj0 vala. Ob petih vsako jutro, poleti in pozimi, Je prišla skozi vse tri sobe, v zimski dobi s svečo roki in nas zbudila. Treba je bilo hitro vstati* sesti k mizi in manjši smo morali glasno p°na. vljali, kar je bilo naloženo za šolo. Tudi P°P° ,■ dne smo imeli določene ure za učenje, konca^ smo ob devetih in šli v postelje. Pouka latin$cl ne je bilo v prvem razredu sedem ur na tede • Pri takšnem učenju latinščine v šoli in don sem jo dodobra nadrdral. Gospodinja je UP števala latinski pregovor: Repetitio est n,a ^ studiorum. Ponavljanje je mati modrosti-moji odliki je ona veliko prispevala ..." .» Zanimivo, mar ne? Zlasti tista o t . n Gorenjcih. Kaj je bil potemtakem L°c Planina, kakšni smo njegovi rojaki z g°r skega juga? Ta mehki Gorenjci? . Miha Nagtf TRGOVINA KRANJ d.o.o. V MASI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI izobraževanje 223-444 APARTMA -PRIKOLICE Slovenka, na sončnem Hvaru - mesto e|sa ima še nekaj prostih SOB v mesecu avgustu. Pokličite zvečer na B 00-^5-21-761-325 ali Marija Huljič, Luči-09 61^, 21465 Jelša, otok Hvar 15712 APARATI STROJI INSTRUIRAM ANGLEŠČINO za popravne izpite. "B 221-563 15879 KOLESA Otroško KOLO KEKEC s pomožnimi kolesi za 4 leta, ohranjen, prodam. "B 311-877 15975 KUPIM prod, PENJE dam obnovljen PRALNI STROJ GO- ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA - Poljšica pri Podnart 6 S 731-615 14777 ODKUPUJEM smrekovo in borovo hlodovino. 'B 641-0 1 7 15927 ugodno. B 328-398 Prodam PUHALNIK TAJFUN, malo rab-za polovično ceno. "B 061/627- 15892 ^odno prodam malo rabljen vgradni ■J^£[LNIK Gorenje. B 330-461 15395 VILICE za okrogle bale, teleskop za °jno dviganje, vilice za palete, trans-rtni trak, sortirnik krompirja, avtomat-3 tehtnica in stroj za pranje repe proiz-aiamo in prodajamo. KOZINA.d.o.o., «^238, 0609/652-285 15930 BOJLER za 12000 SIT. 15956 LOKALI Prodam 80 ^880-086 Zamrzovalno OMARO Gorenje (G pre-n,SV!ugodno Prodam. B 451-176 ali ^/223-703_1S976 (064)326-928 teako sredo od 17.00-19.00 el!l?dam rab|ien ŠTEDILNIK 4 plin, 2 2 v pritličju, CK, & priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, tel., fax 656-030 15968 _ —1 ŠKFOJA LOKA FRANKOVO NAS. OC" DAMO V NAJEM 2 SOBNO STANOVANJE, I. nadstr. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, tel., fax 656-030 159^ ŠKOFJA LOKA STARA Loka, prodam" starejšo stanovanjsko hišo, 160 m2 P0-vršine, velikost parcele 250 m2, le,a 1988 obnovljena, cena zelo ugodna, PIA NEPREMIČNINE 622-318, tel.,fa* 656-030 159?° ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodam« trisobno stanovanje 75 m2, XI. nadstr., CK, vsi priključki, cena zelo ugodna. |§ NEPREMIČNINE 622-318, tel.,fax 656- 030 15972 VARSTVO Iščemo VARSTVO za 11 mesečneg3 dojenčka - jeseni, na Planini. "B 323-644 15917 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni i" novi rezervni deli, odkup avtomobilov, t* 66-50-50 15123 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOZ' NA MENJAVA STARO ZA STARO; ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) "B 634-148 in 0609/632-57/. 041/632-577 $ MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. st&" kla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena. Možna n1^!,' va staro za novo. B 061/716-221 BELJ DOMŽALE - AKCIJA!