rektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek	ŠT.l 8 - LETO XLVII - CELJE, 6. 5. #93 - CENA 110 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stameici
So dobri ravnatelji smola?
fresenetljiv odnos celjskega izvršnega sveta do ponovnega imanovanja Antonije Mešl. Vroča tema na strani 8.
Prihaja doba
razuma
ali kaosa?
Nova akcija Novega tednika. Stran 15. Ombudsman ali Varuh človekovih pravic v temi tedna na strani 9.
Nepremagljivi
Celjski rokometaši spet pokalni prvaki • zadnji poraz v Golovcu pred tremi leti in pol. Stran 17.
Stoletnica s Teharij
Pri Lavričevih na Teharjah, kjer slovijo po starodavni gostilni, bodo
pojutrišnjem praznovali stoletnico znane gostilničarke Marije Lavrič.
V pokoj je odšla nedavno, v 96. letu starosti, in to šele na prigovar-
janje svojih najbližjih. Njenih 72 let delovne dobe je več kot dovolj, so
ji rekli. Do takrat pa je pripravljala dnevno po sto dvajset malic in tudi
kosila. Svoje knjigovodstvo je uspešno vodila še pri devetdesetih.
Čili slavljenki čestita tudi uredništvo NT&RC, obširneje pa jo boste
spoznali v prihodnji številki.
Rogaška prodaja Donat
SKB je menda resen kupec enega najboljših hotelov
na Celjskem. Stran 5.
Vroča tema
Spravni poskus celjskega izvršnega sveta z vozniki. Stran 8.
Šmarje
V Babilonu ne ustavi niti lokalni vlak.
Z dr. Dragomirjem Obradovićem na straniò.
Pisarniško pohištvo
STOL
INTERIER CEUE
Titov trg 8
tel.: (063) 28 928
fax: (063) 25 420
12

Zaupati ali ne, to
je zdaj vprašanje!
Bojazen mandatarja celjskega IS Jožeta Zimska, ki je
želel sestaviti strokovno vlado - a se je pri tem dobro
zavedal, da brez političnih kompromisov ne bo šlo - se je
v teh dneh izkazala za upravičeno. Celjska vlada je, sodeč
po dogajanju na zadnji seji, sestavljena »malo mešano«.
Upravičeno namreč lahko dvomimo v strokovnost in
politično neobremenjenost vseh njenih članov. Kako dru-
gače si naj sicer razlagamo zaplete ob obravnavi imenova-
nja Antonije Mešl za ravnateljico OŠ Frana Roša ter
konkretizacije nadzora nad poslovanjem Javnega podjetja
Komunala Celje?
V prvem primeru je del članov IS skupaj s predstavniki
strokovnih služb, Sveta zavoda in Zavoda za šolstvo in
šport zaman pojasnjeval, da je postopek imenovanja rav-
nateljev javnih zavodov pač določen z zakonom — in pika!
Ravnatelja imenuje Svet zavoda ob soglasju ustanovitelja
(občinske skupščine!), člani IS in kasneje poslanci pa po
črki zakona nimajo nobene pravice razpravljati o dveh
kandidatih. Tako piše v zakonih, najmanj kar smemo
pričakovati od članov občinskega IS pa je, da poznajo
zakone. Posebej še član (Matjaž Železnik), zadolžen za
krajevne skupnosti in kadre, kajti občina »kadruje« le
v javnih zavodih, katerih ustanovitelj je!
Člani IS so glasovali tako kot so. »Odločitev je zavezu-
joča, odslej je to naše skupno stališče in zanj moramo
prevzeti odgovornost,« je zaključil izvršnik Zimšek - in
člani IS so že razpravljali o konkretizaciji nadzora nad
Javnim podjetjem Komunala Celje. Res, da so se ob pri-
pravi osnutka občinskega proračuna za takšen ukrep
soglasno odločili, a res je tudi, da takrat ni bilo slišati niti
besedice o dodatni registraciji podjetja. Izvršnik, ki je
vztrajal pri načelnosti, da se čez noč pač ne pripravlja
gradiv, če naj bodo odločitve skrbno pretehtane, je ostal
osamljen.
Kljub temu, da je soglasje k dodatni registraciji .za
opravljanje dejavnosti v Komunali bilo — časovno vzeto
- nujno potrebno, ostaja vprašanje, po kakšnih merilih se
člani celjskega IS odločajo, komu zaupati in komu ne. Če
je bilo v primeru Komunale slišati nekaj strokovnih argu-
mentov »za«, jih »proti« v primeru imenovanja Mešlove
nismo slišali. Zaupati ali ne - ostaja vprašanje, odgovori
pa so »malo mešano«, a žal prav nič odvisni od stroke.
IVANA S TAMEJČIČ
Proračun preživetja
Celjski poslanci soglasno sprejeli proračun, skrčen do
skrajne meje
Celjski poslanci so v torek
soglasno sprejeli osnutek od-
loka letošnjega občinskega
proračuna, ki je »težak« ne-
kaj več kot 2,8 milijarde to-
larjev, sestavljen brez pri-
manjkljaja in s predvidenim
dolgoročnim zadolževanjem
občine za naložbe v komu-
nalne objekte v višini 84,5
milijona tolarjev (3 odstotke
proračuna). V IS bodo ob
pripravi proračunskega
predloga upoštevali pripom-
be iz poslanske razprave,
a do večjih vsebinskih ra-
zhajanj med predlogom IS in
tistim, kar so povedali po-
slanci, tokrat v Celju ni pri-
hajalo.
Predsednik IS Jože Zim-
šek je poslancem pojasnil, da
prihaja občinski gospodar-
ski načrt v skupščinske klopi
tako pozno zaradi menjave
izvršnega sveta in sprememb
republiških izhodišč za obli-
kovanje občinskih proraču-
nov. Zadnja, spremenjena
navodila so v Celju prejeli
šele nekaj dni zatem, ko so
bila prva proračunska izho-
dišča že pripravljena. Občin-
ski proračun naj bi bili
skladno z veljavno zakono-
dajo sprejet v dveh mesecih
po sprejemu državnega, torej
do druge polovice junija.
Osnovna značilnost celj-
skega proračuna je omejeva-
nje porabe na prav vseh po-
dročjih. Najbolj izpostavlje-
ne so družbene dejavnosti, ki
jim proračun odmerja 960
milijonov tolarjev, in stano-
vanjska ter komunalna de-
javnost, čeprav so pri slednji
indeksi zaradi vključitve ce-
lotnega stanovanjskega go-
spodarstva v občinski prora-
čun sorazmerno visoki. Za-
radi tega velja opozoriti, da
je poraba denarja strogo na-
menska in denarja ni mogoče
prelivati v druge dejavnosti.
Osnutek občinskega pro-
računa predvideva tudi
sprotno, trimesečno poroča-
nje o poslovanju vseh prora-
čunskih porabnikov, poslan-
ci pa so se strinjali tudi s čle-
nom, ki dopušča možnost
medletnega usklajevanja in
prelivanja denarja (tam, kjer
zakon dopušča) med posa-
meznimi porabniki. Slednje
pa po mnenju poslancev ne
bo prav veliko pomagalo, saj
je celjski proračun za leto 93
naravnan zgolj na možnosti
preživetja.
IVANA STAMEJČIČ
Pobudo predstavnika celjske-
ga Zdravstvenega doma, da
občina zagotovi denar za delo-
vanje nujne medicinske pomo-
či, je poslanec dr. Aleš Demšar
podkrepil s pojasnilom, da je
celjska občina edina v Slove-
niji, ki ima sodobno organizi-
rano nujno zdravstveno pomoč
na takšni ravni. V Celju sta se
zaradi tega močno zmanjšali
smrtnost in invalidnost kot
posledice prometnih nesreč,
drugih nezgod, kapi in infark-
tov, poslancem pa je v premi-
slek pred dokončno odločitvijo
ponudil žalostno, a realno dej-
stvo, da jih vsaj tretjina lahko
pričakuje infarkt, preostali pa
se dnevno vozijo po neurejenih
cestah...
Največ pripomb so imeli po-
slanci na močno povečan ob-
seg (60 milijonov tolarjev)
Sklada za razvoj drobnega go-
spodarstva. Nekaj jih je takš-
no odločitev podpiralo (oživ-
ljanje gospodarstva, nova de-
lovna mesta), večina pa je me-
nila, da bi morali težke čase,
v katerih živimo, deliti tudi
podjetniki in obrtniki.
Bodo stranke vrgle Božiča?
V mozirski občini se še ved-
no niso dogovorili glede nove-
ga župana. Namesto da bi raz-
pletli položaj, kot so nekateri
upali, je očitno, da prihaja do
vse večjih nasprotij med stran-
kami, ki se trenutno dogovar-
jajo o možnih kandidatih za
župana.
Iz neuradnih virov pa je sli-
šati, da so stranke toliko bolj
enotne, kar zadeva izvršnika
Alfreda Božiča. Podatki so ne-
uradni, vendar naj bi sklicali
izredno zasedanje občinske
skupščine, kjer naj bi izvršne-
mu svetu izrekli konstruktiv-
no nezaupnico, in že na tem
zasedanju predlagali novega
mandatarja. Potem naj bi bile
še na isti seji, skladno s po-
slovnikom, volitve in izbira
novega predsednika mozirske
vlade.
Kar rednega dela občinske
skupščine tiče, so skupno za-
sedanje najprej prestavili
s 7. na 12.maj, še v tem tednu
pa se bodo strankarski prvaki
najbrž odločali o novem datu-
mu, ki naj bi bil predvidoma
21. maja. Vendar se je pred-
sedstvo skupščine o datumu
12. maj že dogovorilo, prav ta-
ko bo najbrž tudi občinski iz-
vršni svet zaradi preobilice
dela zahteval skupščinsko za-
sedanje. Kot že rečeno, se bodo
o datumu prihodnjega zaseda-
nja mozirske skupščine, na ka-
teri naj bi opravili tudi volitve
za novega župana, dokončno
odločili ta teden. Kandidati za
zirske skupščine predvideva
vsaj dva, pa zaenkrat ostajajo
še stroga skrivnost. Menda naj
bi bili znani tik pred skupnim
zasedanjem odbornikov. Po
nekaterih napovedih naj bi bi-
li kandidati javno znani že
v ponedeljek zvečer, vendar se
stranke niso uspele dogovoriti.
Tako bodo usklajevanja in po-
govori v mozirski občini traja-
li še ves teden.
Vsekakor se bodo jutri, v pe-
tek zvečer, sestali poslanci
družbenopolitičnega zbora.
Na seji naj bi izvolili predsed-
nika in podpredsednika zbora,
saj sta prejšnja nosilca funkcij
odstopila skupaj z mozirskim
županom Andrejem Preseč-
nikom.
URŠKA SELIŠNIK
Za razvoj malega gospodarstva
Na seji celjskega IS so minulo sredo imenovali člane dveh
komisij za dodeljevanje sredstev za razvoj malega gospodarstva
v občini in oddajanje poslovnih prostorov v najem.
Komisijo za dodeljevanje sredstev za razvoj malega gospo-
darstva bo vodil Roman Gracer, člani so Rudi Videtič, Danica
Doberšek, Peter Drozg, Peter Tilinger, Albert Leskošek in Rudi
Kolar, za tajnico pa so imenovali Jožico Tamše.
Komisiji za oddajanje poslovnih prostorov v najem bo pred-
sedoval Uroš Godec, člani so Anton Sepec, Janko Arnuš, Alenka
Kocuvan-Polutnik, Ivan Lenko, Darja Pavlina in Roman Gra-
cer, tajniška dela pa bo opravljala Breda Klemenčič.
