»in
•ofttnlna pla<ana v gotovini.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1931.
Ste v. 18.
—^Ho» »WWW

Letnik LXX11. (Šol. leto. 1931/32.)
»imii' i < . v»—*
ianovsko politiško glasilo J. V. V. — sekcije	Dravsko banovino v Ljubljani
,+fesečna priloga »TProsveta« I
C^nfitv« Čn mpraxta : Ljubljana. F ranči š krnita X* attcn O i. Rokopimot/ ne vračamo. A'e.f rank irmnik putem ne *prr temawrtu. Izhaja v«oic četrtek Naročnina lahm 60 Din ta 'Roiomi/rxi Din- 6«nl emkmtjm J. lt. U. plačata H»t • članarina. Ogtami jx> cenika in dofotwro. - « po»rbm. Poti. c+k. ro*. 1 ¡.IV7. Telefon 3111
(äftMÜMMf
WMWWUM Iiffil «ž^^liWMWWMlir«HlIi III*
Poziv !
Članstvu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za Dravsko banovino!
Sekcija je prejela iz Beograda poročilo, da razpošilja Savez Nabavljač-kih Zadruga državnih službenika svojim podružnicam sledeči dopis, ki tangira tudi vse učiteljstvo, včlanjeno v JUU.
Br. 13.750 a
20. novembra 1931.
Beograd. Predmet: Učitelji i obustave.
Nabavijitčkoj Zadrugi Državnih Službenika,
S v i m a.
»Zakon o zadrugama državnih službenika od 3. novembra o. g. konačno je rešio pitanje 36 mesečnih obustava od 10 i 5 Din. Za stvaranje kapitala pri Savezu i ozakonio ih. Povodom objave toga Zakona Savez je dao u javnosti ob: jašnjenje o tome, što je povod i što je sadržaj toga zakona. Na to objašnjenje donela je »Politika« od 15. o. m. jednu kratku izjavu Jugoslov. Učit. Udruženja u kojoj ovo izjavljuje, da su svi učitelji i sva učiteljska udruženja uvek bila protiv pomenutih 30 mesečnih obustava za stvaranje činovničkog zadružnog ka* pitala i da na tome zahtevu ost a ju i dalje. Povod ovoj izjavi, ako smo tačno obavešteni, bio je taj, što uprava Jug. Uč. Udruženja želi da traži da se njo j ustupi ovaj deo tih obustava, koje su uplatili učitelji i da sa njim stvori neku zasebnu kreditnu ustanovu za učitelje, dakle da učitelje izdvoji iz ove naše opšte činovničke zadružne organizacije.
U našim zadrugama ima vrlo velik broj učitelja i oni u njima igraju vidnu ulogu; u mnogim zadrugama su baš učitelji vodji i njihovi najagilniji radnici. Mnoge zadruge imaju da zahvale baš članovima učiteljima za svoj osnu-tak i svoj uspešan rad. Dakako da iz toga sledi, da se mnogi učitelji i koriste ovom našom zadružnom organizacijom, u nabavljačkim i kreditnim zadrugama.
Zbog toga Vas molimo, da pozovete sve Vaše gg. učitelje zadrugare i da ih zamolite, da oni održe sastanke sa svojim drugovima koji možda još nisu zadrugari i da event. zajedno sa njima upute Jugoslovenskom Učiteljskom U druženju izjavu, da se ne slažu sa njegovim stavom prema našem zadrugare stvu. Ako drugi ne bi na to pristali. onda neka bar to učine gg. učiteljUzadru* gari sami bilo kolektivno bilo pojedinačko.
Ujedno Vas molimo, da poradite da kopije tih svojih izjava dobijete i nama dostavite, kako bi Savez imao taj materijal pri ruci.
Sa zadrugarskim pozdravom Savez Nabavijačkih Zadruga Državnih Službenika.
Upravnik:	Član Upravnog odbora:
V. V u j no v i č, s. r.
Al. D u r d i č, s. r.
Sekcija JUU si šteje v dolžnost, objasniti svojemu članstvu, da ni pro= tivna zadružniškemu delu državnega uradništva ter se v načelu popolnoma strit nja in odobrava ustanavljanje uradniških zadrug, ki pomagajo državnemu urad= ništvu in mu olajšujejo materialni in socialni položaj. Učiteljstvo je pa ponovno izrazilo, da se ne more okoriščati z urad niškimi zadrugami tško, kakor bi se rado; ker mu prilike in oddaljenost od navedenih zadrug to onemogočajo. Izko> riščanje teh zadrug s strani učiteljstva, ki je po večini v oddaljenejših krajih, je zvezano z velikimi težkočami. Zato je Jugoslovensko učiteljsko udruženje podvzelo korake, da se učiteljstvo v tem pogledu izvzame iz teh skupnih zadrug ter se iz denarja, ki ga je država odtrgala od njegovih plač, ustanovijo take zadruge, ki bodo lahko služile v korist vsemu učiteljstvu. Nikdar pa ni udru; ženje nikjer izjavilo, da bi te zadruge ne bile, odnosno ne mogle biti včlanjene tudi v skupnem Savezu Nabavi jačkih Zadrug državnih uslužbencev.
Zahteve učiteljstva so povsem upravičene, ker streme za tem, da se odtegljaji od učiteljskih plač uporabijo na ta način. da bodo v korist vsemu učiteljstvu in predvsem učiteljstvu. S tem se ne krši v nobenem primeru solis darnost, temveč se hoče doseči, da bodo imeli korist od odtegljajev tudi oni, ki jim sedaj ni dana prilika, da bi se okoristili z vplačanim kapitalom tako, kakor bi bilo najbolje za nje.
Iz tega razloga poziva sekcija vse svoje članstvo k solidarnosti, da ne krši stanovske in organizačne discipline ter čaka v pogledu ukrepov glede odteg: Ijajev navodil, ki jih bo prejelo od Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Teh navodil naj se potem drži.
Za enkrat smo prejeli od izvršnega odbora iz Beograda navodilo, naj pozovemo članstvo, da ne daje nikakih izjav ter pojasni onim, ki bi se obrnili do njih, da je zgoraj navedeno stališče sklep banovinske in glavne skupščine J. U. U.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje bo gledalo na to, da se od učiteljs stva zbrani kapital uporabi v učiteljske svrhe, ki bodo najbolj ustrezale našim potrebam in tudi na to, da bodo lahko izkoristili svoj vloženi kapital tudi oni, ki ga do sedaj iz navedenih ozirov niso mogli.
Ostanimo solidarni in disciplinirani tudi v tem pogledu!
Za Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu, sekcijo za Dravsko banovino
v Ljubljani,
Zanimivo predavanje o modernih smereh loisfva v inozemstvu.
Teorija in praksa moderne šole.
V sredo dne 2. decembra t. 1. je predaval bivši načelnik prosvetnega oddelka g. direk* tor dr. D. Lončar pri kočevskem učiteljskem društvu v Kočevju ob obilni udeležbi član* stva. Tema, ki si jo je izbral g. predavatelj, je privabila skoro polnoštevilno učiteljstvo kočevskega sreza v Kočevje ter je pokazala, kako intenzivno se učiteljstvo zanima za moderne smeri šolstva in kako idealno je uči* teljstvo kljub težkemu položaju.
