UDK — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N IK L J U B L J A N A , M A J 1974 C LETNIK 23, ŠT. 5, STR. 137-168 U SGP »GORICA« — NOVA GORICA: Hotel »Kanin« v Bovcu (gl. prispevek na strani 155) EXPORT IMPORT V E L E T R G O V S K O P O D J E T J E Z A S T O P S T V O T U J I H F I RM V prejšnji številki smo obdelali zasteklitev pritličja z nekaljenim — kristalnim float steklom, danes pa bomo predstavili izvedbo sekuritnih elementov na objektu P O S L O V N O P A R K I R N A H I Š A Projektirana višina zasteklitve je ca. 485 cm in potrebno se je bilo vklopiti v to višino tudi s kaljenimi stekli. Glede na to, da je maksimalna površina kaljenega stekla v enem kosu ca. 2,00 X X 3,44 m, ni bilo nikakor mogoče, da se postavi eno steklo v profil zasteklitve, in je bilo potrebno steno kaljenega stekla deliti po višini na dva dela. Najprimernejša višina je bila v nivoju vrat­ nega krila in tako je bila tu predvidena prečka kot obojestranski stabilizator, širine 30 cm v ležečem položaju. To je obenem omogočilo dosego stabilnosti celotne sekuritne stene, ker je ležeč stabilizator vezan s stabilizatorjema na obeh zaključkih stene v tlorisu. S tem smo dosegli ustrezno vezavo z zasteklitvijo nekaljenega stekla — 4 mm široka fuga izpolnjena s silikonskim transparentnim kitom, prav tako pa je stena razdeljena v dve «kaseti«, kar predstavlja povečanje stabilnost/ pri morebitnih zu­ nanjih vplivih oziroma delovanju raznih faktorjev na steno. Nevtraliziranje posedkov stropne plošče pritličja, kar je izvedeno kot konzola, smo izvedli tako, da smo fiksen U profil, ki teče horizontalno ca. 50 cm pod betonsko ploščo nekako v nivoju sekundarnega stropa in služi za oporo zasteklitvi kristalnega stekla, izrezali v širini sekuritne stene ter ta del izvedli z dvema teleskopoma, vezanima na fiksno ploščo tako, da deluje ta de! vezave kot amortizer pri prenosu povesov. S tem smo dosegli nevtralizacijo povesov konzolne plošče, pri čemer pa je ohra­ njena stabilnost sekuritne stene na pravokotne učinke na steno. Horizontalni učinki pa so nevtralizirani, kot smo že navedli v prejšnjem odstavku. Pri celotnem objektu velja posebej omeniti harmonika sekuritna vrata 9,00 X 3,30 m, kjer deluje prvo krilo lahko kot klasična vrata, pri čemer je ostali del sicer v celoti pomične stene fiksen. Izvajalec oziroma dobavitelj sekuritnih sten je tvrdka Brüllmann, Kreuzlingen, Švica, ki je poleg tvrdke Temperit eden najsolid- nejših v Evropi. G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 5 — LETNIK 23 — 1974 V S E O I N A - C O A I T E N T S Članki, študije, razprave SVETKO LAPAJNE: Articles, studies, proceedings Studij varnosti stenastih s k e le t o v .......................................................138 Cheecking of the security of wallformed frameworks DESANKA SPASOJEVIČ: Vloga, ekonomski pomen in mesto našega gradbeništva v zadnjih letih ...................................................................................... 142 Our building industry in last years, its importance and economical meaning Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice jz koJektivov: GIP »Obnova« . . GP »Tehnika« . . . »Konstruktor« Maribor IMP Idrija . . . . »Cevovod« Maribor 148 148 148 149 149 Jubilej Jubilee M. M.: Ciril Stanič — sedem desetletnik.................. 150 Vesti iz ZGIT News from ACE VLADIMIR ČADEŽ: Plenum glavnega odbora ZGIT J u g o s la v ije .................................... 151 Povzetek zapisnika 5. seje GO ZGIT S lo v e n ije ................................152 ANKA OBLAK-ROSINA: Občni zbor Društva GIT v M a r ib o ru ..................................................153 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 154 K naslovni sliki 155 Informacije Zavoda za raziskavo Začasne smernice za injektiranje cevi napetih kablov (Injekcijska materiala in konstrukcij v Ljubljani malta za prednapeti b e t o n ) .................................................................... 157 Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana Odgovorni uredn ik : Sergej Bubnov, dipl. inž Tehnični urednik : prof. B ogo Fatur Uredniški od bor: Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, Maks M egušar, dipl. inž., Anton P odgoršek, Saša Škulj, dipl. inž.. V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone T om šič v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din. za podjetja, zavode in ustanove 300 din P R O F . IN Z . S V E T K O L A P A J N E Studij varnosti stenastih skeletov UDK 624.046.5 Z izrazom »stenasti skelet« sem v tem članku imenoval železobetonsko konstrukcijo, sestavljeno iz gladkih stropnih plošč in nosilnih vzporednih sten, kakršna je zadnje čase prišla v navado. Opa- ženje take konstrukcije se da namreč zelo dobro mehanizirati, ter se v praksi označuje z izrazom: »tunelsko opaženje«, z njim izvršeni stenasti skeleti pa »tunelski skeleti«. Gospodarnostne prednosti ta­ ke konstrukcije so tako velike, da jih povsod v svetu mnogo uporabljajo, zadnje čase pa tudi pri RAČUNSKI ELEMENT nas. Nekaj kolegov se je obrnilo na mene z vpra­ šanji glede varnosti take konstrukcije: vse skupaj ima namreč v prečni meri zgradbe (po dolžini tu­ nelskega opaža) izredno togost, solidnost, v vzdolžni smeri zgradbe pa ostane vse skupaj izredno vitko. Zanimajo nas predvsem naslednja vprašanja: po­ tresna varnost zgradbe, uklonska varnost zgradbe in deformabilnost zgradbe. Z zanimanjem sem si preračunal vzorec pet- etažnega skeleta enakomernih razponov po 5,60 m in enakomernih višinskih razmakov po 2,80 m. De­ belino vseh plošč in sten sem izbral 15 cm, elastični modul pa v iznosu 200.000 kp/cm2 pri predpostavki polnega sodelovanja betona v nategu brez upošte­ vanja ugodnega vpliva armature. Torej povsem obi­ čajne supozicije. Za pritlične stebre je predpostav­ ljena primerna upetost v temelju na elastični pod­ lagi, in to v iznosu 7/4 J/L stebra. Preračunal sem seveda le en karakteristični izrez enega polja, od­ nosno stebra s priključenimi prečkami po zakonu antimetrije. Tak enostavni primer sem preračunal kar »peš« po Csonkovem načinu. Vendar je bilo potrebno tako račun potresne obremenitve, kakor račun uklona po Vianellu večkrat ponoviti, dokler se ni dobljena deformacijska linija po obliki uskla­ dila s predpostavljeno obliko potresnih, oziroma uklonskih obtežb. Navajam rezultate statične preiskave: Potresna obtežba: V vsaki etaži Q = 5000 kg vertikalne teže P hoi-. = 250 kp v etaži za ß K = 5 % E ta ža V D e fo r m a c i ja Pripadajoča nihajna doba bi znašala: 5 1,265 3,45 cm T = 2 01 1/ — ——5 — = 1 /,U1 ! 1,265 X 543 1,144 0,935 3,13 cm 2,55 cm 2 0,645 1,76 cm = 1,48 sek 1 0,303 0,83 cm in faktor ß = 0,507 Vendar bi bilo pravilno privzeti dejanski ela­ stični modul betona v iznosu vsaj 300.000 kp/cm2. Ta predpostavka bi nam zmanjšala vse deforma­ cije na dvetretjinski iznos, sama nihajna doba bi se zmanjšala na 1,21 sekundo in faktor ß povečal na 0,62, ali 1,23-kratno.S lik a 1 POTRESNA OBREMENITEV ßk = 5% UPOGIBN! MOMENTI____________ kqm/m S|l£ DEFORMACIJE kg cm S l i k a 3 obremenitve namreč lahko obravnavamo z zviša­ nimi napetostmi gradiva za 50 °/o. Račun uklonske deformacije daje naslednjo tabelo: Etaža Osna vert, sila v tonah Predpo­ stavljeni naklon defor­ m acije H sila v kg N ovi naklon defor­ m acije 5 5 0,023 X 10-2 1 0,016 X 10~3 4 10 0,110 X 10~2 11 0,071 X 10~3 3 15 0,372 X IO"2 55 0,239 X 10~3 2 20 0,830 X 10-2 166 0,536 X 10-» 1 25 1,000 X io--° 250 0,643 X IO“ 3 Razmerje med prvotno in novo dodatno defor­ macijo (njenim naklonom) že nudi uklonsko varnost: v — 15,5 za E = 200.000 kp/cm2. Za primer poče­ nega prereza pri ojačenem betonu nam ostane morda samo tretjina vztrajnostnega momenta; tudi v tem primeru ohranimo še vedno 5-kratno uklon­ sko varnost. Ta se namreč smatra kot pametni mi­ nimum. Iz dane uklonske varnosti lahko po formuli analogije prostega nosilca kaj hitro izračunamo na­ domestno uklonsko dolžino: Ta znaša za razne etaže različno, ker so dejanske obremenitve različne. Tako dobimo po izrazu: Skica prikazuje upogibne momente, izračunane za ß K = 5 °/o (in ustrezni v). Zanimiv je prikaz črte upogibnih momentov v plošči nad pritličjem v kombinaciji vpliva stalne in koristne teže ter vpliva potresa: Za g = 400 kp/m2, p = 300 kp/'m2 imamo: = 2740 kp = 1830 kp 8 12 ß K = 6,15 °/o Vidimo torej, da ta sorazmerno vitka konstruk­ cija kar dobro ustreza našim potresnim predpisom, zahteva pa ojačenje negativne armature plošče nad stenami, v iznosu do 26 % v spodnjih etažah. Iznosi so deljeni z 1,5 zaradi primerjave: Potresne L„ad = n V - E J- f PdeJ.V V 1. etaži L„a(j = 3,77 m; V 2. etaži = 4,23 m; To je tudi razumljivo, saj je vpetost v temelju nekaj večja od vpetosti stebra v vitki plošči, čemur ustreza večja nadomestna uklonska dolžina. Zani­ mivo je, da je znatno večja od etažne višine: v 1. etaži 1,35-krat, v 2. etaži celo 1,51-krat. Razume se, da je upoštevan le prvi, glavni val uklona, ki je tak, da se vse etaže pomaknejo v isto smer. Z višjimi frekvencami se nisem ukvarjal, ker so ugodnejše. Važno je nekaj drugega: vsi upogibni momenti od pomika se zaradi uklonske nevarnosti po znanih UKLONSKA OBREMENITEV siLA SILA UP0GI3NI MOMENTI NAKLONSKE DEFORMACIJE PREDPOSTAVLJENE DODATNE potresnih premikov v mečkanju betona in v tečenju jeklenih vložkov. Bistvo je v določeni varnosti proti popolnemu zrušenju objekta, varnosti proti žrtvam oseb in zanesljivosti za ohranitev dragocene ali važne vsebine objekta. V uvodu sem omenil še tretji kriterij: defor- mabilnost objekta. Tako vitek skelet bi se namreč gugal ter bi postal za prebivalce morda neprijeten ali celo nemogoč: deformacija 3,43 cm pri H-sili 250 kg na eno etažo, predstavlja pri šestih zapored­ nih predalih (»tunelih«) nadomestek za pritisk ve­ tra 540 kg/m2. To pomeni, da bi se naj višja etaža že pri udarcu vetra kakih 54 kg/m2 premaknila za 3.43 mm. Človek pa je na take premike zelo občut­ ljiv, že pol mm mu vzbudi neprijeten strah. Morda bomo morali take stenske skelete ojačevati s togimi okvirji ali stenami v notranjosti, ali z ojačenji fron­ talnih površin vprav zato, da zmanjšamo deforma- bilnost objekta. Premikanje previtkih skeletov povzroča tudi pokanje predelnih sten. Mnogo izku­ šenj zadnjih let pri nas, v inozemstvu pa že prej, nas opozarja, da pretirano vitke konstrukci e pov­ zročajo s svojo prožnostjo in deformabilnostjo mnogo težav, čeprav je njih varnost v vseh ozirih zajamčena. Z ojačenji stenastih skeletov dobimo lahko ze­ lo solidne in toge konstrukcije. Za ojačenje vidim načelno dve možnosti: Prva možnost je ojačenje s togimi vzdolžnimi stenami v sredini stavbe ali s stopniščnim strže- nom. Namesto polnih sten so lahko tudi stene z iz­ rezom (za vrata) ali samo okvirna ojačenja. Te vr- FRONTALNO OJAČANJE teorijah in v smislu našega predpisa večajo in to: pri varnosti 15,5 za 1/14,5 ali 7 %>, v stanju rušenja pri varnosti 5 pa že za 25 °/o (ali 1/4). Modro je, da v statičnem računu ta vpliv upoštevamo. Iz spredaj navedenih analiz lahko sklepamo, da čisti stenasti skelet po danem zgledu: 5 etaž z razponi 5,60 m in višinami 2,80 m pri debelini plošč in sten samo 15 cm kar dobro ustreza našim potresnim pogojem in pogojem uklonske varnosti — če ga pravilno preračunamo, primerno dimen­ zioniramo v kvaliteti betona in v količini jekla ter tudi solidno izvedemo. Tudi izkušnje v Skopju, v Banjaluki in na tujem dokazujejo, da so pravilno in primerno solidno grajeni železobetonski skeleti potresno varni. To ne velja le za skelete po novih predpisih, tudi za one grajene po klasičnem uzusu, na primer z dvema odstotkoma vodoravne sile pri normalnih napetostih. Seveda pri tem ne gre za kako jamstvo proti poškodbam, saj so potresne sile precej hujše od računanih, pa tudi naše gradivo ima znatne zaloge energije za absorpcijo delovnih 1. FAZA : TUNELSKO ORAJENJE W///P7P. 2. FAZA : ojačevalna konstrukcija TLORIS Slika 5 ste kombinacij bi se uspešno statično tretirale kot »skelet s strženom«. Pri teh rešitvah se ponavadi na robovih ojačevalnih sten naberejo zelo velike osne obremenitve, ki zahtevajo močne armaturne vložke ter zelo drago temeljenje. Brez upoštevanja teh osnih sil sama ojačevalna opna izgubi svojo statično funkcijo. Pred nekako desetimi leti sem pri­ pravil vzorce takega izračuna za »peš« postopek, za elektronski izračun pa sploh ni nobene pasti. Rešitve kažejo, da skelet olajšuje upetnostni upo- gibni moment na strženu v povprečju na 1/3 do 2/3 iznosa, ki bi pripadal čistemu strženu brez pomoči skeleta. Skelet pri tem ni deležen velikih dodatnih upogibnih momentov. Drugo možnost predstavlja ojačenje obeh zunanjih robov stenastih skeletov. Arhitekt bi pač moral upoštevati primerne rizalite ob oknih. Ti ojačevalni stebri lahko uspešno sode­ lujejo le, če so upeti v dovolj toge etažne nosilce. Zanje namreč ni prostora, koder so predvideni bal­ UDK 624.046.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 5, STR. 138—141 Svetko Lapajne: ŠTUDIJ VARNOSTI STENASTIH SKELETOV Članek prikazuje, da grajenje stenastih skeletov brez vsakih ojačenj v ojačenem betonu do višine petih etaž z debelinami sten in ploskev vsaj 15 cm v varnost­ nem pogledu ne bo povzročalo težav, niti zaradi po­ tresa, niti zaradi uklona sten. Za več etaž: šest ali se­ dem bo pač treba vse debeline sten in plošč primemo povečati. Nekaj pažnje bo treba posvetiti deformabil- nosti, ker bo morda elastična deformacija pod vplivom vetra postala odločilni kriterij za omejitev nadstropij, in kriterij za minimalne debeline. Sedanji predpisi tega kriterija še ne obravnavajo. Iste stenaste skeletne konstrukcije tunelskega tipa pa bo mogoče graditi tudi v zelo velike višine, dvajset, trideset etaž, toda le pod pogojem dodatnih ojačenj, bodisi s strženskimi opnami, bodisi s frontalnimi oja- čevalnimi okvirji. Grajenje teh dodatnih ojačenj bo treba mehanizirati po analogiji tunelskega grajenja, seveda v drugi časovni fazi, neodvisni od prve. koni. Koder pa je predviden parapetni zid, je mož­ no vanj vzorno maskirati take ojačevalne šipe. S statičnega vidika je ta druga možnost ugodnejša, ker izdatno prispeva h torzijski odpornosti zgradbe. Proti obema možnostima ojačitve se upira ope­ rativa, ker obed ve ovirata tunelski način grajenja. Moje osebno mišljenje je, da se pač mora tudi ope­ rativa prilagoditi varnostnim zahtevam. Tako grad­ njo je pač treba izvajati v dveh časovnih fazah: v prvi fazi se grade le vzporedne stene in plošče po tunelskem sistemu. Za grajenje ojačevalnih open v sredini (stržena) in za grajenje robnih ojačevalnih nosilcev in stebrov se izpuste armature v pričako­ vanju priključka in praznine, votline, za vsipavanje naknadnega betona. V drugi fazi, po pomiku tunel­ skega opaža v višje etaže, se opažujejo, armirajo in betonirajo ojačevalne opne, okviri, ojačevalni frontalni stebri in parapetni nosilci. Spreten opera­ tivec bo znal tudi to drugo fazo dobro mehanizirati. UDC 624.046.