Manj omejitev za vpis
Osmošolci, ki se nameravajo vpisati v eno izmed treh celjskih
gimnazij, na srednjo ekonomsko šolo v program ekonomskega
tehnika ali trgovske akademije ter srednjo zdravstveno šolo,
lahko mirno spijo — za vpis na te šole ni letos nikakršnih omeji-
tev. Torej bodo tiste, ki so se zanje prijavili, tudi sprejeli.
Še vedno pa omejitev za vpis v številne programe velja:
v gimnaziji Center za program predšolske vzgoje, v srednji
vrtnarski, kmetijski, gospodinjski šoli za poklic vrtnarja in
cvetličarja, na srednji šoli za gostinstvo in turizem za poklic
kuharja, natakarja in gostinskega tehnika, na srednji trgovski
šoli za prodajalce, ekonomsko-komercialne tehnike in poklic
poslovni tajnik, na srednji tehniški šoli za poklic zlatar filigra-
nist ter na srednji šoli Borisa Kidriča za pokUce šivilja, krojač,
prometni tehnik in frizer.
Demokrati v Konjicah
Konjiški demokrati bodo v soboto, 8. maja gostili preko 300
delegatov iz Slovenije in gostov iz tujine, ki se bodo zbrali na
letni konferenci demokratske stranke.
Konferenca bo v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah, na
njej pa bodo sprejeli program stranke in začrtali njeno nadalj-
nje delo. Za delegate in povabljene pripravljajo tudi bogat
celodnevni program.
MBP
Narodni
demokrati
izključili
Božiča
Občinski odbor Narodno
demokratske stranke v Mo-
zirju je prejšnji teden spre-
jel sklep o izključitvi člana
in bivšega predsednika Al-
freda Božiča.
V občinskem odboru so
ugotovili, da je Alfred Bo-
žič z načinom vodenja
stranke odgovoren za velik
osip članstva, da je na ob-
činski ravni deloval mimo
interesov stranke in da je
s svojim ravnanjem kot
mozirski izvršnik kompro-
mitiral tudi Narodno de-
mokratsko stranko. »Zara-
di vseh teh vzrokov je
stranka ND utrpela veliko
politično škodo, v celoti se
ograjujemo od Božičevih
nastopov in izjav kot poli-
tičnega funkcionarja,« so
zapisali mozirski ND v in-
formaciji za javnost. Sklep
bodo podrobneje obrazlo-
žili na občinskem zboru
stranke, predvidoma konec
maja.	U.S.
Velenjčani za sanacijo in proračun
Poslanci velenjske skupš-
čine so se v torek zbrali v za-
dostnem številu in nadalje-
vali marca prekinjeno in od-
padlo sejo. Največ pozorno-
sti so namenili ekološki sa-
naciji Termoelektrarne Šo-
štanj in osnutku občinskega
proračuna.
Pri ekološki sanaciji TEŠ
bodo velenjski poslanci
vztrajali pri izgradnji čistil-
nih naprav na blokih IV. in
V., v primerih prekoračene-
ga onesnaževanja bodo pre-
bivalce opozarjali z zvočni-
mi signali, postavili bodo
odškodninske zahteve proti
TEŠ, prebivalcem pa omogo-
čili, da se iz najbolj onesna-
ženih predelov izselijo. Ob-
činski izvršni svet mora ne-
nehno kontrolirati gradnjo
čistilnih naprav, onesnaže-
valci bodo morali realno pla-
čevati spremembo namemb-
nosti zemljišč. IS bo pripra-
vil medijski načrt, s katerim
bo slovenska javnost ustrez-
no seznanjena z ekološkimi
posledicami proizvodnje
električne energije na ve-
lenjskem področju. Poleg te-
ga bodo v velenjski občini
nadaljevali s podrobnimi ra-
ziskavami zdravstvene ogro-
ženosti Velenjčanov, podat-
ke o onesnaževanju bodo ob-
javi j ah na video straneh lo-
kalne in nacionalne televizi-
je, poskrbeli pa bodo še za
ekološki panel, ki bo v To-
polšici prikazoval podatke
o onesnaženosti.
Ti sklepi naj bi bili pred-
vsem navodila za delo ve-
lenjskega IS, ki mora pri na-
daljnjih razpravah o ekolo-
ški sanaciji TES upoštevati
še pripombe poslancev o 90-
odstotnem znižanju proiz-
vodnje na bloku V.termo-
elektrarne, dokler ne bodo
zgrajene čistilne naprave, ter
v primerih prevelike onesna-
ženosti celo o uvozu električ-
ne energije.
Poslanci so na torkovem
zasedanju končno spregovo-
rili o osnutku občinskega
proračuna. Po dolgotrajni
razpravi, v kateri so opozar-
jali na pomanjkanje sredstev
v vseh dejavnostih, so skoraj
soglasno sprejeli osnutek
proračuna, ki je v velenjski
občini 972 milijonov SIT.
Poslanci so se odločili, da IS
dovolijo uporabo proračun-
skih sredstev za nesporne
potrebe, dokler ne bo prora-
čun tudi dokončno sprejet,
kar naj bi bilo predvidoma
v začetku junija.
URŠKA SELIŠNIK
Lampret v Ljubljani
Aprila je predsednik občinskega odbora Slovenskih krščan-
skih demokratov Celje Janez Lampret začel z delom svetovalca
glavnega direktorja PTT podjetja Slovenije za področje poštnih
storitev.
V času do konca leta morajo namreč v PTT podjetju Slovenije
pripraviti vse potrebno (od vsebinskega koncepta do predlogov
zakonskih rešitev) za ločitev PTT na področje telekomunikacij
in poštnih storitev. Janez Lampret je od prejšnjega meseca
naprej svetovalec glavnega direktorja PTT podjetja Slovenije
Janeza Grila, zato je občinskemu odboru SKD predlagal, da za
tekoča tedenska opravila v stranki pooblastijo Marka Zidanška.
Predlog so v stranki v celoti podprli.
TS
Drnovšek na
Češkem
PRAGA, 4. maja (STA)
— Predsednik slovenske vla-
de dr. Janez Drnovšek se je
s finančnim minstrom Mit-
jo Gasparijem mudil na
dvodnevnem uradnem obi-
sku v Republiki Češki. Dr-
novšek se je pogovarjal
s češkim predsednikom
Vaclavom Havlom, premi-
erjem Vaclavom Klausom
in predsednikom parla-
menta Milanom Uhdejem.
Obe strani sta med obi-
skom podpisali memoran-
dum o liberalizaciji vza-
jemnih trgovinskih odno-
sov, sporazum o zaščiti in
promociji investicij, spora-
zum o ukinitvi vizumov in
protokol o sodelovanju
obeh zunanjih ministrstev.
Slovenija se ne
boji mednarodne
arbitraže
LJUBLJANA, 3. maja
(Delo) - Za delovanje slo-
venskega zunanjega mini-
strstva v aprilu je značilna
predvsem živahna diplo-
matska dejavnost, je na
redni mesečni tiskovni
konferenci dejal minister
za zunanje zadeve Lojze
Peterle. Med posebne uspe-
he štejejo v zunanjem mini-
strstvu podpis finančnega
protokola in sporazuma
o političnem dialogu med
ES in Slovenijo. Glede od- .
nosov s Hrvaško pa je Pe-
terle dejal, da naša država
ni spremenila stališča in da
se ne boji mednarodne ar-
bitraže, če bi ta bila po-
trebna.
Pismo in denar za
potnike iz ZRJ
LJUBLJANA, 4. maja
(Večer) — Slovenija ne ome-
juje tranzitnega potovanja
za državljane Srbije in Čr-
ne gore prek svojega ozem-
lja, za bivanje v naši državi
pa ti državljani potrebujejo
garantno pismo državljana
Slovenije in primerno koli-
čino denarja za preživlja-
nje, so povedali na sloven-
skem ministrstvu za notra-
nje zadeve. Ukrepe je Slo-
venija sprejela na osnovi
podatkov o tem, da se po-
večuje število državljanov
Srbije in Črne gore, ki bi
želeli priti v Slovenijo, pa
ob preverjanju dokumen-
tov na mejnem prehodu ne
morejo natančno opredeliti
namena svojega obiska in
kraja bivanja, pri sebi pa
tudi nimajo dovolj sredstev
za turistično potovanje.
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega
urednika: Milena Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov uredništva: Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
Št. 18 - 6. maj 1993
3
polgoletna izvozna
usmerjenost se obrestuje
predsednik šmarske vlade, Marjan Aralica, o gospodarskem položaju občine
čjmarska občina je bila po stari razpo-
^Jitvi med gospodarsko najmanj razvi-
di v Sloveniji. V občinah, razvitih ali
jjanj razvitih, temeljito občutijo gospo-
dsko krizo. In kako jo čutijo v gospo-
jjrsko šibki, kot je šmarska? Tudi o tem
jjiio se pogovarjali s predsednikom nje-
,ega izvršnega sveta, Marjanom Aralieo
LDS), pa še o marsičem je beseda dala
^sedo.
Ali je gospodarska kriza v šmarski ob-
ini že presegla najnižjo točko?
Natančen odgovor je težak. Menim, da
pio blizu, pri tem pa upam, da bodo
jerepi republiške vlade prispevali k iz-
oljšanju stanja, h gospodarski rasti in
živitvi proizvodnje. Upadanje gospo-
arske rasti v naši občini je počasnejše
ot je v celjski regiji oziroma v državi
asploh, posebej pa občutimo porast ne-
aposlenih, zmanjšanje izvoza in pri-
odka.
Kako ocenjujete gospodarsko krizo
primerjavi z drugimi občinami v regiji
pr državi nasploh?
V primerjavi z industrijskimi centri ter
epubliškim povprečjem je manj hudo.
Udi zato, ker v tej občini prevladujejo
elovno intenzivne panoge, ki so trdoži-
ejše. Poudariti pa želim dolgoletno iz-
Dzno usmerjenost šmarskega gospodar-
ja, to pa je vzrok, da ni prišlo do še
ečje gospodarske krize. Tako je bilo na-
; gospodarstvo že dalj časa vajeno kon-
urenčnega boja na zahtevnejših zahod-
ih trgih. V občini zato nismo imeli tako
»likih pretresov kot stara industrijska
■edišča, čeprav težave seveda so in to
ude, resne. Menim pa, da so v podjetjih
ri reševanju precej uspešni.
Kje ste v regiji?
Po osnovnih pokazateljih za preteklo
lo je indeks industrijske proizvodnje
»bčini 90.6, kar pomeni upad za 9,4
istotka. Regijsko povprečje je 86,8, re-
abliško pa je še nižje. Po klasičnem
vozu smo za odstotek nad regijskim
lovprečjem, v regijskem okviru pa pred-
ijačimo po pokritju izvoza z uvozom,
i občini pokrivamo uvoz z izvozom dva
li- polkrat, medtem ko znaša pokritje
regiji 120 odstotkov. Lanska pozitivna
ilat je tudi porast investicij v osnovna
redstva in to za 746 odstotkov (v regiji
125).
Katere pa so po vašem največje težave
[ospodarstva v šmarski občini?
Največja je vsekakor kritično narašča-
ije nezaposlenosti. Druga je finančna
^disciplina ter s tem povezana nelikvid-
lost podjetij. Upam, da se bo nadaljevalo
normalizacijo finančnega trga. Banke,
iredvsem največja, že najavljajo zniža-
ije obrestnih mer. Z normalizacijo fi-
nančnih trgov pa opažam tudi možnosti
litrejšega gospodarskega zagona.
Kako pa ocenjujete dosedanje delo va-
*'ga izvršnega sveta?