Gospod predavatelj je bival v zadnjem času v inozemstvu ter se je mudil osobito v Hamburgu, kjer si je ogledal moderno šolstvo.
zvezan med šolo in domom v svrho telesne, duševne in nravne vzgoje mladine in poglabljanja soglasja med roditelji in učiteljstvom. Sestava roditeljskega sveta: šolski upravitelj, voljen zastopnik učiteljstva in staršev, s posvetovalnim glasom po potrebi tudi šolske, mladine, nad 15 let stare. Kompetenca rodi» teljskih svetov obstoja v pospeševanju šol» skega obiska, otroškega dela, v reševanju predlogov zaupnikov mladine, v poročanju učiteljstva in staršev, v nalaganju in predla* ganju denarnih kazni' za zamude, v upogledu v šolski obrat — brez nadzorniške in disciplinske pravice nad učiteljstvom.
Navedeni štatut predvideva volitev šolskih upraviteljev po zastopnikih staršev in
Dr. Dragutin Lončar,
direktor I. drž. realne gimnazije v Ljubljani
Obširno je razpravljal učiteljstvu o strnjenem pouku, kar za učiteljevo naših pokrajin sicer ni bilo nič novega, a je vendar z zanimanjem sledilo izvajanjem iz razloga, ker je g. predavatelj konkretno predočil nekatere primere strnjenega pouka, katerim je on prisostvoval v Hamburških šolah.
Nato je očrtal moderno šolsko demokra* cijo in smeri, v katerih se gibljejo nova šol* ska stremljenja v inozemstvu. Poudaril je. da je šolstvo le del narodovega življenja, vzeto in prikrojeno njegovim življenjskim nazira* njem in potrebam. Pouk je umetnost ter se učiteljsko delo ne da primerjati z drugim uradniškim delom in ga tudi ni mogoče me-haniško izvajati, ker je potreba, da delujeta pri pouku tudi srce in volja ter duševne okol-nosti človeka.
Naš osnovnošolski zakon ima povsem moderno osnovo, kar se tiče pouka. Poudar* jena je v njem diferenciacija pouka v kme-tiškem in obrtno industrijskem pravcu ter je zato omogočena splošna ljudska izobrazba. Nadaljnji moderni princip leži v poudarku aktivnosti učencev v smislu edlovne šole. Ročno delo je mišljeno kot sredstvo pri po* uku, ki mu je podlaga duševna svoboda! iniciativa učencev, odnosno svobodna smer, katere pravice bo začrtal učni načrt, temelječ na osnovah tega zakona. Tretja moderna pri* dobitev novega zakona je podčrtavanje koncentracije pouka ali takozvanega strnjenega pouka.
Nato je očrtal skupno šolo po vidikih hamburškega zakona o samoupravi šole iz leta 1920. (Gesetz über die Selbstverwaltung der Schulen. Hamburg 1930. Hamburger Buchdruckerei und Verlagsanstalt. Auer & Comp, in Hamburg. 50 Pf.).
Gospod predavatelj je očrtal ustanovo roditeljskih svetov. Namen teh svetov je
po Učiteljstvu, to pa samo na šolah od 3 raz* rednice dalje.
Učiteljski zbor ima fakultativno pravico predlaganja pri namestitvah, premestitvah in zamenjavah učiteljstva. po zaslišanju ro* ditcljskega sveta in prizadetega.
Posebna institucija je šolski sosvet. Na* men šolskemu sosvetu je posvetovalen v tem pravcu, da je posvetovalni organ šolske oblasti, ki mu predlaga v mišljenje vse zakonske načrte o šolstvu in po možnosti važnejše odredbe, ki zadevajo šolstvo, prosveto in pouk. Šolski svet je sestavljen iz zbornice staršev (100 članov) in zbornice učiteljstva (100 članov). Vsaka zbornica ima svoje pred* sedstv-o, skupno predsedstvo pa odloča o kompetenci predlogov, ki jih izroča v sklepanje eni ali drugi zbornici.
Kot pogoje za organizacijo te moderne šolske demokracije je gospod predavatelj podčrtal v prvi vrsti potrebno usposobljenost, izobraženost in vestnost učiteljstva, nadalje državljansko in pedagoško neodvisnost pedagogov, majhen razred, oziroma oddelke, ker je drugače moderen pouk nemogoč. Neodvisnost staršev. Primeren šolski proračun, ki omogoča moderna stremljenja, ekskurzije, material za ročna dela, odgovarjajoče šolske potrebščine in učne pripomočke ter primerne šolske prostore in stavbe.
Po predavanju se je razvila obširna de* bata, v katero je intenzivno posezalo učitelj* stvo, tako učiteljice, kakor učitelji, ki so na* pravi j ali primere in očrtavali možnosti modernih smeri pri nas. Iz vsega je bilo razvi-deti, kako živo je zanimanje za pedagoško delo in kako velik je idealizem učiteljstva. Gospod predavatelj je žel za svoja izvajanja toplo priznanje.
JOŽE ŽUPANČIČ — Litija:
Na*
odsek JUU.
Kaj pišejo o EO naše tovarišice in tovariši. — Podjetnost v naših vrstah. — Lepi praktični nasveti. — Za sestanek EO o božiču. —
Prve ture. — Kam poj demo?
— »Spoznavaj domovino, da jo boš ljubil in cenil še bolj!«...
Iz pisma tovariša.
Na povabilo v »Učiteljskem Tovarišu« za prijavo k Ekskurzijskemu odseku sem dobil veliko več prijav kakor sem pričakoval. Kakor sem pričakoval — sem rekel. In to iz razloga, ker vem, da je naše članstvo zaposleno z obilico drugih poslov, da mnogi prezro tak poziv, drugi pa ne najdejo prilike, da bi vsaj na dopisnici prijavili svoje ime k sotrudnikom mladega odseka. Za mnoge pa, to trdim lahko smelo, pa je EO še —
mrtvo telo. Zdaj se šele poraja, pokazal ni še nikakih praktičnih dobrin. Vem pa: Ko bo stopil EO v življenje in bo povedel vesele in podjetne Ahasvere na pot, takrat bo postal deležen pozornosti, uvaževanja in upoštevanja tudi ostalih. Zatorej bo zlasti na prvem vodstvu mnogo, mnogo ležeče, da z vso postrežljivostjo in umnostjo izvede prve ekskurzije. In to naj poudarim:
Zadovoljstvo prvih udeležencev s turami pod vodstvom EO bodo najboljše priporočilo tudi onim, ki gledajo s početka naš po« kret še od strani. Dobro uspeli izleti bodo
navezali mlademu odseku največ prijateljev in bodo zanj najbolj dokazilna reklama. Baš po prvih ekskurzijah pa bomo videli, kako nam je bil EO potreben. O tem sem tako gotovo prepričan, kakor sem to s polno od govornostjo napisal.