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 5. PP. 138—141 Svetko Lapajne: CHEECKING OF THE SECURITY OF WALLFORMED FRAMEWORKS The statical calculus of wallformed frameworks shows, that these constructions with a thickness of plates and walls of 5” (15. cm) are generelly well re­ sistant against the influence of an earthquake up to 5 stories. They have a satisfying bow security to. For more stories (6 or 7) an increasement of the thickness of the walls and plates shall be necessairy. The great deformability of this kind constructions will be the most important criterium for the number of stories and for the elementsthickness. The same construction (tunnel-type) can be used for every high buildings, twenty or more stories, if it is strenghtened by rigid kerned or by frontal framework reinforcement. The execution of these strenghtenings should be mechanised similarely the tunnel- construc­ tion, using for it a second execution phase, indepen­ dant of the first phase of the tunnel construction, mo­ ved in higher stories. O B V E S T I L O V. kongres Jugoslovanskega društva gradbenih konstruktorjev in III. kon­ gres Jugoslovanskega društva za seizmično gradbeništvo bosta v Budvi v času od 30. septembra do 5. oktobra 1974. Prijave sprejema Savez gradjevinskih inženjera i tehničara Jugoslavije, Beograd, Kneza Miloša 9/1. Rezervacije prenočišč pri Centroturistu, Beograd, Bulevar Revolucije 70. Kotizacijo v višini din 800.— je treba vplačati na žiro račun Jugosloven- skega društva gradjevinskih konstruktera br. 60803-678-6371 v Beogradu. Vloga, ekonomski pomen in mesto našega gradbeništva v zadnjih letih UDK 624:33 Da bi popolneje ocenili položaj v našem grad­ beništvu, ki ga v zadnjih letih obremenjujejo težki problemi, predvsem slabo plačevanje, ki povzroča posebne napore, da se ohrani likvidnost v toku reprodukcije, smo v tej razpravi poskušali osvetliti nekatera vprašanja, ki se tičejo predvsem stanja in rezultatov zadnjih let. Glede na to, da je bilo pri nas to gradivo malo obravnavano, zlasti z ekonomskega vidika, so vide­ ti stališča in mišljenja, kakor tudi ocene posamez­ nih pojavov, morda nekoliko fragmentarne. PODROČJE GRADBENIŠTVA Gradbeništvo predstavlja obsežno področje za­ poslitve človekove aktivnosti in to ne samo pri izgradnji raznih objektov, namenjenih gospodar­ stvu in družbenemu standardu, ampak tudi pri za­ poslitvi in vključevanju mnogih drugih proizvo­ denj in poklicev, ki jih vključuje v procesu proiz­ vodnje in dovršitve objektov. Obseg tega področja zajema celotne ali del su­ rovinskih panog, (opečno industrijo, industrijo kamna in apna, industrijo mavca, industrijo ce­ menta in cementnih proizvodov in dr.), večji del industrije, ki se ukvarja s predelavo polproizvodov (gradbeni polizdelki, bitumenska industrija, kovin­ ska predelovalna industrija, industrija predelave lesa in pod.) kakor tudi mnogo drugih industrijskih panog, kot so: strojegradnja, kovinska industrija, ostale industrije nekovin, elektro industrija in dru­ ge, ki jih potegne s seboj. Področje vključuje med ostalim veliko angažiranje prometa (predvsem že­ lezniškega in cestnega) za dostavo in odpremo ma­ teriala na in z gradbišča, kakor tudi mehanizacije in opreme. Posebno gradbeništvo absorbira znan­ stveno raziskovalno delo, kakor tudi delo načrto­ valcev, projektantov, nadzornih organov in drugih poklicev, vključenih pred, v teku ali po izgradnji objektov. Gradbeništvo nastopa kot nosilec mnogih raz­ ličnih proizvodenj in uslug, ki pa istočasno, vklju­ čeno v ostale proizvodnje, predstavlja osnovo in pogoj njihove aktivnosti. Ker zanje gradi, pred­ stavlja temelj njihove proizvodnje. Zaradi obsežnosti svojega področja je gradbe­ ništvo barometer gospodarskih gibanj in z izredno natančnostjo odraža vse pojave, ki se dogajajo v življenju gospodarstva in družbe. Z ene strani »ko gradbeništvo gre, gre vse«, in z druge, je ono me­ rilo sprememb odnosov v proizvodnji in družbi, posebno ekonomske politike. V prehojeni poti našega gradbeništva je le-to zaznamovalo spremembe in gibanja, restrikcije in DESANKA SPASOJEVIČ, DIPL. EK. napore, da se predvsem usmerijo investicije. Regi­ striralo je sunkovite pritiske in njihova zaviranja. Tako npr., ako zasledujemo razvoj gradbeništva samo preko nekaterih kazalcev, ocenjujemo tudi spremembe v celotnem gospodarstvu. Na tem me­ stu dajemo kot primer grafikon gibanja gradbene proizvodnje po vrednosti in fizičnem obsegu kakor tudi izvršene efektivne delovne ure v zadnjih os­ mih letih. SL 1. G rafikon iz publikacije »-Privreda u godinam a reform e 1969« — ZZS 1969 Velike razlike, ki jih zapažamo med realnimi in nominalnimi spremembami (krivulja vrednosti izvršenih del in krivulja fizični obseg proizvodnje), so odraz v tem obdobju nastalih sprememb v ce­ nah, posebno v spletu sprememb, ki so sledile po reformi. To kaže, da vrednost gradbene proizvod­ nje kondenzira nastale premike zaradi devalvacije dinarja, skoka cen materiala in storitev, sprememb osebnih dohodkov, instrumentov ipd. Zmanjšanje fizičnega obsega proizvodnje, pri­ kazano v krivulji »fizični obseg« v letih 1965 in 1966, je posledica odrejene ekonomske politike, ki se je po »boomu« gradbeništva v letu 1964 priza­ devala, da se ta del investicijske potrošnje spravi v meje proglašene politike. Očividno je, da gradbeništvo kot najpropul- zivnejša panoga gospodarstva reliefno prikazuje gibanja na tržišču in ekonomsko politiko. I. EKONOMSKI POMEN GRADBENIŠTVA Že samo bežen pogled v statistične podatke ka­ že na visoko mesto, ki ga ima gradbena dejavnost v gospodarstvu naše dežele. Čeprav je gradbeni­ štvo dejavnost, ki zelo intenzivno vključuje v svo­ je delo materiale in storitve drugih, prav posebno pa delovno silo, je v strukturi družbenega proizvo­ da — celotnega gospodarstva — udeležena s ca. 8 % , v ustvarjanju družbenega proizvoda tj. nove vrednosti, vključno z amortizacijo pa se je naha­ jalo med gospodarskimi panogami na četrtem me­ stu tj. za industrijo v celoti, kmetijstvom, trgovino in turizmom. Nadalje je treba posebej poudariti, da se razsežnost gradbene dejavnosti, ocenjene po iz­ datkih za objekte visokih gradenj, nizkih gradenj in ostalega (vzdrževanje, raziskovalna dela in pod.) lahko vidi šele takrat, ko se številčno prikaže v odnosu na celotno ustvarjene investicije v fiksne sklade. Gradbeništvo je zajemalo takoj po vojni tri četrtine, kasneje pa polovico celotne investicijske potrošnje. Posebej je treba poudariti, da gradbeništvo s tem, da zajema množico proizvodov, ki jih troši, vpliva tudi na stopnjo zaposlenosti teh drugih de­ javnosti, medtem ko v neposredni proizvodnji gradbeništvo zaposluje okoli 10 °/o delovne sile od celotno zaposlene v gospodarstvu in v drugih ne­ gospodarskih dejavnostih. S sodelujočimi sektorji gospodarstva in drugimi, ki posredno delajo tudi za gradbeništvo, gradbena dejavnost zagotavlja za­ poslitev tudi veliko večjega procenta. V letu 1969 npr. (po podatkih ZZS) je gradbe­ ništvo razen okoli 300.000 delavcev, zaposlenih na področju gradbeništva, angažiralo tudi okoli 70.000 delavcev industrije gradbenega materiala. Okoli 28 odstotkov delavcev, ki so delali v lesni industriji pri proizvodnji rezanega lesa, je praktično absor­ biralo gradbeništvo, ali 6,4 °/o delavcev proizvajal­ cev črne metalurgije, oziroma 17 °/o delavcev, za­ poslenih v prometu itd. Iz tega sledi, da predstav­ lja gradbeništvo eno od najbol zaposlenih področij, katerih gibanja pritiskajo ali olajšujejo gospodar­ ski razvoj. 1. Investicije v fiksne sklade in izdatki za graditev Kot prvi faktor in povezava gospodarstva z gradbeništvom so investicije, preko katerih se ustvarja stalen dvig družbene proizvodnje in po­ vprečje narodnega bogastva. Investicije v našem si­ stemu gospodarjenja usmerja določena ekonomska politika, kateri se mora gradbeništvo prilagajati. Glede obsega sredstev, ki so se odvajala za investi­ cije iz narodnega dohodka, je treba predvsem pou­ dariti naslednje: — V večini zapadnih dežel se okoli 20 °/o bru­ to narodnega dohodka porabi za investicije vseh vrst. V povprečju od tega nekaj manj od polovice, ali med 7 in 10 odstotki od celotnega odpade na objekte visokogradenj in nizkogradenj. Pri tem se investicije za stanovanjske objekte sučejo od 3 do 6 odstotkov od celotnega. — V vzhodno evropskih deželah znašajo inve­ sticije za gradbene objekte nekje od 20 °/o do 25 odstotkov od ustvarjenega narodnega dohodka. Pri nas se je medtem za investicije v osnovne sklade porabilo nekaj več od navedenega procenta. Tabela 1 Narodni dohodek, skupne investicije v osnovne sklade in stroški za gradbene objekte v odstotkih 1966 1967 1968 1969 1970 Narodni dohodek družbenega s e k to r ja .................................... 100.0 100,0 100,0 100,0 — od tega: — porabljeno za investicije v osnovne sklade družbenega sektorja .................................................................................. 30,0 27,8 31,6 30,9 — samo za gradbena dela s k u p a j.............................................. 15.1 14,1 16,2 16,3 — — samo za stanovanjske o b je k t e .............................................. 3,5 3,5 3,7 36 — Od skupnih investicij družbenega sektorja za gradbena dela . 49.5 50,9 51.2 52,8 54,6 — samo za stanovanjske o b je k t e ............................................. 15,1 16,7 14,7 14,7 12.2 V glavnem je to proces, ki se dogaja v vseh deže­ lah v razvoju, ker smo imeli in še imamo zelo veli­ ke potrebe po vlaganju, posebno pa za izgradnjo objektov, ki jih gradbeništvo gradi za infrastruk­ turo tj. za ceste, prometne objekte in pod. V obdobju okoli šestdesetih let se je iz narod­ nega dohodka odvajalo za investicije v osnovne sklade od 35 do 39 % . V zadnjih petih letih je od­ stotek nekoliko padel, vendar ne toliko, da bi zmanjšal in dosegel svojo udeležbo na ravni ome­ njenih dežel. Po podatkih iz statističnega letopisa Jugoslavi­ je za leto 1971 je napravljena tabela 1, iz katere vi­ dimo, da so dosegle investicije v osnovne sklade zelo visoko mesto, prav posebno investicije v grad­ bene objekte. Spremembe v povečanju investicij so očividne tudi v zadnjih letih, kar pomeni, da je naši družbi še vedno potrebna večja zadovoljitev inve­ sticijske potrošnje. V spletu nakazanih gibanj, ki jih še naprej označujejo velika investicijska vlaganja v gradbene objekte, je pomembno vprašanje, kje so se vršile naložbe oziroma kakšna so bila razmerja izgradnje v poedinih sektorjih graditve. 2. Razmerja investiranja v gradbene objekte Približno iste tendence investiranja v gradbe­ ne objekte iz skupnih investicij, kot je bilo nave­ deno v prejšnjem poglavju, so se obdržale v dalj­ šem letnem obdobju. Vendar razmerja med investi­ cijami v objekte nizkih gradenj in objekte visokih gradenj kakor tudi investicij za vzdrževanje objek­ tov niso bila ista. Iz spodaj podane serije, na osno­ vi podatkov iz statističnega letopisa za leto 1971 o vrednosti posameznih vrst del in objektov v posa­ meznih letih, opažamo, da se udeležba visokih gra­ denj zmanjšuje ali povečuje v vrednosti vseh grad­ benih del na objektih z ali na račun vzdrževanja in drugih del. Medtem so objekti nizkih gradenj skoraj vedno zastopani z odstotkom, ki se giblje okoli 32'°/o udeležbe v vrednosti skupne gradbene proizvodnje družbenega sektorja. Razmerja v ne­ kaj preteklih letih kaže naslednja tabela 2: Tabela 2 Vrednost izvršenih del po vrstah objektov v odstotkih Vrednost gradbenih objektov družbenega sektorja od tega: — objekti nizkih g r a d e n j ......................................... — objekti visokih g ra d e n j.................. . . . . V tem: —■ objekti, namenjeni gospodarstvu ........................... — stanovanjska izgradnja družbenega sektorja . . . — ostali objekti družbenega standarda....................... Ob tolmačenju teh podatkov je treba biti pre­ viden pri sprejemanju zaključkov glede razmerja vlaganj v objekte visokih gradenj in nizkih gra­ denj iz naslednjih razlogov: v tabeli so prikazane visokogradnje družbenega sektorja, ki vključuje­ jo stanovanjsko gradnjo tega sektorja. Medtem pa se v privatni sektor vlagajo povprečno letno sred­ stva kot za stanovanjsko izgradnjo družbenega sek­ torja. Iz tega sledi, da visokogradnje v celoti (družbeni in privatni sektor) zajemajo nad 65 '"/# od celokupnih investicij za graditev. Posebej je treba omeniti, da se poleg porabe sredstev za objekte visokih gradenj kot za objekte nizkih gradenj v širšem pomenu prometni objekti, hidrogradnje in drugi) del narodnega dohodka po­ rabi za vzdrževanje zgradb in objektov nizkih gra­ denj. Iz podatkov zveznega zavoda za statistiko sledi, da se gibljejo investicije za redno vzdrževanje od 5 do 7 °/o vseh izvršenih del na novogradnjah. Po merilih, ki jih poznamo po svetu, se običajno porabi za vzdrževanje znesek, ki znaša eno tretjino ali najmanj eno petino vrednosti del novogradenj. To pomeni, da se temu pomembnemu sektorju oču­ vanja osnovnih skladov pri nas ni posvečala izjem- 1966 1967 1968 1969 1970 . . 1000 100,0 100,0 100,0 100,0 . . 31.2 31,8 31,5 31,9 29,6 . . 