___ NOVO! MITSUBISHI SPACE STAR I-3 GLI, 2x zračna blazina, servo volar>; elek. stekla, centralno zaklepanje, wu. displev (trenutna poraba goriva, zuna temperatura, ura...) cena ugodna. na menjava staro za novo. B 061 P' 221 ŠUBEU DOMŽALE_ J^3. ZX 1.4 I REFLEX, I. 94, bel, ohranjen; 1. lastnik, 715.000 SIT. AVTO \JES^ 719-118_J^Si OPEL CORSA 1.2 letnik 88, reg. c?J° leto, 78 000 km, bele barve, cena 27f 000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBOH' ŠEK Kranj B 224-540__1^,. Prodam KOMBI TRAFIC 2200, regis^' ran do 1.2000, 1.11/85. B 472-703 14660 ___^ OPEL KADETT 1,3 S, 1.89, rdeče B** ve, lepo ohranjen, prodamo. Cena 4 000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBOJ ŠEK Kranj "B 224-540 HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, 1.95, j' lastnica, kov. zelene barve, 89 000 km reg. do 5/00, servis, knjižica, 3 V, radio, lepo ohranjen, garažiran, proda B 061/716-221 MERCEDES 190 E 1.8, autom 90, registriran celo aitk leto, 1,030.000 SIT. AVTO MLAKAR & BORŠEK KRANJ, "B 224-540__ FIAT CROMA 1.6, 1.88, cena 295 PEUGEOT 406 1.8 ST, I- 96' ABS, 2 * 1,990- 15025 LADA NIVA, 1.93, prodamo, cena 45° 000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBOJ ŠEK KRANJ, B 224-540 1553 mM C1 Bratov Praprotnik 10, NA^L ■Bk*-J Tel,/fax:064/47 1-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER -7»^ AVTOMOBILSKIH - BLAŽILCEV^MONRO!! ena POD- 155-»° sit, prodamo. AVTO MLAKAR & p0^ BORŠEK KRANJ, B 224-540 Prodam MERCEDES 190 E, (■ ramboliran, lahko tudi po delih. 424 HYUNDAI SONATA 2.5 V 6, I. 9^?qqO, lastnica, novo vozilo, reg. do 5/* J* 1.800 km, kovinsko modra barva, klima, ABS, 4 x zračna blazina, uscp elek. stekla in ogledala, avtoradio ICS, ALU platišča, alarm... 9arfg9l zelo ugodno prodam. B 041/64 rdeč, 1. last. servisna BAG, elek. oprema, kot nov SIT. AVTO LESCE 719-118_ R 5 FIVE, I. 96, rdeča, 3 v, reg- 'ć'sCE ohranjena, 737.000 SIT. AVTO L-e^ 719-118_____ Prodam ŠKODO FAVORIT 135 ^ 92, prevoženih 67000 km, ^3 320.000 SIT B 725-612 ABAO ISTRA RABAC, gostinstvo in turizem, d.d. 52221 Rabac; Rabac bb., Hrvaška tel.: + + 385 52 862 029, fax: 872 561 e-mail: rabac@pu.tel.hr ČE SE ŠE NISTE ODLOČILI, KJE BOSTE DOPUSTOVAJU, VAM RABAC PONUJA IZREDNE UGODNOSTI Hotel B kat. 31 7 - 20 8. - 35.70 DEM minimalno bivanje 7 dni Hotel B kat. (buffet, TV) 24. 7. -7.8,- 46.000 DEM minimalno bivanje 3 dni Cena vključuje: - polpenzion za osebo na dan v dvoposteljni sobi, TWC Dnevna taksa ni všteta v ceno. Možnost prihoda vsak dan. Rezervacije: Rabac Marketing -vsak dan od 7.00 do 15.00 ure ali v Vaši potovalni agenciji. ZAPOSLITVE Prodam CITROEN AX 1.1 i, I. 93, CZ, g& Luže 32, B 431-050 15883 Prodam HONDO CIVIC SEDAN 1.5 "-Si, I. 95, redno servisiran, garažiran. ^_242-167 15884 Prodam JUGO 45, I. 82, registriran do 8/99, bele barve, ohranjen, 2. lastnica, u90dno. ■H' 718-792, 041/582-257 Prodam MASERATTI BI TURBO 2000 J- 80, reg. 5/00, 82000 km, zelo do-0 ohranjen, cena po dogovoru. V £45-091___15693 Prodam GOLF |||, |. 