Zdaj pa besedo tovarišicam in tovariš šem, ki so stopili že na delo za ustanovitev EO. Povem naj, da mi je bila vsa došla pošta zelo ljuba, dala mi je korajžo in potrdilo, da je bil sproženi predlog in poziv »Ahasverjem« simpatično sprejet. V poseb* no zadovoljstvo mi je dejstvo, da so med prijavniki tako tovarišice kakor tudi tova* riši prav iz v.seh koncev naše banovine. Vsi pozdravljajo ustanovitev EO, prijavljajo svojo prijavo, večina pa je tudi voljna pri sodelovanju. Dvoje, troje od pisem pa bom zabeležil v izvlečku:
Znani naš »predsednik« v merkantilnih tečajih tovariš H. obljublja, da bo šel na vse ture EO, če mu bo dopuščal — čas. Tudi breme je pripravljen prevzeti na svoje rame. Takle praktik, kakor je naš popularni Lojze, bo zalegel mnogo, in sem zelo vesel, da je tudi on med pomagači. Za enkrat se dotak* nem pa le mimogrede njegovega predloga o ekskurziji tovarišev iz merkantilnega tečaja na Češkoslovaš <o. Zadevo pa moramo držati le v evidenci, ker je tovariš lepo zamislil svoj naklep. Iz Celja in okolice se je prijavila že kar večja skupina. Tovariš V. iz Savinjske doline pa nam bo lahko vsem za vzpodbuden vzor. Ob čitanju njegovega lista sem se domislil sestanka z angleškim uči* teljstvom v zadnjih velikih počitnicah pri Mikliču v Ljubljani. Velika in pestra družba iz vseh krajev Slovenije in sveta Do takrat nisem vedel, da je v naših vrstah toliko tovarišev, zlasti pa tovarišic, ki tako dobro obvladajo angleški jezik, da se upajo celo v napitnice. Prav tako mi .je imponiral tovariš iz Savinjske doline, ki ga žal osebno ne poznam, ko mi je v pismu očrtal kam ga je že vse povedla njegova popotna žilica. Ogledal si je domala prav vso Evropo. Vso Evropo, le v južni Španiji se še n: potil, niti ga ni stresal mraz v severni Norveški. V Parizu, Londonu, Carigradu ... itd. pa je kakor doma. Kar zardel sem ob čitanju njegovega velezanimivega pisma; tako daleč mi bržkone ne bomo nikoli vtikali radovednih nosov ...
V prvem članku: »Ahasverji na okup!« sem kar v pobudo navedel načrte naših češkoslovaških tovarišev, ki pojdejo prihodnje počitnice na turo v Rusijo. Eden naših tova* rišev se je že tudi odločil za daljno pot pre* ko Prage v Kijev, Moskvo, Odeso, Bukare* što in tam okrog. Prav rad sem mu preskrbel zvezo s češkoslovaškim učiteljstvom EO, ki mu je dal na razpolago vse potrebne informacije, in se bo pridružil SSJU na poti na Orient. Ali ne razveseli taka odločna podjetnost!
Nad vse duhovit prispevek pa mi je po* slal eden ljubljanskih tovarišev. V šaljivem tonu je očrtal že razne podrobnosti, načrte in cilje. Salve smeha je vzbudilo njegovo pismo, ko sem ga čital v družbi prijateljev.
Tovariš »Ami« iz ožje soseske je tudi med tistimi, ki je iznesel že podrobnejši na* črt. Predlagal je ustanovitev posameznih plačilnih razredov, vsak prijavnik si izbere poljubilo turo. znesek pa plačuje v posa* meznih mesečnih obrokih.
Ostali nasveti v kratkem:
Že v pričetku šolskega leta naj razpiše EO posamezne ture in navede ceno, takrat
Splošne vesti.
VZGOJNA PREDAVANJA V RADIO.
V četrtek ob 20. uri sem začel nov ciklus predavanj o vzgoji otrok.
Dosedanja predavanja so obsegala snov iz predšolske in šolske dobe. Otrok je kakor cvetka, ki uspeva le v žaru ljubezni, hira pa brez nje, to je kratka vsebina dosedanjih 40 predavanj.
V'naslednjih predavanjih pa bo govor o napakah otrok. Mnoge naše dosedanje vzgojne knjige so govorile le o napakah otrok, niso pa upoštevale vzrokov teh napak. Zato tudi nismo mogli teh napak dobro preganjati. Zdi se mi da napake otrok sličijo bolezni težko obolelega človeka. Če vzrok bolezni doznaš, moreš najti tudi odgovarjajoče zdravilo. Če pa najdeš to, moreš bolezen uspešno zdraviti. V nasprotnem slučaju je vse tvoje zdravljenje brez uspeha, zaman.
In pri vzgoji je isto Vse tvoje kaznova* nje, a tudi vsa pohvala in sploh vse tvoje vzgojno prizadevanje je prazno, če ni v tesni organski zvezi s prestopkom, z napako tvo= jega gojenca. Potrebno je torej razumevanje napak in bolestnih razpoloženj otrok, ker od tega odvisi postopanje vzgojitelja.
Jasno je. da mora učitelj dobro poznati napake svojih gojencev. Pa ne samo za delo« vanje v šoli, najbrže še mnogo bolj za nje* govo delovanje izven šole, mu je tako poznanje potrebno! Do koga naj se roditelji obra* čajo z vprašanji glede vzgoje otrok, razen do učitelja. A kako naj jim učitelj odgovarja, če prezaposlen z najrazličnejšim delom, nima časa da bi študiral zadevno literaturo. Imeti pa mora tudi nagnjenje, izkušnje in dar za to.
Moderno načelo pa je, da svoj čas izrab* ljamo čim ekonomičneje. In tudi k temu nam pripomore radio. Gotovo je dobro, če v kon* denzirani obliki dobiš in prevzameš ono. kar potrebuješ in potem v svoji duši pretehtaš, apliciraš na svoje doživljaje in sprejmeš za svoje, ter v dani priliki uspešno uporabiš. — Sam boš vesel tega, narod, ki zanj živiš in
se naj določita aranžer posamezne ture in njegov pomočnik. Vsi člani dobe že med letom potrebna navodila, glede prilik in razmer v krajih, kamor pojde ekskurzija. Tudi popotna (propagandna) literatura se naj razdeli izletnikom pravočasno, da pojdejo na pot že povsem pripravljeni. Le tako bo nudila pot oboje: poučnost in tudi — družabnost. Za dosego poslednjega pa naj bi se sopotniki sestali že kdaj pa kdaj med letom, gotovo pa pred odhodom, da navežejo med seboj stike in se spoznajo.
In ta predlog: popotni muzej — last EO! Tjakaj se naj bi stekal ves propagandni material: razglednice, spominki, knjige, fo* tografije s potovanj itd. Vse to bi služilo za lep arhiv, služilo pa bi v informacijo vsem kasnejšim ekskurzijam.
Torej — že dovolj tudi praktičnih nasvetov.
Namen današnjega članka kakor tudi že dvoje prejšnjih sporočil je, da se ekskurzij-ska ideja v naših vrstah popularizira, in da se čimvečji krog zainteresira za EO. Zdaj pa bo treba uporabiti prvo priliko, da se zbero vsi delavoljni člani in članice JUU na sestanku, kjer si naj izvolijo odbor, ta pa bo moral spraviti ves aparat v tek.
Mislim, da bo tak sestanek najbolj pri» praven o božičnih počitnicah in v Ljubljani.
Menite, da ne? Ali bi bil morda prikladnejši sestanek v Celju, ki je nekako zemljepisno središče naše banovine.