56,9 47,0 48,0 50,5 57 4 . 18,4 22,1 22.3 23,8 31,8 . . 25,7 21,5 22.2 21,6 18,8 . . 12',8 3,4 3.5 5,1 6,8 n a p o z o r n o s t , o z ir o m a , d a s o b i le p o t r e b e p o n o v o - gradnjah vedno večje. 3. Delovna sila, zaposlena v gradbeništvu in v ostalih gravitacijskih sektorjih Drug važen kazalec za gradbeništvo, ki odreja velikost njegovega mesta v gospodarstvu in na­ sploh, se odraža v številu zaposlenih delavcev. S povečanjem obsega graditve ali pa z nihanji v in­ vesticijski potrošnji se giblje tudi delovna sila v gradbeništvu. Kaže, da je postalo število zaposlenih najpri­ mernejše merilo za povečevanje obsega graditve — ali zniževanja v letih restrikcij. Tako je neposred­ no v gradbeništvu leta 1955 delalo 281 tisoč delav­ cev, da bi naslednje leto število zaposlenih padlo na 202.000 in šele leta 1970 prešlo nivo v letu 1955. Potem nastane v letu 1962 zopet nihanje, da bi v letu 1964 število delavcev znašalo 348.000, a od ta­ krat dalje se po padcu v letu 1965 postopoma ve­ ča, vendar niti v letu 1970 ni doseglo nivoja leta 1964. Tabela 3 Skupno število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu — družbeni sektor — število zaposlenih v tisočih 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 s k u p a j : ........................................................................................... 3.743 3.690 3.646 3.696 3.666 3.806 3.957 od tega: gradbeništvo . . . . . . . . . . 381 331 328 323 340 360 371 » / o .................................................................................................... 10,18 8,97 9,00 8.96 9 28 9,46 9,38 Iz tabele 3 je razvidno gibanje zaposlene de­ lovne sile. Številke v tej tabeli kažejo naposreden vpliv gradbeništva na zaposlitev. Medtem pa je znaten del delovne sile vključen v gradbene dejav­ nosti v negradbenih podjetjih oziroma v industrij­ skih vejah in dejavnostih, ki delajo tudi za grad­ beništvo posredno in neposredno, o čemer je bilo prej govora. Kljub nekaterim pomembnim podatkom ZZS pa celotnega deleža delovne sile, ki dela v in za gradbeništvo pri nas, ni mogoče zajeti. Del delovne sile, ki dela za gradbeništvo, je po svetu tolikšen kot tisti, ki je v gradbeništvo direktno vključen. Po izračunih, ki so napravljeni v nekaterih evrop­ skih državah, potegne vsaka delovna ura delavca, ki dela neposredno na gradbišču, za seboj še eno uro tistega delavca, ki proizvaja za gradbeništvo ali dobavlja gradbeništvu. Po teh merilih zaposluje pri nas kompleks gradbeništva praktično okoli 20 °/o celotne delovne sile, zaposlene v obeh sektorjih. II. STRUKTURA KAPACITET, GRADBENI PROIZVODI IN PROIZVODNI PROCES Za presojo realnega mesta gradbeništva kakor tudi tistega, kar je gradbeništvo »prejelo« v celot­ ni dejavnosti, je bistveno, da v celoti zajamemo strukturo kapacitet, posebno pa vsebino gradbe­ nega proizvoda. a) S t r u k t u r a k a p a c i t e t e Vprašanje gradbene kapacitete je eno prvih vprašanj, za katera obstoje mnoge dileme in ki ni dovolj razčiščeno tudi v svetu. Ali je kapaciteta delovna sila in njena strokovnost, ali je kapaciteta samo oprema in mehanizacija, ali oboje skupaj? Ali je kapaciteta tudi organizacija? Na tem mestu ocenjujemo sestavo naših grad­ benih kapacitet po številu zaposlenih delavcev v podjetjih kakor tudi po razdelitvi osnovnih sred­ stev v teh podjetjih. Iz statističnih podatkov, kakor iz podatkov SDK je razvidno, da je visokogradnja z! izjemo ne­ koliko desetin velikih in večjih podjetij zelo raz­ drobljena. Nasprotno pa ima nizkogradnja druga­ čen sestav kapacitet, tj. veliko koncentracijo delov­ ne sile in delovnih priprav. Tabela 4 Skupna sestava gradbenih kapacitet v 1. 1969 je bila naslednja:* Število zaposlenih Skupaj do 60 61—125 126—250 251—500 501—1000 1001—2000 nad 2000 Število gospodarskih organizacij . . . . . . . 376 25 39 68 94 64 50 36 S tru k tu ra .................................................. . . . . 100.0 6.7 10,4 18,1 25,0 17,0 13,2 9,1 Število zaposlenih ................................ . . . . 283.234 783 3.706 12.465 32.506 45.371 72.699 115.703 S tru k tu ra ................................................. . . . . 100,0 0,3 1,3 4,4 11,5 16.0 25,7 40,8 Mil. din osnovnih s re d ste v .................. . . . . 5.671,9 11.2 159,9 208.6 545,2 675,1 1.436,1 2.599,8 S tru k tu ra .................................... .... 0,2 3,0 3,8 9.7 12,0 25,3 46,0 * Vir podatkov: Statistički godišnjak Jugoslavije 1970 Po številu delovnih organizacij vidimo, da 49 %> podjetij odpade na tista, kjer se zaposlenost giblje v mejah do 250 zaposlenih delavcev, 28 */0 podjetij zaposluje od 250— 500 delavcev, in samo 23 «/c podjetij zaposluje preko 1000 delavcev. Medtem pa koncentracija delovne sile v 23 "/o delovnih organizacijah predstavlja 66 fl/o od skupno zaposlenih v gradbeništvu, oziroma 71 °/o vrednosti vseh osnovnih sredstev se nahaja pri njih. Glavni nosilci koncentracije delovne sile ka­ kor tudi osnovnih sredstev so v glavnem specia­ lizirana podjetja za gradnjo prometnih objektov in vcdcgradbenih objektov, ki so po tehnično-teh- nolcški organizaciji, oziroma po družbeni delitvi usmerjena na tako izbiro. Pri visokogradnjah ima relativno malo število podjetij take velikosti, ker po eni strani zložnost proizvodnje v visokogradnji, deloma tudi zaradi tehnične baze, ki jo osnuje, zahteva organizacija dela vključevanje podjetij, ki se na tržišču pojav­ ljajo kot subakordanti, oziroma nosilci del, ki ko­ ordinirajo delo obrtnikov in inštalaterjev. S tem, da ta podjetja sklepajo pogodbe v njihovem imenu, polarizrajo delovno slo v dve skupini: visokostro- kovne specialiste in pomožne oziroma polkvalifici- rane delavce. Nizkogradnja, ki ustvarja svoje kapacitete ob veliki zaposlitvi delovnih priprav, zahteva tudi drugo organizacijo del in s tem tudi sestavo delov­ ne sile. Medtem se od uvedbe sistema izgradnje stanovanj za tržišče tudi večje število podjetij vi- sokogradenj koncentrira v pomembne kapacitete, ker so spoznala prednosti velikosarijske proizvod­ nje. Velikost pogodbenih del in kontinuiteta v pro­ izvodnji podpira te tendence in tudi sistem financi­ ranja je ustvaril pogoje, da se vedno večja pozor­ nost posveča tudi uporabi novih sistemov grajenja. Tako se je tudi proces mehaniziranosti v visoko­ gradnji občutno popravljal. Razlike med visokogradnjo in nizkogradnjo so pa kljub temu bolj opazne, kadar so prikazane po velikosti opremljenosti dela, tj. po vrednosti delov­ nih priprav na delavca v posameznih cejah grad­ beništva. Tabela 5 Delovne priprave na zaposlenega (po podatkih SDK) v dinarjih 1970 1971* Visokogradnja 11.138 15.543 Nizkogradnja specializirana podjetja Za izgradnjo prom etnih ob jek tov 28.360 40.230 Za izgradnjo vodogr. ob jek tov 37.185 47.170 b) G r a d b e n i p r o i z v o d Govori se, da je gradbeništvo kot dejavnost specifična. To je povsem točno že po predmetu, ki ga proizvaja. Osnovno za gradbeni proizvod, in po tem se ta razlikuje od vseh proizvodov drugih sektorjev go­ spodarstva, je v tem, da je gradbeni proizvod ve­ zan na zemljišče, na katerem se postavi. Iz tega sledi, da je zemljišče sestavni del gradbenega pro­ izvoda. Zato se pri planiranju, projektiranju in iz­ vajanju gradbenega objekta, posebno pa pri dolo­ čitvi cen in končnem obračunu ta faktor obvezno vzame v poštev. Dalje mora biti gradbeništvo zaradi povezave proizvoda z zemljiščem, tj. zaradi imobilnosti proiz­ voda vedno mobilno, ker se proizvod lahko dokonča samo na tistem mestu, na katerem bo ostal in se uporabljal. Proizvod gradbeništva predstavlja dalje en­ kratno izvedbo. Vsako gradbišče, čeprav je v ne­ posredni bližini, se med seboj razlikuje, posebno takrat, ko so proizvodi gradbeništva med seboj od­ daljeni, delujejo vremenski in drugi pogoji kot fak­ tor njihovih razlikovanj. Pestrost povpraševanja po gradbenih proiz­ vodih je skoraj neomejena, tudi kombinacije so vedno različne, tako da sta standardizacija in tipi­ zacija za gradbene proizvode zelo relativna. Da ne bi naštevali vseh karakteristik gradbe­ nega proizvoda, katere ga razlikujejo od ostalih proizvodov človeškega dela, je potrebno poudariti naslednje: Gradbeni proizvod je kompleks, ki izhaja iz množice velikega števila vrste proizvodov in se­ stavin, kvalitete in natančnosti kakor tudi stvarnih vrednosti, ki se proizvajajo; iz velikosti transpor­ ta, montaže, instalacij in drugega. Gradbeni proizvod je poseben kompleks sode­ lovanja različnih količin in kvalitete človeškega dela, posebno pa ravni teh kvalitet. Ta bežen pregled na predmet gradbene dejav­ nosti je izredno pomeben tudi za položaj gradbe­ ništva, ker kot tak povlači za seboj manjše ali več­ je probleme v ovrednotenju vseh sestavin v proce­ su gradbene proizvodnje. *1 * Pri absolutnih vrednostih je treba vzeti v po­ štev, da je na znaten porast v letu 1971 v odnosu na 1. 1970 vplivala izvršena revalorizacija osnovnih sred­ stev v letu 1971, ki je upoštevala dvig cen delovnih priprav za obdobje 1966—1970. c) P r o i z v o d n i p r o c e s Specifična narava gradbenega proizvoda ka­ kor tudi veliko zanimanje družbe za gradbeno pro­ izvodnjo sledi predvsem iz dejstva, da so gradbeni objekti namenjeni družbi in poedincem kot delu družbe, da so njegov sestavni del in da so to pred­ vsem dragi proizvodi. Tako je npr. stanovanje naj- dražja potrošna dobrina, ki jo posameznik lahko ali ne more pridobiti v teku svojega življenja. Družba pri nas in tudi po svetu na različne načine intervenira pri nabavi stanovanj, bodisi z nepo­ sredno ali posredno pomočjo (prispevek za stano­ vanjsko izgradnjo, posojila, socialni primeri). Proizvodni proces v gradbeništvu začne s fi­ zičnim planiranjem, ki je v osnovi skupni družbeni interes, posebno pri delih nizkih gradenj, ki pretež­ no izvajajo objekte takozvane infrastrukture. Skupni interes se odraža tudi v delu visokih gradenj, ki izvaja objekte družbenega standarda, a neposredni interes in odgovornost za stanovanj­ sko izgradnjo leži bolj na družbenem kot na pri­ vatnem sektorju. Gradbeno dovoljenje kakor tudi uporabno dovoljenje se dobita v vsakem primeru od družbenih organov ter se pri tem gradbeni ob­ jekti prilagajajo določeni regulativi in standardom. Na osnovi plana, ki ga pojmujemo v širšem smislu, izdelamo program, ki podrobno kvantita­ tivno ali kvalitativno specifizira gradnjo ob sarao- obsebi umevni zagotovitvi finančnih sredstev. Na­ loga se postavlja v glavnem preko projektantov, ki ga predajo v izvajanje fazi gradbenega procesa, kolikor projektiranje ni vključeno v organizacijo grajenja. Dobava materiala in ostalih komponent, kot je oprema in delovna sila odrejenih profilov je v glavnem naloga gradbenih podjetij, ki predajo družbi gradbeni proizvod. Zato vsebuje proces graditve veliko različnih de­ javnosti, a glavni koordinator v večji ali manjši meri je gradbena delovna organizacija, ki mora na koncu po vseh procesih in drugih vplivih doseči zadovoljive ekonomske rezultate. Vendar je pri­ zadevanje gradbenikov k boljši organizaciji in do­ seganju ekonomsko najugodnejših učinkov znatno otežkočeno zaradi tega, ker vsi poedini udeleženci v proizvodnem procesu preneso lastno odgovornost za kvaliteto, ceno, zamude in drugo in je gradbeno podjetje tisto, ki prevzema odgovornost in nastopa neposredno proti družbi v svojem imenu, vendar na račun vseh sodelavcev. Zato daje tako grobo prikazan proizvodni pro­ ces fizionomijo gradbenega podjetja, ki je organi­ zator proizvodnje s širokim spektrom odgovorno­ sti za kvaliteto, kvantiteto, vrednost in roke za realizacijo gradbene proizvodnje. Učinkovitost gospodarjenja, z ozirom na nara­ vo gradbenega proizvoda kakor tudi na proizvodni proces, je povsem različna z ozirom na ostale indu­ strije, in tudi celo med deli gradbeništva oziroma med poedinimi vrstami gradnje. UDK 624:33 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 5, STR. 142—147 D. Spasojevič: NASE GRADBENIŠTVO V ZADNJIH LETIH, NJEGOVA VLOGA IN EKONOMSKI POMEN V članku je obravnavana problematika našega gradbeništva v zadnjih letih pod vidikom njegovega mesta v ekonomskem sistemu naše družbe. Prikazan je obseg investicij in delež gradbeništva v narodnem dohodku naše države. Podan je celoten pogled na de­ javnost gradbeništva v splošnem procesu produkcije. S podatki iz uradne statistike so analizirani dosežki v nizkogradnji in visokogradnji, zlasti še v stanovanjski gradnji. Iz naših kolektivov NOVICE IZ SGP PRIMORJE • V delovni skupnosti SGP PRIMORJE, Ajdov­ ščina, so tokrat svečano proslavili že 28-obletnico ob­ stoja. Vsako leto prejmejo ob tej priliki posebna pri­ znanja tisti delavci, ki dosežejo svoj 10., 15., 20. ali 25. letni delovni jubilej v podjetju. Letos je bilo takšnih jubilantov 118, in sicer 65 z desetimi. 28 s petnajstimi, 15 z dvajsetimi in 10 s petindvajsetimi leti dela v PRI­ MORJU. • Celotni dohodek je bil dosežen v letu 1973 v vrednosti 323.9 mio dinarjev ali 60 %> več kot v letu 1972, 6 V Anhovem so odprli nov samski dom. Dom je sodobno grajen in opremljen. V njem bodo dobili udob­ no stanovanje vsi delavci, ki delajo na tamkajšnjih deloviščih SGP PRIMORJE — TOZD ANHOVO. • V zvezi z izgradnjo nove cementarne v Anhovem že lepo napreduje gradnjo novega mostu čez Sočo. • Separacija v Vrtojbi je bila predelana tako, da sedaj pere le okrogle, ne pa tudi drobljene frakcije.1 Tako je za potrebe asfaltov odpadel dosedanji nakup in dovoz najfinejših frakcij iz Lepoglave. Stroški pre­ delave so bili minimalni. DELO GIP »OBNOVA« V POREČU Kakor izvemo iz 1. letošnje številke OBVESTILA delovnega kolektiva GIP OBNOVA, Ljubljana, so jim razni investitorji že v preteklih letih zaupali izgradnjo Medtem ko je pri visokih gradnjah povezava proizvodnega procesa z drugimi izven gradbeni­ štva mnogo večja, je nizkogradnja relativno bolj obrnjena k sebi, zato pa mnogo bolj zavisi od gi­ banja investicij in njihovih možnosti, ki so določe­ ne v politiki družbenega razvoja. To ne pomeni, da ta zadnji problem ne zadeva tudi visokogradenj, vendar je v pogojih sedanjega načina ustvarjanja sredstev za izgradnjo določenih objektov relativno manjši. (Nadaljevanje) Prevod: inž. Vladimir Čadež UDC 634:33 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 5, PP. 142—147 D. Spasojevič: OUR BUILDING INDUSTRY IN LAST YEARS, ITS IMPORTANCE AND ECONOMICAL MEANING The paper treats the problems of our building in­ dustry during last years from the point of its) position in the economical system of our society. The extent of investments and the part of building industry in the national income of our country are shown there as well as the survey of the building industry activities in the general production process. With data of official statistics there are analysed the results in low-buil­ ding and in high-building, especially in housing buil­ ding. turističnih objektov v Primorju. Takole pišejo med drugim o tem: »Pred dvema letoma smo začeli za hotelsko turi­ stično podjetje Riviera iz Poreča graditi nudistični kamp »Solaris-Lanterna« pri Poreču. Investitor je bil tedaj zadovoljen, ker smo končali dela do pričetka tu­ ristične sezone. Zato nam je tudi sedaj zaupal razširi­ tev tega naselja. Vrednost pogodbenih del je okrog 17.000.000.