94, be|e barve, dodatna oprema, registrian do 7/00. B ^-496 _15896 Prodam JUGO 45, I. 90, reg. do 0/99, odlično ohranjen, cena po do-2^oru. 041/590-174 15898 GOLF lil 1.8, l.93, rdeče barve, vsa l^frtna oprema. Tf 632-602 15900 Prodam VVV KOMBI LT 40, 1.89, reg. ®'o leto, cena po dogovoru. B 421-^_ali 041/776-879_15905 Prodam R 11, cena po dogovoru. "B ^^137_15907 Prodam CITROEN VISA SUPER E, I. rjave barve, redno servisiran za ^0.000 SIT. B 421-159, 041/781- 15911 Prodam ZX AURA 1.6 i, I. 91, rdeč, CZ, zatemnjena stekla, radio, ALU platišča. ^21-159,041/781-023 15912 Ugodno prodam Z 101, I. 89, cena j^OOO SIT. B 526-000_15922 HVUNDAI PONY LS 1.3, 1.91, cena 370 ^gSjT, prodam. B 557-352 15923 Prodam VW GOLF 1.4, letnik 7/95, 3 rata, bel, 65000 km. B 041/708-298 Prodam VW HROŠČ, tip mexico jubi, 1.85, reg. do 23.7.2000, platnena streha, ton. stekla, športni sedeži, usnje, lita platišča, generalno obnovljen motor, metalik sive barve, CZ, cena 500 000 oz. 5000 DEM. Inf. na "ff 041/784-090 15935 Prodam UNO 45 D, 1.86. C. na Jezerca 16, Radovljica 15938 TOYOTA CELICA 2.0 GT, I.95, rumene barve, klima, alarm, radio + 6 x CD, vsa ostala oprema, 1. lastnica. Bt 475-111 in 041 /628-298 15940 UGODNO PRODAMO: ESPACE V 6 RXE, 1.94, LAGUNA 1,6 16 V, 1.99, ME-GANE 1.6 RT, t.96, R 5 CAMPUS 5 V, 1.92, R 5 CAMPUS, 5 V, 1.89, R 5 FIVE, 1.94, TRAFIC FURGON 1.89, CITROEN ZX, 1.94, FORD ESCORT 1.8 16 V, 1.92 ELEGANCE, CLIO 1,4 RT 1.97. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na "Br 428-001 ali 428-0012 RENAULT PREŠA d.o.o., Cerklje 15942 Prodam OPEL CORSO 1.2 letnik 90, srebrne kov. barve, reg. do 1/00, 1. lastnik, dobro ohranjena, cena 400 000 SIT. B 226-542 15945 TIPO 1.4 IE, I. 93, reg. do 2/99, cena 745.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ 224-540 15953 Prodam CITROEN AX TRE, I. 95, rdeč, 53000 km, prva lastnica. "B 723-090 15955 LADA SAMARA 1.3, I. 96, 46000 km, 5 v, 1. last., reg. 3/2000, 294.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15957 MARUTI 800, I. 91, met siv, 172.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15958 ASTRA 1.4 16 V KARAVAN, I. 98/99, met modra, 8000 km, reg. 4/2000, ABS, rolo, sani, 2.017.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15959 MONDEO 1.8 TD KARAVAN, I. 94, bel,83.000 km, klima, ABS, 2xAB, reg. 5/2000, ohranjen, 1.510.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 1596O MEGANE 1.4 RN, 1.96, rdeč, 1. lastnik, servo, DCZ, AB, ohranjen, 1.510.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15951 PEUGEOT 306 1.4 XN, I.96, rdeč, 5 v, AB, 5 vrat, 1.287.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15963 R 5 diesel, I. 92, rdeča, 5 v, s. streha, reg. 11/99, 435.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15964 OPEL ASTRA 2.0 diesel, 16 V/G CLUB, I. 98, 2 xračna vreča, elektro paket, alarm, servo volan, klima, 5 vrat, reg. 5/2000, 15000 km. Možen nakup na kredit. AVTO-HIŠA LUŠINA, 652-200 15973 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 94, HY-UNDAI II 100 diesel, I. 95, HONDA CIVIC 1.6 I, I. 90, RENAULT R 5 FIVE, 1.96, LADA SAMARA 1300, I. 92, HY-UNDAI SONATA 2.0 GLS.I. 92, JUGO 45 KORAL, I. 91, RENAULT R 4 GTL, I. 89. AVTOHIŠA LUŠINA, 652-200 15974 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B 