Vsem pa, ki se bodo še nadalje prijavili v EO pa naj velja v vednost, da ne bo nihče vezan k udeležbi pri vseh skupnih izletih. Po mili in prosti volji boste lahko predložili zaželene ture, k razpisanim turam se boste po prosti izberi prijavljali. Vsakdo pač svo* jemu denarnemu stanju primerno in v kraje, kamor ga bo srce vleklo.
Ako se bo o božiču sestavil odbor EO, bo še lahko ukrenil vse potrebno že za pred* loženi turi, in sicer o binkoštih:
1.	na Koroško in v Avstrijo (z avtobusi);
2.	na naše morje (skozi Gorski Kotor z avtobusi in ob obali s parobrodom).
Za velike počitnice pa so naši prvi prijavniki predlagali:
1.	eno turo po naši državi, zlasti ogled skopljanske in zetske banovine, ki sta najbolj pestri in privlačni pokrajini naše države.
2.	Iz krogov učiteljev*'Sokolov pa smo sprejeli nasvet, da bi za praške sokolske slavnosti organizirali tudi posebno učiteljsko ekskurzijo.
Tode so prvi predlogi, ki so se porodili v ognju navdušenja. Nekaj izbire je že tu, Kdor pa si želi kam drugam, bo pa predlagal drugo turo. Vsem »Ahasverjem« pa priporo* čam: štedite, hranite, varčujte!
EO se bo moral držati poslovnega pravila: za skromne novce — solidno pot. do dobra pripravljeno. Vestno delo EO bo najboljše vabilo, da bo odsek delal in napredo* val, ter bo spopolnil vrzel, ki smo jo doslej čutili v naših vrstah.
S tem pq bo našemu namenu ustreženo tako kakor smo želeli.
Vsem, ki so se na prvi poziv odzvali mojemu vabilu k sodelovanju in so se prijavili pismeno, se tem potom najlepše zahvaljujem za pozornost. Ko bo odsek konstituiran, bodo prejeli odgovore na vsa zahtevana vprašanja. Vse pa naprošam, naj zainteresirajo za EO vse svoje tovarišice in tovariše.
S popotnim pozdravom!
delaš, pa ti bo hvaležen za to, četudi morda šele rod, ki mu boš pomagal s svojim razumevanjem. Letošnja vzgojna predavanja v radio bodo obravnavala napake otrok na različnih poljih duševnih funkcij. Ali boš šel mimo? Menda ne!
Vabim vse tovarišice in tovariše k tem' predavanjem s prošnjo, da eventuelno nanie opozore tudi roditelje svojih gojencev.
Pero Horn,
—	Svečana učiteljska akademija v Beogradu, Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za mesto Beograd, je priredilo 28. novembra svečano akademijo v proslavo petdesetletnice obstoja učiteljskega udruženja. Pri akademiji so sodelovali učitelji člani uči* teljskega pevskega zbora »Marinkovič« ter dijaki in dijakinje državnih učiteljišč v Beo* gradu. Akademija je zelo lepo uspela.
—	Poljsko šolstvo. Poljsko učiteljstvo je imelo svoj drugi kongres. Na tem kongresu je bilo govora tudi o krizi šolstva. Število učencev je narastlo, a proračunski izdatki so znižani, kar spravlja šolstvo v nepovolj* no situacijo. Plače učiteljstva so znižane za 38%. Število šoloobveznih otrok znaša 4,200.000, a od teh jih ostane 700.000 brez šole. A še to ni dovolj. Vlada namerava zni* žati šolske obveznosti in odpustiti 1500 učiteljev. Učiteljstvo je zavzelo svoje stališče proti tem nameram, da zaščiti svoje pravice.
—	Bolgarsko učiteljsko udruženje šteje 93 učiteljskih društev z 10.000 člani. Fondi udruženja znašajo 7,304.000 levov. Premično in nepremično premoženje znaša 3,160.000 le* vov in čisti kapital 5,244.720 levov. Za pomoč bolnim članom je bilo izdanih v prete* čenem letu pol milijona levov. Na kongresu, ki se je vršil letos, se je razpravljalo o tež* kem materialnem položaju, ker so bile uči* teljstvu znižane plače za 10%. V resoluciji kongresa zahteva učiteljstvo večje respekti-ranje organizacije od strani ministrstva. Predizobrazba za učitelje naj bi bila: cela gimnazija in dve leti učiteljske univerze.
Gg. šol$ki upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo z rešenjem ministrstva prosvete O N br. 36637/25 in O. N. br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku
Po fiaredbi prosvetnega oddelka Dravske banovin« obvetaea j. vsaka tola imeti vsaj 1 izvod teqa uCila
Slike z Jadrana in Primorja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu.
Znižana ceria Din 296'—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran.
Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja ! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Sot v Oravski banovini vrli camoi
8«novinfka zaloga šoliHifc knli j in učil v LJubljani
— Polletja na meščanskih šolah. Ministrstvo prosvete je s svojim odlokom z dne 3. novembra 1931. O. N. Br. 75.825 odredilo, da se v vseh meščanskih šolah uvedejo polletja. Prvo"traja od začetka šolskega leta do 22. decembra, drugo pa od 23. decembra do konca šolskega leta.
Cm- OSLAČliNKA ZÛ SLOVENIJO -91)
LiUBLIANA, Miklošičeva cesta 7
priporoč« -volo botrato zalogo aiHnufakturun!» blage prvovrstnih č«šk ti. ueuiških in angleških tovari,
Driavni nameščenci aoue b'ago trni iu odrske pro» predloži'* legitmici.
_ Tiskovine za zdravstveni pregled
učencev in učiteljstva po predpisanih pravilnikih o zdravstvenem pregledu učiteljstva in učencev narodnih in srednjih šol, ki se mora izvesti po zakonu v vseh šolah, je zalozila učiteljska knjigarna v Ljubljani. Istotam se dobi poziv za polletni sistematični in kon* trolni pregled dece. Podrobnosti so razvidne iz zbirke zakonov o narodnih šolah, ki se dobi istotam.
—	Tovarišicam in tovarišem v Mariboru in okolici! Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode priredi v nedeljo dne 13. decembra t 1. ob 11. uri v Unionski dvorani (Gotz) v Ma* riboru koncert. Vabimo vse učiteljstvo in prijatelje mladine.
—	Geschichte der Kunst. Za 82 Din je novo izdanje Zgodovine umetnosti, Wicken-hagen-Uhde, najlepša in najcenejša knjiga tega leta. Doslej je izšla v nakladi 140.000 iz* vodov, vezanih v platno. 400 strani, na najboljšem brezlesnem papirju za umetniški tisk. Format velika 8". Nad 300 slik in 16
barvastih tabel.
To najnovejše izdanje slovite zgodovine umetnosti prof. Ernesta Wickenhagena, ki jo je prof. Uhde-Bernay z izredno marljivostjo popolnoma na novo predelal in izpopolnjeval do najmlajše sedanjosti, ustreza vsem zahtevam, ki se stavijo idealni, v eno knjigo strnjeni zgodovini umetnosti. V arhi* tekturi, plastiki in slikarstvu pregledno se* stavljena, obvladuje ogromno snov, ki jo predstavlja več kot 5000 letna zgodovina umetnosti. Zasluga te nove naklade je poleg najnovejših uspešnih raziskavanj tudi izpre* menjena ocenitev poedinih umetnostnih ča* sovnih razdobij z ozirom na kulture sedanjo* sti in prikazovanjem najbistvenejšega.
