mk dan rtieo iobot, nedelj to praanikov. , (Uilf txctpt Saturdaj* sund*y» and HolkUjrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniikl tn upravnilki proatori: 8667 South LawndaU A v«. Office of Publiration: 2667 South Laamdal« Ava. Talaphona, Rockwell 4904 |fO-YKAR XXXI. Cona lista Ja $t>.ou *nUr*d M •t Cki«Mo. 4*«ta« MttOT Januar? I«. >N1. at Um »wt«frim uiMtor Um Aot of Chinm of Mar* t. i«T». CHICAGO, ILL., TOREK, 2«. JULIJA (JULY 26), 1938 A Subacrlptkm f«.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBEH 145 Aocaptanea for malllng at special rata of poiU«a providad far te aaetion 1108, Aet of Oct 8, 1017, authoriiad on Juna 14, 1818. Predsednik hoče proste, roke v zunanji politiki ^miniftracija bo sku-jala odpraviti nev-tralnostni zakon POZICIJA AN- tivojnih SIL fashington. — Iz administra-ikih krogov »o že pričeli pri-jiti glasovi za odpravo nevihtnega zakona, da dobi tednik proste roke pri vod-n tunanjih zadev. Znamenja d» bo administracija zahte-, od prihodnjega kongresa Ulic tega zakona. To je raz-L iz nedavnega govora se-trja Pittmana, načelnika se-nega odseka za zunanje za-t. Antivojne sile, organizirane v oinem antivojnem kongresu, ie naznanile, da se bodo od-n borile proti preklicu tega »na. Namesto tega bodo za-ivale takojšno sprejetje prodnega amendmenta. Za to ajo se je izreklo pet vodilnih wnih organizacij, ki so izda-ikupno izjavo proti Pittma-remu napadu nevtralnostnega »na. 'Vzrok za modifikacijo nev-bxMtnega zakona, kot pravi itor Pittman, je v tem, da da predsedniku večja moč v itroli zunanje politike/' se li izjava mirovnih organioa-"Pri sprejetju nevtralnost-a takona je kongres imel *v u to, da protektira ameriš-ljttdstvo pred stičnimi smer-li predsednika, ki so pog-to deželo v svetovno voj- Ta zakonodaja je bila skrb-pripravljena kot posledica tri-»itudije; bila je dvakrat re-irana z namenom, da se orne-ndsedni-kova moč. Zgodovi-»evtralnostne zakonodaje, ki močno oporo med ljud-n. kar pokazujejo razna sla-ita glasovanja, ne daje sena-ju Pittmanu nobene podlage rtitev, da bo kongres naklo-akciji, kakršno želi admi-ncija. h kadar senator Pittman »i. da » ne za spremembo zako-»arveč za njegovo enforsi-fc On priznava, da japonska kitajskih pristanišč za-Pot ameriAki trgovini na mm. Toda nobena sprejo zakona bi ne spre-nil» te situacije, na drugi m I»a enforsiranje posta-f^ravilo konec vojni trgovi-Modifikacija na-"tjke v uvrho zvišanja trgo-■ KitttjHko bi pomenila po-Po razbitja japonsko blokade, W*ni vojno. Kako Kvet teli po-»\Kitajnki, vn zgodovina ■JU«, da Hituacije v Aziji nI *** ■Ubiliiinti * interven-ki iščejo le imperialistič- Domače vesti Japonci odvažajo petrolej iz Mehike Predsednik Car-denas študira ameriško noto ▼ priznal Obiski Chicago. — Frank Tamše in Louise Tamše iz Des Moinesa, Iowa, sta 26. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Pro-svete. Novico iz Penne Pittsburgh, Pa. — Zadnje tedne so umrli v Pittsburghu in okolici: Alojzij Fabec iz Rate-čevega Brda na Notranjskem, Terezija Zbašnik iz Loškega potoka, Peter Grabin iz Alešiča pri Vinici, Samuel Mihelič, Jos. Štrekelj in stari priseljenec Andrej Goghe iz Tolmina na Goriškem, ki je živel v Ameriki o-krog 60 let. — V istem času so bili poročeni sledeči pari: Anton Dekleva in Ana Grašič, Tom Antlogar in Mary Kočevar, Hen-ry Lynch in Helena Pogačar, Frank Kebe in Mary Debel j ak, John Drozdovski in Frances Tomec ter Štefan Malar in Katarina Pavlakovič. Novo odlikovanje slikarja Pe-ruška Cleveland. — Slika "Maj v O-hiu", delo našega slovenskega slikarja Gregorja Peruška, ki je bila z drugima dvema Peruš-kovima slikama vred razstavljena v maju v clevelandskem u-metnostnem muzeju ob priliki razstavo clevelandskfh slikarskih umetnin, je bila zdaj izbrana od posebne "porote", da bo s 80 drugim! najboljšimi slikami vredTazstavljena v okrog 80 muzejih po Ameriki. Drugo Peruš-kovo sliko "City of Cleveland" je kupila fundacija Mary War-ren za clevolandski muzej. Iskrene čestitke umetniku Peruš-ku na tem lepem uspehu! Nov grob v Ohiu Barberton, O. — Tu je umrla Cecilija Hiti, stara 48 let in rojena v Mošnjah pri Radovljici na Gorenjskem. V Ameriki zapušča moža, pet sinov in tri Mere. Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 27. maja so v pristanišču Pu-erto U Plati utonili trije Hrvati z vlačilno ladjico vred, katero je sunila večja ladja. Utonili so Krsto Rusovič, Božo Stergošič in Karmel Kastelanič, vsi h Dalmacije. Japoneka omejila uvoz iz Amerike Wa«hington, D. C., 26. jul.— Ameriški izvoz bombaža, lesa, o-Ija, premoga, kož in usnja na Ja ponsko bo zelo omejen na podlagi poročil iz Tokija. Japonska vlada je zaradi vojne na Kitajskem zelo omejila porabo tega blaga. S 1. avgustom se prične na Japonskem redukcija živežnih odmerkov za 20 odstotkov in e-naka mera omejitve velja za kurivo. Procesiranje surovega bombaža za domači trg je prepovedano in razpedavanje importira-nega lesa ter starega železa je pod kontrolo vlade. pomeni riakiranje in skoraj gotov izbruh vojne. "Edino upanje sveta za preprečevanje vojne v tej ali prihodnji generaciji leži v funda-mentalni praokrenitvi svetovnih odnošajev in splošni razorožitvi. Toda do tega preokreta ne bo prišlo, ako bodo evropski državniki uverjeni. da bodo šle Združene države v vojno za ohranitev 'statuaa quo' (vae po starem). Ameriško ljudstvo se bo najbolje projektiralo pred zunanjo vojno in dof>rineslo največjo kontribucijo za etabliranje stabilnega svetovnega miru. ako se odločno upre vsakemu poslabšanju oevtralnostaega zakona in • takojšnjim sprejetjem antivoj- New York, 26. jul. — Japonski parnik Katskawa Maru pri-pluje danes v Mehiško luko ob Mehiškem zalivu, da naloži 12,-000 ton ali okro« 86,000 sodov kurivnega olja, kakor poročajo parobrodni krogi. To olje je bilo nakupljeno po japonski družbi Mitsui & Co. s pomočjo njene agent ure v San Franciscu in odposlano bo direktno v Jokohamo. Mežico City, 26. jul. — Mehiški predsednik Lazaro Cardenas je posvetil veliko pažnjo noti Združenih držav, katero je mehiška vlada prejela sredi zadnjega tedna. Nota opozarja Mehiko, naj resno računa z odškodnino za zasežena zemljišča, ki so bila last državljanov Združenih držav, Waahinffton, D. C., 26. jul. — Department%trgovine poroča, da je Mehika v zadnjih treh tednih poslala v Združene države za več ko deset milijonov dolarjev zlata. Zlato je prišlo v New York od mehiške državne banke in je označeno kot plačilo za razna naročila. Stavka v Wauke-ganu končana Zaključena je bila s kompromisom North Chicago. — Zadnjo soboto je prišlo do sporazuma med zastopniki jeklarske unije CIO in North Chicago Hardware Foundry Co., ki je končal stavko, katera je izbruhnila 6. junija. Do sporazuma je prišlo s posredovanjem predstavnikov zveznega in državnega delavskega departmenta. Stavka je bila končana s kom-prooim. Družba je pristala na vrnitev dela vsem stavkarjem breg vsakih diajtriminacij, nadalje na kolektivno pogodbo in na to, da bo posredovala pri sodišču, da bodo umaknjene vse obtožnice proti stavkarjem in odpuščene vse kazni. Unija pa je na drugi