061/716-221 Šubelj Domžale 25165 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avto-radio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, B 061/716-221 Šubelj Domžale 25166 HYUNDAI COUPE, NOV, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno. "B 061/716-221 Šubelj Domžale 25167 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, letnik 1999, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B 061/716-221 Šubelj Domžale 25168 Za nedoločen čas zaposlimo ZASTOPNIKE in VODJE SKUPIN, za terensko prodajo. B 545-446, 041/651-737 14554 Nudimo delo na domu, KUVERTIRANJE, samo resni pokličite. B 041/335-095 15445 Zaposlimo DELAVCA v proizvodnji. B 241-513,040/211-965 15596 Takoj zaposlimo TOČAJKO, redno ali honorarno. B 061/611-303 15710 Fant z opravljenimi izpiti B,C, E kategorije išče zaposlitev. B 226-595, zvečer 15718 Zaposlimo NATAKARICO. B 471-830 15832 _1_ Nudimo vam delo v prostem času, redna izplačila. B 312-046 15867 KUHARJA PICOPEKA lahko tudi pripravnik zaposli PIZZERIJA ROMANO. B 041/663-062 15885 Zaposlimo delavce v kamnoseški stroki, možnost priučitve, in STROJNIKA za vzdrževanje strojev. B 211-836 i58S7 Iščemo osebo za delo v tujini (KUHARJA v Nemčiji). Resni! P 862-917, od 19. ure do 20. ure . 15891 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA ali fanta za priučitev. B 421-486 v večernih urah 15894 KV MIZARJA (IV.-V. stop) z dveletnimi izkušnjami zaposlim za določen čas tri mesece z možnostjo redne zaposlitve. B 041/407-425 ali do 5. 8. pisne prijave na naslov: MITO MIZARSTVO TOMAŽEVIČ, Breznica 64, 4274 Žirovnica 15897 Iščemo DELAVCA kovinske stroke. B 471-035 od 7 - 18. ure 15903 Iščem IZVAJALCA ZA NAPEUAVO CENTRALNE KURJAVE. B 326-606 ali 451-044 15904 FRIZERKO z vsaj dve leti izkušenj, iščem. B 623-148 15909 Zaposlim stalno ali honorarno DEKLETA IN FANTE za delo v šanku. Pogoj: starost od 18-25 let. B 041/853-042 15919 Dekle zaposlim v okrepčevalnici. V 431-070 15928 Zaposlim KV PEČARJA iz Šk. Loke ali Kranja in okolice. Pogoj 3 leta delovnih izkušenj. B 634-658 15937 Nudimo vam dobro plačana dela na domu med počitnicami ali za daljše obdobje. P 041/836-156 15954 V baru v okolici Škofje Loke zaposlimo NATAKARICO. Možna redna zaposlitev. •0 041/735-876 15989 ŽIVALI Prodam mladiče ROTVVEILERJE, stare 3 mesece. C 040/211-933 15696 Rjave JARKICE, tik pred nesnostjo, prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka B 621-550 15704 Dobrim ljudem oddamo KUŽKE me-šančke (zlati prinašalec), stari 14 tednov. B 041 /845-533 15825 Prodam BIKCA simentalca 130 kg težkega. Tt 061/841-513 15870 Prodam ALJASKA MALAMUTA, stara 8 tednov. 7T 801-698 15872 Prodam črno KOZO, staro eno leto, cena po dogovoru. B 061/813-337 15877 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 mesece in kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. B 311-950 15881 Prodam čistokrvno TELIČKO frizijko od zelo dobre krave, staro 3 tedne. B 422- 152 15899 . ■ ■ .BBBBBBBBBH ' PUB MUtrmr trs •, Kroni Pivo za na njivo To se sicer lepo rima, a še zdaleč ni priporočljivo, posebno če z neba "pr'bija" sonce. Vsekakor je boljša pivska varianta en lep in vesel obisk lokala News