To je predvsem naloga občinskega
^lamenta. pa tudi občanov, davkopla-
čevalcev. Poudarjam osebno zadovolj-
ivo z delom v zadnjem letu. Za doseda-
nja tri leta mandata pa moram reči, da
smo prebrodili marsikatero krizo ter de-
ali v težavnih razmerah. Spomnim naj,
ta smo tudi v občinah veliko prispevali
! procesu osamosvajanja. Že na samem
^četku mandata so se pojavili zapleti
¡orožjem, nad Slovenijo je ves čas visela
ÎTo?.nja intervencije iz bivše Jugoslavije,
"Usili so se trgi, doživljali smo vsakod-
tevne šoke. Kljub takšnim razmeram pa
i0 občani pričakovali tudi razreševanje
'Pi'otnih problemov, ki jih je v občini
fromno. Nekateri so stari tudi deset,
^'ajset let in več. V takšnih razmerah
^njujem delo izvršnega sveta za raz-
oroma uspešno. Na nekaterih področ-
jih smo bolj uspešni, drugje manj. To pa
je normalno, v vseh okoljih.
Kaj je bilo v vašem delu posebno do-
bro, kje so še odprte možnosti?
Med dosežki bi poudaril začetek iz-
gradnje magistralnega vodovoda, nalož-
be v vrednosti približno 6,5 milijonov
mark. Načrtovana je bila zelo dolgo.
Kljub vsem težavam s financiranjem ko-
munalne infrastrukture nam je uspelo
podpisati pogodbo o zagotovitvi denarja
za pričetek del. Trenutno polagajo cevi
ter gradijo potrebne gradbene objekte.
Poudaril bi tudi lanskih 65 kilometrov
cest, bodisi novogradenj, rekonstrukcij
ali sanacij. S takšnim rezultatom se lah-
ko pohvali redko katera občina. Tri ob-
mejne krajevne skupnosti, Dobovec. Do-
načka gora in Sv. Florjan, so pridobile
telefone, Rogatec pa. z velikim deležem
občinskega proračuna, zdravstveni dom.
V	delu občine, ki se napaja z elektriko iz
sosednje države ter ima preslabo nape-
tost, je v teku naložba v daljnovod. Z jav-
nimi deli smo očistili črna odlagališča
v Rogaški Slatini in Šmarju, letos pa
nadaljujemo v vseh večjih krajih. Z ob-
činskim denarjem smo začeli z izgradnjo
prizidkov osnovnih šol v Kozjem ter Le-
sičnem in če bo letos še republiški denar,
bomo lahko nadaljevali. V Šmarju sta
gradbišči dveh poslovnih centrov, v Ro-
gaški Slatini pa napreduje objekt po-
slovno trgovskega centra. Skratka, kljub
težkim gospodarskim razmeram se ven-
dar nekaj dogaja.
Kje vidite še odprte možnosti?
V	intenzivnejšem razvoju turizma in to
po umirjanju političnih razmer v naši
okolici. Z večjim številom turistov bo
prišlo tudi do nove gospodarske poživi-
tve vseh, ki so s turizmom ozko povezani.
V	skladu z ukrepi na državni ravni ob-
staja tudi možnost hitrejšega razvoja
kmetijstva. Delež kmečkega prebivalstva
v naši občini je blizu 21 odstotkov, kar je
trikrat več kot je državno povprečje.
V	primerjavi z evropsko proizvodnjo ni-
smo konkurenčni, zato potrebujemo dol-
goročno, modro državno politiko za
spremembe takšne strukture. Kmetijstvo
pa v prehodnem obdobju mora preživeti,
zato smo za primerne ukrepe.
Trenutno je v središču pozornosti
zdravilišče v Rogaški Slatini? Koliko
spremljate dogajanje v občinskem izvrš-
nem svetu?
V	okviru naše pristojnosti zadeve
spremljamo in smo seznanjeni o proble-
mih ter rešitvah. Zdravilišče se je odloči-
lo, da pristopi k sanaciji razmer s podjet-
jem Revital. Upam, da bo ta projekt
uspel, kajti zdravilišče je izrednega po-
mena za občino, regijo in širše.
Iz Rogaške Slatine pa je čutiti vse več-
jo željo po samostojni občini. Kako oce-
njujete slatinsko ločevanje kot predsed-
nik izvršnega sveta in kot Slatinčan?
To je zame osebno delikatno vpraša-
nje. Težko je odgovarjati v smislu: to
mislim kot predsednik IS in to kot krajan
Rogaške Slatine. Včasih zares prihaja do
nepotrebnih zaostrovanj, dejansko pa je
potrebno oblikovanje nove lokalne sa-
mouprave. Pričakovali smo, da bo prišlo
v državi do oblikovanja novih občin hi-
treje. Potem je, iz meni neznanih razlo-
gov, prišlo do ustavitve tega procesa. Ve-
mo pa, da so bila pripravljena posamez-
na gradiva, ki naj bi šla v skupščinsko
proceduro. Po mojem osebnem mnenju je
novo lokalno samoupravo in spremljajo-
čo zakonodajo treba sprejeti. Pomembna
je zaščita občin ter občanov pred državo.
V	sedanjih javnih razpravah pa ubiramo
napačno pot. Zame ni pomembna spod-
nja meja števila prebivalstva, važna je
vsebina. S tem menim, da bi morali vede-
ti za pristojnosti občine in k^r je najpo-
membnejše, o virih financiranja nalog. Ti
viri morajo biti avtonomni, vanje država
ne more posegati. Potem bomo lahko go-
vorili tudi o odgovornosti občinskih poli-
tikov za razvoj. Ti morajo biti v položaju,
ko bodo lahko dejansko gospodarili z ob-
činskim premoženjem - proračun je le del
tega - občine pa morajo imeti tudi realno
premoženje v obliki zemljišč, gozdov, ob-
delovalnih površin, stavb in podobnega.
Šele potem je mogoče govoriti, da občine
s svojim premoženjem gospodarijo. Kajti
zadnji čas se dogaja neke vrste tiha naci-
onalizacija občinskih premoženj. Opaža-
mo, da država posega v marsikatero po-
dročje delovanja občin in avtonomije
v občinah je čedalje manj. Izredno se čuti
centralizacija.
Kako pa ste nasploh zadovoljni s sred-
stvi, ki jih prejema vaša občina iz repu-
bliškega proračuna?
Tudi naša spada med tiste, ki naj bi
bile po letošnji projekciji pod 90 odstotki
proračunske porabe na prebivalca. Tak-
šen proračun ne omogoča niti ohranjanja
dosedanjega razvojnega zaostanka za
razvitejšimi. Naši občani prihajajo
s konkretnimi zahtevami po reševanju
problemov, pri tem pa smo med kladi-
vom in nakovalom. Finančna sredstva
nam določajo v Ljubljani, konkretne
probleme pa naj bi reševali v občinah.
Takšen primer je financiranje šolstva:
republika je prevzela financiranje uči-
teljskih plač, medtem ko so vzdrževanje
šolskih objektov prepustili občinam.
Veliko se govori o divjem lastninjenju.
Ali so vam znani podatki za vašo občino?
O divjih privatizacijah bi težko govo-
ril. Konkretnih podatkov v izvršnem sve-
tu nimamo.
Na zadnjem zasedanju občinske
skupščine so postavili vprašanje glede
prodaje gradov Jelšingrad in Podčetrtek.
Kako je z lastništvom ter s pričakovano
obnovo?
Grad Jelšingrad je prejšnji občinski
parlament prenesel v lastništvo zdravi-
lišča Rogaška Slatina zaradi projekta
golfa. V okviru akcije Iščemo dobrega
gospodarja pa se je našel interesent, ki je
bil pripravljen odkupiti grad Podčetrtek.
V	skladu s takratnimi razmerami in po-
gledi je bila sklenjena prodajna pogodba.
Lastnik je postal gospod Zečevič, poslov-
než iz Londona. V kupoprodajni pogodbi
se je zavezal, da bo v roku petih let grad
Podčetrtek preuredil v hotelski objekt
visoke kategorije, vendar se pogodbe ni
držal. O pogodbi bodo odločili pravniki.
BRANE JERANKO
Ob imenovanju za častnega
občana občine Celje sem
prejel veliko čestitk in
prijaznih sporočil, za katera
vsem lepa hvala!
LUDVIK REBEUŠEK
SVET MED TEDN®M |
Podpisi
ne pomenijo nič
Piše:
Slaven Bosnie
Bosanska vojna prehaja
v novo fazo: po Karadžiče-
vem podpisu v nedeljo
v Atenah, so vse tri sprte
strani podpisale Vance-
Owenov mirovni načrt in
za nepopravljive optimiste
to dejstvo veliko pomeni.
Vendar, za tiste, ki znajo
realno ocenjevati »bosan-
sko stanje stvari«, so ti
podpisi le gola diplomat-
ska ekshibicija. V tako za-
pleteni vojni kot je bosan-
ska, mir ne pride z nikakrš-
nimi podpisi. Lokalne vo-
dje »na terenu« so gospo-
darji življenja in smrti, voj-
ne in miru.
Atenska mirovna poga-
janja so bila sicer zadnje
upanje, da se balkanska
klavnica vendarle konča.
Toda, v bosanskem prime-
ru se lahko govori samo
o koncu ene in o začetku
druge faze vojne. Zelo ver-
jetno je, da naslednji srb-
sko-muslimansko-hrvaški
konflikti ne bodo karakte-
ristični po hudih bojih kot
dosedaj, temveč po lokal-
nih vojnicah, kar pa nika-
kor ne pomeni, da bodo
konflikti ostali na ravni in-
cidentov. Boji za vsako vas
in celo hišo bodo značilno-
sti nove faze bosanske
vojne.
Vodja bosanskih Srbov
Radovan Karadžič je
s podpisom Vance-Oweno-
vega mirovnega načrta za-
pečatil svojo kariero. Ta
podpis je znak njegove po-
litične smrti. Treba je ve-
deti, da Srbska demokrat-
ska stranka (SDS), katere
vodja je Karadžič, že nekaj
mesecev nima glavne bese-
de v »srbskih delih BiH«.
V vseh večjih mestih, ki so
pod srbsko kontrolo, so
oblast prevzeli radikalci
Vojislava Šešlja, ki je po
Karadžičevem podpisu iz
beograjske centrale že spo-
ročil, da ne more biti govo-
ra o nobé'nem mina. Njego-
vi pajdaši v BiH in v Knin-
ski Krajini še naprej verja-
mejo v teorije svojega vo-
dje, po katerih se Srbija
razteza skoraj do Slove-
nije.
Podpis Vance-Owenove-
ga mirovnega načrta za Sr-
be, de facto, pomeni poraz.
S tem podpisom so Srbi
priznali državo Bosno in
Hercegovino v njenih med-
narodno priznanih mejah.
Sen o veliki Srbiji je torej
odsanjan in zdaj sledi
streznitev. Vendar je zelo
težko verjeti, da so se Srbi
pripravljeni odreči svoje-
mu velikosrbskemu snu.
Zaradi vsega tega je treba
pričakovati nadaljevanje
vojne in nadaljnje angaži-
ranje ZDA v reševanje bal-
kanske krize.
Po Vance-Owenovemu
načrtu Srbom pripada 45
odstotkov ozemlja, čeprav
je Srbov v BiH samo 33 od-
stotkov. Na prvi pogled bi
Srbi lahko bili zadovoljni
z dobljenimi ozemlji, ven-
dar zahtevajo kar 75 od-
stotkov ozemlja BiH. Pro-
blem je v tem, da srbska
večina v glavnem živi v ne-
razvitih delih BiH. Tam,
kjer so v večini Hrvati, so
velike hidroenergetske
zmogljivosti, tam, kjer so
Muslimani, je industrija in
rudno bogastvo. Zaradi te
razporeditve so Srbi tudi
šli v brezkompromisno
osvajalno vojno, ki je terja-
la deset tisoče mrtvih.