strani pristala na šestmesečno redukcijo plač za 10% — do 1. avgusta bo znašala redukcija pet odstotkov — in na umaknitev obtožnic proti družbi, katere je vložila pri zveznem delavskem odboru. Po šestih mesecih bo sklenjena no va mezdna lestvica. Zgledalo je že, da bo stavka izgubljena na vsej črti, ker je okrajna oblast s pomočjo okrožnega sodinka Dayja z vso silo udarila po stavkarjih. Prve dni zadnjega tedna je šerif z nad sto deputiji in policijo udaril z vso silo po delavcih in s plinskimi bombami ter oboroženo silo razbil stavkovno stražo. Za ta napad oziroma za razbitje stavke je okraj potrošil osem tisoč dolarjev. Nauk te stavke je, da se morajo delavci tudi politično organizirati in dobiti v roke oblast. Sele potem bodo varni pred in-junkcijami in razbijanjem stavk po oboroženi sili države. V II-linoisu ima delavstvo lepo priliko, da se pridruži svoji stranki in jo podpre pri jesenskih volitvah. Ameriški rabinec prijet v Franciji Pariz, 26. jul. -vlsaac Lei/er, rabinec in bivši odlični židovski vodja v Brookljrntf, N. Y.. je bil včeraj aretiran kot tihotapec z narkotičnimi strupi. Ko so pre-iskali knjižnico J-eiferjeve sina-jrove v Parizu, so našli v knjigah med listi za $20.000 vrednosti o-Biotičnega strupa heroina. GIRDLER IMA DOVOD DENARJA ZA POBIJANJE UNIJ Republic Steel potrosila nad $150,000 letno zrn razbijanje unij senatnTodsek razgalja metode Frankovci se baha-jo z novimi zmagami Wa«ahington. — (FP) — V štirih letih, od leta 1983 do 1987, je Republic Steel Co. potrošila blizu 1700,000 za pobijanje "profesionalnih" delavskih unij v svojih tovarnah, kot je razvidno is evidence, katera je bila predložena La Follettovemu odseku za civilne svobodščine. Družba je v omenjenem času sicer potrošila večjo vsoto kot $677,000, katero je predložila senatnemu odseku., V tej vsoti bo namreč le stroftki štirih stavk, družba pa je imala v tem Času 16 stavk. Za pobijanje štirih stavk je potrošila $214,129. Koliko so jo atala Ostale stavke, enajst po štavilu, še ni dognano. Za razbijanje samo ene stavke leta 1986, in aicer pri Berger Ma-nufacturing Co. v Cantonu, O., je potrošila $101,086. Od te vsote je šlo $20,288 *a "patroljira-nje", $11,926 za tftanovanje in hrano za skebe, $$804 za nabavo plinskih bomb od Kederal Laboratories in $2114 "za popravilo oklopnega avta." Za financiranja "neprofesionalnih", to ja svojih kompanij-skih unij je družba potrošila v prej omenjeni d&f $892,120. Tem "neprofesionalnim" unijam je pred odsekom v pripravljeni izjavi pel slavospeve Charles M. White, podpredsednik Berger Mfg. v Cantonu, kateremu je bilo poverjeno vodstvo pri razbijanju stavke leta 1986. Razume se, da je imel le slabe besede o "profesionalnih" unijah, ker jih je sama — "neodgovornost". Vsled ta "neodgovornosti" je družba leta 1934 tudi raztrgala kolektivno pogodbo z jeklarsko unijo ADF, s katero je bila v dobrih odnošajih nad 80 let, In leta 1986 izzvala stavko. To je bilo tiste čase, ko je Tom Gird-ler rekel, da se bo prej vsa trava v Ameriki posušila predno bo on imel kakšne stike z delavsko unijo in vneto hujskal ostale jeklarske magnate, naj mu slede. Sest delavcev je opisalo Whl-tejevo početje v cantonski stavki. Senatnemu odseku so povedali, da je v družbi pobojni-kov izzivaj sUvkarje in jih fak-tično tudi fizično napadel, kar pa je White zanikal. Rekel je, da je le "argumentiral" s stav-karji. Tudi je zanikal, da bi bilo 66 oseb, katere Je družba Importi-rala iz Buffala, nkebje. Rekel je, da so bili le delavci. Ko ga je senator U Follette vprašal, kako to, da so ti "delavci" lahko šli v tovarno, medtem ko Je bila Cantončanom zaprta, je odgovoril: "V Ameriki so ljudje, ki ne potrebujejo preveč formalnosti ' ... in kateri lahko branijo svoje civilne svobodščine." Senatni oda«k je tudi dognal, da je družba deputizirala 48 svojih delavcev za razbijanje atavke, daai je cantonski šerif to zanikal. Šerif Je bil pri tem res "nedolžen" — on se Je takrat enostavno umaknil iz mesta in pustil družbi yvobodne roke. KompanijKke podrepnlke je namreč deputkiral neki Javni notar, ki Je l>il obanem tudi Inšurenc agent In napravil dober biznls. Družim je pri nJem zavarovala vse drputije In mu gotovo šla tudi drugače na roke. Senatni odaek Je posvetil s svojo preiskavo tej stavki, ker amatra, da bo vrgla precej luči o« nov« netode za ralbijanje Fašistične bombe zadele norveški parnik Hendaye, Francija (ob španski meji), 26. jul. — Španski fašistični poveljniki danes zjutraj poročajo o zmagovitem prodiranju svojih čet v okolišu Estre-madure v južnozapadni Španiji. To gibanje so fašisti začeli a namenom, da preprečijo, da se ne bi ljudska španska vlada poslu-žila tamošnjih svojih čet ta obrambo Valencije. Po uradnih vesteh iz Barcelone so bile armad« španske ljudske vlade zadnja dva dni v ofenzivi na vseh bojiščih, tudi ob maji Francije. Ia Gibraltarja je prišla vest, da so fašistična letala napadla norveški parnik Tyranne. 240 milj vzhodno od tam. Bombe, ki so padle na krov ladje, so ubile enega mornarja in naredile precej škode. Morilci Dollfussa - junaki-mučeniki Veliko nacijsko slavje v Celovcu Celovec, 26. jul. * Hitlerjeva "Velika Nemčija" je včeraj v soboto slavila "junaško mu6enllt-vo" onih avstrijskih nacijev, ki so pred štirimi leti ubili katoliškega voditelja Dollfuasa In so bili zato obešeni. V ta naman ja bila včeraj v Celovcu na Koroš kam velika spominska slsvnoat, katero Je v imenu Hitlerja vodi! Rudolf Hess. Udeleženci puča proti Dollfuasu so bili posebej počaščeni pri tem slavju. Hess je rekel, da trlnajstori-ca nacijev, ki so bili leta 1984 o-bešeni na Dunaju, je umrla za Hitlerja in "Veliko Nemčijo", zato ne sme biti nikdar pozabljena. Nadalje je Hess Indlrektno napadel. Cehoelovake, češ da ob potuhi, ki jo dobivajo od drugod, iaaivajo vojno v Evropi. Nacij* ska Nemčija — je nadaljeval Hess — je danes edina garancija za svetovni mir, to pa zaradi tega, ker je danes "silno močna" In bo močnejša od dneva do dneva pod modrim vodstvom Adol-fa Hitlerja . . . Green dolži delavski od- bor v "Zid je kontrolira• jo Rooeevelta " pravijo čikalki naeiji Chicago, 26, jul. — Clkaški nacijski nemško-ameriiki Bund je imel včeraj piknik v Ukrajinskem parku v Park Ridgu, čika-škem severnozapadnem pred m e-stju. Navzočih Je baje bilo o-krog 6000 oeeb. Glavna govor«* nika sta bila Fritz Kuhn Iz New Yorka in George Proboese (z Milwaukeeja. Kuhn Je govoril nemško, Froboeše pa tudi anfrle-ško in — kot poročajo Čikaški listi — je rekel, da je dolžnost Bunda, da pobija protigerman sko propagando židovskih kapitalistov, ki so "prevzeli Waahlng-ton in Rooseveltovo vlado v svoj« roke." Na pikniku Je na vojaški način telovadilo tleoč moških v uniformi In 600 deklet v pla-vih krilih ter belih bluzah. Na-cijska straža pri vhodu nI pustila nikogar s fotografsko kamero v park. — Nasprotna nemška organizacija "Nemško-ameriška kulturna liga" J« z nekaterimi delavskimi organizacl* jami vred poakušala pridobiti čl-kaške policijske oblasti, ds bi Bundov piknik prepovedale, ampak akcija nI uspela. stavk, katere so podjetniki razvili zadnja leta po notorični "mohawški formuli", Ta "nto-havška formula" Je imela pri-četek v tej stavki pri Berger Mfg. Co. v Cantonu, ki ja podružnica Glrdlerjeve antlunijske Japonci ogražajo zavetje beguncev Prodrli so do gore Ku-ling ob reki Jangtse ftanghaj, 26. jul. — Japonske čete so danes dosegle vznožje gore Kuling z letoviščem, v katerem se nahaja 160 inosemcev, med njimi 60 Američanov. Ta gora je ob jezeru Pojang, ki leži 14 milj južnovzhodno od Kiu-kianga ob reki Jangtse, kamor Japonci silijo med svojim prodiranjem do Hankova, začasnega glavnega mesta Kitajske.