Pub na Maistrovem trsu v Kranju. Heineken, pivo v zeleni stekleničici je sicer gost tokratnega partya, ampak izbira piva v Nevvsu je še kako velika, pa ne samo v barvah steklenic, ampak tudi v različnih okusih. Ne vem, kje sem že slišal, da noben Slovan ne pije sam. Naj bo alko ali pa brez alka, trditev zasotovo drži. Torej pridite v dvoje, troje, četvoro, petoro... ali pa si družbo poiščite kar na licu mesta, v Nevvs Pubu. Zakaj? Lokal je "in", v istem predalčku pa je tudi nasradna igra na temo Daevvoo Matiz. Lep rdeč avtomobilček je na osled pred Nevvsom. Kuponi, s katerimi se boste uvrstili v nasradno žrebanje, pa... everywhere... Naj vam še na kratko pojasnim nagradno igro z Matizom v glavni vlogi: v Nevvsu popijete pijačo, dobite bon, ga izpolnete in vržete v žrebalni boben. Vsak četrtek izmed vseh kuponov izžrebajo deseterico, vse te deseterice pa se bodo 28. avgusta znašle v finalnem žrebanju za avto Daevvoo Matiz. In, ker je tu poletje, so v Nevvs Pubu poskrbeli tudi za vročo ponudbo, ki izgleda takole: J&B Cola (350 sitov), Smlrnoff Juice (250 sitov) In Balleys s kavo (450 sitov), Desetka za finale V četrtek, so se gostje v Nevvsu lahko preizkušali na temo J&B/Cola, v tej smeri je bil namreč naravnan party, seveda pa je bila izžrebana tudi srečna deseterica, ki jo bomo vpisali na listo "Matiz je zelo bliz": Mira Polak, Golnik, Mojca Krmelj, Škofja Loka, Anja Osterman, Kranj, Boris Tadič, Kranj, Gorda na Kovačevič, Bled, Grega Bernard, Jesenice, Tina Gabrovšček, Ljubljana, Štefan Pokorn, Besnica, Darja Polak, Golnik, Marica Smolič, Tržič; Ta četrtek, pazite, julij gre počasi že v "franže", in avgust, ko bo podeljena glavna nagrada Daevvoo Matiz, je vse bližje, bo v Nevvs Pubu tipičen poletni party, namreč dogajalo se bo na temo Heineken beer. Promo cena je 300 sitov. Mogoče še kej...? Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 mesece. B 681-649 15906 Prodam TELETA bikca simentalca, starega 14 dni. B 802-036 15913 Prodam KRAVO simentalko po izbiri. Rovte 12, Podnart 15914 ROTTVVEILER, čistokrvne mladiče, brez rodovnika, prodam. BT 041/419- 484 15924 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. B 061/823-159 15936 Prodam PLEMENSKE ZAJCE in RACE. B 624-380 15965 Teden dni starega BIKCA čb, prodam. Podbrezje 3, Naklo 15981 TELIČKO simentalko ali meso, prodam. B 691-503 15983 Prodam več čb BIKCEV, starih do 14 dni. B 725-243 ŽIVALI KUPIM Kupim več telet simentalcev ali šarale. tT 733-170 15886 Kupim TELIČKA simentalca, starega 10 dni. B 620-493 15941 Kupim več BIKCEV simentalcev do 100 kg. B 557-365 15979 RADIO KRANJ -POSLUŠAM VSAK DAN =IADiO 91 d cm i.3 ril TOREK 16.10 VARUJMO.ZDRAVJE Osteoporoza in zdravljenje 19.30 911 TURBO SREDA 9.20 TEMA: POČITNICE SO BLIZU ČETRTEK 9.20 TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI 14.30 PLANINSKO ŠPORTNI KOTIČEK 17.00 PRENOS POGOVORA Z VARUHOM ČLOVEKOVIH PRAVIC IVANOM BIZJAKOM WWW: HTTP://ww\v.