Iz vsebine naj omenjamo le poedine razprave, ki danes posebno zanimajo, kakor Tut-Ench*Amun, El-Amarna-kultura, grška plastika, umetnost pred Kristusom in izrael* ska umetnost, umetnost starih Etruščanov, iz novejše dobe umetnost baroka, španska umetnost, Greco, iz najmodernejše stavbar-ske umetnosti imena, kakor Peter Behrens, Taut, Mendelssohn, Corbusier. nadalje slikarji in kiparji, kakor Barlach, Kolbe, Dix. Picasso, Corinth. — Skratka ta knjiga nudi vse, kar je mogoče danes zahtevati od živega zanimivega dela.
Številne velike in čiste slike, med temi 16 barvastih tabel, ilustrirajo čtivo kar naj-izraziteje.
Tu navedena knjiga se po zgoraj označeni ceni dobiva v knjigarni Učiteljske ti* skarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
««wm.'V •
DRAGO GOftUP & C©.
LJUBLJANA	-«©p
MIKLOŠIČEVO CESTA S C/«•	f
Izdelava in prodaji damske in moške konfekcije. Naro čil» po meri se izvt-sujejo hitro in točnr

Uciteliskš pravnik.
ALI ZADEVA UREDBA O DOLOČITVI VREDNOSTI STANOVANJ OD 12. SEPs
TEMBRA T. L. TUDI UČITELJE?
Učiteljstvo ima pravico do naturalnega stanovanja po § 84. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929 v smislu §§ 29. in 173. istega zakona.
§ 29. zakona o narodnih šolah določa, da se daje v mestih in trgih namesto natural* nega stanovanja stanarina in se točno določa višina odškodnine za naturalna stanovanja. § 173. zakona o narodnih šolah pa ocenjuje naturalna stanovanja za učiteljstvo v podeželskih občinah na 150 Din. S temi zakonitimi določbami je določena torej vrednost učiteljskih naturalnih stanovanj.
Uradniški zakon od 1. aprila 1931 ukinja s § 292. sledeče člene zakona o narodnih šo* lah z dne 5. decembra 1929: § 72. (delno), § 73/3, § 87., § 94., § 95-/3, § 116./1, § 121., § 166. in 176.; izpreminja pa § 118. in 180. zakona o narodnih šolah. Nikjer pa niso ukinjeni ali izpremenjeni §§ 29., 84. in 173. zakona o narodnih šolah.
O naturalnih stanovanjih in stanarini govorita §§ 29. in 262. uradniškega zakona od 1. aprila 1931.
§ 29. uradniškega zakona določa v prvem odstavku, da se odteguje tudi uradnikom, ki imajo naturalna stanovanja od samoupravnega telesa vrednost stanovanja od draginj-ske doklade. Drugi odstavek tega § pa pravi, da se uslužbencem, ki jim po specialnih zakonih plačuje samoupravno telo stanarino, odteguje t a znesek od draginjskih doklad.
S tem je jasno povedano, da ostane v veljavi tudi ocenitev naturalnih stanovanj po §§ 29. in 173. zakona o narodnih šolah. Uredba o določitvi vrednosti stanovanj od 12. septembra 1931. določa: »Če je samoupravno telo dolžno po posebnih zakonih plačati državnim uslužbencem stanarino, se odteguje ta znesek od draginjske doklade.«
Ker pa zakon o narodnih šolah v § 29. določa kot odškodnino (stanarino) za natu* ralna stanovanja v mestih in trgih točno do* ločeno vsoto, za podeželske občine pa je tudi v § 173. točno določena višina odškodnine, t. j. vrednosti za naturalno stanovanje in ker teh določb ni razveljavilo nobeno zakonito določilo, smo mnenja da je ocenitev natu* ralnih stanovanj za učiteljstvo izvršena z zakonom o narodnih šolah in da bi odmera sta* novanj po novi uredbi ne smela zadevati učiteljstva.
O stvari bo sekcija ukrenila potrebno.
—§ Izplačevanje stanarine. Upravitelj* stvo tukajšnje osnovne šole nam izplačuje stanarino 200 Din mesečno le proti potrdilu, ki mora biti kolkovano s }4 % kolkom ozna* čene vsote. Na ta način mi je vsak mesec odtegnjen 1 Din od stanarine. Ker pa pla* čamo davek že pri plači, v kateri je všteta tudi stanarina, mislim, da bi se moralo službene prejemke, torej tudi stanarino, izplačevati brez kolkovine. V ta namen naj bi šol* sko upraviteljstvo izgotovilo uradno mesečno polo. na kateri se vsi, ki stanarino prejemajo v znak potrdila za sprejem zneska, podpišejo.--lj.
Pojasnilo: Na podlagi odredbe kra* ljevske banske uprave odd. IV. No. 9593/1 z dne 22. junija 1931. niso krajevni šolski odbori, oziroma občine upravičene odtegovati uslužbenski davek od stanarine, ki so jo po § 29. in 173. zakona o narodnih šolah dolžne občine plačevati učiteljstvu, ker se uslužbenski davek zaračunava in odteguje pri računovodstvu kraljevske banske uprave od vseh brutto prejemkov. Plačilni izkazi, oziroma potrdila o prejemu te stanarin so prosti tudi vsake druge kolkovine.
—i Nameščeni so sledeči učitelji-vojaki:
Belec Ivan_ Borko Franc, Casar Vinko, Kosi Ljudevit, šnuderl Ljudevit, Zavratnik Stanko, Zei Zlatko Avrelij.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde* lani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko* misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.)
4 Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvezs kov. le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podro* ben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo« jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
£n gros. En detall.
Učiteljska tiskarna priporoča r$OV@ zrezke vsem osnovnim in viš. narodnim šolam.
Sieu. 18
n(?čito/rski Tovariš*. dne 3. decembra 1931
Stran 3.
?
Uč u-Iisk pevski ¿bor JUU.
ŽENSKI ZBOR UPZ NA KONCERTNI TURNEJI.
V	nedeljo zjutraj bodo pohitele članice UPZ na koncertno turnejo, ki se bo vršila po naslednjem redu:
V	nedeljo 6. t. m. v Kar lovcu v Zo« rinem domu, popoldne ob 16. mladinski koncert, ob 3421. večerni koncert. V ponedeljek
Kumar Srečko, dirigent UPZ.
7. t. m. v Petrin ji v Hrvatskem d.'inu, popoldne ob 16. uri mladinski, ob K21. ve černi koncert. Na praznik, v torek 8. accem« bra v Črnomlju v Sokolsken domu ob 14 30 uri in isti dan v Novem mestu ob 20. uri v Sokolskem domu.
Spored mladinskih koncertov je naslednji:
Lajovic Anton: Veseli koledniki. Sto'-cer-Slavenski Josip: Romarska popevka. Gr goševič Zlatko: »Okolo žnjačkoga venca« (I stavek). Milojevič Miloje: Muha i komarac. (Ženski zbori a capella).
Odmor.