- ' Japonski letalci so včeraj s|wt metali bombe na Kiukiang. Padlo je okrog 200 bomb, ki so precej poškodovale večje število poslopij In drugih objektov. ^ •Pojav japonskih čet pod goro Kulingom je izzval akuten problem za inozemske begunce, ki so že pred več meseci tamkaj našli zavetje. Japonska poročilu priznavajo, da je obramba kitajskih postojank ob reki Jangtse Še vedno dobra in japonsko poveljstvo mora računati s počasnimi operacijami ob tej reki; iz tega razloga japonsko poveljstvo pošilja bombnike v širokem pasu naokoli na oddaljene postojanke Kitajcev, posebno na Železniška križišča, ki so v zvezi s kitajskimi obrambnimi policijami ob reki Jangtse,_ Liberalni kongreenik Maverick poraien Dallas, Tex., 26. Jul. —Vse ka že, da Ja Maury Maverick, zna ni liberalni kongresnik in novo-' dealec, nekoliko zaostal s svoji mi glasovi pri primarnih volitvah zadnjo soboto v Texaau. Ko-» likor Je doslej znano, je Maverick prejel 21,782 glasov, njegov nasprotnik Paul Kilday — ki se Je v teku volilne kampanje tudi razglašal za pristaša Roosevelta — pa 22,207. Milivauiki eocialieti izključili dva unionista Milw«ukee. — Socialistična stranka v Milwaukeeju je laklju-člla Harolda Christoffela in Ar-tburja Ludwlgsena, oba voditelja avtne unije, na obtožbo, da sta komunistična 4Jr**nta. V vseh svojih aktivnostih v uniji sta dosledno sfedila komunistični "liniji", pobijala Nocialistlčno vojno stališče, sodelovala s komunisti pri demoMHtracijah in agitl-rala za komunistični list Mid-weat l>ally Record. elike pristranosti odbor bi moral biti nevtralen, pravi green V glasilu ADF piie, da vladni odbor povspe-iu je razkol med ameriškimi delavci Waahington, D. C., 26. jul. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, piše v The American Federationistu, u-radnem glasilu federacije, da je federalni delavski odbor zelo pristranski v sedanjem konfliktu med dvema delavskima organizacijama. Odbor ja obdolžen, da pomaga Lewisovemu CIO In po-vspešuje razkol, nameato da bi nastopal nepristransko in na lep način pomagal ublažiti nasprotja med organiziranimi delavol v Združenih državah. članek se v Jedru glasi, da ja Ameriška delavska federacija bolj ko katera druga dalavska organizacija v Ameriki delovala za sprejetje Wagnerjevtga delavskega zakona, sato pa ja idaj njena dolžnost, da kritizira stališče federalnega delavskega odbora, ki izvaja Wagnerjav zakon. Ta zakon bi moral biti Izvajan 8 prvovratno sodnljsko previdnostjo, to ja popolnoma nepristransko za vse prizadeta delavske u-nije, kar bi učinkovalo, da bi se razprtije med unijami polegla, namesto tega p« odloki dalav-skega odbora — k! v večini primerov faviTiriraJo unij* CIO— povzročajo nadaljnje konflikt« In še večje napetosti med organi«!-ranimi delavci. Naslov članka ja "flhall Government Control Unlonlsm?" Namen VVagnerJevega zakona prvotno Je bil — pravi člankar — da se delavci svobodno odločijo, katero unijo hočejo Imeti kot svojo predstavnico pri kolektivnem pogajanju a delodajalci, ampak v upravi Ugs SSkona so ljudje, ki delujejo la vsa kaj drugega, kakor pa sa načelo zakona, ki je, da se 4elavcem zagotovi pravica, da «1 neovirano izbirajo unijo, v kateri hočejo biti Včlanjeni. Nameato, da se drže le svojih uradnih dolžnosti In pustijo svoja osebna mnenja na strani delajo akUpe na podlagi svojih osebnih predsodkov glede t« ali one unija in na ta način povapešujejo razkol raa-dvojenosti med organiziranim delavstvom Amerike. "Napredno zakonodajstvo In praktična demokracija zavislta od združenega delavstva," se glasi članek, "kdorkoli pa direktno ali indlrektno pomaga pri podpihavsnju vstaškega gibanja meri delavci, deluje proti napredku delavske zakonodaje in proti prayl demokraciji." Klrhart a HetmeU, bivši ka- V Mehiki "iietijo" vladajočo etranho Mesito Clty, 26. jul. — Vodstvo nacionalne revolucionarne stranke v Mehiki, katera kontrolira vlado, Je zadnje dni izključilo večje število odličnih pri-atašev, med t«mi dva vojaška poveljnika "ClstksM Ja prišli na vahtevo radikalnih delav*V;h linij, ki so razkačene zaradi manifesta, katerega Je podpisalo in objavilo neko število demokra« tov, ki »o ae v tem manifestu izrekli proti fašizmu in konnunlz* mu U«r za demokratično fronto mehiškega ljudstva. Radikalci, posebno komunisti, ki Imajo v Mehiki vplivno besedo, sdaj dol-te podpisnike tega manifesta, da so — fašisti in morajo biti Izključeni iz vladajoH stranka. Omenjena dva vojaška poveljnika sta mrd onimi, ki so p-»dpitali manifest. ^ PROSVETA prosveta TH1 KMUGHTBItllMiT *. mm» i»J» m m* •• m ___ rmt«i for 'M C.Arf CuMi 9*M pm »«•». - ».M »« r^ llMkir n M x —U. fmrni m.) m tnmb to j. prilogu A4««rtUi»S r»u» M eere^ev-•rtKt« .mlr imi>ihW * ««lf «M prohvbta Gbiovi iz naselbin Zan iMtum . « (Ju- poh val«. Imun* M »mIovu d. ».«>«• fm imUkta M- p«wlu jo » fpt f T***1, Delavska politična fronta Kako h to j i delavska politična fronta v Združenih državah dobre tri meneče pred kongres-nimi volitvami? Slabo. 1 Tako slabo ni bilo ameriiko delav-atvo pripravljeno za politično borbo še nikdar c v zadnjih petdesetih letih. Namesto napredka' v zadnjih dveh letih — strahovito nazadovanje. Vzemimo delavske unije za barometer poli-tične zavednosti — razne delavske atranke in strančice, razen v Minnesoti in tu pa Um lokalno, ne pomenijo nič — in kaj vidimo? Primarne volitve zadnjo pomlad in to poletje nam pričajo, da je organizirano delavstvo v Združenih državah razcepljeno — kakor strokovno in industrijsko tako politično — v tri tabore, ki so z nekaterimi izjemami povsod v medsebojnem konfliktu. ^ CIO ima svojo "Non-partisan" ligo, ADF ima spet svojo "Non-partisan" ligo in železni-Čarske bratovščine imajo svojo neodvisno listo — in kandidatje vseh treh delavskih taborov, so večinoma demokratje. CIO je tudi objavil "črno listo", na kateri so imena 40 kongresni-kov, ki morajo po mnenju voditeljev CIO biti poraženi v prihodnjem novembru. Ameriška delavska federacija ima tudi svojo "črno listo", katere pa še ni objavila. Najlepše je to, ker ADF priporoča nekatere kandidate, katere ima CIO na svoji "črni listi", na primer demokrata Johna 0'Connorja v New Yorku, prav tako demokratskega senatorja Augustina lm AttroUftko de-Ulrtaja, Mtera je bila glavn vzrok ratkola." (fedlrtanjr mo i®) Po mojem mnenju Je bilo glavni varali raako|ov premalo soli-In razuiaeva- zdravje. Zal, se moje fn drugih želje niso uresničile. Moral je oditi od nas za Vedno, kot /ji-iteva neizprosni zakon narave: "danes jaz, jutri ti." flvoj