Nadaljnji razvoj dogod-
kov vsekakor ni predvidljiv
do podrobnosti, vendar da
vojne še zdaleč ni konec,
v to ne gre dvomiti. Bosna
in Hercegovina ni prostor,
kjer bi se zločini tako zlah-
ka oprostili. Zločini, ki jih
je srbska stran naredila
v Podrinju (Foča, Višegrad,
Zvornik), v severozahodni
Bosni in Bosanski Posavi-
ni, bodo šele prišli na dan.
Do miru v Bosni je torej
še daleč. Če zaradi ničesar
drugega, potem zato, ker se
še nobena »resna« vojna
v zgodovini ni končala »ne-
odločeno«. Preprosto zgo-
dovinska nuja je, da so
v vsaki vojni zmagovalci in
poraženci in da se šele po-
tem lahko pričakuje poli-
tični razplet konflikta. Še
dolgo bomo gledali televi-
zijske reportaže iz Bosne,
skozi katere bodo defilirali
civili, podhranjeni in po-
habljeni otroci in zažgana
naselja. Podpisi na nekem
papirju ne pomenijo niče-
sar, v to se bo mogoče kma-
lu prepričati.
Ekskluzivno
iz Sarajeva
Cestna zapora (verjetno) ho!
Konjičanl jo še vedno napovedujejo za 12. maj
Čeprav je republiška skupščina
sprejela amandma konjiškega po-
slanca Staneta Frima in v letoš-
njem proračunu dodatno nameni-
la 30 milijonov tolarjev za cesto
Vitanje-Dolič, Konjičani niso za-
dovoljni. Ostajajo pri za 12. maj
napovedani zapori cest.
Obljubljenih 30 milijonov to-
larjev seveda ne bo zadoščalo za
ureditev še vedno makadamskega
odseka ceste Vitanje-Dolič, ven-
dar so v Vitanju zadovoljni tudi
s tem. Samo da se urejanje te naj-
krajše povezave med Štajersko in
Koroško nadaljuje, pravijo. Po-
vsem nezadovoljni pa ostajajo
krajani Špitaliča. S cesto Ziče-
Špitalič, ki se nadaljuje proti
Dramljam, ne bo nič. Pa čeprav
so njeno ureditev obljubili že
pred dvema desetletjema, takrat,
ko so gradili avtocesto Hoče-Arja
vas.
Zaradi neizpolnjenih obljub so
krajani Špitaliča že večkrat pro-
testirali in obljubljali zaporo av-
toceste, tokrat pa bodo to očitno
tudi naredili. Potrpljenje ima pač
svoje meje in če ne gre zlepa, bo
šlo pa zgrda, se pridušajo. Pri tem
imajo razumevanje tudi v občini,
prav tako naveličani nenehnega
opozarjanja in prosjačenja za
ureditev vsaj najnujnejšega. Kot
pravi konjiški župan Jože Bara-
ga, je bilo neizpolnjenih obljub
v zvezi s to cesto res že preveč.
Pred napovedano zaporo cest bo-
do v republiki še poskušali poi-
skati kakršno koli rešitev. Če je
ne bo, potem bodo izpolnili sklep
zbora krajevnih skupnosti in 12.
maja zaprli ceste.
MBP
Kdo bo direktor Zavoda?
Poslanci žalskega parlamenta bodo na eni svojih prihodnjih
sej odločali o tem, kdo bo direktor Zavoda za kulturo Žalec.
Na razpis se je prijavilo več kandidatov in sicer Anka Krč-
mar, ki je bila že več kot leto dni vršilka dolžnosti direktorja
Zavoda za kulturo, Branko Doler, vodja sektorja pri GIP lngrad
Celje, Andreja Storina Kosem, zaposlena v Videm Krško ter
Lidija Videč, prej zaposlena v Kil Liboje in trenutno prijavljena
na zavodu za zaposlovanje. Svet Zavoda, odbor za kadre pri
občinski vladi in tudi izvršni svet ocenjujejo, da je najprimer-
nejša kandidatka za direktorja Zavoda za kulturo Anka Krč-
mar svoje pa bodo o tem predlogu morali povedati še poslanci.
IB
Št. 18 - 6. maj 1993
4
Celjski Kamen tudi na Rdečem trgu
»Z razstavitvijo prostorskih problemov se v podjetju Kamen ne bojimo prihodnosti,« ocenjuje direktor
Martin Ojsteršek
Celjski Kamen tudi na Rdečem
trgu »Z razrešitvijo prostor-
skih problemov se v podjetju
Kamen ne bojimo prihodno-
sti,« ocenjuje direktor Martin
Ojsteršek. Celjsko podjetje
Kamen, uradno se imenuje
družba z omejeno odgovor-
nostjo, podjetje za obdelavo
naravnega kamna in trgovina,
je začelo poslovati junija 1990
kot delovni naslednik nekda-
njih kamnoseških delavnic pri
Obnovi.
V tem kratkem obdobju so si
pridobili ugled med domačimi
in tujimi kupci, poslujejo pozi-
tivno in odpirajo nova delovna
mesta. Največja težava, s kate-
ro se srečujejo, je ohranitev se-
danjih prostorov, ki so jih pred
slabimi tremi leti dobili v na-
jem od celjske občine.
Direktor Martin Ojsteršek
pojasnjuje, da so ob stečaju
celjske Obnove želeli nadalje-
vati delo, čeprav niso pravni
naslednik nekdanjega podjet-
ja. Skupina zagnanih delavcev
je takrat organizirala podjetje
Kamen, na začetku je bilo za-
poslenih 10 ljudi in en pri-
pravnik, vsi razen pripravnika
so tudi postali družbeniki po-
djetja v zasebni lasti.
Že takoj na začetku so se
odločili za obdelavo naravnih
kamnov, kar je seveda terjalo
veliko kapitala. Prvo leto po-
slovanja je pokazalo, da bodo
zmogli bremena. »Poslovali
smo pozitivno, dela je bilo do-
volj, postopoma smo pridobi-
vali nazaj tudi potreben ugled
in našli delo za ljudi, ki so bili
nekoč že zaposleni v podjetju,
na novih delovnih mestih pa
smo zaposlili nekaj nekdanjih
štipendistov Obnove. Danes
zaposluje podjetje 24 delav-
cev, pred začetkom sezone smo
iskali nove delavce zaradi šir-
jenja programov in obilice de-
la na domačem in tujem tr-
žišču.«
Ojsteršek meni, da so dobre
rezultate dosegli predvsem za-
to, ker se prilagajajo potrebam
na tržišču in željam kupcev;
kupci pomenijo zanje najvaž-
nejšo stvar v poslovanju po-
djetja. S svojim delom pa so se
doslej izkazali doma in na tu-
jem. Za dokončanje zdraviliš-
ča v Avstriji so porabili preko
6 tisoč kvadratnih metrov
kamna, velik projekt je bila
tudi obnova reprezentančnega
dvorca, prav tako v sosednji
Avstriji. Preko zime so dokon-
čali hotel na Rdečem trgu
v Moskvi, ki so ga skupaj gra-
dili avstrijski in nemški inve-
stitorji. Trenutno pa imajo
v podjetju Kamen največ dela
na domačem tržišču. Končuje-
jo kulturni dom v Laškem, ki
bo predvidoma odprt ob letoš-
nji prireditvi Pivo in cvetje.
V vseh teh objektih so vgraje-
vali naravni kamen - od tlakov,
stopnic, stenskih oblog, do ga-
lanterijskih izdelkov, kot so
pulti, police in okrasni pred-
meti. Drugi del programa,
s katerim se ukvarjajo v tem
celjskem podjetju, pa je obde-
lava naravnega kamna v de-
lavniških prostorih. V delavni-
cah so stroji za obdelavo vseh
vrst naravnega kamna, med
njihove pomembne izdelke pa
sodijo tudi vse vrste nagrobnih
spomenikov. Ojsteršek pravi,
da se malokatera država na
svetu lahko pohvali s tem, da
bi imela vse vrste kamnin — od
metamorfnih in magmatskih
do tako imenovanih sediment-
nih kamnin. Slovenija jih ima,
žal pa kamnolomi v glavnem
niso aktivirani. Slovenskim
proizvajalcem lahko v odprtih
kamnolomih ponudijo le kakš-
nih 6 odstotkov kapacitet za
predelavo in potrebo tržišča,
zato so vezani na uvoz. Naj-
večji in najbolj zanimivi kam-
nolomi so v južni Afriki, na-
ravne kamne z najlepšimi
barvnimi odtenki je mogoče
kupiti v Indiji in Braziliji. Po-
djetje Kamen kupuje največ
surovine ravno v teh delih sve-
ta. Kupuje se v evropskih
brezcarinskih conah v prista-
niščih, kamor pripeljejo ladje
na tisoče ton kamnov. Poleg
tega pa v podjetju Kamen sku-
paj z Geološkim zavodom iz
Ljubljane nadaljujejo razisko-
valno nalogo o edinih nahaja-
liščih marmorja v Sloveniji
- na južnih obronkih Pohorja.
Morda bo tam čez nekaj let
odprt edini kamnolom za pri-
dobivanje marmorja v Slove-
niji.
Pogodba še dve leti
Podjetje Kamen ima sedanje
prostore v najemu do leta
1995. Direktor pravi, da delajo
naprej z mislijo, da se ne bo
nič hudega zgodilo. »Naši raz-
vojni programi so naravnani
tako, kot da bomo ostali na
obstoječi lokaciji. V naši lasti
so vsa osnovna sredstva oziro-
ma stroji v delavnici, nekaj teh
strojev je trdno montiranih,
kot temu pravimo, in ob pre-
stavitvah niso več uporabni.
Če se bodo ljudje, ki nam daje-
jo v najem prostore, odločili,
da bomo morali leta 1995 ali
morda še prej zapustiti delav-
niške prostore, ne vem, kaj bo.
Dela je dovolj, tržišče ni pre-
več nasičeno, s kvalitetnim de-
lom smo si pridobili ugled do-
ma in v tujini. Dela se ne boji-
mo, bojimo se samo tega, da bi
morali zapustiti sedanjo loka-
cijo. V najemu imamo dvora-
no, v pogodbi je zapisano, da
do leta 1995, pri čemer ima
skupščina občine možnost po-
daljšanja ali pa tudi predčasne
prekinitve najemne pogodbe.
Nimamo niti predkupne pra-
vice, zato menimo, da bi lju-
dje, ki smo bili nekoč zaposle-
ni na tej lokaciji ali pri Obno-
vi, morali imeti vsaj to mož-
nost, da ostanemo na sedanji
lokaciji. Dokazali smo, da smo
vredni zaupanja, in tukaj za-
poslujemo ljudi. Ne samo v na-
šem podjetju, v podaljšku te
hale so nastala še štiri druga
podjetja iz nekdanjih obratov
Obnove, ki prav tako ves čas
pozitivno poslujejo. Nesmisel-
no bi bilo podirati programe,
ki imajo trdne temelje. Verja-
mem, da bo občinska skupšči-
na skupaj z izvršnim svetom in
gospodarsko zbornico poiska-
la najboljšo možnost v naš
prid,« še dodaja Martin Oj-
steršek.	IRENA BAŠA
PONUDBA
IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Firma Fedit d.o.o. iz Ljub-
ljane nudi dvoplastni beli to-
aletni papir Venus, pakiran po
10 komadov. Informacije: tel.