— din. Od objektov je 5 apartmajev, 6 pa­ viljonov, 2 sanitarna vozla in en obalni paviljon — restavracija. Rok je bil izredno kratek. Kot običajna do pričetka turistične sezone oz. do 24. aprila 1974. S pripravljalnimi deli smo pričeli 13. XI. 1973, obenem pa tudi z gradnjo objektov. Spočetka smo imeli dosti težav zaradi redukcije električne energijel Poma­ gali smd si z lastnim popravljenim agregatom. Delali smo po 12 ur, tesarji, betonerci in železokrivci pa tudi do 22. ure zvečer. Na gradbišču je delalo skupaj okrog 180 ljudi. Po­ sebnih težav razen pomanjkanja elektrike ni bilo. Sedaj so objekti gotovi, vreme nam je zelo naklo­ njeno in nam je pripomoglo, da se dela niso prekinila zaradi dežja. Saj ves čas gradnje ni bilo deževnih ur: Organizacija je bila tokrat res na zavidljivi višini: Obrtniki niso delali problemov z začetkom svojih del, niti pri forsiranju, če je bilo to potrebno zaradi nor­ malnega poteka del drugih obrtnikov. To so bistveni razlogi, ki so največ pripomogli, da so dela dovršena v raku. Iz razgovora s predstavniki investitorja smo raz- videli, da so zelo zadovoljni, kar nas posebno razve­ seljuje. IN ŠE NEKAJ ŠTEVILK O GIP »OBNOVA« (iz istega vira) Naša organizacija združenega dela kot celota je v letu 1973 dosegla naslednje proizvodne rezultate: — Vsa proizvodnja skupaj je znašala 222.920 mio din oz. 21 °/o več kot v letu 1972. V domači proizvodnji je bilo povprečno 1.198 zaposlenih. — V gornji vrednosti je upoštevana tudi realiza­ cija v tujini s 33.836 mio, kar je za 30 % več kot v letu 1972 in kjer je bilo 196 povprečno zaposlenim — Gradbenih del doma je bilo za 100.974 mio din, instal. ter zaključnih del za 84,177 mio din. skupaj za 185.151 mio din. — Realizacija obratov je bila 49.617 mio din. — Najmočneje je bila udeležena graditev stano­ vanj in sicer 42,8 °/o (48 % v letu 1972). Sledijo gospo-s darski objekti z 31,2 °/o, gostinski, rekreacijski in ne­ gospodarski objekti 15 %. garaže 1 °/o, šole in vrtci 7,7 odstotkov, bolnice 2 ®/o ter lastne investicije 0,3 °/o (leto prej pa 0,6 %). — Poleg obsežne graditve stanovanj, so bili zgra­ jeni še naslednji najpomembnejši objekti: Klinične bolnice, Mestna porodnišnica, adaptacija »Centromer- kur«, Samski dom Škofja Loka. Sovenija vino — pol­ nilnica, Samopostrežba »Trata«. Mladinska knjiga, adaptacija, »Javor« sklad, hala, »Transturist« Škofja Loka, mehanična delavnica, »Krka» adaptacija poslov­ nih prostorov, Osnovna šola Zalog; »Kroj« Škofja Lo­ ka, poslovni objekti »LUZ« in »Soseska«. TKG skladi­ šče, Predavalnica VUŠ. kotlovnica »Slovin« polnilnica vina. Medicinska fakulteta, Šola Domžale, Mengeš, kotlarna Domžale, prizidek proizvodne hale »Tosama«, papirnica »Količevo«, »Tectum« proizvodna hala, VVU Radomlje, »Metalka« poslovna stavba. Hotel »Argonav­ ti« Nova Gorica, ZZB poč. dom Banjole, adaptacija skladišča KTM »Solaris« Poreč in drugi objekti. KOLIKO, KAJ IN KJE GRADI LETOS GP »TEHNIKA« Kot je razvidno iz aprilske številke GLASNIKA, glasila delovne skupnosti GP TEHNIKA, Ljubljana, predvidevajo, da bodo letos dosegli realizacijo 422,9 mio dinarjev. Pri tem je gradbenih del za 192.9 mio din. tujih sto­ ritev za 230.0 mio din. Gradnja stanovanj obsega 72.5 mio ali 17 % plana. Ostala gradnja je planirana na 390.3 mio in to: industrijske zgradbe 131.7 mio 44 'Vn poslovne zgradbe 81.9 mio 27 % športne zgradbe 17.2 mio 6 ®/o družb, organizacije in reprezent. zgradbe 34.5 mio 11 % zdravstveni objekti 27.2 mio 9 % nizke gradnje 7.8 mio 3 »/o ostale gradnje skupaj 393.3 mio 100 °/o Dela izvajajo največ v Ljubljani in sicer za 315.5 mio. Izven Ljubljane grade še v Kranju, Mirni na Do­ lenjskem, Celju in Kočevju, skupaj izven Ljubljane v vrednosti 37.5 mio din. Prišteti je treba še dela v Kum­ rovcu ter v Zagrebu v vrednosti 19.9 mio. Vseh gra­ denj izven Ljubljane je le 15 °/o oziroma za 57.3 mio din. Glede del v tujini domnevajo, da jih bodo izvršili za 30.6 mio dinarjev, kar pri celotnem letnem planu predstavlja 6.8 %>. Gradbišča so v Demokratični repub­ liki Nemčiji, v Zvezni republiki Nemčiji in Luksem­ burgu. KAJ JE NOVEGA PRI KONSTRUKTORJU (povzeto iz Glasila Konstruktorja) • Koliko nas je sedaj pri Konstruktorju? Po ka­ drovski evidenci vseh TOZD je štel kolektiv SGP Kon­ struktorja skupaj 3549 zaposlenih. Od tega števila jih je evidentiral Gradbenik 318. Granit 338, Maribor 2029 in Pomurje 836. V skupnih službah je zaposlenih 28 delavcev. # Naša okna in vrata na celovškem velesejmu: V dneh od 16. do 24. 3. 1974 je bil v Jelovcu sejem hotelske in turistične opreme. Na tem sejmu je naš avstrijski kupec razstavil v svojem paviljonu naša ok­ na in vrata. Zanimanje obiskovalcev za naše izdelke je bilo precejšnje, zato lahko pričakujemo še večja naročila za izvoz, kot smo jih imeli v lanskem letu. # Visoko priznanje: Zveza prijateljev mladine Sovenije je konec lanskega leta dodelila našemu podjetju visoko odlikovanje »Zlato značko« kot pri­ znanje za požrtvovalno in vztrajno delo v dobro mla­ dega rodu, kot to piše na diplomi. # Obseg lanske proizvodnje: V letu 1973 smo do­ segli celotni dohodek v vrednosti 377 mio dinarjev, z letnim indeksom 135, v primerjavi z letom 1972 pri 2856 povprečno zaposlenih. Ce pa k temu prištejemo še dela, ki smo jih izvajali v tujini, je celotna proizvod­ nja 450 mio dinarjev' pri povprečnem številu 3030 za­ poslenih. Navedeni podatki vpoštevajo TOZD Maribor, TOZD Gradbenik Lendava in TOZD Pomurje Murska Sobota. # Za leto 1974 visoko postavljen plan: V poslovno leto 1974 stopa podjetje z visoko za­ stavljenimi proizvodnimi nalogami, izraženimi z vred­ nostnim obsegom proizvodnje v višini 627.775 tisoč di­ narjev. Planirana proizvodnja je za 30% večja od de­ jansko dosežene vrednosti proizvodnje v preteklem le­ tu. Iz podatkov v tabeli je razvidno, da so si vse štiri temeljne organizacije združenega dela, ki poslujejo v okviru podjetja, zadale višek plan. Podatki raziskave tržišča kažejo na to, da so zmogljivosti že precej zase­ dene z že prevzetimi deli ter s še pričakovanimi grad­ njami. V strukturi gradenj je dan močan poudarek na stanovanjski gradnji, za katero se v letošnjem letu pri­ čakuje velik razmah. TOZD Plan proizv. indeks plan št. indeks v mio din povečan ja povpr.zap. povečanja 1 GRADBENIK 38.120 144 350 113 2 GRANIT 41.415 139 331 122 3 MARIBOR 419.950 128 2046 104 4 POMURJE 128.290 131 862 113 SGP KONSTRUKTOR 627.775 130 3589 109 Op.: Indeks povečanja se nanaša na leto 1973. # Dokončujemo bolnico v Mariboru: Dokončuje­ mo največji objekt v Mariboru. Poleg tega, da je ob­ jekt bolnice najvišji, pa je prav gotovo objekt, katere­ ga dograditev Mariborčani najtežje pričakujemo. • Nova dela v Mariboru- V prvih mesecih letoš­ njega leta smo uspeli pridobiti nekaj zanimivih del. Go­ tovo najzanimivejša in tudi največja po vrednosti je nova Mesna industrija za KIK Pomurka v Murski So­ boti. Na novi lokaciji bomo do konca septembra 1975 leta zgradili I. fazo, ki obsega klavnico s hladilnico kot glavnim objektom ter še celo vrsto spremljajočih ob­ jektov. V sklopu teh objektov bo tudi »tstaja za živino«, ki bo naša tipska betonska montažna hala ločne iz­ vedbe. Pogodbena vrednost gradbenih del je 36,2 mio., predvidena vrednost obrtniških in instalacijskih del pa znaša 19 mio din. Istočasno pa so predstavniki Komu­ nalnega podjetja iz Murske Sobote podpisali pogodbo za napravo cest in zunanje kanalizacije na kompleksu nove Mesne industrije v vrednosti 8 mio dinarjev. Iz .referendumskega programa za gradnjo šol smo uspeli pridobiti dva objekta, in sicer novo šolo v Kam­ nici in dozidavo šole Rade Robiča v Limbušu. Za Karoserista pa smo pričeli graditi betonsko montažno ločno halo 25 X 110 m t. j. Trgovsko-stanovanjski objekt v Apačah V Apačah smo pričeli z gradnjo trgovsko-stano- vanjskega objekta. Objekt ima ca. 500 m2 površine, ka­ tero zavzema trgovina, ki je v Apačah nujno potrebna. V nadstropnem delu bodo še štiri sodobna stanovanja.' Investicijska vrednost objekta je 3,5 mio dinarjev. Zaradi mile zime bomo verjetno do konca maja pod streho, kar nam daje realne možnosti za predajo objekta do konca septembra 1974. • Koliko nas je v DIT? Po seznamu vseh inženirjev in tehnikov nas je skupno s projektivo kar lepo število in sicer 104.. • V Radgoni gradimo eno največjih osemletk v Sloveniji. Minilo je leto dni, odkar smo zakoličili objekt osnovne šole v Gornji Radgoni. Sedaj se komaj vidi njena prava velikost. Izkopali smo 8500 m3 zemlje, na­ pravili 30.000 m2 opažev, vgradili 4550 m3 betona, 140.000 kg armature, 55.000 kg armaturnih mrež ter položili 500 metrov betonskih cevi za kanalizacijo. V preostalih mesecih do predaje objekta nas ča­ kajo še dela na fasadi, tlakih in ureditvi okolja ter seveda precejšnje sodelovanje s kooperanti. Upamo, da bomo konec avgusta predali Radgon­ čanom težko pričakovano šolo, katere sedaj pravzaprav nimajo, saj se učijo v starem gradu v slabih pogojih. • Nova železokrivnica Pričeli smo graditi novo železokrivnico zmogljivo­ sti 6000 ton letne proizvodnje v prvi fazi in v končni fazi 10.000 ton. Zaradi skupnih interesov PVG STAV­ BAR in SGP KONSTRUKTOR TOZD Maribor je skle­ njena pogodba o dolgoročnem poslovno-tehničnem so­ delovanju in kot rezultat tega so skupna investicijska vlaganja v železokrivnico, separacijo in betonarno. Sprejeli smo obvezo, da pričnemo s 1. 7. 1974 do­ bavo armature obema partnerjema in ostalim odjemal­ cem. Skupna investicija za zemlji.če. objekte in opremo je preko 11 mio dinarjev. Obrat bo imel kvalitetno1 uvoženo strojno opremo za prenos, ravnanje, upogiba­ nje, krivljenje, štetje in varenje armature. V tehnolo­ ško proizvodni zasnovi je upoštevana velika pestrost uporabe armature. Tako ima proizvodni proces glavne linije za obdelavo posameznih vrst betonskega železa: BI. CO 200, ČBR-40 in CBM-50. Že to nam pove, da projektant ni imel lahkega dela pri sami zasnovi teh­ nološko proizvodnega procesa, niti ne pri sami izbiri posameznih strojev. 9 Objekti v gradnji v TOZD Pomurje TOZD Pomurje je v prvem tromesečju sklenila po­ godbe za nove objekte v skupni vrednosti 9,613.728 din in sicer: 1. Poslovno obrtniški dom s 24 stanovanji v MurJ ski Soboti v vrednosti 5,703.905 din. Rok dovršitve je december 1974. 2. Podzemnih 40 garaž pri objektu Schoppdng v Murski Soboti v vrednosti 2,101.404 din. Rok dovršitve je 15. junij 1974. 3. Stanovanjska osemnadstropna stolpnica s 46 sta­ novanji v Murski Soboti v skupni vrednosti 7.946.913 din. Rok dovršitve je maj 1975. 4. Ostala manjša dela kot trafo postaja v Trste­ njakovi ulici, adaptacija Petrola v Rdgoni in privatna gradnja v vrednosti 303.000 din. Naša TOZD je v tem obdobju predala: 1. Stanovanjski blok s 23 stanovanji v Murski So­ boti v vrednosti 7,292.198 din. 2. Stanovanjski blok s 40 stanovanji v Murski So j boti v vrednosti 7,876.150 din. 3. Valilnica v Puconcih v vrednosti 506.279,85 din. 4. Objekti Avtoradgona v Radgoni v vrednosti 7,113.781,85 din. Vsi zgoraj navedeni objekti so predani investitoriu v pogodbenem roku. PROIZVODNJA V IDRIJI (Iz IMP GLASNIKA št 6) Ena izmed proizvodnih TOZD v okviru IMP je tudi Tovarna instalacijske opreme v Idriji. Proizvodnja je usmerjena predvsem v izdelavo elementov raznih in­ stalacij. Največji del proizvodnje je zaseden z izdelavo posebnih tipov stanovanjske kanalizacije — sanitarnih vozlov, sistemov stanovanjske ventilacije, delov nizko­ tlačne klimatizacije in elementov centralnega ogreva-’ n j a. Ce gledamo proizvodnjo sanitarnih naprav, kamor spadajo tudi sanitarni vozli, se srečujemo tudi s pro­ blemom, kako prilagoditi raven proizvodnje teh elemen­ tov ravni proizvodnje ostalih industrij. Na j več ji pro­ blem je, kako iz velikega števila tipov vozlov raznih oblik in velikosti preiti na proizvodnjo tipiziranih iz­ delkov. Da bi ta problem delno rešili vsaj na območju SR Slovenije, je bil na našo pobudo februarja 1973 skli­ can sestanek, katerega so se udeležili predstavniki gradbenih podjetij naše republike. Zaključek tega se­ stanka je bil. da mora podjetje IMP razvijati sanitar­ ne vozle v smeri tipizacije in standardizacije njihovih elementov in da mora pri tem doseči tudi določeno kvaliteto proizvodnje in dobave. Gradbena podjetja pa naj bi v okviru Biroja za gradbeništvo SR Slovenije uskladila in prilagodila velikosti in oblike sanitarij prostorov našim izdelkom. S temi ukrepi bi pri nas lahko proizvodnjo dobro uredili, zmanjšali stroške in povečali proizvodnjo. Pri izdelavi elementov nizkotlačne klimatizacije in prezračevanja se srečujemo še z drugimi težavami. Ker vemo, da bomo tržišče lahko osvajali le s ši­ roko izbiro izdelkov, razvijamo v zadnjem času lepo število novih elementov. Tako smo od jeklenih rešetk v eni velikosti prešli na izdelavo rešetk z več velikost­ mi. Vendar nas to ni zadovoljilo. Rešetkam smo spre­ menili tudi obliko