časten spomin si je v živ-jenju ovenčal z merljivo agil-nostjo na drultvenem polju, kakor tudi v borbi delavskega bo-a. Pri prireditvenem delu sta s soprogo vedno med prvimi in sto tako sta se vselej s prodajo tiketov za iste odlikovala. Njuna smejoča obraza vidimo na vseh slikah, ki so bile snete na Številnih in različnih prireditvah. Pokojni Matt je bil vselej ra-devolje pripravljen prevzeti nabiralne pole v potrebah in ob Času znane stavke rudarjev v Pen-ni sta se s soprogo podala že zgoraj zjutraj pobirat darove med rojaki; tla sta vsak na svojo stran in zvečer sta se sestala doma vesela in zadovoljna nad le* plm uspehom, ki sta ga dosegla v prid štrajkujočih rudarjev. Kot sin proletarca se je pokojni Matt zavedal, da je za delavce življenaki obstanek odvisen le Danes (1. jul.) se je poročila znana mladenka Rozalija Perme, hči Aašega župana Jožeta Perme- ta, š posestnikom Jožetom Tron-teljem iz Studenca. Naše gasilno društvo bo imelo velijo veselico 14 in 16. avgusta in obenem otvoritev gasilskega doma. Vabimo vse nabiralce in prispevatelje iz Amerike, ker so nam toliko pripomogli, da smo zgotovili dom. Iskrena hvala vanV, posebno Antonu Valentin-čiču, ki se je toliko potrudil. Se vedno se spominjam, ko se je lansko poletje, ob tem času mudil na obisku v domovini Valentinčič. Takrat smo imeli baš košnjo. Seveda, Valentinčiča je košnja zelo veselila. Nekega dne mi pravi: "Tone, pripravi mi dobro koso, greva jutri zjutraj kosit." To željo sem mu izpolnil in zjutraj ga pokličem ob 3. uri. Ali stricu se je zdelo še prezgoda. in mi je obljubil, da greva drugo jutro. Ko pride drugo jutro, ga pokličem, pa pravi, "danes grem pa v Ljubljano." Potem sem si mislil — Tone, kar sam jo ma- To ni več kranjska klobasa—to je "hot dog! Cleveland, O. — Jure Witko-vich še ni povedal, ali je ali ni vrnil tisti popust direktorija SDD v znesku $29.06, na kate rega sem ga opomnil. Znesek je bil podpora Napreju, kakor je bilo objavljeno v Naprej u 27. a prila t. 1. Kdaj to pošlješ, Jure? Well, Jure, stvar je taka; Naj Molek zmerja nekatere napre jevce z "demagogi" ali ne, oni so vseeno demagogi, pa če čita-telji Prosvete čit^jo o njih ali ne!—Frank Barbič, 53. '•»-A l'lk«l pred trgovino liunrh J«w«4ry Co. v Ne* Vorku kjer I« unija Uaftled (»lira! »orfcen oAUkala atavko. O policijskem navalu na livarske atavkarje Waukegan, No. ChicaffO, M Poročano je bilo, da delavc tukajšnje livarne Chicago Hard wear Foundry Cq. stavkajo Stavka že traja osmi teden Stavkovna straža ali piketna linija je bila vse skozi tako na, da ni mogel v tovarno nihče razen onih, ki so delali v pisarni oziroma uradu. Večkrat je bilo čez tisoč ljudi na stavkovni stra-iij čeludi je v tovarni prej d^lp lo le 500 delavcev. Nekatere žene so stale na straži od 12 do 16 ur na dan, in to skozi 6 tednov! Marsikdo je ob^ čudoval njihovo vztrajnost. Pred tovarno so se obdržaval shodi. Na enem teh shodov je bilo čez 3 tisoč ljudi! To je pač več kot ogromno število, zlasti če upoštevamo dejstvo, da imamo skrajno nam sovražen list v teh dveh mestih. Stavkovna straža je torej bila nepremagljiva, pa se je kom: panija polastila oborožene sile, da razžene stavkarje. Šla je na sodni j o in družbi naklonjeni sod nik je takoj izdal prepoved, da stavkarji ne smejo piketirati tovarne. Delavci pa so si mislili, da mirno piketiranje je pač dovoljeno in postavno, zato se ni so ozirali na sodnijsko diktator sko prepoved. Nastala je Čedalje večja piketna linija. Peli so delavske pesmi in ae navduševali v boju za svoje pravice. Dne 14. julija je pa Board of Supervisors zapel svojo pesem in določil 10 tisoč dolarjev, da razbije stavko. Proti tej pred logi sta glasovala le dva člana med supervisorji, vsi ostali pa so glasovali za omenjeno vsoto. Med tistimi, ki so glasovali za, je tudi eden Slovenec, kakor je poročal waukeganski časopis. Takrat pa je policija začela mobilizirati svoje moči. Dne 16. julija je že šerif poročal, da ima 100 deputijev zaposlenih oziroma pripravljenih, drugih 600 pa jih bo v kratkem dobil. • Cim je delavstvo izvedelo o tej potezi, se je skupaj zbralo in odločno protestiralo pred sodiš-čnlm poslopjem. Nič ni pomagalo. Dne 16. julija so spet hoteli delavci protestirati pred sodiščem, a jth je policija razgnala. nekatere pa vrgla v zapor. Delavstvo je bilo še bolj ogorčeno. Sklenili so, da bo vedno toliko delavcev pred tovarno, da jih ne bo premagala niti policija. Dne 16. Julija Je bilo pred tovarno do petnajst sto delavcev na stavkovni straži, naslednji dan pa ne dosti manj. Tega dne — 19. julija — Je pa policija naskočila in navalila na delavce. kom« s Frankensteenom na čelu pričeli manevnn seveda za kulisami, proti Martinu. Do» ance je sicer prišlo že prej. Prvo priliko bili na izredni seji eksekutive, ki je bila — na, da ukrepa o načrtu za masno »«£'« članov. Ko so videli, da imajo radi Martino Walter Reutherjeve odsotnosti večino na strani, so skušali raztegniti agendo in m nekaj potez proti Martinovi adm»nwW prilike niso imeli, ker je Martinov ^ razpustil sejo in pozval Prwt^j stranijo. Frankensteen-komun.stična mw je potem sama imela "eksekut.vno je bila radi pomanjkanja kvoruma .1^ Ko je Martin na vzhodu priletel nazaj in sklical sejo v Na konferenci v Uwisovem uraau mirni duhovi navidezno po"1"*'^ aednik Fred Pieper ni bfll vW*i Ker on kontrolira v eksekutiv. štiri » sov, dovolj za ravnovesje, ae sroaira. potem čez noč prisilil Martina »i no in diktatorično sus|>end.ranje pm "1 (Dal)« n« «. ) Pred d^timi led (U Prosvete z dne 26. julij* *)omaAe vesti. Iz »J«. Vider odšel v armado in s m ^ izgubila dobrega delavskega »f planika Prosvete. ._ veetL Okr^g K m'llJ čarjev je dobilo zvišanje mfXflt s>0Cf Svetovna vojna. Pol yrt*#> šlo v zavezniško past ob »srni ^ -se razvijajo najhujše bitke, <* Sovjetaka Kaaija. odredil spioino •obil««^'^ rUi" »te jljna m ihl ■ ii (Irtrss Uj, Anton, slovenski pe- ■fjUiki, ie p«*1*1 *** ' itru Korošcu pismo, rem * zahvaljuje v Ime-JTorlkih Slovencev in v " menu ministru dr. Ko-in domovini, da je poslala i-rin« na otvoritev kultur-Clevelandu tako človeka, kot ata g. dr. idleiit in njegova gospa - Domovina ni mogla izbrati. Vsi ameriški lanci s0 uživali in varovali 1 njegove krasne govore o ^domovini, o kateri ao ali- osebno po radiu ali čitali v Ljjnjih časopisih. Dalje pra-ij v tem pismu, da je dr. Adlešiča koristil do-i tudi v praktičnem pome-riede turistike, in da iupa-pot ni bila počitniški izlet, ik naporno delo. Prav ta-je znala njegova soproga ttliti slovenske ameriške in dekleta. Za vse to iz-minUtru dr. Korošcu v ameriških Slovencev za-PUmo je dobesedno ob-Ijubljanaki "Slovenec" dne nitja in ker utegne zanimati ameriške rojake, smo tudi gbeležili to samo kot kro- ih Amerikaneev j« pri- "Jutro" dne 26. junija članka. Prvi govori o gdčni uy Keržetovi, hčeri Franka iu, urednika nekdanjega i", ki je prišla v začetku v Slovenijo, da sposna doto svojih staršev in da si i naše higijenske ustano-«rietova je namreč absol- šolo za zaščitne sestre« pa je študirala na higi-fukulteti na univerzi torn-Reserve v Clevelandu iplomirala na univerzi Co-ija. Zdaj se mudi v Sloveni-/ ii ogleduje naše sanatorir tiitniške domove in bolniš-bila je tudi že v Zagrebu teogradu, obiskala bo de i in Dalmacijo in se vrnile ibljano. — Drugi "Jutrov" [ govori o izletu, ki ga or-ura Slovenska ženska zve-Cbitagu, večji del članka ovori o prihodu dveh glav-odbornikov SNPJ, Franka in Jakoba Zupančiča, ki te dni prispela v Ljubija-»reko Švice. "Jutro" piše: d našimi Amerikanci se je p m vobče uveljavila hva-dna navada, da prihajajo s ikimi kamerami k nam na in da s filmi posredujejo in zanimivosti naše zem-U»kom, ki jim ni dano, da i zrli na lastne oči. Z eno i tadnjih skupin, ki so pri-' »ko oceana, ae je pripeljal predstavnik največje slo-narodne podporne orga-|J« v USA, Slovenske na-Npome jednote, Jakob ** « Chicaga, a se je za ' ini zadržal v Parizu, da v Ljubljano okrog 1. ju-hkob Zupančič je po rodu 7 Krajine, gimnazijo je * v NoVem mestu, po vojni v Ameriko in je v ■ Poštni uradnik. 