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov (C«j593EH Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj 7NORTH SOUTH Tel.: 064/211-525 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/I 1 bomo pisali Halo, (GLAS! Kranj, 27. julija - Z odpadki so križi in težave. Če nismo malomarni mi in jih ne odlagamo kjerkoli se nam zazdi, se pa jezimo na smetarje, ki pogosto, zaradi parkiranih vozil, res ne morejo do zabojnikov, včasih pa na kakšnega tudi "pozabijo". Očitno nedorečeno oziroma neurejeno je tudi vprašanje, kaj lahko odlagamo v zabojnike in ali smemo ob njih odpadke odlagati tudi v plastičnih vrečkah. Komunalni delavci trdijo, da so stvari jasne in dorečene, le ljudje pravila ignorirajo in ravnajo po svoje. Na težavo z odvozom komunalnih odpadkov, ki seje končal v obojestransko zadovoljstvo, nas je pred dnevi opozorila Anka Oblak iz Zaloga pri Cerkljah. Nadloga, kiji še ne ve imena, je sicer "prekaljeni" vrtičkarici okužila vrtnine in ji povsem uničila paradižnik in krompir. Da se ne bi bolezen širila še na ostale rastline, je okužene odstranila z vrta in jih spravila v plastične vreče. "Na kompost jih nikakor nisem mogla dati, saj bi s tem okužila ves kompost, z njim pa prihodnje leto pridelke. Zato sem ves krompir in paradižnik pobrala v plastične vreče za smeti, jih zavezala in /večer postavila ob zabojnik, da bi jih naslednje jutro smetarji pobrali skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki," je povedala Oblakova. Vendar se je uštela, saj so komunalni delavci minuli petek zjutraj zabojnik spraznili, vreče pa nedotaknjene pustili tam, kamor jih je Oblakova postavila. "Nisem mogla verjeti,^da vreč za smeti, ki so bile zavezane, niso vzeli, zato sem v petek zjutraj klicala na kranjsko Komunalo, kjer mi je gospod Bergant povedal, da komunalni delavci sicer praznijo le zabojnike, za to so tudi plačani, vendar bodo tudi moje vreče prišli iskat in se mi opravičil. Razložila sem mu, da gre za okuženo povrtnino, ki jo bom v nasprotnem primeru morala odpeljati v Ljubljano in tam odložiti ob zabojnik," je še pojasnila Oblakova. Komunalni delavci so še isto dopoldne prišli po vreče z okuženo povrtnino in težavo rešili. Odšli so tako hitro, da se jim omenjena niti zahvaliti ni uspela. Okužene vzorce bo poslala v analizo. Ob tem pa se sprašuje, ali bo v prihodnje Komunali treba posebej plačati tudi odvoz vreč, saj zavezanih vreč za smeti postavljenih ob zabojnik, menda ni težko pobrati in odpeljati, je pa vsekakor bolje, da končajo na deponiji, kot pa na enem od divjih odlagališč. • R. Š. G.G. Kavka na terasi Predzadnja julijska sobota zjutraj na razgledni terasi Aerodroma Ljubljana na Brniku: pravljično lepo sončno jutro po deževnem petku, s prekrasnim pogledom na Karavanke, Julijce in Savinjsko Kamniške Alpe. Na letališču nadpovprečen sobotni jutranji vrvež. Sredina poletne turistične sezone pač in precej Carterjev. Z odhodom ob os'mi uri je najavljenih kar pet letalskih poletov, zato se že pred sedmo uro za polete prijavlja veliko potnikov, na letališki razgledni terasi pa se zbirajo znanci in sorodniki, ki bi radi pomahali izletnikom ob vzletu letala. Na razgledni terasi brniškega letališča stoji kavarna Luna. Že ob sedmih zjutraj je bilo v soboto na terasi več kot petdeset obiskovalcev, marsikdo si je ob čakanju na vzlet letala zaželel kavico-. Prelestno sobotno jutro je bilo kot nalašč za srebanje kavice ob