061/313-062 in fax 061/315-
889 (Igor Likovič, Edvard
Razboršek).
Povpraševanje:
-	Španska firma Euro Fo-
mento iz Madrida povprašuje
po materialu za uporabo na
veterinarskih klinikah. Infor-
macije: tel. 9934-1-5721-781
in fax 9934-1-5721-822
(D. Angel, L. Fernandez).
-	Nizozemsko podjetje MS
Trade iz Hilversuma povpra-
šuje po različnih proizvodih
(mleko v prahu, kemijski pro-
izvodi, igrače...). Podrobnejša
specifikacija je na voljo v in-
formacijski pisarni GZS. In-
formacije: tel. in fax 035/244-
122 (Milan Stipetič).
-	Belgijsko podjetje H.Ble-
umers B.V.B.A S.P.R.L. iz
Antwerpna povprašuje po
električnih gospodinjskih apa-
ratih Philips, Broun ipd.,
opremi »Naredi sam« Black'n-
'Decker, Bosh ipd., video cen-
trih, audio video, CD ipd. In-
formacije: tel. 03-230/94-53 in
fax 03-218/47-15 (J.Ble-
umers).
-	Predstavništvo države Mis-
souri (ZDA) iz Duesseldorfa
išče v Sloveniji primerne part-
nerje za oblikovanje trgovin-
skih odnosov in za skupna vla-
ganja - specifikacija interes-
nih področij podjetij je na vo-
ljo v informacijski pisarni CIS
GZS. Ostale informacije: tel.
49-211/631-014 in fax 49-211/
628-317 (Christopher Da-
mandl).
-	Italijansko podjetje Mani-
fattura Bielli SPA išče koope-
racijo pri izdelavi in prodaji
puloverjev, majic in srajc. In-
formacije: tel. 0331/790-122 in
fax 0331/772-236 (Rinaldo Bi-
naghi).
-	Avstrijsko podjetje Hayac-
hiya išče za delo v Rusiji grad-
beno firmo za strojno izdelavo
temeljnih betonskih plošč in
tlakov. Informacije: tel. in fax
0602/23-114 (Milan, Jože Po-
beržnik).
-	Švedski proizvajalec kanu-
jev in manjših čolnov iz alumi-
nija Linder Aluminiumbatar
išče v Sloveniji uvoznika - di-
stributora. Katalog dobite
v informacijski pisarni CIS
GZS. Informacije: tel. 46-477/
190-00 in fax 46-477/103-40
(O. Curtellus).
Trnova pot do priznanja
O Zavodu za organizacijo in
izvajanje vzajemne pomoči
članom, katerega osnovna de-
javnost je nuđenje brezobrest-
nih posojil, in podjetju Wolf-
commerce kot njegovem usta-
novitelju je bilo prelitega veli-
ko črnila; porajali so se števil-
ni dvomi in kresala so se mne-
nja o tem, ali je nuđenje brezo-
brestnih posojil sploh mogoče.
Najprej so javnost razburile
analize nekaterih novinarjev,
ki so dokazovale, da je tovrst-
na dejavnost podobna igram
na srečo. Potem sta se oglasili
še podjetji W.W. Trading in
Toko Wolf, ki sta Wolfcom-
merce obtožili kraje imena in
zaščitnega znaka, nelojalne
konkurence in zavajanja po-
rabnikov. Obtožbe se še niso
dodobra polegle, ko je Zavod
ob objavi nove blagovne
znamke ASISTA in cekina
v zaščitnem znaku povzročil
nov preplah med državljani, ki
so tej ustanovi zaupali denar.
Ne želimo se spuščati v po-
drobnosti obtožb, ki so se
v javnosti že razjasnile. Mnogo
zanimivejša sta delovanje Za-
voda in varnost naložb.
Delovanje Zavoda sega v ča-
se, ko se je z nuđenjem vza-
jemne pomoči začel ukvarjati
Wolfcommerce, podjetje za fi-
nančno svetovanje, torej v čase
največjih političnih in gospo-
darskih sprememb, v katerih
nihče ni hotel zamuditi vlaka,
ki je obetal vožnjo v lepšo pri-
hodnost. Karto zanj nekateri
žal še vedno drago plačujejo,
bodisi z gospodarskim zlomom
ali številnimi aferami, ki jim
ni videti konca. Postali smo
ujetniki države, v kateri pre-
vladujejo jezni, maščevalni,
nevoščljivi in sovražni držav-
ljani, ki se počutijo nemočne
in so zgroženi nad svojo usodo.
Kako se osvoboditi vsega te-
ga, zadihati s polnimi pljuči in
zaživeti za blagor otrok, za ka-
tere tako. radi rečemo, da so
steber naše prihodnosti? Veli-
ko poguma, znanja, zaupanja,
energije in dobre volje je po-
trebno za vztrajanje pri pre-
pričanju, da si na pravi poti in
da hočeš na njej tudi ostati.
Wolfcommerce po dveh letih
poslovanja vztraja na svoji,
Zavod za izvajanje vzajemne
pomoči članom pa prav tako.
Vrsta novih zakonov, ki so
nastajali v tem obdobju, je
omogočila drugačno, primer-
nejšo organiziranost za oprav-
ljanje tovrstne neprofitne de-
javnosti. Zato so se v Wolf-
commercu odločili za ustano-
vitev Zavoda za organizacijo
in izvajanje vzajemne pomoči
članom. Zavod je registriran
po Zakonu o zavodih kot sa-
mostojna pravna oseba s polno
odgovornostjo. Kot tak deluje
v skladu z vsemi veljavnimi
zakoni Republike Slovenije,
torej se je z vsem svojim pre-
moženjem zavezal tej državi.
Ime blagovne znamke ASISTA
pa le še določneje opredeljuje
njegovo dejavnost.
Osnovni namen in vsebina
Zavoda ostajata še naprej ena-
ka: na neprofitni podlagi omo-
gočiti vsem zainteresiranim
prostovoljno včlanjen je v Za-
vod in pridobitev vzajemne
pomoči oziroma posojila, ka-
terega višino določi član sam,
pravico do njegove dodelitve
pa si pridobi po najmanj 6-
mesečnem združevanju sred-
stev.
Rok izplačila je odvisen od
priliva sredstev od novih čla-
nov in tistih, ki že združujejo
in vračajo pridobljena posoji-
la. Lansko leto je bil priliv
sredstev mnogo večji kot letos,
zato je bila tudi čakalna doba
na izplačilo posojil krajša. Le-
tos pa se je rok za izplačila
podaljšal na enajst oziroma
dvanajst mesecev. Nekateri so
zaradi tega nezadovoljni, širi-
jo dezinformacije in s tem po-
sredno negativno vplivajo na
vse, ki si želijo tovrstnih poso-
jil. Niso se poglobili v sistem
najemanja brezobrestnih po-
sojil, ki je po dveletnih izkuš-
njah pokazal, da lahko uspeš-
no deluje, saj se privarčevani
denar in posojila izplačujejo
redno, po vrstnem redu. Se
več, tovrstnemu, v svetu zelo
uveljavljenemu sistemu, ne
oporekajo niti priznane fi-
nančne institucije, saj se mu
z nekaterimi prijemi tudi same
približujejo.
Nove možnosti najema bre-
zobrestnih posojil in točno do-
ločljivi roki izplačil, ki jih je
pred kratkim ponudil Zavod
za organizacijo in izvajanje
vzajemne pomoči, so še ena ve-
lika priložnost za vse, ki se pri
premoščanju svojih finančnih
težav odločajo o tem, komu
bodo zaupali svoj denar.
PR
PO ČEM SO DEVIZE? j
Tečaji deviznih valut na dan 5. 5. 1993
Upoštevati tudi
domače znanje
Raziskovalne ustanove
in slovenska podjetja, ki so
sodelovala pri raziskavah
na področju odžvepljeva-
nja dimnih plinov, so po iz-
boru avstrijskega Wagner
biroja za nosilca ekološke
sanacije šoštanjske štirice
ocenila, da so s to odloči-
tvijo zapostavili domače
znanje in tehnične možno-
sti. Zato so slovenska go-
spodarska zbornica, Mini-
strstvo za znanost in teh-
nologijo, FNT, Inštitut Jo-
žef Stefan ter Metalna iz
Maribora ustanovili tako
imenovani pool. Ta naj bi
organiziral javne seje in na
njih predstavil vse tisto,
kar so domači strokovnjaki
ter industrija sposobni na-
rediti pri ekološki sanaciji
šoštanjske termoelektrar-
ne. Prepričani so, da je pi-
lotna naprava v TEŠ, ki je
plod domače pameti in in-
dustrije zadosten porok, da
bi brez težav postavili tudi
čistilno napravo za peti šo-
štanjski blok.
Comet ukinil
Cokeram
V zreškem Cometu so se
odločili za likvidacijo ene
svojih najmanjših družb
Cokeram. Temeljite analize
so pokazale, da program
tehnične keramike ne vzdr-
ži več bitke na tržišču. !
Strokovna komisija je že
konec minulega leta anali-
zirala razmere v tej družbi
in ugotovila, da Cokeram ,
nima ustreznega tržišča ni- '
ti ustreznega proizvoda za
uspešno trženje. Kljub te-
mu so družbo poskušali ob-
držati pri življenju še tri
mesece, ker pa se je agonija
nadaljevala, so se v Zrečah
odločili za ukinitev progra-
ma ter likvidacijo družbe.
Po likvidaciji bodo vse pra-
vice in obveznosti prenese-
ne na Comet holding.
Družba je zaposlovala 18
ljudi, trenutno so bili zapo-
sleni le še trije delavci, za
katere naj bi delo našli
v preostalih Cometovih
družbah.
Nova naprava
v Emteksu
Proti koncu tega meseca
bodo v tovarni Emteks na
Ložnici pri Žalcu pognali
novo sežigalno napravo.
Tako kot prvo so tudi to
napravo skonstruirali in
naredili v KIV Vransko, le
da je ta naprava večja in
sodobnejša. Z novo napra-
vo bodo v Emteksu v celoti
rešili problem proizvodnih
ostankov, razen tega pa bo-
do koristno uporabili tudi
energijo, ki bo nastajala pri
sežiganju odpadkov. Za
naložbo bodo v Emteksu
odšteli 1,2 milijona nem-
ških mark.
Elkrojev Carier za
zahtevne
Podjetje Modne konfek-
cije Elkroj iz Nazarij bo
v tem tednu prvič »v živo«
predstavilo novo blagovno
znamko Carier. V novem
imenu se skrivajo pred-
vsem hlače namenjene zah-
tevnejšim kupcem, ki ceni-
jo vrhunske materiala in
premišljene kroje, ter lju-
bijo modno in sproščeno
oblačenje. Uradna predsta-
vitev blagovne znamke Ca-
rier iz Elkroja bo danes,
v četrtek 6. maja ob 20. uri
v atriju Narodnega muzeja
v Ljubljani.