2e ob > odhodu jo bil ameriški "J»ri, zakaj njegov oče j« Prvih slovenskih izseki veliko lužo se je od; rt» 18«8 in Bic€r z ja- ro Uvali P° At- 2 dni, da so prišli iz v Baltimore. SUri Zu-*Wl 4tiri'krat v Ameriki, j* J* pred nekaj leti v vi-^tj nad 80 let. Stara le-na mirnem oddihu Otavcu pri Crno-' ' • J«' rlan fi odbora SNPJ, pod. leta ročil Zu.pančiču, naj gre in ujame na filmaki trak de njegovo rodno vas, naj ne pozabi "naše-ga Cerkniškega jezera", "naše lepe Poljanske doline" itd. A pri vsej dobri volji Zupančič naj* brž ne bo mogel vsem tem že« ljam ustreči, ker bi moral imeti avto na razpolago, da bi lahko obiskal vse te kraje. Morda pa bi ae le našel kak mecen, da bi ga z avtom potegnil do nekaterih selišč, ki leže daleč od železnice. Kakor kažejo dopisi v "Prosveti", je zanimanje za ta film med našimi izseljenci veliko, in Zupančičevo delo bo brez dvoma velikega nacionalno-pro-pagandnega pomena, s*j Šteje SNPJ nad 600 društev v raznih naselbinah in nad 47,000 članov. Velik dogodek bo film zla-l s ti za tam rojeno našo mladino, saj ji bo prvič nazorno prikazal domovino njenih očetov. Mimogrede bo Zupančič kot pooblaščenec SNPJ skušal z vodstvom Trboveljskega slavčka najti a-ranžma, da bi naš najboljši mladinski pevski zbor napravil koncertno turnejo po slovenskih naselbinah v USA. V Ljubljani se bo nastanil pri "Slonu" in tam ga lahko poiščejo ali mu pišejo rojaki, zlasti bivši Amerikanci, ki si žele pogovora z njim. Z isto skupino prihaja v domovino tudi naš novinarski tovariš, urednik čikaškega tednika ^Proletarec" in Ameriškega družinskega koledarja, predsednik nadzornega odbora SNPJ, rojak z ljubljanskega Barja, France Zaje s svojo ženo. "\Pro-letarec" je najstarejši slovenski socialistični list; izhajati je začel leta 1906, urejevala sta ga med drugimi tudi pisatelj Et-t>in Kristan in Ivan Molek, zdaj pa mu je že lepo vrsto let urednik Zaje. V Ameriškem družinskem koledarju, ki ga urejuje od leta 1921, je začel sistematično objavljati gradivo za zgo-^ dovino naših izseljencev v USA. Sam je sestavil in uredil sezname slovenskih kulturnih društev, seznam slovenskih domovi pregled slovenskega časopisja v USA, ki ga vsako leto sproti iz-popolnjuje, in objavil članek o naseljevanju Slovencev v posameznih ameriških državah. Zaradi teh pregledov in zaradi leposlovnih prispevkov ameriških rojakov uživa koledar z vso pravico ugled enega najboljših naših koledarjev sploh. V skupini sta še Jolanda Gerbec, v Ameriki rojena Slovenka, učiteljica v Cantonu, Ohio, in znani veletr-govac iz Calumeta, Mich., Ivan Vetin z ženo. Vse skupaj iskre* no pozdravljamo in jim želimo, da bi se dobro počutili v svoji stari domovini. Cerkvene ustanove na Slovenskem niso menda nikoli imele toliko denarja kakor zadnja leta. Neprestano se vrste milijonske kupčije. Frančiškani so postavili pred dvema letoma novo stavbo v Frančiškanski ulici in zazidali nato vso ulico s pri tlično dolgo stavbo, kjer so same trgovine, ki prinašajo fran čiškanom lepe denarce za najemnino. Investirali so v te stavbe milijone. Nekje v Dravljah je ustanovljena nekakšna misijonska srednja šola, v Zgornji Šiški imajo nekakšen sanatorij, na Barju ee zida nova cerkev, J "tropov tnsktg* sts v-^ ln Posojilnega društva "'delavec naših s-n "''bodomiselnih li.tov I.V Katka, ki t'-ljica v peli ™l»*niea in pisa-J o«*,m prihaja na Jmovino tudi njegov« ■juderjtka Eli. leta 19A0 , o vodil on ..m 'dnevniku J-^Js K.Vpj h., i * "IVonveti**, Chicagu «1 o venske "^ništvu de- W cad na- •0 dot na Kodeljevem zidajo Salezijan-ci novo eerkev in prosvetni dom, v kratkem bedo baje kupili tudi Kodeljev grad z vsem svetom okrog, skratka: toliko parcel, hiš in posestev niso kakor so m razne cerkvene ustanove na Slovenskem nakupile zadnja leta, niso nakupile ie dolgo. Nenadno imajo vaj ti samostani, frančiškani in nune, salezijanci in razne cerkvene druibe in društva denarja v izobilju in kjerkoli je v Ljubljani ali bližnji okolici kakšno večje posestvo na prodaj, že ae pojavijo duhovniki z denarjem in začne se mešetar-jenje. Pri tem jim kajpak mnogo pomaga to, da imajo svoje ljudi v sedanji vladi in na ban-ski upravi in na ljubljanskem magistratu. Pa gre vse lepo od rok. Prsd kratkim se je zvedelo, da je na prodaj stari obsežni grad Bokalci pri Viču, ob poti na Dobrovo. In že beremo, da sta ta grad z vsemi gospodarskimi poslopji, vrti, travniki in gozdovi kupila ljubljanski magistrat in Vincencijeva družba za 2 milijona in pol. Med obema zdražiteljema je bil sklenjen dogovor, da dobi Vincencijeva družba grad, gospodarska poslopja, mlin in 514,000 kv. metrov sveta, mestna občina pa vzame 10 ha travnikov, 8 Via njiv in 20 ha gozda. Mestna občina pravi, da bo na tem svetu zgradila moderno bolnišnico za umobolne. Toda to bo treba najbrže še čakati in dotlej se lahko sklene spet nova kupčija, pa bo še te travnike in gozdove prevzela kakšna cerkvena ali klerikalna ustanova. Obesil se je pod Šancami na Ljubljanskem gradu 42 letni čevljar Lovro Breceljnik iz Slomškove ulice. Zakaj je šel v smrt, ni znano nikomu. Zapustil je vdovo in hčerko. Morda je šel v smrt zaradi krize, ki tare čevljarsko obrt. Morilec gene oddan v umobolnico. — V aprilu je v Tomače-vem bivši delavec ljubljanske tobačne tovarne France Končan v prepiru ubil svojo ženo Ivano. Po dejanju se je obesil, toda o-rožniki so ga še pravočasno rešili in oddali v ljubljanske zapore. V zaporu so izvedenci u-gotovili, da je Končan duševno popolnoma razkrojen, da je u-mobolen in je izvršil zločin v blaznosti. Tudi priče so izpovedale v prilog tej ugotovitvi. Končan je bil v vojni zasut od granate in je že od tedaj bil nekoliko čudaški. Pred dvema letoma je ohromel in je moral pustiti delo. Tedaj se je njegovo duševno stanje začelo slabšati vedno bolj. Postal je razdraŽ-ljiv, z ženo se je spri za vsako malenkost. Zena je trpela in delala v tovarni« da js preživljala moža in štiri otroke, mol pa si je vtepel v glavo misel, da ga žena vara in ima razmerje z drugimi. Večer pred umorom sta se tudi nekaj sporekla. Sredi noči se je Končan prebudil, šel po sekiro in ubil