prijetnem čakanju, ko letala pristajajo in vzletajo. Zato se je kar precej rok zvrstilo na ročaju zaklenjenih vrat kavarne Luna, na katerih ni označeno, da se odpro (šele) ob osmi uri. Škoda - če bi se odprla eno uro prej, bi do osmih v kavarni imeli že precej 'plačane realizacije', saj so cene povsem evropske, Lunina express kavka stane 160 tolarjev. V turizmu niti slučajno ni vseeno, na kakšni lokaciji stoji lokal. Ob povratku z letališča smo v Ljubljani pos-rebali kavico v bistroju Titan ik, kjer jo zaračunavajo po 70 tolarjev. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si 68D Gorenjska borzno posred/tiska družba d.d. ŽELITE KUPITI ALI PROPATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK . Z NAMI- _ korak naprej Koroška 33, Kranj tel.:3SO-1C»-1b, 3&CM016 Škojja Loka, 26. julija - Zgodba s posledicami odmaknjenega investitorja -Ministrstva za notranje zadeve pri gradnji policijske postaje se ponavlja: kot pred leti v Tržiču je tudi graditeljem v Škojji Loki zmanjkalo volje (denarja ali materiala), da bi vsaj streho dokončali. Že dober mesec je ostalo le pri prekritju le nekaj metrov strehe, kakšne pa bodo posledice te nesmiselne brezbrižnosti za izolacijo na vročem soncu in v dežju, pa ni težko uganiti. Naša napoved, da bo vsaj ena policijska streha držala (na stari postaji pošteno pušča), če loški policisti letos že ne bodo dočakali dograditve, se, kot vse kaže, ne bo uresničila. • Š. Ž. TALE BtejlKA UoC je PA gc£*- Za nami je pomladni rok pete mature Dijaki se mature ne bojijo več Nedvomno je matura zahteven izpit, a izkušnje so pokazale, da obvladljiv, meni predsednik republiške maturitetne komisije dr. Joško Budin. Kranj, 27. julija - Včeraj so dijaki 133 šol na Slovenskem prejeli letošnja maturitetna spričevala. Pravzaprav jih je dobilo 86 odstotkov tistih, ki so bili uspešni na spomladanskem izpitnem roku, medtem ko bodo neuspešni jeseni poskusili znova. Med 7410 dijaki, kolikor jih je naredilo maturo, je letos 213 odličnih, torej tistih, ki so dosegli od 30 do 34 maturitetnih točk, prav vse točke pa je letos osvojilo 25 maturantov. Prvi vikend v septembru bodo najboljšim v Cankarjevem domu spet podelili zlata maturitetna spričevala. Po petih letih se je matura kot enotni državni izpit, s katerim srednješolci končajo šolanje in se lahko vpišejo na univerzo, V Sloveniji se je mature udeležilo 8986 kandidatov, od tega na Gorenjskem 830. Med 25 briljantnimi dijaki, ki so na maturi dosegli vseh 34 (oek, je tudi Gregor Jerše, dijak Gimnazije Kranj. Med dijaki te šole je sicer še pet maturantov, ki so dosegli od 30 do 34 točk. dobro prijela. Sistem je urejen, pravičen, enak za kandidate po vsej državi, pravi državni sekretar na šolskem ministrstvu Alojz Pluško. Predsednik maturitetne komisije dr. Joško Budin dodaja, da dijakov ni več strah neznanega, k maturi pa vsako leto pristopi več kandidatov. Letos jih je bilo kar 400 več kot lani. Tudi vsako leto približno enaka uspešnost kaže, da je sistem ocenjevanja stabilen. Matura se je izkazala kot obvladljiv izpit, primeren končni preizkus znanja za gimnazijce in druge, ki želijo nadaljevati akademsko kariero, primerjaje z evropskimi državami, ki