Št. 18 - 6. maj 1993
fprašanje mleka je poslovni problem
¡rektor ZKZ Mozirje Anton Vrhovnik »o okoriščanju« in zadrugi nasploh
¡<ía zadnjem zasedanju mozirskega
prsnega sveta so člani zadržali sred-
ya za odpravo posledic suše, ki so
ja namenjena Zgornjesavinjski
pitijski zadrugi iz Mozirja. ZKZ
l0ra pripraviti podrobno poročilo
uporabi sredstev za odpravo posle-
jC suše glede na ceno koruze iz dr-
enih rezerv.
razlago tega sklepa in položaj
ZKZ Mozirje po odprtju meja za
voz živine in mleka smo poprosili
Btona Vrhovnika, direktorja mozir-
e zadruge. »Glede sklepa občinske-
I IS ni čisto jasno, najbrž so takšno
¡ločitev sprejeli zaradi nevednosti.
jdi v sodelovanju z IS smo se namreč
Uočili, da bomo 276 ton koruze iz
agovnih rezerv prodajali po tržni
ni. Razliko v ceni, 6 tolarjev, smo
eprosto pomnožili in prišteli k osta-
li sredstvom solidarnosti, ki smo jih
ireda nato razdelili. Koruzo smo
odajali z minimalnimi stroški in mi-
palno maržo. Takšen ukrep se nam
zdel bolj pameten, kot da bi delili
¡tih 276 ton koruze po vaseh,« je
zložil Vrhovnik. »Tudi drugih cen
onamo višjih, krmila in ostale izdel-
prodajamo po konkurenčnih ce-
nah. Ne vem, zakaj se porajajo dvomi,
kjer jih ni.«
Mogoče je takšen odnos posledica
znane izjave mozirskega izvršnika Al-
freda Božiča, da bo »zadrugo razbil,
če mu ne bo dala mleka« za zasebno
mlekarno v Bočni? »V zadrugi nočemo
nikakršnih prepirov, vprašanje mleka
je čisti poslovni problem, ne pa poli-
tični,« je odgovoril Vrhovnik.
Sicer pa v ZKZ Mozirje ocenjujejo,
da odprta slovenska meja za izvoz
v poslovanje zadruge ne prinaša bi-
stvenih sprememb. Ukrep Evropske
skupnosti jih je močno prizadel takoj,
ko je bil sprejet, saj takrat niso vedeli,
kam bi z odvečnim mlekom. »Ko je
republiška vlada sprejela odlok o iz-
voznih stimulacijah in ko smo se do-
govorili o predelavi večjih količin
mleka v maslo in mleko v prahu, zapr-
te meje niso več vplivale v tolikšni
meri kot drugod po Sloveniji,« je po-
vedal Vrhovnik.
Kljub temu so bolj temeljito začeli
izvajati obstoječa merila o 3 milijonih
mikroorganizmov v mililitru mleka.
Tako so začeli kontrolirati vzorce
mleka v 3. kakovostnem razredu, na-
mesto kolektivnega jemanja vzorcev
v zbiralnicah pa so se odločili za indi-
vidualno kontrolo. Zaostrena kontro-
la je praktično pomenila dnevno tisoč
litrov mleka manj, kar je predstavlja-
lo 4 odstotke celotne pridelave mleka.
Pri nekaterih posameznih kmetih so
namreč odkrili umazano mleko, ven-
dar bodo ti kmetje, ko brido odpravili
vzroke za umazanijo, mleko še naprej
oddajali.
Sicer se tudi v ZKZ Mozirje sreču-
jejo s precejšnjimi težavami, ki pestijo
slovensko kmetijstvo. »V kmetijstvu
še ni bilo tako slabih časov, dotolkli
sta nas ekonomska politika in nara-
va,« je povedal Vrhovnik. »Dejstvo je,
da liberalizma ni nikjer v zahodnem
svetu, tudi pri nas ne bo mogel obsta-
jati. Vsekakor vanj ne bo vključeno
kmetijstvo.« Po mnenju direktorja
mozirske zadruge se kmetijstvo ne
more na hitro prilagajati spremem-
bam, težavno je skladiščenje kmetij-
skih izdelkov, povpraševanje pa je
izredno neelastično. Zadnji vzrok je
kmetijstvo kot socialna kategorija,
zato je nujno potrebna intervencija
države.
O zadnji intervenciji države v kme-
tijstvu Vrhovnik meni, da so bile po-
dražitve kmetijskih izdelkov znatno
prenizke, še posebej za kraje, kjer so
slabše naravne možnosti za pridobi-
vanje hrane. To velja predvsem v gor-
skem in hribovitem svetu, ki v veliki
meri prevladujeta v mozirski občini.
URŠKA SELIŠNIK
'rvo slovensko podjetje na Slovaškem
Celjsko podjetje Kovintrade je
[d dnevi uradno odprlo svoje
djetje Kovintrade S.R.O. Bra-
lava. To je prvo registrirano
djetje slovenskega gospodar-
a na Slovaškem.
Slovesnosti v Bratislavi so se
leg številnih predstavnikov
jskih in slovenskih podjetij
eležili še slovenski minister za
lanje zadeve Lojze Peterle, ki
ionec aprila obiskal Slovaško,
avna sekretarka Vojka Rav-
slovenski ambasador na Če-
m Zvone Dragan ter slovaški
mister za gospodarstvo, ki so
Celjani ob tej priložnosti po-
lili na jesenski mednarodni
obrtni sejem. Podjetje Kovintra-
de je v Bratislavi sicer začelo
z delom že v začetku leta. Že
v preteklosti so tesno sodelovali
z bivšo Češkoslovaško, imeli so
predstavništvo v Pragi, po deli-
tvi Češkoslovaške pa se je vod-
stvo celjskega podjetja odločilo
za širitev zunanjetrgovinske
mreže tudi na Slovaškem. Direk-
tor Kovintrade Celje mag. Dušan
Zorko ocenjuje, da je ustanovi-
tev novega podjetja potrebna,
saj so doslej zelo dobro sodelo-
vali s slovaškim gospodarstvom,
predvsem na področju črne me-
talurgije, kemije in prehrane.
Podjetje v Bratislavi vodi Mirko
Videčnik, skupno so v podjetju
v Bratislavi zaposleni trije lju-
dje. Podjetje se ukvarja tudi z iz-
voznim trženjem, predvsem po-
skušajo na slovaškem tržišču
plasirati orodje iz Uniorja, izdel-
ke Cetisa, Ema, Zlatarne in iz-
delke široke potrošnje iz ostalih
slovenskih podjetij, ki jih Slova-
ška nima ravno v izobilju. Ko-
vintrade doslej sodeluje z 22 slo-
venskimi podjetji. Podobno kot
slovensko se tudi slovaško go-
spodarstvo ukvarja s problemom
likvidnosti, zato se poslužujejo
predvsem kompenzacij ali raz-
nih barter aranžmajev, ki so za-
nimivi za obe strani. Za uspeš-
nejše delo so se povezali tudi
s firmo NTCO,ki ima potnike po
vsej Slovaški, ima svojo velepro-
dajo in maloprodajo, tako da
preko tega podjetja uspešno pla-
sirajo blago slovenskih proizva-
jalcev na slovaškem tržišču.
Mirko Videčnik, ki se je v za-
četku tega tedna mudil v Celju
ocenjuje, da je Slovaška izredno
odprta dežela, Slovenija pa bi
morala izkoristiti vse prednosti,
ki jih ponuja sodelovanje s slo-
vaškim gospodarstvom. »Slova-
ška ima veliko repromateriala,
zanimivega za slovensko gospo-
darstvo, po ugodnih cenah, Slo-
venija pa ima proizvode, po ka-
terih povprašujejo slovaški ku-
pci. Doslej smo bili navajeni le
kupovati izdelke na Slovaškem,
Kovintrade pa poskuša ubirati
drugo pot in plasirati tudi slo-
venske izdelke na Slovaško. Že-
limo se povezovati tako z večjimi
slovenskimi proizvajalci kot tudi
z manjšimi podjetji. Predvsem
pa se mi zdi pomembno to, da
smo izredno hitro reagirali na
slovaškem tržišču. Že danes se
pojavlja na slovaškem tržišču
veliko zahodnih podjetij, Brati-
slava postaja mesto, kjer je
izredno težko dobiti poslovni
prostor. Jutri bo konkurenca hu-
da, mi smo si svoje mesto uspeli
zagotoviti v pravem trenutku.
Naš cilj je predvsem razviti ob-
stoječe posle, se povezati s čim
večjim številom slovenskih pro-
izvajalcev, zagotoviti kvalitetno
oskrbo z repromateriali in vzpo-
staviti podjetje, ki bo prispevalo
svoj delež v sistem Kovintrade.
Podjetje naj bi že letos normalno
poslovalo.«
IRENA BAŠA
Prihodnji teden se bo v Mariboru
pričel mednarodni sejem Ener-
getika 93. To je specializiran se-
jem za proizvajalce, ki razvijajo
in proizvajajo opremo za ogreva-
nje in klimatiziranje. Kovintra-
de bo na tem sejmu sodeloval
z zastopniškim programom pro-
izvajalcev toplotne in ogrevalne
tehnike, ki jih zastopa na sloven-
skem tržišču, to so firme Bude-
rus, Abig, Landis and Gyr ter
Schinzel.
Konec aprila je bila podpisana
pogodba med časopisnim po-
djetjem Delo iz Ljubljane ter
tovarno Man Rolland Augs-
burg iz Nemčije za uvoz offset
rotacijskega stroja. Kovintra-
de Celje, ki je že stalni uvoznik
grafične opreme za časopisno
hišo Delo, tudi tokrat sodeluje
pri uvozu novega stroja. Na-
ložba je vredna 7 milijonov
nemških mark.
NOVO NA BORZI
¡Cer se zadnje čase veliko trgu-
z delnicami, je prav, če pove-
I nekaj o delnici. Delnica oz.
njej naveden znesek ne zapa-
loz. se ne odplača, dokler ob-
ipji izdajatelj. Delnice delimo v:
vadne, prednostne in posebne
llike delnic.
Navadne oz. redne delnice so
rave« delnice in so v bistvu
Ijbolj rizična osnovna oblika
jednostnega papirja, saj ima
letnik take delnice le t. i. »pre-
Itali zahtevek« od dohodka oz.
pmoženja podjetja izdajatelja.
' pomeni, da mora podjetje
l]prej plačati vse tekoče izdat-
j nato stalne zahtevke za obre-
od kreditov oz. obveznic in
Uge obveznosti, šele nato pri-
jo na vrsto za plačilo imetniki
Inic.
Imetnik navadne delnice ima
nos v dveh oblikah:
- donos kot dividendo (goto-
'a), ki jo dobiva navadno en-
at letno. Dividenda ni vnaprej
Sno. določen denarni znesek
donos, ampak delež neto do-
:ka podjetja, ki pripada delni-
rjem podjetja in je lahko ra-
čno velik ali ga sploh ni.
~ donos kot kapitalni dobi-
s ki izhaja iz razlike cen
'lic.
^ednostna delnica je finančni
fument, ki je po riziku nalož-
nied navadno delnico in ob-
lico. Ta delnica prinaša last-
[u »fiksno dividendo«. Divi-
da je navadno določena kot
nominalne vrednosti pred-
ane delnice ali v obliki fiksno
'°čenega zneska za določeno
"obje. V primeru, da podjetje
St'že manjši dobiček, ki ga želi
Utirati nazaj v razvoj podjet-
ln ne izplačati kot dividendo,
imetniki prednostnih
delnic nobenega zahtevka, am-
pak so v enakem položaju kot
imetniki navadnih delnic.
Vrednostni papir, katerega te-
čaj v zadnjem obdobju ne-
ustavljivo raste, je nedvomno
delnica delniške družbe Dadas.
Njen tečaj je bil 29. 4. 31.390
SIT, prodanih pa je bilo približ-
no za 100.000 DEM delnic. Del-
nice Dadasa so 4,5, zrastle za
največjo možno mero (10%).