ženo. Nato se je skušal obesiti, a ker je po vsej desni polovici hrom, ni najbrže mogel narediti pravilno zanko in tako so ga orožniki našli sicer obešenega, a še živega. Ko je državni pravdnik dobil izvedeniško poročilo, ni zahteval obsodbe v smislu kazenskega zakonika, ampak je zahteval samo, naj se Končan odda v lepo-glavski zavod, ker Je^ nevaren svoji okolici. Temu je sodni senat ugodil. # _ PROSTBTA Tedenski odmevi (Nadaljevanj« a t. strani.) odbornikov, kar je storil naslednji dan v veliko presenečenje Reutherjeve skupine, ki je odkorakala s seje. To je v kratkih potezah ozadje civilne vojne med voditelji avtne unije. Ker Članstvo ni bilo poučeno o zakulisni borbi in Fran-kensteen - komunističnih mahi-nacijah, je naravno smatralo ta Martinov korak za gazenje demokracije v uniji, kar tudi je v dobri meri, čeprav dajejo predsedniku to moč unijska pravila. Nedemokratičnost je bila v tem, ker so bili suspendirani brez vsake formalne in detajlirane obtožnice. Ironija vseh ironij je v tem, da komunisti in njih pristaši zdaj zopet paradirajo pred članstvom kot — zagovorniki demokracije! To orožje jim je dal v roke Martin s svojim nepremišljenim korakom. Noben zrel in izkušen delavski voditelj bi tegs ne storil. Kar se demokracije tiče, ni večjtti njenih teptalcev kot so komunisti. To kažejo v vseh unijah, kjer so na krmilu, kakor tudi v lastni stranki, kjer članstvu režejo "demokracijo" voditelji. Zanimivo je tudi manevriranje, ki je nastalo po suspenziji. Prva komunistična zahteva, kateri so se pridružili tudi mnogi člani, je bila, da mora Martin brezpogojno preklicati suspen-zije in vzpostaviti glavne odbornike na njih mesta. Tej zahtevi so dodali zahtevo za izredno konvencijo, gleds katere pa so pravila jako stroga. Ko so trez-nejši elementi — v glavnem Socialisti — pričeli svariti pred takim korakom, ki bi unijo skoraj gotovo razdvojil, so se suspendirani uradniki s komunisti vred menda ustrašili lastne sence in so zdaj to zahtevo baje o-pustili. K tema dvema zahtevama so dodali še tretjo, to je "asesmentno stavko" in poslali krajevnim unijam pismo, v katerem so jih instruirali, naj pošiljajo asesment suspendiranemu tajnikurblagajnJku Georgu Addesu. To je faltično pomenilo ustanavljanje duulne unije. Vsled tega pisma je eksekutiva Addesa zadnjič izključila iz organizacije na "obravnavi", ki ni bila preveč legalna, toda razumljiva. Iz istega razloga je Martin zadnje dni nastopil "diktatorsko" tudi proti nekaterim krajevnim unijam, dominiranim po komunistih in njih "stooge-jih", ker so odpovedale pokorščino mednarodni uniji. Najnovejša nota v teh Fran-kensteen-komunističnih manevrih proti Martinovi administraciji je pritiskanje na Johna L. L(»wi*a, naj on nastopi proti njej. Prisili naj jo z vsemi sredstvi, če potrebno tudi z diktira-njem sli prevzetjem vodstva, na kapitulacijo pred Franfceosteen komunistično kombinacijo, ki je povzročila ta boj po znanem pravilu vssh tiranov; vladaj ali raz-bij. Da zakrijejo to svojo očitno tedenco in svoje prozorne namene, krlče proti Martinu, H hoče biti on diktator za vsako ceno. "Prlmite tatu!" je kričal tat. Oni so le za svojo diktaturo. Iz vsega tega js razvidno, koliko je Pcankenstetn-komuni stični aliancf do demokracije. Ko boste čitali te vrstice, bo v teku obravnava proU suspen- fsMlkarjl, ki ae biti časnikarjev oklkals pri list« ueljs (!ttisea-Nsws v Hol1ywood«. CsL Grupa raojsnili ameriških prostovoljcev, ki ho se borili nu hI rani španskih lojalistov, na par-niku Harding, ki jih je pripsljal domov. diranim odbornikom. Kakšen bo rezultat, boste izvedeli. Moje mnenje je, da je veliko več grmenja, kot pa bo dežja/ Upati je, da bo avtna unija prebolela to rano in izšla iz tega boja prerojena in demokratično ojačana ter končno obračunala z vsemi silami, ki jo skušajo za vsako ceno dominiratl in izkoriščati v svoje namene <— Frankensteen in Pieper za svoje osebne koristi in ambicije, komunisti pa za svoje strankarske ciljs. Moja turneja v interesu SNPJ po zapadu Piše gl. tajnik F. A. Vider Oasovi g naselbin (Nadaljevanj* s I. strast.) najprej s količki in s pestmi Prizanašala ni nikomur, četudi so bili delavci popolnoma mirni. Nekaj so jih odpeljali v zapor. Toda tudi to ni ostrašilo delavcev. Opoldne — si Je mislila policija — ko bodo šli delavci h kosilu, bomo pa navalili na one, ki bodo ostali na straži, in jih lahko premagali. Toda delavci so pravočasno zaslutili to nakano in niso šli H kosilu, temveč so o-stali kar naprej na straži. Par minut po 12. so pa napadli delavce 4 solzavkaml in s koli, tako da niso mogli več vzdržati in so se morali umakniti, ali pa jih bi plin zadušil. Ena žena je držala v roki ameriško zastavo in se ni hotela u-makniti. Policija pa ae nI hotelu ozirati na ameriško zastavo, temveč je sledila družblnemu ukazu. Kajti pri policiji je le kompanijn ameriška, vse drugo ji je ničla. Zvečer se je vršil velik delavski shod v SNU, da protestirajo proti tem človeškim zverinam. Eden izmed govornikov je poročal, da Je bU v svetovni vojni, pa ni videl tako zverinskega napada kot ga je videl pred tovarno Chi-cago Hardware Foundry. Pri tem nečloveškem delu je sodelovala tudi policija North Chicaga. Za to umazano delo so nabrali tudi taks ljudi, ki imajo že policijski rekord, ker so bili že v im poru za razne zločine. Delavci! Stavkati v okraju Lake je bolj težko kot v državi New Jersey. Niti eden od mestne administracije ni na strani delavcev, bodisi v Waukegsnu s-II North Chicagu. Delavci se moramo organizirati tudi FOUTi-CNO, če hočemo, da nas ne bo policija preganjala v slučaju stavke, kajti ljudje so pokazali — na čigavi strani so, da niso za delavce! Porofevsler. Veati is Primerja mmmmmmm Nevs podmornic*. Produkcija podmornic ae Je v Italiji v zadnjem času zelo pospsšils. Itsli-jsnsks vojns mornarica si očitno ne bi rada pustile iztrgati i/ rok prvenstva, ki gs ims med vsemi vojnimi mornaricam! glede ns število in tehnično opremo teh ladij. Mussollol je v svojem zadnjem govoru v senatu napovedal, da v tem Italije zlepa ne bo prekosils nobena dru-gs sila. Dejsnsko splsvljsj« skorsj teden za tednom vedno nove podmornice is italijanskih ladjedelnic v morje Kakor vse kale, pa jih še največ zgradc v tržiških ladjedelnicah. V sredo •o is te ladjedelnice splovill novo tako sdlnico, ki Je bils krtu* ns zs "Fma". Podmornica j« dolga 7*. široka dobrih 7 m In ii^odriva pri plovbi aa vodnem (Nadaljevanja.) Prostor, kjer slovenska društva v Ked Lodgu prirejajo svoje piknike, je v bližini visokih gora, oddaljen nekaj milj od mestu na idealnem prostoru, ob katerem teče potoček iz hribov. Kakor nalašč v te namene prirejen prostori Tod skozi vodi cestu v Yellowstone park čez prelaz Cook, katera je nova in očivid-no zgrajtonu z velikanskimi napori, kar se da sklepati iz opazovanja, kadar se človek vozi po nji. Pot petje po strmi gori med strašnim skalovjem in pečinami, med katerimi je videti več takozvanih "mountain hogs" in odkoder je občudovanju vreden razgled. Kolikor višje se dvigu-mo, toliko več snegu je in čutiti je vedno bolj ostrejše vetrove, vzlie