na podoben način zaključujejo srednje šolanje, pa smo po Budinovih besedah na gornji ravni uspešnosti. Matura je torej obvladljiva, z njo pa nikakor ni malo dela. Letos je bilo opravljenih 45 tisoč izpitov, izpolnjenih in ocenjenih 95 tisoč izpitnih pol (od tega esej pri slovenskem jeziku celo dvakrat), opravljenih je bilo 29 tisoč ustnih izpitov, zunanji ocenjevalci pa so za svoje delo potrebovali prek 76 tisoč ur, je povedal direktor državnega izpitnega centra dr. Sergij Gabršček. Po spomla- danskem roku letošnje mature se je izkazalo, da je povprečna ocena pri slovenskem jeziku in matematiki nekaj boljša kot lani, pri angleščini pa malo nižja. Sicer pa je maturo v tem roku uspešno končalo 86 odstotkov dijakov. Jeseni bodo lahko neuspešni delali popravne izpite, pa tudi pozi* tivni se na jesenskem roku lahko potegujejo za boljše ocene. Jeseni bo matura od 30. avgusta do 4. septembra, rezultate pa bodo maturantje dobili 20^ septembra. Prijave na jesenski rok sprejemajo do 31. julija, ta teden pa poteče tudi pritožbeni rok. Sredi tega tedna bodo dijaki obveščeni tudi ° tem, na katere fakultete so spre; jeti, saj so podatki o maturi takoj prejeli na visokošolski pri' javni službi. Letos je kar 15 tisoč dijakov končalo srednjo šolo (pred petimi leti je bilo takšnih kar 2* tretjino manj), malce v senci mature tudi 8872 takšnih, ki so končali zaključni izpit in se tako lahko potegujejo za mesto na višjih in visokih strokovnih šolah. • D.Z.Žlebir Neva Nahtigal iz Čire med najboljšimi v ZDA Kranj, 27. julija - Včeraj se je na letališče Brnik vrnila študentka novinarstva Neva Nahtigal, za katero lahko trdimo, da lahko postane vzor tako našim kot tujim študentom. Neva, sicer doma iz Čirč, se je lansko leto se je prijavila na mednarodni razpis Zavoda za Odprto družbo za študij v tujini, bila je izbrana in tako eno leto prejemala štipendijo Open Societv Fund. Na univerzi Montana v Združenih državah Amerike je po letu dni, vpisana je bila namreč v tretji letnik, dosegla zavidanja vredno povprečje ocen, da se je povzpela na dekanovo listo najboljših študentov. • Helena Brudar BLEJSKO POLETJE TOREK. 27.7.1 999 • SPREJEM PRI CRAŠČAKU IN LOKOSTRELSKI TURNIR Blejski grad ob 16.00 uri • BLEJSKI GLASBENI VEČERI: Mark Zeltzcr in Primož Novšak - violina, Mile Kosi - viola, Ciril Škerjanec - violončelo, Borut Kantušar - kontrabas Fundacija Jože Ciuha ob 20.30 uri / v primera slabega vranenaFestivahsa dvorana Bied / SREDA 28.7.199*) • VEČER BAROČNE GLASBE Kvartet kljunastih flavt AIR - Blejski grad ob 20.30 uri POP BAZAR največji, naj pestrejši, brezplačni oglasnik z največjo naklado! teletekst POP tv za ČETRTEK, 29. 7.1999 • BLEJSKI GLASBENI VEČERI: Mark Zeltner - klavir Fundacija Jože Ciuha ob 20.30 uri /» primeru slabega vremena Festivalna dvorana Bled/ • VESELO PO DOMAČE - ANSAMBEL NAGELJ Trgovski center Bled / Bistro hotela Toplice ob 20,30 uri . Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije i Danes, v torek, bo delno jasno in suho. Jutri, v sredo in četrtek pa spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami. DAN TOREK SREDA ČETRTEK_J| VREME J§ » :| 4 i.........- T min / T max 12/25 13/23 12/2J__