Adamič Emil: Dve narodni pesmi: 1. Ra« sti rožmarin. 2. Lepo mlado jutro se rodi. (Ženska zbora a capella).
Premrl Stanko: Jezus je majhen. Rože za Marijo. Kogoj Marij: Kaj ne bila bi vesela. Zvončki. Adamič Emil: Sestrica. Lajo* vic Anton: Nagajivka. Dete jezdi na kolenu. Adamič Emil: Pastirčki. Tri purt. Izpraše valnica. (Ženski zbori s spreinlievanjei» klavirja).
Dirigent: Kumar Srečko.
Program večernih koncerrov pa je na* slednji:
Ženski zbori a capella. Lajovic Anton: Veseli koledniki. Stolcer«SUvenski Josip: Romarska. Grgoševič Zlatko: »t.'kolo žnjač = koga venca« (I. stav.) Krstič Peter: Pod jor-govanom. Milojevič Miloje: Muha i komarac.
Ženski zbori a capella. A lamič Emil: 6 narodnih pesmi: 1. Rasti, rožmarin. 2. Da bi ja znala, kteri je moj. 3. V črni gori beli grad. 4. Sem revna deklica. 5. Lepo, mlado jutro se rodi. 6. Izberi si moža.
Ženski zbori s spremljevanjem klavirja. Premrl Stanko: Jezus je majhen. Rože za Marijo. Kogoj Marij: Kaj ne bila bi vesela. Zvončki. Mladinska. Lajovic Anton: Nagajivka. Dete jezdi na kolenu. Adamič Emil: Pastirčki Tri pure. Izpraševalnica.
Ženski zbor a cape 'a s 3 solo glasovi. Adamič Emil: Kata (bel. svat. obred v štirih stavkih): a) Modra Kata b) Lepa Kata. c) Zvesta Kata. č) Srečna Kata.
Izkupiček koncertnega nastopa v Črnomlju bo šel v sklad za be in: prebivalec Bele Krajine, ki so bili težko prizadeti po zadnjih vremenskih neprilikah. S tem se bo naš UPZ oddolžil prizadetim roiakcrrt.
Gotovo bo naš zbor s prvovrstnim, zgolj ženskim sporedom ut.; ■ 1 svoj dobe,- glas in si razširil krog svojih prijateljev tudi v kra* jih, koder je dozdaj še nepoznan
—nč—.
—pev. Pevski tečaj za ženski zbor se bo
vršil zaradi turneje v soboto 6. decembra. Začetek ob 8. uri v prostorih Ljubljanskega zvona. Odpotujemo v nedeljo zjutraj ob 7'30 uri preko Novega mesta v Karlovac. Vse in točno! — Odbor.
Hiadhttska Matica,
Prihodnja seja Mladinske Matice bo v
sredo 9. t. m. ob 20. uri.
Rok za vlaganje rokopisov za razpisane nagrade rednih publikacij se podaljša, kot je bilo že j a vi j eno do 31. decembra 1931.
Zaradi prepoznih naročil na naše sub-skribcijsko vabilo nam — žal — tiskarna ne more natisniti obe knjigi za Miklavža. Lov« renčičevo »Tiho življenje« izide šele za bo« žične praznike.
Knjiga »Mihec in Jakec« je dotiskana in se razpošlje še pred Miklavžem vsem onim, ki so jo naročili.
Dve knjigi, ki nc smeta manjkati v nobeni šolski knjižnici, sta: J. Ribičiča »Mihec in Jakec« in Lovrenčičevo »Tiho življenje«. Prva knjiga izide za Miklavža, druga za Božič. Obe knjigi sta bogato ilustrirani. Prvo je ilustriral Gaspari, drugo Jakac. — Obe knjigi izideta v večjem formatu in na bolj« šem papirju, a kljub temu so cene zelo nizke. Kartonirani izvodi so po 12 Din v polplatno vezani po 18 Din, v platno vezani po 24 Din, v platno vezani in na finejšem papirju po 27 Din.
Naročila sprejema Mladinska Matica, Ljubljana. Frančiškanska ulica 6/1.
Novi prostori tajništva Mladinske Matice so v sprednjem poslopju Učiteljske tiskarne uradne ure ostanejo iste, od 16. do 18. ure.
S 13. seje Mladinske Matice.
1.	Tajnik prevzame nalogo, da bo zbiral vse važnejše ocene listov in revij, ki se tičejo »Našega roda« in publikacij Mladinske Matice ter jih bo hranil v posebnem zvezku.
2.	Ker so skoro vse naše revije prezrle publikacije Mladinske Matice, je sklenil odbor obrniti se do teh s prošnjo, da mu vsaj naznanijo, zakaj se jim ne zdi vredno izpre« govoriti besedice o naših originalnih pubii* kacijah, ki izhajajo v 30.000 izvodih, ko vča« sih prav obširno poročajo o prav neznatnih prevodih.
3.	Napravi naj se natančen seznam knjig, ki jih ima Mladinska Matica še v zalogi.
4.	Uredi naj se čim prej biblioteka Mladinske Matice.
5.	Za izredne publikacije je sklenil na« ročiti odbor: 2000 kartoniranih izvodov, 1000 pa vezanih; od teh 200 na posebnem papirju.
—m NUJNO PROSIMO vse naše cen j. poverjenike, da pobero pri tretji številki »Našega roda« naročnino tudi za četrto, t. j. januarsko številko. Lansko leto nam je za= radi dolgih božičnih počitnic odpadlo preko 1700 naročnikov, ker so zaostali s plačilom tretjega in četrtega obroka. Izognimo se le= tos tej eventualnosti, ki bi nas letos zadela še mnogo občutneje nego lansko leto.
Etična k udarna
v LjuDljani — Kongresni trg
Muizik*lije Msah wrsfc
ZAMENJAMO
vaš rabljeni baterijski aparat za novo tipo za popoln priključek na električni tok, proti zmernemu doplačilu, ki ga je možno plačati tudi V obrokih. Zahtevajte takoj ponudbe z navedbo aparata, ki ga hočete zamenjati.
RADIO
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 5
stvo in dom«. Dejanje pa so ilustrirale pesmi: U boj, u boj ..., Naprej zastava Slave, Tamo daleko. Gor čez izaro in Nebo žari. — Do* godek v Beogradu leta 1456. je eden izmed neštetih dogodkov v jugoslovenski zgodovi« ni, katerih pesem se je tekom stoletij izlila v en sam zveneč akord: »Zgradili smo dom si, ki diči ga iz trnja venec spleten, in če Bog bi hotel, zanj žrtvoval se zadnji bo Slo« ven.« — Proslava v taki obliki je imela predvsem namen pokazati, da so možne poleg do* sedanjih tradicionalnih prvodecemberskih in drugih narodnih proslav tudi druge oblike. Brezdvomno je ta prvi poizkus take proslave uspel, ne samo v tehnični izvedbi, marveč je tudi vsem poslušalcem mnogo bolj pokazal in predočil pomen in važnost 1. decembra. — Želeti je, da se uvede tudi na šolah sličen način proslav narodnih praznikov, ki naj mladino vzpodbujajo, da bo znala ceniti težko pridobljeno svobodo in delati za pro-speh naše mlade države.
Cenjene gosp. učiteljice!