pri nekaterih sestavnih delih, od jek­ la pa smo prešli tudi na material, ki se danes vedno bolj uveljavlja, to je aluminij. Razvijamo še razne oblike stropnih defuzorjev (anemostatov in stropnih rešetk) in še drugih elementov za vpihovanje in odsesovanje zraka (ventilov, žaluzij), lovilcev maščobe itd). Ker smo pri sistemih stanovanjske ventilacije vi­ deli zopet novo področje za uporabo naših elementov za vpihovanje in odsesavanje zraka, smo pričeli še z razvojem teh sistemov. Sam razvoj smo razdelili v dve glavni fazi, po zaključku katerih naj bi imeli izdelano dokumentacijo za standardizirane sisteme in posamez­ ne elemente sistemov stanovanjske ventilacije (kanale, priključke, strešne kape itd.) V prvi fazi bomo obdelali sisteme naravnega in umetnega prezračevanja s kon­ troliranim odvodom zraka, v drugi fazi pa bomo razvili sisteme umetnega prezračevanja s kontroliranim dovo-i dom in odvodom zraka. Pri svojem delu na tem po-i dročju smo sedaj na koncu prve faze, saj bosta pro­ spekt in tehnična dokumentacija za sisteme, ki jih obdelujemo v prvi fazi. izdelana v kratkem. Istočasno pa že zbiramo potrebne tehnične informacije za drugo fazo dela na sistemih stanovanjske ventilacije. REALIZACIJA LANI V PODJETJU CEVOVOD Kot je objavljeno v zadnji številki MONTER, gla­ silu montažno instalacijskega podjetja CEVOVOD, Ma­ ribor, so lani dosegli naslednjo realizacijo: d i n Instalacijska dela 44,468.000 Serijska in individualna proizvodnja 20,129.000 Hlevska oprema 17,636.000 SKUPAJ 82,233.000 Bogdan Melihar jubilej CIRIL STANIČ — SEDEMDESETLETNIK Težko je verjeti, a je le res. Naš neumorno delavni, dolgoletni, še vedno aktivni strokovni in družbeni so­ delavec v. g. t. CIRIL STANIČ, je dopolnil štiriindvaj­ setega julija letos 70 let svojega plodnega, le delu po­ svečenega življenja. Svoja otroška leta je preživel na sončnem Gori­ škem, v rojstnem kraju Kanalu ob Soči od 1904 do kon­ čane svetovne vojne, v kateri je izgubil svojega očeta, znanega naprednega tržaškega čitalničarja. Za tem je prišel v Ljubljano, kjer je njegova pokojna mati, za ̂ vedna slovenska žena, z velikim garanjem spravila h kruhu svoje otroke in jih vzgojila v trdni zavednosti in nepopustljivi poštenosti. Sadovi trdih preizkušenj in takšne vzgoje so /e v rani mladosti odločilno vplivali na vse nadaljnje obli-1 kovanje značaja in osebnosti našega sedanjega slav­ ljenca CIRILA na vsej njegovi življenjski poti, od mladega gradbenega tehnika dalje, do današnjega zre-* lega, vsestransko razgledanega gradbenega strokovnja­ ka. Tehnično srednjo šolo je dovršil 1925 v Ljubljani, da bi čim preje prišel do poklica, zaradi težkih razmer, v katerih je tedaj živel. Takoj po končanem študiju se je z vso vnemo spustil v strokovno delo. Že pred dru­ go svetovno vojno se je vključil tudi v organizirano strokovno dejavnost in postal član odbora Društva teh-* niča,ra Jugoslavije. Vsa leta po vojni do danes je član in aktivno delaven funkcionar Zveze gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije, več let prej pa je bil tudi predsednik cestne sekcije osrednje zveze GIT v Beo­ gradu in član skretariata ZIT Slovenije. CIRILA STANICA tako že desetletja dolgo sreču­ jemo na najrazličnejših področjih javne dejavnosti, ne samo v njegovi matični gradbeni stroki. Dolga leta se je in se še udejstvuje v družbenopolitičnih organizaci­ jah in forumih kot zelo delavni odbornik, član komisij in forumov od mestnega do republiškega. Poznamo ga tudi kot aktivnega spremljevalca vseh pomembnih do­ gajanj v mestu Ljubljani, predvsem pri vprašanjih cestne mreže, ki je njegov vodilni, strokovni »konji­ ček«, kjer še vedno sodeluje pri posvetih, simpozijih, strokovnih predavanjih in podobnih dejavnostih. Iz strokovnega področja je znan kot pisec številnih aktu­ alnih člankov tako v gradbenem in drugem strokovnem tisku, posebno pa še v dnevnem časopisju, kjer se po­ lemično ukvarja s problematiko cest in komunalnega urejanja našega mesta, ki ga šteje za svoj drugi rojst­ ni kraj. Raznovrstna je tudi njegova dejavnost na osta-* lih področjih, od krajevne skupnosti in občine Vič, na katere področju živi že dolga leta, še prav posebno pa je vidno njegovo sedaj že 55-letno sodelovanje na te­ lesno vzgojnem področju, od aktivne vadbe in tekmo­ vanj v predvojnem Sokolu v Trnovem do sedanjega Partizana, kjer je od vsega začetka delovni član v gradbenem in drugih odborih. Slavljenec CIRIL STANIČ pa je ob vsem tem še prostovoljno sodeloval dve leti pri obnovi Crne gore, doma pa pri številnih terenskih obnovitvenih akcijah takoj po vojni in posebej še pri gradnji avtoceste Ljubljana—Zagreb. Njegovo ime je zapisano tudi pri obnovi številnih športnih, telovadnih objektov in pla­ ninskih postojank po vsej Sloveniji. Za nepretrgano delo na področju svoje stroke jd prejel številna zaslužena priznanja, predvsem zaslužno članstvo v ZIT Slovenije, SIT Jugoslavije in Jugoslo­ vanskem društvu za ceste. Našemu dragemu tovarišu CIRILU STANICU ob njegovem delovnem življenjskem jubileju vsi njegovi sodelavci v gradbeništvu od srca želimo še dolgo vrsto enako plodnih let življenja, trdnega zdravja in zado­ voljstva V krogu njegove številne družine in vseh nje­ govih sodelavcev na področjih, kjer je še danes tako vitalno aktiven. ve s ti iz Z E IT PLENUM GLAVNEGA ODBORA ZGIT JUGOSLAVIJE Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije že od nekdaj posveča posebno pozornost gradbeni re­ gulativi, ker smatra, da so gradbeni inženirji in tehniki kvalificirani, da aktivno sodelujejo pri reševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo na urejevanje gradbeno-teh- nične zakonodaje. Zadnji plenum glavnega odbora ZGITJ, ki je bil dne 30. marca 1974 v Beogradu, je razpravljal v osred­ nji točki dnevnega reda o bodočih nalogah pri spreje­ manju novih in usklajevanju obstoječih predpisov. Zaradi aktualnosti navajamo zaključke k tej točki, ki so bili sprejeti na osnovi pismenih referatov in te­ meljite razprave gradbenih strokovnjakov. Zaključki plenuma glavnega odbora Zveze gradbenih inženirjev in tehni­ kov Jugoslavije, ki je bil dne 30. III. 1974 v Beogradu, o bodočih nalogah pri sprejemanju novih in usklaje­ vanju obstoječih predpisov. I 1. Resolucija pete skupščine o vlogi in mestu Zveze GIT Jugoslavije v procesu sprejemanja zakonskih pred­ pisov s področja gradbeništva je: — poudarila družbenopolitično vlogo ZGITJ in re­ publiških zvez pri planu sprejemanja republiških za­ konov o graditvi v celoti, — natančneje je določila in poudarila mesto in vlogo naše organizacije v družbenopolitičnem sistemu, in — prispevala, da se izdelajo teze o stališčih ZGITJ do posameznih važnih vprašanj, ki so bila v veliki meri upoštevana v že sprejetih novih republiških zakonih,» kakor tudi v osnutkih zakonov, ki še niso bili sprejeti; Na osnovi že sprejetih republiških zakonov, ne ozi­ raje se na heterogenost v zakonski materiji, na med­ sebojno usklajenost republiških zakonov in na težave, ki bodo iz tega za gradbeništvo sledile, glavni odbor ugotavlja, da je resolucija pete skupščine važen doku­ ment in usmerjevalni akt tudi za bodoče obdobje de­ javnosti Zveze. Prav tako glavni odbor ocenjuje, da: so bile akcije in dejavnost republiških zvez uspešno koordinirane in pozitivno usmerjene, kar se je odra­ žalo v pozitivnih zakonskih določilih posameznih re­ publiških zakonov. 2. Glavni odbor tudi ugotavlja, da bodo medseboj­ ne neusklajenosti republiških zakonov in nezadostna enotnost zakonov v bistvenih vprašanjih grajenja predstavljale težave za zagotovitev enotnega gradbe­ nega tržišča na področju Jugoslavije in enotnega pri­ stopa k bistenim vprašanjem gradbeništva. Posebno se to nanaša na neusklajenosti v vprašanjih kvalifikacij­ ske strukture kadrov v projektiranju in graditvi grad­ benih objektov, na vlogo consulting in inženiring orga­ nizacij, s čimer je ustvarjen prostor za krepitev nega­ tivnih tehnomenedžerskih tendenc. 3. Glavni odbor ocenjuje, da je bilo delo republi­ ških zvez pri realizaciji nalog resolucije uspešno v tolikšni meri. kolikor so pristojni republiški organi po­ kazali razumevanje za regulacijo problemov gradbeni­ štva in kolikor so republiške zveze uspele izboriti se za sprejem dogovorjenih stališč. V splošnem se to delo in napori ocenjujejo kot pozitivni in uspešni. II Analiza sedanjega stanja po sprejetih republiških zakonih o graditvi, ki je bila predmet obravnave glav­ nega odbora glede na podane referate, koreferate in razprave, je pokazala, da stoje pred Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov naslednje naloge: 1. Prizadevati si je treba, da se ZGITJ s speciali­ ziranimi društvi vključi v delovna telesa zveznih orga­ nov, ki pripravljajo osnutke zakonov o urejevanju ma­ terije tehničnih predpisov in da se skupaj z republi­ škimi zvezami aktivno vključijo v postopek sprejema­ nja teh zakonov. 2. Priporoča se republiškim zvezam, da se pri spre­ jemanju spremljajočih predpisov zakonov o graditvi vključijo v delo s ciljem, da se zagotove dogovorjena skupna stališča. Pri tem je treba ustvariti ozko sode­ lovanje z republiškimi gospodarskimi zbornicami. 3. Priporoča se republiškim zvezam, da aktivno sodelujejo pri pripravah in sprejemanju drugih zako­ nov. ki urejajo specifična gradbena področja (kot npr. o javnih cestah, o vodah, o prometu, o geološkem raziskovanju), vse v cilju ustvaritve dogovorjenih skup­ nih stališč v teh področjih. 4. S tem v zvezi se nalaga izvršnemu odboru, da materijo in materiale, obravnavane na plenumu glav­ nega odbora, dopolni z vsemi sprejetimi zakoni, refe­ rati, koreferati in razpravo in jo v ustreznem številu dostavi republiškim zvezam in specializiranim dru­ štvom z namenom, da ta material služi kot osnova za delo republiških zvez in specializiranih društev. Te materiale naj izvršni odbor predloži tudi pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti in institucijam na nivoju federacije, ki so pristojne za sprejemanje re- gulativnih aktov, a republiške zveze naj jih predlože ustreznim organom na nivoju republik. III Glavni odbor vidi kot možno ugodno rešitev pro­ blema programiranja, zasledovanja izdelave in zasle­ dovanja uporabe tehničnih predpisov v gradbeništvu v naslednjem: 1. Programiranje, zasledovanje izdelave in upora­ be, kakor tudi oceno stanja tehničnih predpisov v gradbeništvu mora vršiti v sodelovanju z ustreznimi organi ZIS, strokovna družbena organizacija širokega obsega v vseh socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah. Delo te družbene organizacije je treba in­ stitucionalizirati in ji dati stalne organizacijske oblike. Po svojem pomenu in moči je taka strokovna organi­ zacija ZGITJ (kakor tudi druge strokovne zveze v okviru ZITJ) odnosno ZITJ izven gradbeništva. Izdelavo tehničnih predpisov je treba oddajati z javnimi natečaji ob realni presoji sposobnosti posa­ meznih ponudnikov, a ne po principu najnižje cene iz­ delave. To delo lahko vrše ustrezna specializirana dru­ štva ZGITJ. 2. V postopku izdelave tehničnih predpisov je tre­ ba na enoten način zagotoviti strokovno presojo pred­ loženih rešitev. V procesu usklajevanja zakonskih predpisov zi ustavo, ki se nanašajo na to problematiko, je treba prej navedeno vlogo ZGITJ in ZITJ za nadaljnjo obdelavo metod programiranja, zasledovanja izdelave in upo­ rabe tehničnih predpisov v gradbeništvu institucionali­ zirati in organizacijsko izoblikovati. Prav tako bi bik> koristno z ustreznimi spremljajočimi predpisi ZIS (pravilnik ali podobno) regulirati postopek razpisa na-» tečaja, dajanja tehničnih predpisov v izdelavo, vrstne­ ga reda in postopka presoje ponuđenih rešitev in na­ čina najsposobnejšega obdelovalca. V tem smislu je treba ustanoviti odbor za tehnično regulativo ZGITJ in njemu poveriti delo za neposredno realizacijo danih predlogov. ZGITJ in ZITJ mora v sodelovanju z ustrez­ nimi organi ZIS zagotoviti sprejem predlagane rešitve in iniciranje sprejema ustreznih zakonskih in sprem­ ljajočih predpisov s tega področja. IV Iz teh razlogov glavni odbor opozarja pristojne or­ gane, da je treba posvetiti posebno pozornost, da se s predpisi prepreči ustanavljanje nekvalitetnih organi­ zacij, ki se pogosto krijejo pod zvenečimi nazivi inže­ niring organizacije, in bi bilo treba predložiti pogoje, pod katerimi TOZD lahko prevzemajo posle inženi­ ringa. Izvršiti je treba celotno programiranje, izdelavo za­ sledovanja in izboljšanje tehnične regulative s področ­ ja gradbeništva. Prikazati je treba problematiko, odre­ diti naloge in definirati področja, pri čemer je treba razlikovati področja, ki so lahko in morajo biti treti­ rana na enoten način. Precizirati je treba postopek iz­ delave in način sprejemanja določenih regulativnih aktov. Določiti je treba nosilca del in pri tem odrediti vlogo ZGITJ. Predvideti in zagotoviti je treba potreb­ ne pogoje za učinkovito in dolgoročno izvršitev postav­ ljenih ciljev. Naloga vseh naših organizacij je, da se izbore za preciznejše definiranje našega mesta, vloge in obvez v družbi, posebno pa na oživljanju tistih ustavnih dolo­ čil, ki omogočajo, da se naše organizacije po strukturi in organizacijsko vključijo v družbenopolitične organe. Na področju gradbene regulative je treba naše akcije posebno okrepiti v skladu z našimi problemi in skladno s funkcijo strokovnih družbenih organizacij, ki je definirana v ustavi. V duhu razglašenih principov splošnega ljudskega odpora je treba aktivirati naše akcije v pojasnjevanju tehnične regulative s področja smernic in normativov za izgradnjo zaklonišč. V informacijo navajamo, da je zvezni izvršni svet sklenil, da se v izdelavo dolgoročnega delovnega pro­ grama za inovacijo veljavnih in za sprejem novih teh­ ničnih predpisov in standardov s področja gradbeništva vključijo tudi ustrezna društva inženirjev in tehnikov. Dani so torej pogoji za sodelovanje pri oblikovanju tehničnih predpisov in standardov, ki tudi po novi ustavi spadajo v zvezno pristojnost. Inž. V ladim ir Čadež POVZETEK ZAPISNIKA 5. seje glavnega odbora Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki se je vršila 16. aprila 1974 v prostorih Zveze IT v Ljubljani — Erjavčeva 15. Seja se je pričela ob 17. uri in jo je vodil v. d. predsednika Zveze GIT ing. Vladimir Čadež. Po sprejemu dnevega reda je glavni odbor obrav­ naval: 1. Poročilo o delu Zveze GIT Slovenije v zadnjem obdobju. Ing. Vladimir Čadež je poročal o delu Zveze GIT, ki jo zaradi obolelosti ing. Levstika vodi od 24. 