Prebile	so	mejo
10-kratne nominalne vrednosti
(35.667 SIT). Pri ostalih delnicah
je bilo spet največ prometa z del-
nicami Probanke, SKB pred-
nostne in SKB redne. Pri obvez-
nicah velja omeniti porast ob-
veznice RS2, precej (na 117,0) pa
je porastel tudi tečaj Rep. obv. I.
emisije. 29. 5. je bilo na Borzi
sklenjenih poslov z dolgoročnimi
vrednostnimi papirji za
1.000.000 DEM. Objavljen poda-
tek o stopnji rasti cen v mesecu
aprilu, ki je znašal 1%, je pov-
zročil precej živahno trgovanje
na borzi 4. 5. Promet tega dne je
znašal 2.000.000 DEM.
Od 3.5. dalje kotirajo v okviru
prostega trga Ljub. borze obvez-
nice občine Šmarje pri Jelšah (1
lot je 1.000 DEM).
Rogaška prodaja Donat
SKB je menda resen kupec enega najboljših hotelov na
Celjskem
Kljub številnim ukrepom
v Zdravilišču Rogaška Slatina
še vedno ocenjujejo, da se ob
koncu leta ne bodo izognili
rdečim številkam. Na pridobi-
tev ugodnih kreditov ne raču-
najo, zato vidi vodstvena eki-
pa rešitev v dezinvestiranju
oziroma odprodaji najboljšega
slatinskega hotela Donat.
Po zadnjih podatkih znaša
skupna izguba zdravilišča
v zadnjih dveh letih preko 17
milijonov nemških mark. Rde-
čim številkam, za katere vod-
stvo še vedno trdi, da so posle-
dica ogromnih motenj na tr-
žišču, ne pa napačnih naložb,
bi se najlažje izognili s tem, da
bi bremena iz preteklosti raz-
poredili na več let s pomočjo
ugodnega kredita. Ker pa
ugodnih kreditov po normalni
obrestni meri ni, so v Zdravi-
lišču prepričani, da jim ostaja
samo ena možnost - to je od-
prodaja obstoječega premože-
nja, natančneje hotela Donat.
Na očitke, zakaj bi prodali
najboljši hotel, ko imajo vrsto
drugih objektov, odgovarja
vodstvo z utemeljitvijo, da
imajo resnega kupca samo za
hotel Donat, medtem ko za
druge objekte kupci ne kažejo
pravega zanimanja. Kot resen
kupec Donata se pojavlja
bančna hiša SKB, ki je pri-
pravljena plačati 10 milijonov
nemških mark kupnine. Toli-
ko, kolikor v Zdravilišču po
pripravljenih izračunih potre-
bujejo za saniranje gospodar-
skih razmer.
Predvidena prodaja Donata
SKB je po ocenah Darka Biz-
jaka zanimiva predvsem zato,
ker ne bi šlo za običajno pro-
dajo, temveč kredit z zastavi-
tvijo hotela. Banka hoče za vi-
šino kupnine letno 15-odstotni
donos, v petih letih pa bo lah-
ko zdravilišče po isti, torej
prodajni ceni spet odkupilo
hotel. Bizjak v svoji obrazloži-
tvi še pojasnjuje, da SKB
v tem primeru zahteva za svoj
kredit večje jamstvo, kot je hi-
poteka, zato bo tako dolgo, do-
kler denarja ne bi vrnili, for-
malni lastnik, zdravilišče pa
naj bi sočasno z odprodajo
vzelo hotel v najem.
Ob predvideni prodaji Do-
nata se seveda krešejo mnenja
in slišati je vrsto očitkov, da
zdravilišče prodaja tisto, kar
so spravili skupaj njihovi
predniki ter delavci s svojim
delom. Darko Bizjak ima pri-
pravljen odgovor tudi na takš-
ne očitke. »Tuja« lastnina
v dolini Rogaške sploh ni tuja,
saj je celotno premoženje po-
državljeno, z državljanskimi
certifikati pa bodo po lastnin-
skem zakonu lahko odkupili
20 odstotkov vrednosti druž-
benega premoženja. Z odpro-
dajo Donata po Bizjakovi oce-
ni ne bo prišlo do nobenih
sprememb v premoženju
Zdravilišča Rogaška Slatina,
namesto hotela bodo pač dobi-
li denar, s katerim bodo po-
ravnali dolgove in z zmanjše-
vanjem stroškov za obresti re-
šili letno poslovanje.
IRENA BAŠA
Svoje delo so pred kratkim
v Zdravilišču zaključili štirje
inšpektorji SDK, ki so pregle-
dovali poslovanje v lanskem in
letošnjem letu, še zlasti so pre-
gledali obveznosti in terjatve,
poslovanje z vrednostnimi pa-
pirji, kreditno poslovanje ter
investicije. V pregledu poslo-
vanja niso odkrili nikakršnega
odtujevanja sredstev ali dru-
gih nezakonitosti.
Umek na sedežu
Svetovne banke
WASHINGTON, 3. maja
(STA) - Na osebno povabilo
Svetovne banke se je letne
konference o gospodar-
skem razvoju udeležil tudi
slovenski minister za pro-
met in zveze Igor Umek, ki
je sodeloval na okrogli mizi
o prometni infrastrukturi.
Igor Umek je obiskal tudi
State Department - sektor
za telekomunikacije — ter
Agencijo za mednarodni
razvoj.
Janša na
konferenci CNN
ATLANTA, З.таја
(STA) - Slovenski obramb-
ni minister Janez Janša se
je na povabilo ameriške te-
levizijske družbe CNN
udeležil kongresa, katerega
osrednji temi sta vpliv tele-
vizijskega poročanja na
medetnične konflikte in
kriza na območju nekdanje
Jugoslavije. Janša je na
kongresu predstavil pobu-
do Slovenije za reševanje
vojne v Bosni in Hercegovi-
ni, srečal pa se je tudi z vi-
sokimi predstavniki ameri-
ške administracije.
Komisija za
množične poboje
LJUBLJANA, 30 aprila
(STA) - Slovenskikrščanski
demokrati bodo državne-
mu zboru predlagali usta-
novitev parlamentarne ko-
misije za raziskovanje po-
vojnih množičnih pobojev,
ki naj bi skušala ugotoviti,
kdo je odgovoren za pobo-
je, je povedal vodja poslan-
ske skupine SKD Ignac Po-
lajner. Komisijo bodo usta-
novili z zbiranjem 30 pod-
pisov poslancev že na na-
slednjem zasedanju držav-
nega zbora, je še dejal Po-
lajnar.
Proizvodnja piva
raste
LJUBLJANA, 3. maja
(STA) - Industrija piva je
januarja proizvedla 84.822,
februarja 105.822 in marca
136.018 hektolitrov piva, je
ugotovil centralni državni
zavod za statistiko. Tovar-
ne brezalkoholnih pijač so
januarja izdelale 60.665,
februarja 47.596 in marca
63.703 hektolitrov osvežil-
nih pijač. Tobačna tovarna
pa je januarja proizvedla
437, februarja 397 in marca
351 milijonov cigaret.
Štorman na
graškem sodišču
GRADEC, З.таја (Ve-
čer) - Slovenski politik
Adolf Štorman, predsednik
Republikanske zveze Slo-
venije (RZS) je stopil pred
višje deželno sodišče av-
strijske Štajerske v Grad-
cu. Sodišče bo moralo raz-
soditi, ali je Štorman res
politično preganjana oseba
(po mnenju RZS) sli pa ni,
kot trdijo slovenske obla-
sti. Avstrijci ga ne spustijo
iz celovškega zapora, ker
menijo, da gre pri trgovini
z orožjem, v katero je bil
Štorman vpleten, za poli-
tični delikt, končno besedo
pa bo imelo avstrijsko pra-
vosodno ministrstvo.
Št. 18 - 6. maj 1993
6
Nadzor nad Komunalo nič novega
Dopolnitev registracije zgolj legalizacija dejavnosti, ki jih v podjetju opravljajo že vrsto let -113
milijonov tolarjev za naložbe
»Nadzor nad poslovanjem in
delovanjem Javnega podjetja
Komunala Celje ni nič novega,
gre le za uresničevanje tistih
nalog, ki jih ima občinski IS
vse od ustanovitve javnega po-
djetja,« je v uvodu razprave
o konkretizaciji nadzora IS
nad Komunalo pojasnjeval se-
kretar za urejanje prostora in
varstvo okolja Damjan
Vrečko.
Člani celjskega IS so že ob
pripravi osnutka občinskega
proračuna soglasno sklenili,
da v Strokovnih službah za
komunalno gospodarstvo čim-
prej pripravijo konkretizacijo
nadzora nad delovanjem in
poslovanjem Javnega podjetja
Komunala Celje. Minulo sredo
so tako soglašali, da nadzor
nad JP Komunala izvaja Ob-
činski sekretariat za urejanje
prostora in varstvo okolja, IS
pa bo - po sklepu, ki ga morajo
potrditi še poslanci občinske
skupščine - pooblaščen za me-
sečno preverjanje poslovanja
v komunalnih in tržnih dejav-
nostih. Soglašati bo moral tudi
z morebitnim lastninskim in
statusnim preoblikovanjem
podjetja, s sklepanjem nalož-
benih pogodb, določanjem cen
storitev, ki niso v pristojnosti
države oziroma občine, z na-
kupom osnovnih sredstev,
dražjih od 200 tisoč tolarjev,
ter z vodenjem in izvajanjem
kadrovske politike.
Ob tem so člani IS Javno
podjetje Komunala še zadolži-
li, da do sredine maja pripravi
rebalans gospodarskega načr-
ta podjetja, iz katerega bo raz-
vidno doseganje enostavne re-
produkcije v komunalnih sto-
ritvah ter ustvarjanje dobička
v vseh preostalih, tržno narav-
nanih dejavnostih. 113 milijo-
nov tolarjev, ki naj bi jih zbra-
li s tržnimi dejavnostmi, bodo
v Celju namenili za zagotav-
ljanje programa razvoja ko-
munalnih dejavnosti oziroma
kritje vseh tistih investicij, za
katere je ob sestavljanju ob-
činskega proračuna zmanjkalo
denarja v občinski blagajni.
Zakaj dopolnitev
registracije JP?
Pogoj za zagotavljanje eno-
stavne reprodukcije v komu-
nalnih dejavnostih je vsekakor
zagotavljanje cen storitev na
tej ravni. To pomeni, da bodo
v Celju cene komunalnih stori-
tev že v kratkem povišali, saj
trenutno zaostajajo za z ured-
bo republiške vlade določeno
ravnjo enostavne reprodukci-
je. Za ustvarjanje dobička
z opravljanjem tržnih dejav-
nosti pa je predpogoj dopolni-
tev registracije Javnega po-
djetja Komunala Celje.
Prav dilema, ali naj IS na
hitro sprejme sklep o dopolni-
tvi registracije Javnega po-
djetja ali pa naj nekoliko po-
čaka in temeljito preuči pred-
loge strokovnih služb, je mi-
nulo sredo dodobra razburka-
la mnenja posameznih članov
občinske vlade. Tako je izvrš-
nik Jože Zimšek zagovarjal
načelnost IS, ki naj bi o vseh
zadevah odločal na osnovi te-
meljite presoje - kar pa v pri-
meru dodatne registracije JP
Komunala zaradi na hitrico
pripravljenih gradiv ni bilo
mogoče. Načelnost je bila mi-
nulo sredo še toliko bolj po-
membna, saj so člani občinske
vlade le hip pred tem z glaso-
vanjem izkazali nezaupanje do
drugega dela svojih občinskih
strokovnih služb. »S tem, ko bi
brez tehtnega premisleka pod-
prli predloge za dopolnilno re-
gistracijo Komunale, bi bili
nenačelni. Pomislek pa ostaja
tudi zaradi tega, ker je prejšnji
IS skoraj vse leto poskušal re-
organizirati JP Komunalo in
zaradi tega iz registra tudi bri-
sal vse tržno naravnane dejav-
nosti javnega podjetja,« je svo-
je dvome utemeljeval Zimšek.