Za specialno, strokovno, solidno delo Vaše garderob , po vseh inozemskih žurnalih Vam jamči, n o v oo t vo r j e n i
demski atehe Jovanke Potočmfc,
izprašane in diplomirane v inozemskih krojnih šolah - Mestni trg Sni.
Izdeluje tudi kroje po meri Kostume in plašče izdelujejo prvovrstni damski krojači
ročamo obisk te naše prireditve vsem tovarišem in tovarišicam. Kdor bi bil v skrbeh zaradi prenočišča na dan koncerta, se naj pismeno obrne na odbor društva. — Odbor.
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU.
—r Program za VI. teden. V petek 11. decembra: »Značaj naše narodne pesmi«, predava g. prof. Luka Kramolc. Predavanje je namenjeno osnovni, meščanski in srednji šoli. V torek 8. decembra odpade oddaja zaradi praznika.
—r Poziv na sodelovanje. Za sestavo nedeljskega programa za šolske oddaje so potrebni odseku za šolski radio predlogi glede eventualnega izboljšanja dosedanjega programa. Prosimo vse tovariše(ice), ki so pri dosedanjih oddajah opazili kake nedostatke, ali imajo sicer kake predloge, da to sporoče odseku za šolski radio. Prosimo tudi vse one tovariše(ice), ki imajo pripravljeno za oddajo kako primerno snov. da javijo JUU, sekciji za Dravsko banovino, odsek za šolski radio v Ljubljani.
—r Prva 1. decemberska proslava v šolskem radiu. Na narodni praznik 1. decem* bra so oddajali v radiu gojenci in gojenke državnih učiteljišč v Ljubljani proslavo narodnega ujedinjenja. V program te proslave so uvrstili zgodovinski dogodek v Beogradu leta 1456., ki predočuje smrt zadnjega celjskega grofa Ulrika II. V ta prizor je bila vpletena tudi Debeljakova priredba »Ljud-
SihlU V vK - Ol Vil'	M JI
<2 društev:
«a
= JUU, SRESKO DRUŠTVO KOZJE bo zborovalo dne 12. t. m. ob 10. uri v šoli v Kozjem. Na dnevnem redu je poleg poro* čil, dopisov in predlogov predavanje io\anša Podjavorška »Kmetska pedagogika :n kme* tovo pojmovanje šolske pedagogike, šoie, oblasti in države«. Pridite vsi! — Odbor.
= JUU, SRESKO DRUŠTVO V ŠMAR= JU PRI JELŠAH bo zborovalo dne P decembra ob 10. uri v Rogatcu. Razven običajnih točk je na dnevnem redu referat tcv. Berceta: »Snovanje in delovanje sokoiskih čet«. Čas je že, da se zganejo tudi vbi oni tovariši in tovarišice, ki jih že dolgo nisn:o videli.
= JUU, SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto 12. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Žužemberku. Poleg stanovskih zadev je na dnevnem redu predavanje tov. P. Japlja o odno« šajih med kmetskim človekom in nje.? mm učiteljem. — Popoldne pevska vaja. Pridite polnoštevilno. — Ob tej priliki uprizorijo člani učiteljskega društva v nedelj.) i."', de« cembra ob 3. uri popoldne Petrovičevo dra« mo »Duše«. — Predsednik.
= JUU, SRESKO DRUŠTVO V NO= VEM MESTU bo imelo svoje zborovanje in nadaljevanje občnega zbora v sredo dne 9. decembra ob 9. uri na deški osnovni šoli v Novem mestu. Dnevni red: A. Nadaljeva« nje občnega zbora: 1. Volitev nadzornega odbora. 2. Slučajnosti. B. Zborovanje: 1. Po« ročilo odposlanca sekcije. 2. Situacijsko poročilo in poročila funikcionarjev. 3. »Smer* niče za praktični pouk« — predava tovariš sreski prosvetni referent F. Zagorc. 4. »O dospelosti povišic po novem uradniškem za* konu« — poroča tov. F. Žukovec. 5. Razno * terosti. — Na praznik 8. decembra bo ob 20. uri koncert pevskega zbora JUU v sokol* skem domu v Novem mestu. Toplo pripo-
= JUU, SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH bo zborovalo v soboto dne 12. decembra 1931 ob 9. uri pri Sv. Lenartu. Na dnevnem redu je poleg obi« čajnih točk tudi predavanje tov. Ferlinca. Udeležba je obvezna, ampak ne samo za ti« ste, ki se redno udeležujejo zborovanj, tem« več tudi za one tovariše(ice), katerih nikoli ne vidimo na naših zborovanjih. — Odbor.
Največjo izbiro damskih plaščev, sukenj in oblek za gospode nudi
Konfekcija ELITE
PREŠERNOVA ULICA ŠT. 7-9
po brezkonkurenčnih cenah. Prvovrstni salon za dela po meri.
= JUU, SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo dne 12. decembra 1931 ob 8. uri v poslopju osnovne šole v Lescah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Delovna šola: a) Nastop tov. M. Čibejeve in tov. L. Pibrov« ca. b) Delovna knjiga, referira tov. H. Žagar. 3. Slučajnosti.
G&ASI
OffiMMfMUttUMIf
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSI znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit« najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trs; 9. — Ceniki brezplačno!
t' '-Í
Ako si hočete prihraniti denar za Miklavža in Božič
pri nakupu manufakturnega blaga, potem posetite nemudoma	trgovino v Prešernovi ulici 54 (poleg livarne »Slon«), kjer kupite res prvovrstno zimsko blago po neverjetno ponovno znižanih cenah.
Odeje prešite, satin na obe strani........Din 115
Odeje prešite, satin na obe strani, ročno delo, bela vata . .	» 150
Odeje prešite, brokat, ročno delo, najfinejše vrste . .	» 220
Flanelaste odeje, 2 metra dolge..................»40
Flanelaste odeje, boljše vrste..................»70
Kamelhaar odeje, 2 metra dolge, finejše vrste..........»110
Rjuhe flanelaste, 220 cm dolge, v vseh barvah..........»36
Športna flanela za srajce in perilo, barvana............» 7
Žametni barhent, rožast in gladke barve............»22
Sifoni...........od Din &— do	» 14
Platno za rjuhe........od Din 16— do	» 33
Damske nogavice, močne in trpežne . po Din &—, 9'— in	» 10
Damske nogavice, svilene .... po Din 12"—, 14"— in	» 22
Damske nogavice, volnene....................»20
Moške nogavice.......po Din 5—, 9— in	» 10
Namizne garniture (prt in 6 prtičev), damast, po Din 120, 150 in	» 180
Damski plašči, velika izbira, moderen kroj, Din 350, 390, do .	» 650
Moška konfekcija, podružnica na Dunajski cesti št. 7
♦
Suknjiči kratki, vatirani........od Din 250"— naprej
Suknje dolge, črne, la ......... » 720"— »
Suknje dolge...........» » 350'— »
Usnjati suknjiči, prvovrstno usnje.....» » 750"— »
Otroške suknje..........» » 200"— »
Pridite in oglejte si blago in cene!	Geslo: Mal dobiček, velik promet!
Josip Gvančič, LJubljana — Prešernova ul. 54, Dunajska c. 7
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
Kniiževnos*.