9. 1973, dalje. Iz koledarja aktivnosti Zveze GIT Jugoslavije za leto 1973 in 1974 je razvidno, da spada ZGIT Slovenije med najdelavnejše gradbene strokovne organizacije v državi. Doslej izvršene naloge: — posvetovanje o razvojno-raziskovalni dejavno­ sti v gradbeništvu — posvetovanje o stanovanjski gradnji in — posvetovanje o ljubljanski prometni študiji; — sodelovanje pri oblikovanju republiške in zvez­ ne zakonodaje; — založniška dejavnost z izdajanjem raznih publi­ kacij, predvsem Gradbenega vestnika; — prispevek naše Zveze pri oblikovanju stališč do gradbene regulative v merilu federacije, republik in pokrajin na sestankih I. O. in glavnega odbora ZGITJ v Ljubljani, Skopju in Beogradu; — organizacija seminarjev za strokovne izpite; — sodelovanje pri oblikovanju družbenega dogovo­ ra o programu in načinu opravljanja strokovnih izpi­ tov; — sodelovanje z drugimi institucijami gradbeni­ štva. I. S. skupščino SRS, pristojnimi sekretariati — predstavljajo aktivnost naše Zveze pri reševanju po­ membnejših vprašanj v gradbeništvu in s tem afirma­ cijo za vse člane naše Zveze. Ing. Čadež je informiral Glavni odbor o načelnih pripombah, ki jih je sestavila komisija za regulativo ZGIT na delovni osnutek zakona o javnih cestah in jih posredovala 20. marca t. 1. republiškemu sekreta­ riatu za gospodarstvo, da jih upošteva pri sestavi osnutka tega zakona. Materiali, ki smo jih pripravili v naših akcijah v obliki referatov ali pripomb v pismeni obliki, kot po­ seben dopis ali pa v obliki brošure, so na vpogled pri naši Zvezi. V tem okviru posebej omenjamo publikaciji SGITJ Stanje gradjevinskih zakona i regulative — osvrti in Gradjevinska regulativa (avtorja ing. Čadež, ing. Si­ mič), ki sta bili obravnavani na seji Glavnega odbora SGITJ 30. marca t. 1. v Beogradu. Za afirmacijo naše Zveze je pomembna tudi pub­ likacija Zbirka predpisov o graditvi objektov, ki jo je izdal Ur. list SRS, kjer je sodelovala tudi naša Zveza, ki je sodelovala pri oblikovanju tega zakona in pri ob­ likovanju te zbirke. Pregled strokovnih ogledov doma in v inozemstvu ter predavanj je razviden iz gradiva za sejo Glavnega odbora. Ostaja pa vrsta vprašanj, ki jih je treba še prouči­ ti, predvsem vključevanje mlajših pri reševanju prob­ lemov, ki jih tarejo. Pri razgovoru ing. Čadeža na sre­ čanju s študenti IV. letnika gradbenega oddelka FAGG je bil vzpostavljen nov kontakt in bodo odslej pred­ stavniki študentov sodelovali z našo Zvezo. Tako bodo med drugim prikazali svojo problematiko ZGIT npr. štipendiranje, zaposlitev in odhajanje v inozemstvo. To problematiko bomo posredovali Svetu za grad­ beništvo Gospodarske zbornice Slovenije, ki je pri­ pravljena neposredno reševati ta vprašanja po dogo­ voru s predsednikom Sveta ing. M. Škerljem. Po razpravi je glavni odbor soglasno sprejel po­ ročilo in predloge za naslednje delo. 2. in 3. Poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu Zveze ZGIT Slovenije za leto 1973 in delovni in finančni načrt Zveze GIT Slovenije za leto 1974. Ing. Maks Megušar je podal poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu ZGIT in Gradbenega vest­ nika za leto 1973. Po razpravi o poročilu in predlogu proračuna za leto 1974 so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: —■ potrdi se zaključni račun ZGIT in Gradbenega vestnika za leto 1973; v višini 1.107.641.— din — za vestno opravljeno delo se odobri računovod­ ski službi priznanje v višini 2.000.00 din; — na prihodnjem občnem zboru naj se določi re­ alna višina članarine in naročnine Gradbenega vest­ nika; —• pospešiti je treba izterjatev zaostankov članari­ ne in zaustaviti pošiljanje Gradbenega vestnika tistim članom, ki kljub opozorilom ne plačajo članarine; — odobri se predlog predračuna ZGIT v višini 728.000.— diin, Gradbenega vestnika pa 508.560.— din za leto 1974. Skupaj: 1,236.560.— din. —■ V zvezi s pripravo in financiranjem pomožnega materiala za seminarske priprave na strokovne izpitq se zadolži založniški svet, da skupaj z izpitno komisijo prouči to vprašanje in da svoj predlog I. O. ZGIT, ki bo po sklenitvi družbenega dogovora o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov dokončno uredil to vprašanje; — ponovno je treba vzpostaviti mrežo poverjeni­ štev pri večjih organizacijah in središčih, za kar se zadolži tovariš Marinko, ker se je pokazalo, da je svo- ječasna ukinitev poverjenikov glavni razlog za nepo­ ravnane članarine; — zaradi obolelosti tovariša Pečana se začasno kooptira v nadzorni odbor ing. Vitek Josip. 4. Udeležba Zveze GIT Slovenije pri družbenem dogovoru za strokovne izpite. Ing. Vasle je poročal o stanju priprav družbenega dogovora o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov, kot to določa 16. člen zakona o graditvi ob­ jektov. Predlog družbenega dogovora, ki ga je pripravi­ la izpitna komisija Gospodarske zbornice, je v načelu sprejemljiv za našo ZGIT, medtem ko želi protiured- log ŽIT vključevati v ta dogovor strokovnjake tudi z drugih področij s širšim programom, kar ni v skladu z zakonom o graditvi objektov. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se skuša doseči pri ostalih strokovnih zvezah, da v načelu osvoje pred­ log sedanje izpitne komisije, ki je tudi predlog ZGIT, in da ing. Vasle poroča na prhodnji seji I. O. o poteku naslednje akcije glede družbenega dogovora. Ing. Vasle bo kot predstavnik ZGIT tudi v bodoče sodeloval z obstoječo izpitno komisijo pri oblikovanju družbenega dogovora. 5. Sprejem uskladitvenega akta Gradbenega vest­ nika glede na določila zakona o javnem obveščanju. Ing. Bubnov je pripravil predlog uskladitvenega akta revije Gradbeni vestnik glede na določila zakona o javnem obveščanju in predlog poslovnika založniške dejavnosti pri ZGIT Slovenije. Oba predloga sta bila izdelana analogno kot za za­ ložniško dejavnost pri ZGIT Slovenije ter prilagojena naši dejavnosti. Sprememba po novem zakonu je predvsem v tem, da se formira družbeni organ opravljanja celotne za­ ložniške dejavnosti, ki jo izdaja ZGIT, to je založniški svet. Po razpravi so bili soglasno sprejeti naslednji skle­ pi: — v delegacijo širše skupnosti se izvolijo delegati iz: SFDL, Zveze sindikatov Slovenije, —ospodarske zbornice, Terminološke sekcije pri SAZU in FAGG uni­ verze v Ljubljani; —. delegati ustanovitelja tj. ZGIT so: ing. Vasle, ing. Čadež, ing. Martinc, ing. Vučajnk, ing. Turnšek; — glavni urednik ostane še naprej ing. Sergej Bubnov, tehnični urednik prof. Bogo Fatur; — prečiščeno besedilo uskladitvenega akta in po­ slovnika ter ves nadaljnji postopek dopolnita in pri­ pravita tajnik Stanič in glavni urednik ing. Bubnov; — prizadevati si je treba, da se bodo v bodoče preko založniške dejavnosti deloma pokrivali tudi stroški uprave ZGIT, kar bo treba doseči med drugim tudi s povišanjem članarine in naročnine za Gradbeni vestnik, kot bo sprejeto na prihodnjem občnem zboru. S tem v zvezi naj I. O. prouči možnost dodatnih virov za založniško dejavnost s strani gradbenih podjetij. 6. Priprave na občni zbor ZGIT Slovenije. Ing. Čadež je seznanil Glavni odbor, da je treba čimprej izvesti občni zbor ZGIT, za kar so potrebne skrbne priprave glede organizacije. Na njem bi bil izvoljen nov odbor, pomlajen tudi s predstavniki štu­ dentov. Po razpravi so bili soglasno sprejeti sklepi: — občni zbor naj bo letošnjo jesen; — za organizacijo, program občnega zbora in za sestavo predloga kandidatov za novi odbor se imenuje delovna skupina v sestavu: ing. Vučajnk, ing. Vasle, ing. Martinc, ing. Marusig in tajnik Stanič. Prvi se­ stanek skliče Ciril Stanič, na njem bo delovna skupina določila vodjo skupine; — ta skupina naj tudi pripravi predlog za družbe­ no priznanje preko SZDL tistim starejšim članom naše Zveze, ki že 20 let aktivno sodelujejo v naši strokovni Zvezi in so s svojim delom prispevali k razvoju naše stroke in s terni k napredku celotne naše družbe. Ing. Vladimir Čadež je zaključil sejo ob 19. uri. OBČNI ZBOR DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V MARIBORU Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor je na občnem zboru dne 22. 5. 1974 pregledalo svoje delo. S strani Zveze GIT Slovenije so občnemu zborui prisostvovali: v. d. predsednika Vladimir Čadež, dipl. gr. ing., Ciril Stanič in sekretar Valentin Marinko. Iz poročila dosedanjega predsednika, ki ga je po­ dal Drago Mišič, dipl. gr. ing., je ugotovljeno, da je bila dejavnost društva v obdobju zadnjih dveh let ze­ lo živahna. Priprave na povečano stanovanjsko izgrad­ njo, gradnja avto ceste Hoče—Levec, hidrocentrala' SD II na Dravi, rekonstrukcija železniške proge skozi Maribor ter druga obsežna dela na vodotokih in me­ lioracijah zemljišč so dala posebno obeležje, ne samo delu gradbenih kolektivov in drugih posameznih stro­ kovnih skupin, temveč tudi delu mariborskega društva GIT, ker so se marsikatere rešitve usklajevale prav v društvu. Tako so bila organizirana posvetovanja o gradnji httre ceste skozi mesto Maribor in o gradnji obvoznega dela ceste Šentilj—Hoče na odseku Maribor ra, razgovori v zvezi z visokim šolstvom v Mariboru, posvetovanja o gradbeni regulativi in več drugih raz­ govorov, za katere je dalo društvo iniciativo. V interesu dviga strokovne ravni članstva je dru­ štvo organiziralo deset predavanj, in sicer: — Uporaba umetnih smol za izdelavo podov — Novi predpisi o betonu in armiranem betonu — Modelne preiskave z. izotopi v gradbeništvu — Kvaliteta in uporaba »BI« jekla — Stabilizacija tal — Dimenzioniranje voziščndh konstrukcij — Injektiranje in sidranje zemljin — Sanacija gradbenih konstrukcij — Uporaba umetnih gradbenih materialov (plasti­ ka) — Problematika ravnih streh. Veliko pomoč pri organiziranju predavanj je dru­ štvu nudil ZRMK Ljubljana, ekspozitura Maribor. V okviru ekskurzij je društvo organiziralo v ino­ zemstvu ogled gradnje avto ceste Graz—Beljak ter ogled stanovanjske in industrijske gradnje v županiji Zala na Madžarskem. Tudi ekskurzije po domovini sa pritegnile članstvo. Z društvi inženirjev in tehnikov v Novem mestu, Kranju in Zagrebu so bili organizirani ogledi več pomembnejših objektov. Ekskurzije na avto cesto Hoče—Levec se je udeležilo kar 130 članov. Pri predavanjih in ekskurzijah je bilo društvo de­ ležno uspešne pomoči kolektivov, kjer so njihovi člani' zaposleni, to pa iz razloga, ker so bile teme izbrane po predhodnem dogovoru s predstavniki podjetij. Če upoštevamo, da je v društvu včlanjenih 496 čla-* nov, in pa udeležbo članov pri seminarjih in ekskurzi« jah, je bil vsak član v poprečju dvakrat udeležen v tej dejavnosti društva. Tudi za družabnost je bilo poskrbljeno. Odboru je uspelo organizirati gradbeniški ples leta 1973 in 1974. Upravni odbor je svojo problematiko obravnaval na 15 rednih sejah. Predsednik društva v svojem poročilu ni mogel pri­ kazati vsega uspešnega dela društva, vendar gre tako iz strokovnih revij in časopisov *V NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd 1974, Št. 2 Dr. ing. I. S o v i n c , prof. univ.: Utica j gipkog vertikal­ nog opterećenja na horizontalne pritiske u tlu. str. 1—4, 7 sl., 1 tab. Ing. 2. K a p e t a n o v i « : : Organizacija gazdovanja vodom i zakonski propisi. Str. 4—8. Dr. J. C o m a : i J. S i l a d i , Budimpešta: Razmatra­ nje tekućih i budućih mogućnosti plovidbe na madžarskom sektoru Dunava. Str. 8—19, 14. si., 5 tab. Ing. J. T u e a k o v : Zaključci XI. medjunarodnog kongresa za visoke brane (u junu 1973. godine u Madridu). Str. 20—21. M. L,- S e d n i c a izvršnog odbora SGITJ u Ljubljani 20. 10. 