temu dosežemo visočino nad 10,600 čevljev, kuteru je pokrita z debelim snegom. Od tukaj dalje je bila pot itopolnomu zaprta, ker sneg je bil na nekaterih mestih nu potu še do sedem čevljev visok tako, du mi ni bilo mogoče iti |K) tej poti v Kock Hprings. Ce bi ne bilo toliko snegu, mi pojasnita bruta Kry.no/nik in Kropivšek, bi se od tukuj videlo več gorskih jezer. Iz te visočine je bil nepopisno zanimiv raz gled po hribih in goruh naokoli, kakor tudi na globine ob vznož ju istih. Obema bratoma sem iskreno hvaležen za to znunienito in zanimivo pot na najvišji pre lax v Yellowstone parku. Kur sem videl lege mest v državi Montanl, se mi Je še najbolj dopadla v Ited loetrežbo ter resnično želim, da s« vidimo še kdsjl Prej ko odpotujem iz Ked l»dge, grem še ns Tourist In-formstiori Huresu iiovprašat, katera bi bila najkrajša |>ot v Kock Hprings, Wyomlng. kjer mi sve. tu jejo, naj grem nazaj na Koze-man ln od tam po cesti št. 101 na Pocatello, Muho. f^tudi se še nisem vozil tod, se mi priporočijo ni dopadlo, ker napraviti bi bil moral izredno velik ovinek, zato nasveta nisem upoštsvsl. Popoldne se poslovim od brs-ta Kroplvška, brata in sestre površju 1026. |xnI nJim ps 1302 toni vode. Pri tem doseže brzino lM odnimrio H.6 vozlov ns ur«). Njeni pogonski stroji rszvljajo do 2000 k. s. AH iti naroteul na do«?-nik TrosvtUTT PodpirajU ivoj listi Krsnošnik, katera naju še spremita zunaj mesta, nakar poženem proti Kock Hpringsu. Nu vsuk način sem hotel še preti mrakom doseči mesto Gurdiner, ki stoji tik severnegu vhodu v Yellowstone park, kar sem tudi dosegel. Mesto Gardiner stoji v pustem kraju na samoti v bližini večjih hribov in Izgledu slabo, menda nima drugih dohtalkov kot one, kar jih dobi od turistov, ki potujejo od te strani v Yel-lovvstone Park. V tem mestu sva prenočila v kabini, kuiterih Js tukuj veliko. Drugo Jutro se odpravim in ko pri|>eljem do viso-kegu oboku nu meji Montane in Wyomingu, skozi katerega Je vhod v Yellowstone 1'ark, ml struža pojasni, da moram plačati $tt, Odgovorim, da ne g^em v park na ogled, )mč pa sem vzel to cesto, ki se mi je videla naj-krujša v Kock Hprings. "Kljub tuinu moraš plačati vstopnino," mi pojasni, "ker nihče ne sme v park brez vstopnine," pa me po-lolužl, češ, du "pass" lahko rabim vse leto, Plačam In se za-hvalim /n — tolažbo. Vendar strni se (Mizneje prepričal, četudi Je bilu po imenovanem parku le voftnju —' ker Je primanjkovalo času, du bi si bil nekatere stvari ožje ogledul — ju bilu vredna tu» di tistih treh "capakov." Po purku je lepa In široka cesta, kuteru se neprestano vije o-krog rek, (»otokov, studencev, munjših Jezer itd., med velikimi skalumi, pečinami ter gozdom, po katerem Je mnogo divjsčine, todu midva sva videla le neksj srn. 1'eljevs se ob veliki, !>eli pečini, vrhu katere se kadi, kakor bi kuril i>ooleg iz vrelcev pa zopet topla, Prip««ijt*m do tako zvunih "geyserjev", ki mečejo vodo visoko po več čevljev, od katerih Je delal le eden, Vse polno zanimivosti, čudesov in senzatij se vidi ob tej poti in brez dvomu še več po parku, katerega naj si ogleda vsakdo, ki ima priložnost in prav gotovo mu ne ho žal, Ker Je hi! Julni izhod |»arka še tudi zaprt vsled obllega snega. sem moral vzeti zapadni iz-hial, |»o katerem vozim do Mt. Anthony. V omenjenem mestu ustavim iiu gusolinski postaji, da dobim novo zalogo gaaolina in obenem povprašum, če bi se delti po resti št, priti na cesto št. HU, kar mi dotičnik odsvetuj*. Ns gssolinski postsji Je ps ssdel star možak in ts pristavi, da, če se ne bojim voziti nekoliko čez hribčke, lahko brez skrbi vzamem pot, ki jo imam v mislih, po kateri si bom prihranil nad sto milj vožnje, kar upoštevam. Po kakšnih IA miljah vožnjs po pnSčeoi poti m j« pričela pot, ki Je bila v konstrukciji in obenem Je pa prlčeki deževati. (Dal* s—ileJMI I pfjjjmmfmfjjjjufff....................... Vesela pisarija France Feriou Ker rad obsedi pri čaii, — radi prijateljev in pametnih razgovorov, pravi — gre kar nama ponj; pošlje pa tudi deklo. To je vselej takrat, kadar se gospod Pavel ne more iz laatne inici-jative premakniti. Kolikor več dal, toliko slaj« Ai mu je tenor, le jezik »e opleta že pri Četrti, peti čaii. Od takrat naprej samo pritrjuje s zamolklim: "tototo, tata, ta, tututu!" Temu pritrjuje jako krepko s kazalci obeh rok, pa se ga boje in umikajo obraze z vsemi organi, ki so količkaj občutljivi. V majhnem kraju se ljudje dobro poznajo. Pred odhodom pravi gospodu Pavlu njegova mlada, lepa in malo sitna ženica: — Glej, da ne ostane* do zore, saj vidii, da sem boleh na! — — Gotovo ne! Saj tudi sam nisem bogve kako razpoložen. Toda dolžnost! — Tak poslovilni večer je vselej prav lepo obiskan. Zlasti ne manjka oženjenih gospodov. Seveda dolžnost! Sodnija, davkarija, železnica, šola pa tržarti. Svečano, ganljivo, razigrano. Na takihle zgledih bi se celo samodržci prepričali, kako zelo so narodi potrebni svobode. Najpoprej pivo, potem vino. Vmes dovtipi, največ na račun zakonskih polovic; kajti zdaj je ura. V pavzah nafta mila, domorodna pesem. Z občutkom in otožnostjo družine, ki izgublja dobrega člana. Krokarski ropot. Tri zvončki v dolini. Alah je vel'k. Napitnice. Zdravice. Cele litanije po staroslovanskem ceremonijelu. Ura na steni hiti, kakor da je zunaj peresa in kolesja le neka zunanja sila. Pa se malo ozirajo nanjo. Saj Je sobota! ! • Okrog enajste se pojavi služkinja gospoda Pavla. Neopaieno, diskretno. Preko natakarice pokliče gospoda v prvo sobo: — Gospa pravijo, da jih na levi strani bode. Pravijo, da naj rečem, da jim grejem opeko, da jim kuham lumilce. Pravijo, da naj rečem, da pojdite domov, ker — pravijo — ne vemo, kako bo, če bo treba zdravnika. — — Reci, da takoj pridem! Zdaj govori govo-ranco gospod predstojnik, pa moram počakati le stavljenca. — To opazita doba in Mazek: — Kaj je? - — Nič posebnega! Bo že bolje! — Takoj pa pomisli, da je vse skupaj samo sitnost, kajti skfb z zdravnikom je bosa. On je vendar tukaj in v primeru nevarnosti takoj pri roki. Govoranca za govoranco. Iz teh izbranih besed se vidi, kaklna nesreča zadeva I^alče z odhodom sodnika Petra. Vsake govorance konec pa je znani refren: — Kdor ne izpije, je Kajfei! — V taki elitni družbi pa je težko biti Kajfež, zato vselej vsi izpijejo. Število litrov dviga razpoloženje. Ura se pomika naprej. Pavel poje tako visoko, daleč čez samega sebe, da ga ne dohajajo. Besed pa ne izgovarja več. V razgovoru ima samo le: — Toto, tata, tutu! — Ura ena, dve, bliža se tretja. Pavel vstane, da bi lel ven. Saj to delajo vbI. Ob toliki pijači celo prav pogosto. Pa kar takole zaskrbi gospoda Soba In nikoli ne bo pojasnjeno zaksj. da bi ne bilo dobro pulčatl samega Pavla ven. Morda je skrb od vina? Morda se boji zanj radi teme in nelepega pota? Morda sam ne ve zakaj. Objame ga z obema rokama in jH)sadi na stol in ga tesno zasede: — Sam že ne bol hodil nikamor! Pomisli na bolno ženo! Ksdar gremo, gremo skupaj in prav do hite te spremimo. Samega te pa ne pustimo nikamor! — Iz Pavla se čuje samo: — Toto, tata, toto! — S kazalci bi rad dokazal, da mora samo malo