— Vodnikova družba v Ljubljani, ki
šteje letos nad 20.000 članov, je izdala za leto 1931. sledeče štiri knjige:
1.	Vodnikovo pratiko, ki jo je uredil dr. Pavle Karlin, z bogato vsebino, ki nudi čitateljem mnogo zanimivega, posebno važne sestavke iz narodnega gospodarstva, ljudske higijene, domačega vrtnarstva, o ijudskem štetju z zanimivo statistiko, iz važnih sve* tovnih dogodkov, o reformi koledarja itd. Pratika je bogato ilustrirana in kaže že na zunaj okusno obliko.
2.	Ivan Matičič: Moč zemlje. Pove-t j j zajeta iz bojev za slovensko Kori ško. P si
telj slika življenje v koroški vasi pred vojno, ko se začenja potujčevanje, prikaže nam v plastičnih slikah začetek vojne, divjanje nemškega zmagoslavja, prevrat in borbo za osvobojenje te nesrečne zemlje. Vsa povest nam nudi živo sliko teh burnih časov z veselimi in žalostnimi stranmi kolikor mogoče v popolni resničnosti in deloma celo v prist» ni domači govorici.
3. Ivan Lah: Sigmovo maščevanje. Povest se razvija ob zgodovinskih dogodkih Zr.njsko-Frankopanske zarote. Središče povesti je grad Ozalj kjer se plete zarota, ki ie obsegala vse kraje od hrvatskega primor= ja do Slovaške. V nji vidimo vlogo vseh treh narodov: Slovencev, Hrvatov in Srbov (Vla-
hov), ki so upali v zmago Zrinjskega in se pripravljali na boj, dokler ni posegla vmes maščevalna roka cesarskih mogotcev, ki so uničili za stoletja vse nade na svobodo. To je idejno zanimiva knjiga, ki rešuje naš zgo= dovinski problem.
4. Mihajlo Pupin: Od pastirja do izumi» telja. .Svetovno znano delo našega ameriške« ga učenjaka in profesorja na ' kolumbijski univerzi v New*Yarku, ki je- podal zanimiv popis svojega življenja. To je delo velikega vzgojnega in narodnega pomena. Posebno za nas Jugoslovane je važno, da spoznamo mo* ža, ki je izšel iz naše Vojvodine in z lastno silo dosegel častno mesto na ameriški univerzi. Njegov življenjepis je preveden v več
svetovnih jezikov, zato je prav. da bo nudil tudi naši mladini zgled energije in zdravih življenjskih nazorov.
Letna članarina Vodnikove družbe zna= ša 20 Din. Člani se sprejemajo pri poverjenikih, oziroma pri tajništvu družbe Ljublja-nikih, oziroma pri tajništvu družbe, Ljublja*
—k Prosvetno^šolska pitanja, spisal Dušan Priča, Beograd 1931. V knjižici obravnava pisatelj splošne težnje učiteljstva, učitelj* sko izobrazbo, novo in staro šolo, dotakne se tudi problema: šola in cerkev itd. Knjižica predstavlja ponatisk piščevih člankov iz »Narodne Prosvete«. — Naroča se v beograjskih knjigarnah.
N A J N I Ž J E
C E N E
P
'lili
I
UČITELJ** A
Tísicas
V UUBU^Ni
Jenairnoderne^e urejena in izvr&uje vas tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — llustr.knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih in največjih nakladah. — časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje šole. Risanke, dnevniki In beležnice.
Vse tiskovine za društva In šole (lepake, letake, Izpričevala itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni I
UCI1EIJSKA fc NJiGARNi'1
Ima v zalogi .Galerijo naših mož": 1. Trubar, 2. Vodnik. 3. Slomšek, 4. Prešeren, 6. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10. Tavčar, 11 .Leveč, 12. Erjavec 13.Jenko, 14.Cankar, 15. Gangl, 16 Parma, 17. Kersnik. 18. Maister, 19. Župančič, 20 Strossmayer. Slika 10 Din-
ZA MIKLAVŽA
zelo prikladna darila nudi tvrdka
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Avgust Agnola
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zical in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Otomane
peresnice, žimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah
F. Sajovfc
Ljubljana, Stari trg štev. 6
v
Radio za šole!
Dobavljamo po n a j k u 1 a n t n e j š i h pogojih
vse moderne tipe radio aparatov
kakor tudi vsakovrstni radio materija!. Na razpolago so prvovrstni zvočniki, magnetni, elektrodinamični i. t. d. Za reklamno prodajo oddajamo 3 cevne radio aparate z zvočnikom, akumulatorjem, baterijo, antenskim materijalom i. t. d. za
D i n 1 500-
Šole, poslužite se ugodne nabave radio aparatov pri nas potom U. G. P., s katero imamo kupčijski dogovor!
Radioval nasi. „JUGOSPORT" - Ljubljana
Dalmatinova ulica št. 13
Premog In drva
Af najboljše vrste dobavlja
A Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
KROJAŠKI ATELJE
za gospode in dame
FRAN IGLIC
Ljubljana, Pražakova ul. 10
Tvrdka lan. Žargi ■ ,Pri n>zki ceni,
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ST. 3 IN 11
-
pri poroča
bogato zalogo raznega modnega bl?ga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje
NA DEBELO IN DROBNO
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne I Zo hteva jte ceniki
Zaloga vseh šolskih zvezkov, be'ežnic, dnevnikov, skicirk in podklodkov. — Zvezki zo okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Nofni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir

UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJAMI :
Gostilna
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
Srajce
modne in športne, kiavate, naramnice, iepne robce, palice,
damsko perilo
moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izbiri in po naj solidne jših cenah pri tvrdki Šterk nas l
Miloš Karfičnšk, Ljubljana
'•J Perilo po meri! Siaritr9Št. 18 Venka zatoga čipk ,
■■■■■■■■■■■
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton ianežič
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh k n j i g o v e š k i h potrebščin
L ubljana, Florjanska ulica št 14
Tvrdka
A. Zibert
priporoča za Božič veliko zalogo modernih
snežk in čevliev
po najnižjih cenah LJubljana — Prešernova ulica
^^ j j	121) I VSI V manu^a'cturnem blagu najnovejše
Blago tudi na obroke!
Postrežba točna in solidna!
mode nudi se Vam pri znani tvrdki
IOS. SNOJ - Uubllana
Palača Mestne hranilnice
HRANILNI IN POSOJILNI KONZORCIJ
■kreditna zadruga državnih ¡uslužbencev s sedežem
V Ljubljani, Aleksandrova cesta 5/1.
Daje nameščencem posojila, tudi ranžijska, po 8°/o. — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5—7% brez odbitka rentnega davka, torej povprečno Vt°/o ugodneje ko drugod. Zlasti se priporoča malo varčevanje z najmanjšimi vložki od Din 10'— dalje.
Zahtevajte pojasnila.
telefon št. 3413 Ček. rač. 10.684 Ustanov. 1.1874.
I


& IURJOWC
L J U B LJ A N A — S T R I TAR J E V A ULICA ST. 5
Nudimo veliko izbiro angleškega n češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Zima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste.
Daje tudi na obroke. — Postrežba točna in solidna.
k .jto '			... , 'r	■	•• * . -
					
f
P
11