1973. godine. Str. 21—22. V isti številki Tehnike: Akademik Dr. D. Č a l i č , prof. univ.: Interakcija teh­ nološkog i društveno-ekonomskog razvoja u samo­ upravnom socijalizmu (referat na medjunarodnoj konferenciji »Nauka i društvo« u Dubrovniku u julu 1973. g.). Tehnika 2/1974, str. 10—12. Dr. Ing. V. B u l a t , prof. univ.: Tehnološki aspekt ekološke problematike (referat na 1. kongresu eko­ loga Jugoslavije u Beogradu u 1973. g.). Tehnika 2/1974, str. 13—15. Utisci sa sednice Komisije za zaštitu čovekove okolice u oktobru 1973. g. u Moskvi (intervju sa akademi­ kom J. Fjodorovim). Tehnika 2/1974, str. 24—25. Knjige i časopisi. Tehnika 2/1974, str. 25—26. Prof. univ. Dž. M i l a n o i prof. univ. F. G r u b , U. S. A.: S v e t s k i upravljači informacioni siste­ mi za multinacionalne kompanije. Organizacija rada 2/1974. str. 1—7. Prof. B. K n e ž e v i ć : Marksistička procjena ličnosti kao preduslov dobrih medjuljudskih odnosa u or­ ganizacijama udruženog rada. Organizacija rada 2/1974, str. 17—18. Prikazi, knjige, časopisi, stručna periodika. Organiza­ cija rada 2/1974, str. 18—20. njemu osebno, kot tudi ostalim članom upravnega od­ bora, vse priznanje. Priznanje društvu je izrekel tudi Vladimir Čadež, ki je v svojem izčrpnem govoru pou­ daril prizadevnost društva GIT Maribor in navzoče seznanil z delom ZGIT Slovenije. V razpravi o poročilih na občnem zboru so bili na-S kazani predlogi za nadaljnje delo društva. Podan je bil tudi predlog, da ZGIT Slovenije kooptira v izdaja-« teljski svet Gradbenega vestnika delegata iz maribor­ skega društva in da to revijo popestri za večjo uporab­ nost članstva. Potrebno bi bilo, da da Gradbeni vest-' nik več poudarka predpisom in standardom. Sprejet je bil tudi predlog, da bo letošnji občni zbor Zveze grad-' benih inženirjev in tehnikov v Mariboru. Občni zbor je sprejel tudi nova pravila društva. Za novega predsednika društva GIT Maribor je bil1 izvoljen Stanko Tominc, dipl. gr. ing., zaposlen pri če-' stnem podjetju v Mariboru. Občni zbor je bil zaključen z družabnim večerom vseh udeležencev občnega zbora v prostorih doma in­ ženirjev in tehnikov. Anka Oblak-Rosina IZGRADNJA — Beograd 1974, Št. 3 Dr. Ing. D. M i l o v i č : Naponi i pomeranja proizve­ deni temeljem u obliku prstena. Str. 1—8, 19 sl., 8 tab. Ing. M. M i h a j l o v i č : Sistem sastavnih elemenata u gradjevinarstvu. Str. 9—19, 9. sl. Ing. V. G l a v a š : Proizvodnja gas-betona u Jugosla­ viji. Str. 20—22, 4. sl. Ing. J. M l a d j e n o v i č : Od ideje do racionalnog sta­ na (II.) Str. 23—25, 3 sl. Dipl. pravnik V. L a z a r e v i č : Neka pitanja konsti- tuisanja OOUR zajedničkih službi u radnim orga­ nizacijama gradnjevinarstva. Str. 26—29. Samoupravni sporazum o UORUR u radnoj organiza­ ciji GP »Autoput«, Beograd. Str. 30—43. Projektiranje — Gradjenje — Objekti. Str. 44—46. Vesti i saopštenja. Str. 47—48. Pregled periodike i knjiga. Str. 49—51. GRADJEVINAR — Zagreb, 1974, Št. 1 Prof. Ing. K. T o n k o v i č : Podzemlje kod glavnog kolodvora u Zagrebu. Str. 1—17, 18 sl. Dr. Ing. V. J o v i č : Nešto o problemima zraka u vo­ dovima. Str. 17—27, 11 sl. Prof. M. J a n i č k o v i ć : Antička i savremena Grčka i njene gradjevine. Str. 28—32, 19 sl. Kratke vijesti. Str. 33—35. Gradjevinski materijah. Str. 35—36. Bibliografija. Str. 36. Ing. a . s. POPRAVEK Prosimo bralce, da pri članku prof. dr. ing. Miloša Marinčka »Varnost konstrukcij« v Gradb. vestniku št: 4/1974 upoštevajo naslednje popravke: str. 106 drugi stolpec 2. vrsta spodaj: simuliranje namesto stimuliranje str. 107 prvi stolpec 25. vrsta zgoraj: morejo na­ mesto morajo str. 108 drugi stolpec 7. vrsta zgoraj: uporabnosti namesto upornosti. Pogled v bazen Notranjščina osrednjega hotelskega prostora Prerez skozi vhodno vežo in bazen INVESTITOR: ALPSKI TURISTIČNI CENTER BOVEC PROJEKTANT: JANEZ LAJOVIC, dipl. ing. arh., AB ARHITEKTNI BIRO LJUBLJANA IZVAJALCI: SGP GORICA, gradbena dela in električne instalacije TERMIKA, LJUBLJANA, poliester, poliuretan ter druge izolacije HOJA LJUBLJANA, mizarska dela FINAL NOVA GORICA, obloge, zasteklitve IMP LJUBLJANA, instalacije centralne kurjave in ventilacij Novi hotel Kanin v Bovcu je zadnje mesece dobil več priznanj (Borbino nagrado kot najboljša arhitektonska stvaritev v Jugoslaviji v letu 1974 in še Župančičevo nagrado kot slovensko priznanje za isti uspeh). Te nagrade so bile podeljene predvsem zaradi nevsilji­ vega vključevanja objekta v pokrajino in zaradi zani­ mivih notranjih prostorov. Manj znano je, da je uspelo SGP Gorici, TOZD grad­ bena operativa Tolmin v letih 1971—1973 izvesti zah­ tevni objekt (240 postelj, 400 restavracijskih in kavar­ niških sedežev, pokrit bazen s pomično! streho, obsežni dnevni prostori, terase, itd.) v razmeroma kratkem času za ceno 100.000 din na posteljo. Oboje je v! veliki meri omogočila uporaba tunelskih opažev, ki so se do­ bro obnesli kljub zahtevnemu prerezu. Šef manj znano pa je, da je podjetje Termika v ta objekt vgradilo preko 2500 m-’ armiranega poliestra in preko 1000 m3 poliuretanske trde pene. Poliester je pri tem popol­ noma in uspešno nadomestil vse tiste dele na zunanj­ ščini stavbe, ki so bili do včeraj navadno izdelani iz raznih vrst pločevine, vse hidroizolacije ter zahodne ploskve teras. Odločitev za poliester je padla predvsem zaradi štirih prednosti tega materiala: v barvi se lah-' ko popolnoma prilagodi kateremukoli drugemu mate­ rialu — v tem primeru temni salonitni kritini, poliester tvori hkrati pohodne ploskve in hidroizolacije — pri tem ga je možno vedno obnoviti, vzdrževanja prak­ tično ni, saj ta material ne rjavi niti se drugače ne razkraja, iz poliestra je ob primerni kvaliteti model­ nih mizarjev moč izvesti tudi zahtevne oblike v enem kosu. Na tem objektu se zato poliestri uporabljajo kot žle­ bovi, obrobe, fiksne strešne žaluzije, okenski okvirji, slemenjaki, v sendviču s poliuretansko trdo peno kot toplotna in hidroizolacija teras, v enaki sestavi kot kritine jeklene konstrukcije bazena, mimo tega pa še v že vpeljani konstrukciji glavnih hladilnic v kleti. Čeprav tega ne kaže, je hotel Kanin po številu in ob­ sežnosti uporabe tehničnih novosti med prvimi stav­ bami na ozemlju Jugoslavije. Podatek, da celotni ho­ tel z opremo vred velja na 1 ležišče okrog 130.000 din govori za to, da z novimi materiali in tehnikami grad­ nja ni nujno dražja, lahko pa je mnogo kvalitetnejša,' hitrejša in končana stavba privlačnejša. Q W 0 5 3 T lo ri s pr it lič ja INFORMACIJE ** Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV 5 Serija: RAZISKAVE MAJ 1974 Začasne smernice za injektiranje cevi napetih kablov s cementno malto (Injekcijska malta za prednapeti beton) X. PREDMET Te smernice obravnavajo pripravo in kvaliteto ce­ mentne malte za injektiranje ter pogoje injektiranja kanalov in/ali cevi napetih kablov zaradi zaščite le-teh pred korozijo ter za doseganje dobre povezave med kabli in ostenji kanalov in/ali cevi. 2. KRITERIJI KVALITETE Cementna malta za injektiranje mora ustrezati naslednjim kriterijem kvalitete: 2.1 Pretočnost sveže malte naj bo taka, da zagotovi nemoteno delo do konca injektiranja, pri tem pa mora ustrezati ostalim pogojem. Določa se z Mar- shevim lijakom ali s cilindrom po postopku, opi- sanem v tč. 7.2 oz. 7.3. 2.2 Zmanjšanje volumena zaradi sedimentacijskega razmešanja sveže malte in zaradi hidratacijskega krčenja strjujoče se malte naj bo čim manjše, naj­ več pa 2 vol. "/o, določeno po postopku, opisanem v tč. 7.4. Zaželeno je zmerno nabrekanje malte (2— 4 “Vo). 2.3 Tlačna trdnost malte, določena po postopku, opi­ sanem v tč. 7.5 na po 3 valjih, naj znaša: po 7 dneh okoli 200 kp/cm2 po 28 dneh najmanj 270 kp/cm2 2.4 Malta mora biti odporna proti vplivom delovanja zmrzovanja in odtaljevanja. Ta pogoj je izpolnjen, če se malti ne poveča volumen po enkratnem zmrz­ njen ju na —20° C vzorcev, cdležavanih 3 dni pri + 5° C, določeno po postopku, opisanem v točki 7.6. 3. SESTAVA INJEKCIJSKE MALTE Injekcijska malta sestoji iz cementa, vode in ke­ mijskih dodatkov za poboljšanje pretočnosti in za preprečitev vpliva sedimentacij skega razmešanja in hidratacijskega krčenja na zmanjšanje volume­ na malte. Dovoljena je tudi uporaba mineralnih dodatkov, kot so pucolani, kremenova moka, apnenčeva moka ali pesek, vendar mora biti pri­ mernost njihove uporabe s predhodnimi atestni- mi preiskavami dokazana. 3.1. Vezivo Uporabljamo samo čiste portlandske cemente, pred­ hodno obvezno preiskane vsaj na volumensko ob­ stojnost, čas vezanja, vodno potrebo in vodovpoj- nost. Cement ne sme vsebovati kloridov in mora ustrezati predpisu JUSB.C1.011; uporabljamo sa­ mo cement, pakiran v vrečah in ne starejši od 4 tednov. 3.2. Voda Količina vode naj bo čim manjša, vrednost vodo- cementnega faktorja sme znašati največ 0,45. Voda ne sme vsebovati kloridov več kot 100 mg C1 na liter. 3.3 Kemijski dodatki Za pripravo injekcijskih malt uporabljamo samo dodatke za poboljšanje pretočnosti in preprečitev vpliva sedimentacijskega razmešanja in hidrata­ cijskega krčenja na zmanjšanje volumena malte (plastifikatorji, dodatki za nabrekanje). Uporabiti se smejo samo uradno atestirani kemijski dodatki, ki v nobenem primeru ne smejo vsebovati kloridov) Količino dodatkov določimo s predhodnimi atesta nimi preiskavami s cementom, ki se bo uporabljal za konkretno injektiranje. 4. PRIPRAVA INJEKCIJSKE MALTE IN INJEKTI­ RANJE 4.1 V odmerjeno količino vode stresemo med meša­ njem ustrezno količino cementa in proti koncu me­ šanja, ki naj znaša ca. 4 minute, še kemijske dodat­ ke (plastifikator, dodatek za nabrekanje). Injekcij­ sko malto pripravljamo v za to izdelanih poseb- nih mešalcih, v katerih je malto mogoče med injek- Po možnosti te preiskave opravimo pri približno tiranjem od priprave do uporabe ves čas rahlo me- taki temperaturi, kot se predvideva v času inj-eik- šati. Med pripravo mešamo malto močneje, med tiranja, porabo počasneje. 4.2 Za injektiranje uporabljamo črpalko, s katero lah­ ko z zmernim pritiskom (okoli 5—8 atm) enako­ merno vbrizgamo malto v kanal inl/ali cev. Ročno mešanje ali vbrizgavanje pod visokim pritiskom ni dovoljeno, uporabljati moramo za to delo pri­ rejene stroje. 4.3 Pred injektiranjem kanal in/ali cevi izperemo s curkom vode, izpiramo tako dolgo, da na drugem koncu voda v curku izteka. S tem preverimo pre­ hodnost kanala oz. cevi in istočasno omočimo ste- ne, da ne odvzamejo malti vode in tako ne more priti do začepljenja. Po izpiranju z vodo kanale in/ali cevi izpihamo še z zrakom, da izženemo za-* ostalo vodo v delih, ki eventualno leže niže od vstopnega mesta injektiranja. Kolikor v kabelskih kanalih ni cevi, moramo kanale pred injektira­ njem še posebej nekaj ur namakati, zato da beton injekcijski malti ne odvzame preveč vode. Po na­ makanju kanale izpihamo z zrakom. 4.4 Vsak kanal imali cev injektiramo kontinuirno brez prekinitve, zato moramo biti pri dolgih kana-, lih in/ali ceveh posebej pazljivi. Injektiramo ved­ no od niže ležečega konca proti višje ležečemu. Injektiranje je končano takrat, kadar ima malta na izstopni odprtini enako konsistenco oziroma enako pretočnost, kot malta na vstopni odprtini. 4.5 V primeru, da zaradi geometrije presekov kanalov in/ali cevi nastopi nevarnost vp-liva sedimentacij- skega razmeša,nj a. moramo po fazi zaključka sedi-, mentacijskega procesa kanal in/ali cev ponovna injektirati (poinjektirati). 5. PREHODNA ZAŠČITA KABLOV PRED KOROZI­ JO IN ZMRZALJO Takoj po betoniranju moramo iz kanalov in/ali ce­ vi z zrakom izpihati vso v le-teh nahajajočo se vodo. Do injektiranja moramo kanale im/ali cevi zaščititi pred dostopom vode in preprečiti cirkulacijo zraka po kanalih in/ali ceveh. 6. VARNOSTNI UKREPI IN INJEKTIRANJE PRI NIZKIH TEMPERATURAH 6.1 Injektiramo le pri temperaturah nad +5° C. Ce po opravljenem injektiranju nastopi zmrzal, mo­ ramo poskrbeti, da temperatura v okolici kablov vsaj 5 dni ne pade pod +5° C. Malto po možnosti pripravljamo toplejšo. 6.2 Kolikor smo prisiljeni injektirati tudi pri tempe­ raturah pod +5° C, moramo temperaturo v okoli­ ci kablov vzdrževati vsaj 5 dni nad +5° C. Malto pripravljamo obvezno toplejšo od +5° C. 7. PREISKAVE 7.1 Predhodne atestne preiskave Pred pričetkom del moramo pridobiti atest o kva­ liteti injekcijske malte z definirano sestavo in iz­ hodnimi materiali. Preiskave morajo biti oprav­ ljene z materiali, ki se bodo uporabljali tudi pri injektiranju, in sicer toliko prej, da so pred pričet­ kom del pridobljeni vsi za definiranje kvalitete malte potrebni rezultati (najmanj 1 mesec prej). 7.2 Predhodne gradbiščne preiskave Vsaj 1 dan pred pričetkom del moramo obvezno opraviti preiskavo volumenskih sprememb ter pre­ točnosti malte z materiali, s katerimi bomo injek-) tirali in pri temperaturi, kot jo pričakujemo', v ča­ su injektiranja. Sestava te malte naj bo taka, kot je bila določena s predhodnimi atestnimi preiska­ vami. 7.3 Tekoče gradbiščne preiskave 7.3.1 Vsako pošiljko cementa moramo pred uporabo obvezno preiskati vsaj na obstojnost, čas vezanja) vodno potrebo in vodopojnost. Za eventualno po­ znejšo kontrolo odvzamemo od vsake pošiljke 20 kilogramov cementa, ki ga hranimo v posodah,, ki zaščitijo cement pred dostopom zraka in vlage, ter ca. 500 g vsakega od uporabljanih kemijskih dodatkov. Vzorce hranimo do pridobitve končnih atestov o kvaliteti injekcijske malte. 7.3.2 Vsak dan. kadar injektiramo, pripravimo po naj­ manj 3 vzorce za preiskavo volumenskih spre­ memb in določitev tlačnih trdnosti. Vsakodnevna opravimo tudi preiskavo pretočnosti malte. Za preiskavo trdnosti in volumenskih sprememb odvzemamo vzorec malte ob izstopu skozi kanal in/ali cev pri končanem injektiranju, medtem ko pretočnost merimo na vzorcu, vzetem iz mešalca in lahko tudi na vzorcu vzetem ob izstopnem koncu kanala in/ali cevi. Doze za določitev trdnosti malte pošljemo v pre­ iskavo vsaj 2 dni pred iztekom roka v pooblašče­ no institucijo. Sl. 1. Skica M arshevega lijaka za m erjen je pretočnosti ce mentne in jek cijsk e m alte 8.1 Priprava cementne malte Za predhodne atestne preiskave pripravimo ce­ mentno malto v laboratorij akem mešalcu, ki je prirejen tako, da se po načinu mešanja čim bolj približa pogojem prakse. Sl. 3. Naprava za p oln jen je doz Vse ostale preiskave opravimo na malti, izmešani v mešalcu na gradbišču. Vzorec malte odvzemamo ali neposredno iz mešalca ali pa na koncu kabel-’ ske cevi, potem ko malta izteka iz cevi in je in- jektiranje končano. 8.2 Pretočnost malte z Marshevim lijakom Za merjenje pretočnosti malte na gradbišču in v laboratoriju uporabljamo tako imenovani Marshev* lijak (slika 1), v katerega nalijemo ca. 1500 cm* cementne malte, nato pa merimo čas iztoka 1000 cm3 malte. Praksa je pokazala, da je za dobro delo primerna pretočnost, ki ustreza času iztoka malte 17—23 sekund. 8.3 Pretočnost malte s cilindrom V laboratoriju pretočnost malte obvezno določi­ mo tudi s cilindrom. V cilinder, izbrisan z vlažno krpo, nalijemo ca. 1.9 1 malte do marke. Z distanč-1 nikom naravnamo izhodiščno pozigijo bata. di- stančnik odstranimo in bat spustimo, da pada oz. da se potaplja. Merimo čas padanja oziroma po­ tapljanja bata od trenutka, ko smo odstranili di- stančnik, pa do trenutka, ko se naslonka na osi bata dotakne gornjega roba cilindra. Ta postopek ponovimo na isti polnitvi 3X , za merilo pretočnosti vzamemo povprečje 2. in 3. meritve. Pretočnost malte, določeno po zgornjem postopku, ponovno izmerimo tudi po 30 minutah po pripravi malte. Do te preiskave malto ves čas z leseno pa­ lico počasi mešamo. Pri projektiranju sestave in­ jekcijske malte upoštevamo pogoj, naj bo pretoč­ nost malte izmerjena s cilindrom v okviru nasled­ njih vrednosti: takoj po pripravi: > 30 sekund, po možnosti daljši časi (40—45 sekund) 30 minut po pripravi: < 80 sekundSl. 2. Cilinder za m erjen je pretočnosti cem entne in jek cijsk e m alte po »O .