ven, čisto tako kakor drugi, da noče pobegniti, da se takoj vrne. Toda je razpoloženje tako, da ga ne razumejo. Vsi dajejo Sobi prav: — Nikamor ne bol hodil sam! Vsi gremo s teboj. Zdaj pa le malo potrpi! — Psihologija mase, — pravijo filozofi, — kadar je kaj nerazumljivega. Zasede ga le Mazek in Pavel popusti. Ura tri, že malo čez. Natakarica zdeha, stopica okrog mize. Pavel zopet poskula, da bi vstal, pa ga Soba in Mazek takoj krepko nazaj: — Le le malo potrpi, saj gremo vsi skupaj s teboj! — Ura pol Itirih. Zdaj pa zares. Vstajajo. Poilčejo klobuke. Soba ga natakne na glavo Pavlu: — Le pazi, če ti zunaj zdrsne na tla, ga do dne ne najdel; tema je kakor v rogu. — Pomiga Mazku in oba ga trdno primeta vsak za eno roko. Železničar pa s svojo veliko roko za ovratnik; drugi v krogu, kakor sorodniki krsto iz cerkve. — Vselej je tak, kadar ga ima malo pod kapo. Kar pobegniti hoče. Toda kaj poreče gospa, če bi ga ne bilo domov naravnost iz na-ie srede! — Ljubezen in skrb za bližnjega časih nimata meje. . Trdno sklenjena gruča komaj prekobali prag, kakor da se vali odtrgan čebelni roj. Vsi so prepričani, da opravljajo dobro delo, in ga drže z vsemi močmi. Tema kakor v grobu. Vsak čas bo Itiri. Cu-jejo se samo nerodni koraki in Pavlov "toto, tata, tutu". Zavijejo za vogal pri farovlkem hlevu. Do Pavlovega stanovanja je le samo pet hil. Tedaj pa ne vzdrži več. S poslednjimi močmi oprosti roki in se jih otrese. Odskoči vstran in stopi k zidu. V temi ga ne vidijo več. Naj prvo se pograbijo med seboj, potem love v temi drug drugega. . Farovlki hlapec že krmi konje. Trušč ga privabi z dvorilča, da vidi, kaj se dogaja na cesti. Soba ga objame z obema rokama: — Mazek, prijatelji; poprimite, držite, uiti hoče! — Hlapec spozna gospode in se blagohotno smeje. Priskočijo le ostali in ga pograbijo. Soba vpije: Pavel, pameten bodi! Kar lepo z nami, pa k ženi spat! — Hlapec poskula pojasniti pomoto: — Gospodje, ne zamerite: saj jaz nisem Pavel!— Soba pa se razvname: — Pomislite, kako je nasekan; zdaj le noče več biti Pavel! Kar naprej! — Pred vrati se ustavijo. Stavljenec Peter je le toliko pri sebi, da more pobrati pesek in ga metati v okna. Zasveti se luč. Cez nekaj trenutkov se od-pro vežna vrata. Na vratih za silo oblečeni in ogrnjeni žena in služkinja gospoda Pavla. — Dober večer gospa! Moža smo vam pripeljali; neče pa neče domov! — Svetlobni žarki objamejo vso bratovlčino. Da le more uboga svetilka pobuditi toliko začudenja. Doslej neizprosne roke energičnih spremljevalcev odnehajo, kakor da je nekaj presekalo miličevje. Soba pa vpije na presenečenega farovlkega hlapca: — Kaj se pa vi meftHte v nafto družbo!? Ce ste pijani, pojte apat! — (Dalje prihodnji«.) Fr. M Mlinski ml.: Revolucija v busu avto- In tako mi ni kazalo drugega, kot da sem zatajil svojo glavo in zavzel od komisije predpisano mesto. To pa je bilo mogoče samo na dva načina: Ali si vtaknil glavo pod pazduho, kot stori strahopetni noj, če mu preti nevarnost, aH pa si globoko sklonil tilnik in zaril brado in nos v lastne prsi kot ptič velikan, kadar dpji naralčaj s svojo krvjo. Ti dve varijanti »ein v teku vožnje uporabljal izmenoma in si tako resnično relil tvoje mlado življenje. Odrinili pa urno točno pol ure prepozno, kot ne to spodobi. Sprva je llo vse lepo. Vdano Ne rečem, ds so brezglave komisij* pri nas kaka posebna rod k on t. Toda vendar se tu in tam najde katera, ki glavo ima. čeprav je ne nosi na pravem mestu. Komisija |w. ki je v temle avtobusu črno na belo predpisala onem stojUč, prav gotovo ni Ime-ls glav«. Ce bi jo imela, ne hi dovolila niti etuira slojttča. Streha na vozilu je bila namreč |w>- veznjrna prav za toliko prente-]"mo pr*na*ali prenizko streho, ko, kolikor potrebujemo villne, Enostavno smo se prelevili v za oni del telesa, kjer ae nam ro- noi* In pelikane: Pred mano jevajo slabe in dobre misli: Ne. i noj. za mano pelikan; na levi ne, itati tu notri reanlčno ni bU noj. na desni pelikan. Ljudje pa lo mogoče! Dantejev Pekel in k oni» ki jim je usoda naklo-vzgojne naprave svete inkviticl- nlla tapecirano sedilče. In tako je so prvovrstna okrevališča I i* *!o rečeno sprva vse lepo. proti tej torturi. Molčali *o noji in pelikani in Toda komisija, gletje. je na- ^ ^na prsa. tanko predpisala oaem stojttč in Toda, gospodje, ki na* (hneva-komisijj ne kaie naeprot«\ ati. late v avtobusih, bojte se sklo-če noče* priti v konflikt a oblast njenih glav; Takale prenitka jo in ai naprtiti na glavo para i streha vam lahko enkrat za vse-graf ta In ta, saAčlto države In' lej ukazi veaelje do prrvosnlltva. izgubo častnito pravic, v kolikor V smodnlAnki kadite pipo, go- Cez pol ure Je pričelo v nalem avtobusu vrleti. Najprej rahlo: "Odprite okno, saj se bomo skuhali!" 'Tako je! Okno odprite, duli nas!" Tako in slične so padale, toda mož oh krmilu Je bil gluh. Zave- pbobveta dal se je pač, da je tu notri edini in absolutni vladar in da so mu potniki dolžni hvalo, da jih sploh vlači s seboj. Opazke pa so postajale bolj in bolj rezke. "To je stralno! Zmečkali mi bodo otroka!" To upravičeno opombo si je drznila napraviti mlada mati, ki je sedela stisnjena med konjskim meletarjem in upokojenim žan-darjem. Ta drznost pa je udarila v živo tudi moža ob krmilu. S tiranskim glasom je dejal: "Kaj pa vlačite otroka s seboj? Mar je moj avtobus otroški vrtec ali zavod za zanemarjeno mladino?" In lejfce, tele besede so bile neposredni povod izbruha revolucije. Mlada mati je zavzela pozo Device Orleanske in dvignila svoj glas: "Tako torej ? Cemu vlačim o-troka s seboj ? Mar nisem plačala zanj predpisano polovico karte? Glej ga, glej! Na vse zadnje mi bo le prepovedal roditi!" Na mah je pritegnila simpatije mase. Zatirano popotno ljudstvo se je dvignilo kot en mož proti oblasti ob krmilu. "Prodajte tole svojo ropotijo za staro železo!" "Prokleta Noetova barka!" "Denar nazaj!" "Hudiča, odprite okno, sicer vas naznanimo!" Krmilar je zdaj že zaslutil, da z razjarjeno maso ni dobro češnje zobati. Da pa ustreže kategoričnim zahtevam ljudstva, ae spravi nad zarjaveli mehanizem in se trudi cel četrt ure. Končno se mu je vendarle posrečilo od-i preti okno. Ko pa so potniki opazili, da majo zdaj možnost soodiočeva-ti o svoji usodi, so postale njihove zahteve bolj in bolj čudne. "Cemu, vraga, odpirate okno? Saj vleče kot tornado." "Res je! Revmatizem imam in mi ni do takih lal." "Moj bog, kaj pa le pomiilja-te? Zaprite vendar okno! Kaj naj vas prosimo na koleni listo Proereta Jo: Za Zdrni. driere In Kenede M.M 1 tednik In..............4Ji t tednika In.............M® I tednike In.............L49 4 tednike In............. 1.H I tednikov In............ mil Ze Evrope Je............................, ^ (■polnit« •podnli kupon, priloilte potr.hno r«ete J^ 3rder e piiao h »i naročite Proereto. llet. ki Je Pejeenile:— V»«leJ kakor kltro kateri teh «an«» P'• ^, * SNPJ. ali f» »e preseli proč od družin« to bo ,tbb* '\!L Udnik. boH« moral tisti član te dotlčn« drnlto«,^J" ^ j* naroč«na na dnevnik Prosveto, to takoj sasnanlti ^ ^ in ob«n«m doplačati dotično vsoto Itetu Prosit«, ai te