-G raff Institutu« /2 5 m m __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ 8 m m * f Sl. 4. Naprava za m erjenje volum enskih spremem b Z malto napolnimo 3 pločevinaste doze (<£ ~ ~ 99 mm, h ~ 130 mm) v višini 100 mm s pomočjo naprave za polnjenje doz (slika 3). Ti vzorci slu-’ žijo potem tudi za določitev trdnosti. Nato s posebno napravo za merjenje posedanja oz.' nabrekanja (slika 4) na več mestih izmerimo ničel­ no vrednost. Doze zapremo s pokrovi in to mer­ jenje ponovimo zopet po 34 urah. Doze moramo med preiskavo zaščititi pred trese­ njem in direktnimi sončnimi žarki. Istočasno izmerimo tudi višino plasti izločene vo­ de. Po izmerjenju volumenskih sprememb doze dobro zapremo s pokrovi in jih do preiskave tlačne trd­ nosti (7 ali 23 dni) hranimo pri temperaturi med + 15° C in +22° C. Vzorce od tekočih gradbiščnih preiskav hranimo do priprave za preiskavo pri gradbiš&ni tempera­ turi. Pri odprtju doze pred pripravo za preiskavo 28-dnevne tlačne trdnosti na površini ne sme stati voda. 8.5 Določitev tlačne trdnosti Tlačno trdnost malte določimo na valjih, ki smo jih pripravili v dozah po postopku, opisanem v točki 8.4. Doze smemo za pripravo odpreti in raz-; rezati najprej 2 dni pred iztekom roka. Površine valja na obeh straneh strogo paralelno odžagamo in izbrusimo na višino 80 mm. Tako pripravljene valje hranimo pri rel. vlagi najmanj 90 %> do pre­ iskave 7 ali 28-dnevne tlačne trdnosti. 8.6 Preiskava odpornosti proti vplivom delovanja zmrzovanja in oddaljevanja Zmrzlinsko odpornost merimo samo pri predhod-> nih atestnih preiskavah in je ni treba ponavljati, kolikor nismo spremenili sestave malte. Ponovitev preiskave opravljamo brez ozira na sestavo v več­ jih časovnih intervalih (npr. enkrat letno) ali če smo injektirali pri temperaturah pod - 5° C. Preiskava se opravlja s posebnim dilatometrom na najmanj 3 vzorcih samo v specializiranih laborato­ rijih. ru -z s-t og iei -tz Za vaše gradbene stroje M IC H ELIN radial Informacije in prodaja: AUTOCOMMERCE BEO GRAD SA RA JEVO KOPER SKOPJE LJUBLJANA SPLIT MURSKA SOBOTA ŠKOFJA LOKA N O VI SAD TITO GRAD RIJEKA ZAGREB SS.“» , Gradbeniki, K H M R I N A T Medstropne konstrukcije s polnilom iz votlih betonskih elementov so izdelane iz armaturnih no­ silcev »Bihać I in II«. Nosilci so izdelani iz hladno- vlečene žice ČBM 50 in se montirajo z že vgrajeno stopnjo na spodnjem pasu. Te medstropne konstrukcije imajo veliko mon­ tažno togost, montaža je lahka in jih je možno iz­ delati kot gredne in rebraste. Ne pozabite — vedno in ob vsaki priliki samo rešetkasti armaturni nosilec »Bihać I in II« v med- stropni konstrukciji. Proizvajalec: Rudarsko-metalurški kombinat »RMK-Zenica« — Zenica, Tvornica za preradu žice »Bihać« — Bihać. Centrale: 072/21-244, 077/22-226; Telex: YU RMKZE 43-129; Poštni predal: 141 TEKOČA PLASTIKA DONILIT Učinkovita zaščita betonskih površin DONILIT — tekoča plastika je namenjena za zašči­ to betonskih, kovinskih in lesenih površin pred škodljivimi vplivi vode, atmosferilij, kemikalij, ki­ slin, lugov, olj in maščob. DONILIT — tekoča plastika tudi uspešno ščiti be­ ton pred mehanskimi poškodbami in mu daje deko­ rativni videz. Proizvodi programa DONILIT — tekoča plastika omogočajo kompleksno rešitev tlakov, stenskih ob­ log in posebnih izvedb v modernem gradbeništvu. PROIZVODI IN IZVEDBE: DONILIT P enokomponentni poliuretanski premazni sistemi za dekorativno zaščito betonskih površin v skladiščih, garažah, proizvodnih halah in podobnih prostorih. Posebni sistem je namenjen zaščiti teras, balkonov in drugih zunanjih površin. DONILIT P-2000 enokomponentni poliuretan za reparatumo maso in sanacijske obloge. — Omogoča hitro reparaturo in sanacijo starih betonskih tal v različnih pokri­ tih prostorih, reparaturo stopnic in izravnavanje neravnih površin. DONIZOL KS dvokomponentni epoksidni premaz za zaščito nev- tralizacijskih bazenov, kanalov, kadi, rezervoarjev, cistern, jaškov in za protiprašno zaščito betona. DONILIT KS-S dvokomponentna epoksidna samorazlivna masa za dekorativne obloge tal v proizvodnih halah, hod­ nikih, sanitarijah, laboratorijih, šolah, otroških vrtcih, bolnicah in drugih frekventiranih prosto­ rih. Namenjena je tudi za visoko mehanske oblo­ ge industrijskih površin v mokrih prostorih. DONIPOX RM dvokomponentni epoksidni sistem za industrijske talne obloge v proizvodnih halah kovinske, tekstil­ ne, kemijske, farmacevtske in prehrambene indu­ strije. Poleg tega še za obloge v skladiščih, garažah, galvanizacijah, vinskih kleteh, pivovarnah in trans­ portnih rampah. DONILIT KS-SP dvokomponentna epoksidna plastika za dekorativne zaščitne premaze in prevleke vertikalnih in hori­ zontalnih površin v proizvodnih halah, bazenih, si­ losih in sanitarijah. DONILIT KST trokomponentni epoksidni sistem za reševanje po­ sebne zaščite v industrijskih objektih: DONIPOX RP dvokomponentno epoksidno lepilo za lepljenje sve­ žega betona na stare betonske podlage. DONIPUR FM dvokomponentna trajno elastična masa za fugiranje pri izvajanju horizontalnih dilatacijskih fug. DONIT — tehnični servis Uspeh lepljenja je zelo odvisen od pravilne izbire lepila za določen namen in material. Izbira in uporaba tekoče plastike je popolnoma od­ visna od podlage in namena zaščite. O možnosti in načinu uporabe vas izčrpno infor­ mirajo naši prospekti za posamezne izdelke. Za pravilno odločitev pri izbiri izdelka vam lahko pomaga naš tehnični servis. KEMIČNA INDUSTRIJA D C N I T M E D V O D E TELEFON 71106 TELEX 31365 proizvodno prodajni program sedež podjetja predstavništva azbestcementne valovite in ravne strešne plošče za pokrivanje streh azbestcementne valovite in ravne gradbene plošče za oblaganje fasad, sten, stropov, montažne elemente azbestcementne kanalizacijske cevi za hišno kanalizacijo azbestcementne ventilacijske cevi za instalacije po sistemu posameznih in zbirnih jaškov azbestcementni jaški za odmetavanje smeti avtoklavirane azbestcementne tlačne cevi za vodo­ vode in namakalne sisteme avtoklavirane azbestcementne cevi in filtri BistralR za vodnjake avtoklavirane azbestcementne cevi za cestno in podvodno kanalizacijo avtoklavirane azbestcementne cevi za kabelsko kanalizacijo keramična glina Gkp in plastična ognjestalna glina Gpp za keramično industrijo kremenovi peski G-10, G-20 in G-30 za gradbeništvo in livarstvo cementi PC 25 z 450, PC 550, M 80 z 350 ■ M Ä Ö D industrija gradbenega materiala, anhovo n. sol. o. 65210 Anhovo, Jugoslavija poštni predal: 21 telefon: (065) 78 030 telegram: salonit anhovo telex: 34 329 yu anhovo Beograd, Generala Ždanova 33 Sarajevo, Ulica JNA 47 Skopje, Ivo Lola-Ribar 4/III Titograd, Južni bulevar 10 Zagreb, Trpimirova 25/I SIK A FLE X -la Edinstven na svetovnem in jugoslovanskem tržišču SIKAFLEX je trajno elastičen, lahko vgradljiv enokomponentni kit na bazi poliuretana. Idealen material za reševanje delovnih in dilatacijskih stikov. Majhna prostor- ninska teža — 1,2 kg/1 (tiotikol-polisulfid 1,5 kg/1). Enokomponenten, priprav­ ljen za vgraditev, kar izključuje eventualno možnost napake pri mešanju kom­ ponent (tiotikol-polisulfid). Izredno dobre lastnosti: prijemi ji vost na betonu, umetnem kamnu, eternitu, železu, barvnih metalih, keramiki, steklu, sintetičnih materialih itd., odpornost proti staranju in vremenskim razmeram odpirajo temu materialu široko polje uporabe: — visoke in nizke gradnje — dela s predfabriciranimi elementi — zasteklitev — ravne strehe — rezervoarji — sanitarni vozli — vodnoinstalaterska dela, itd. Dobavlja se v paketih po 3 kg in v patronah po 440 g, za vgrajevanje z ročno pištolo po sitemu »naredi sam« — »do it yourself«. Dobavlja se za dinarska plačilna sredstva iz skladišča v Zagrebu po zelo do­ stopnih cenah. Za pomembne gradbene objekte prosimo konzultirati našo tehnično službo. Sika AG vorm. Kaspar Winkler + Co. FABRIK FÜR CHEMISCHE BAUSTOFFE ZÜRICH 8048 — SCHWEIZ Geerenweg 9 Tüffenwies 1622 — B. P./P. O. B. 136 — Telefon 051/62 40 40 — Telex 53 071 Proizvaja dodatke betonu, vodnonepropustne omete, kite, epoksi smole plastične folije, PVC dilatacijske trakove. Zastopstvo za SFR Jugoslavijo: VELEBIT — inozemna zastupstva, vanjska i unutrašnja trgovina Zagreb, Martićeva 51, tel. 419 250, 447 404 Ljubljana, Vegova 5 A, tel. 22 445 Oblaganje zidov z N O V O L I T ploščami MODULAHNI NOVOLII blok plošča t o p l o t n o MODULAHNI NOVOLIT b l o k p l o š č a t o p l o t n o gramex Ijubljana, kurilniška 10 te le fo n 3 1 0 1 4 4 NOVOLIT plošča je lahka gradbena plošča iz lesne volne in cementa. Pod raznimi imeni je poznana že 70 let in je zaradi vse­ stranske uporabnosti in odličnih lastnosti cenjena v gradbeništvu. NOVOLIT plošča ima dobre toplot- no-izolacijske lastnosti ( = 0,07 kcal/mh°C za 5 cm debelo), je lahka ( = 300 do 400 kp/m3), je odličen nosilec ometa, ne gori, ne gnije, dobro vpija zvok itd. Od številnih možnosti uporabe vam predstavlja­ mo oblaganje zidov z NOVOLITOM, z namenom izboljšati toplotno izolacij­ sko kvaliteto zidu. Pozidan zid naknadno obložimo z NOVOLIT ploščami. Kot vezivo uporabimo podalj­ šano cementno malto. Vsako ploščo sproti pri­ bijemo še s tremi žeblji s podložko, da se plošča ne bi odmaknila; dokler malta ne zatrdi. Plošče postavljamo vodoravno z daljšo stranico, naslednjo vrsto plošč pa postavimo z zamikom, tako da ne nastanejo zvezni vertikal­ ni stiki. Vse stike pred ometava- njem armiramo s proti- korozijsko zaščitno mreži­ co RIFUSI, ki Ima 33 prečnih vezi na dolžinski meter. Tako pripravljen zid omečemo z ometi. Točnejša navodila, mre­ žica RIFUSI in NOVOLIT PLOŠČE so na voljo pri: GRAMEX LJUBLJANA M A TE R IA L P R IH O D N O S T I udarce in tempe- ENTERPLAST — trajna, sodobna m higienska obloga notranjih in zunanjih zidov, stropov in nadstreškov v vseh javnih in stanovanjskih ob­ jektih . ENTERPLAST — odporen na raturne spremembe. ENTERPLAST — v vec niansah im itac ije lesa in drugih pastelnih barvah. K A R N ISE Z A ZAVESE — »Panoram a« — pla­ tonska in »Luna« — viseča z enim ali dvema kanaloma in z masko, ki je lahko postavljena z obeh strani, v različnih niansah im ita c ije lesa za vse vrste sodobnih interierov. K lju k ic e iz specialne plastične mase omogočajo pran je sku­ paj z zaveso v neomejenem številu. C A L E N I K A B E O G R A D K A N A L N A Š K A TLA ZA E LE K TR O IN S TA L A C I- JE — sodobni način izva jan ja e lektričn ih in te­ lefonskih instalacij. Dobra preglednost omogoča lahko m ontiranje in zam enjavo voda v prim eru okvare. GALENIKA, OOUR FABRIKA Z A PROIZVODNJU I PRERADU PLASTIČNIH M A SA I GUME — ZEMUN, Senski trg 7 Udarni drobilnik 1000 x 900, kapaciteta 80—120 t/h, velikost vstopnega mate­ riala do 600 mm. Primeren za primarno drobljenje mehkih in srednje trdih materialov. Kladivni mlin BL-6 kapaciteta do 120 t/h, velikost vstopnega materiala do 3C0 mm — prirejen za sekundarno drobljenje trdih mineralov. Separacija Rače. Kapaciteta 100 m3/h. Namenjena je za proizvodnjo betonskih ali asfaltnih agregatov. Projektirana je tako, da dopušča velike spre­ membe v tehnološkem pogledu, kar povečuje njeno funkcionalnost. T O Z D M E H A N I Č N I O B R A T I P R A V N A O S E B A Ljubljana, Kavčičeva 66, tel.: 321 666, 322 793 Proizvodni program: kladivni mlini / udarni drobilniki / vibracijska sita / vibracijske rešetke / elektromagnetna sita / dozirne naprave / vibracijski dodajalci, elektromagnetni do- dajalci in druge naprave / transporterji / odpraše- valne naprave za drobilnice in asfaltne baze / elek- tro oprema / separacije in naprave za kamnolome SPLOŠNO O SEPARACIJAH Dosedanjo razvojno stopnjo v mehanizaciji priprave grad­ benega materiala je TOZD »Mehanični obrati» dosegel na osnovi bogatih izkušenj, ki jih je pridobil pri izdelavi sepa­ racij in naprav za kamnolome. S tega področja imamo veliko izbiro strojev in naprav, s katerimi rešujemo najza­ htevnejše tehnologije. Naši strokovnjaki vam svetujejo pri izbiri strojev in naprav. Glede na to, da so vsi stroji v ozki medsebojni odvisnosti, smo vam pripravljeni svetovati najprimernejšo kombinacijo z upoštevanjem vrste materiala in podatkov oziroma za­ htev, ki nam jih boste posredovali. Prevzamemo kompletna dela: projektiranje strojno tehno­ loškega dela, projektiranje odpraševanja, projektiranje elektroinstalacijskih del in izdelavo ter dobavo celotne opreme. Nadziramo in montiramo strojno opremo. Nad­ ziramo tudi poskusno obratovanje zaradi morebitnih iz­ popolnitev tehnoloških jamstev. Za vse informacije vam je na voljo naša strokovna služba. ALUMINIJ V GRADBENIŠTVU. . . . . . se vse bolj uporablja v visoko razvitih deželah za iz­ gradnjo stanovanjskih stavb, industrijskih, poljedelskih in javnih objektov, ter na ta način izpodriva klasične gradbe­ ne materiale in klasične metode grajenja. Spremljajoč to izrazito tendenco v svetovni proizvodnji in uporabi gradbenega materiala, je Valjaonica bakra i alu- minijuma »Slobodan Penezič Krcun«, Titovo Užice, v svoji novi valjaonici aluminija proizvedla v začetku leta 1974 večje količine barvanih in nebarvanih Al pločevin in tra­ kov za gradbeništvo in arhitekturo. ^ TRAK, BARVANI 0,25—1,5 X 30—1650 X L mm ^ RAVNA PLOČEVINA, BARVANA 0,25—1,5 X 800—1650 X 1000—5000 mm ^ PROFILIRANA PLOČEVINA, SINUSOIDNE IN TRAPEZNE OBLIKE, NEBARVANA IN BARVANA 0,5—1,5 X 800—1200 X 3000 X 12000 Najsodobnejši tehnološki postopek COIL COATING, vrste barv na bazi organskih polimerov in laki z metalnimi pig­ menti, stopnja sijaja površine: motna, polmotna, visoko sijajna, najraznovrstnejši toni omogočajo: — antikorozijsko zaščito, odpornost proti obrabi in pra­ skam, — obstojnost proti zunanjim vplivom in visokim tempe­ raturam, — izredne arhitektonske efekte. UPORABA PROFILIRANIH AL PLOČEVIN • eksterieri (fasadne in krovne pločevine) • interieri (vrtani platonski elementi, dekorativni detajli) • ohišja naprav za gospodinjstvo, hladilne skrinje in vitrine... VALJAONICA BAKRA I ALUMINIJA »SLOBODAN PENEZIČ KRCUN« — TITOVO UŽICE Telefon 21 055 Telex 13611 YU VB Tellegram Valjaonica Titovo Užice Zunanji bazen Dolenjske Toplice S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E P O N I R NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 3 7, telefon: (068) 21826 telex: 33 710