A ker gre za denar, s kate-
rim bodo v občini poskušali
krpati luknje proračunskega
primanjkljaja, je večina čla-
nov IS le glasovala za dopolni-
tev registracije. Javno podjetje
Komunala Celje bo tako tudi
v bodoče opravljalo vrsto trž-
no naravnanih dejavnosti, za
katere je usposobljeno in ki jih
je tudi že izvajalo vse dokler
na osnovi elaborata ljubljan-
skega Zavoda za organizacijo
poslovanja o reorganizaciji
celjske Komunale v bivšem IS
niso sklenili, da v javnem po-
djetju ostajajo zgolj komunal-
ne storitve, vse, kar prinaša
dobiček, pa naj bi se v občini
izvajalo v drugačnih okvirjih.
Delo na črno
S takšnimi popravki regi-
stracije so v celjski Komunali
ostajali zgolj v ozkih okvirjih
javnega podjetja. Tržne dejav-
nosti naj bi se počasi izvile iz
enovitega podjetja in prve po-
skuse - pogodbena oddaj a nad-
zora nad parkiranjem in
upravljanje s parkirišči po-
djetju Kostra ter opravljanja
pokopališke	dejavnosti
v upravljanje podjetju Veking
- v Celju lahko spremljamo že
nekaj mesecev.
Reorganizacija Komunale se
je lani ustavila, ker še vedno ni
bilo potrebnih zakonskih os-
nov za preoblikovanje javnega
podjetja. Tik pred izločitvijo je
tako ostala enota CE-KA, ka-
tere delavci so zvečine uspo-
sobljeni za tržno dejavnost,
v Komunali pa opozarjajo še
na vrsto drugih tržnih dejav-
nosti. Omenimo le opravljanje
preventivnih tehničnih pregle-
dov za lastne potrebe, možno-
sti za delo, ki se odpirajo z na-
črtovanimi gradnjami in re-
konstrukcijami plinovodov,
toplovodov, toplotnih po-
staj, ...
Kapljica čez rob in morebiti
tudi osrednji razlog, da so
v Strokovni službi za komu-
nalno gospodarstvo tako na
hitro zahtevali doregistracijo
javnega podjetja, pa je bil pred
kratkim objavljen razpis za iz-
bor najustreznejšega in naju-
godnejšega izvajalca za oprav-
ljanje investicijsko vzdrževal-
nih del v občini. Ob poskusu
JP Komunala, da bi kandidi-
ralo v izboru, so se namreč nad
delovanjem podjetja zamislili
v občinskih inšpekcijskih
službah. Celjski Komunalci so
namreč - kljub temu, da so ne-
koč ta dela že opravljali in so
zanje tudi strokovno usposob-
ljeni - nekatere svoje dejavno-
sti izvajali »na črno.« Poslova-
nje brez registracije je gospo-
darski prekršek, vreden in-
špekcijske obravnave, zato so
inšpektorji tudi zahtevali po-
pravek registracije.
V IS so takšna stališča Stro-
kovne službe za komunalno
gospodarstvo podprli, v krat-
kem bodo o njih razpravljali
tudi poslanci občinske skupš-
čine. S tem pa se pravo delo
v Celju šele začenja, saj so čla-
ni IS ob pripravi osnutka ob-
činskega proračuna tudi skle-
nili, da se napovedana reorga-
nizacija in racionalizacija dela
na področju komunalnih de-
javnosti začne takoj po spreje-
mu letošnjega »gospodarskega
načrta« občine.
IVANA STAMEJČIČ
Denar za gasilce zagotovljen
Gasilci, ki so se kot delegati
19 prostovoljnih in 6 industrij-
skih društev zbrali na 38. obč-
nem zboru v Vojniku, so bili
najbolj veseli pozdravnih spo-
ročil predsednika celjske vla-
de Jožeta Zimška in sekretarja
za obrambo Mira Trbovca, ki
sta jim sporočila, da je v letoš-
njem občinskem proračunu za
gasilstvo namenjenih dobrih
97 milijonov tolarjev. Tako je
celjska občina še enkrat potr-
dila, da ima do gasilstva pozi-
tiven odnos, saj se zaveda, da
z dobro organiziranim gasil-
stvom rešuje in varuje drago-
ceno premoženje.
Dosedanji predsednik Ob-
činske gasilske zveze Celje
Janko Rebov je opozoril na vr-
sto težav, zaradi katerih lanski
program ni bil v celoti izpol-
njen. Podobno poročilo je pri-
pravil tudi poveljnik Janko
Turnšek, ki je omenil ponekod
slabo skrb za obstoječo opre-
mo, največje težave pa se po-
javljajo pri neustreznih zvezah
za alarmiranje in obveščanje.
Večjo pozornost bo treba na-
meniti varovanju gasilcev
v intervencijah, večji vključi-
tvi žensk v operativno dejav-
nost in nadaljevanje zmanjše-
vanja razlik v odnosih in sode-
lovanju med poklicnimi in
prostovoljnimi gasilci.
Poseben problem predstav-
ljajo industrijska gasilska
društva, kjer sta izmed šestih
aktivni samo še dve.
Letos sta pred gasilci dva
pomembna dogodka. 26. in
27. junija prvi državni kongres
gasilcev v Slovenj Gradcu,
kjer bodo sprejeli tudi nov za-
kon o gasilstvu (prvi po letu
1974) in od 11. do 17. julija ga-
silska olimpiada v Berlinu,
kjer bo prvič samostojno na-
stopila Slovenija s štirinajsti-
mi enotami, med katerimi bo-
do tudi tri iz celjske občine
(Dobrna, Škof ja vas in Prožin-
ska vas). Poskušali pa bodo tu-
di pospešiti gradnjo dveh pre-
potrebnih domov na Svetini in
v Zagrad-Pečovniku, kjer je
zaradi neustreznih prostorov
dejavnost otežena.
Janka Rebova in Janka
Turnška so ponovno izvolili na
vodilni funkciji v OGZ.
TONE VRABL
Načelnik Gasilske zveze Slo-
venije Tone Sentočnik je izro-
čil edino priznanje, gasilsko
odlikovanje 2. stopnje Miru
Trbovcu za delo v GD Škofja
vas.
Brez vlakov ob nedeljah in praznikih
Polemika okoli ukinitve
večjega števila vlakov v Slove-
niji, med katerimi so bili tudi
vlaki na Celjskem, se je počasi
ohladila, predvsem pa strezni-
la. Da bodo na Celjskem v voz-
nem redu ostali vsi vlaki (ne-
kaj jih bodo celo dodali) gre
zasluga hitri in odločni inter-
venciji štirih županov — šmar-
ske, šentjurske, celjske in žal-
ske občine.
Pripravljen je nov vozni red,
ki bo začel veljati 23. maja,
v njem pa bo prišlo do nekate-
rih sprememb, ki jih bodo ob-
čutili tudi potniki na Celj-
skem. V voznem redu bo nov
vlak, ki bo iz Celja proti Vele-
nju odpeljal ob 15,25. uri in bo
v Velenju ob 16,20. Iz Velenja
se bo vrnil ob 17,50 in bo v Ce-
lju ob 18,40. Ta vlak bo vozil
od ponedeljka do petka.
Novost je tudi pri vlaku, ki
je pripeljal iz velenjske smeri
vsako jutro ob 6,19. Ta vlak po
novem voznem redu ne bo več
vozil iz Šoštanja, ampak samo
iz Šmartnega (5,25) in bo v Ce-
lju ob 6. uri, od koder bodo ta-
kojšnje zveze za Maribor in
Ljubljano.
Nov bo tudi vlak iz Celja ob
19,20. uri (do zdaj ob 18,30), ki
se bo vračal ob 22,12 in bo
v Celju ob 23. uri (od ponedelj-
ka do petka), medtem ko se bo
ob sobotah vračal že ob 20,20
in bo v Celju ob 21,10.
Iz Stranja do Kumrovca bo
ob sobotah zadnji vlak ob
13,42, iz Kumrovca za Celje pa
ob 16,15.
Iz Velenja bo po novem od-
peljal vlak ob 6,32 (iz Celja ob
7,31) za Kumrovec, kjer bo
treba samo prestopiti in bo di-
rektna zveza za Zagreb.
Nekaj novosti bo tudi na
glavni progi Maribor-Celje-
Ljubljana, kjer bodo vlaki po
novem vozili še več kot vsako
uro. Inter City vlaki bodo po
novem stali tudi v Poljčanah
in Laškem.
Ob vsem tem pa je najbolj
nehvaležno to, da na progah
proti hrvaški meji in Velenju
ob nedeljah in praznikih ne bo
peljal prav noben vlak. Vse
omenjene spremembe bodo za-
čele veljati z novim voznim re-
dom, ki bo stopil v veljavo
23. maja.	T. VRABL
Vsak Slovenec - ena vrtnica
Savinjski gaj v Mozirju si je v preteklem tednu ogledalo okoli
10 tisoč obiskovalcev. V teh dneh poleg cvetja v Savinjski gaj
vabijo tudi razne živali. Razstavo je pripravilo slovensko dru-
štvo rejcev malih živali. V mozirskem parku vrtnarjev še vedno
izvajajo akcijo »Vsak Slovenec - ena vrtnica v gaju«, saj za
dokončno ureditev rosariuma potrebujejo 15 tisoč sadik različ-
nih vrtnic. V gaju obljubljajo, da bo njihova temeljna naloga
priprava vrtnarske razstave cvetja v prvih dneh septembra.
Foto: T. TAVČAR
Doživetje Savinjske
Celostna turistična podoba
Zgornje Savinjske doline se
počasi dopolnjuje. Po turistič-
nem informatorju, fotomono-
grafiji, vodniku in 13 razgled-
nicah sta izšla še prospekt in
plakat z motivi iz Zgornje Sa-
vinjske doline.
Velika večina reklamnega
gradiva, s katerim se bo ena
najlepših alpskih dolin pred-
stavljala bodočim obiskoval-
cem, je izšla v okviru podjetja
Epsi iz Nazarij. Dolga leta je
Zgornjo Savinjsko dolino za
uspešnejši razvoj turizma pe-
stilo predvsem pomanjkanje
tovrstnih ustreznih publikacij,
zato so v nazarskem podjetju
pripravili podroben turistični
koncept, kako predstavljati
dolino obiskovalcem.
V preglednem prospektu, ki
je izšel pred dnevi, so poskuša-
li oblikovalci točneje predsta-
viti, kaj dolina nudi turistom,
kje so posamezne aktivnosti in
kje dobiti podrobnejše infor-
macije.
Prospekt so izdali v nakladi
20 tisoč izvodov, pripravljen je
za slovensko, nemško in angle-
ško govoreče turiste, podobna
izdaja pa bo izšla tudi v itali-
janskem jeziku. V prospektu je
25 barvnih fotografij, tiskan je
na kvalitetnem papirju kot
zgibanka A3 formata. Vse fo-
tografije kot tudi fotografijo
za plakat je posnel Matevž Le-
narčič. Pri izdelavi prospekta
in plakata so poleg podjetja
Epsi sodelovali republiško Mi-
nistrstvo za turizem in turi-
stični subjekti mozirske obči-
ne. Ta pregledni prospekt naj
bi predstavil le osnovne infor-
macije, prospektu pa bo sledi-
la mapa z vložnimi listi, kjer
bodo opisane vse podrobnosti.
V podjetju Epsi za promoci-
jo Zgornje Savinjske doline
pripravljajo še podatke za tu-
ristično karto, julija pa bo iz-
šla knjiga z motivi Zgornje Sa-
vinjske doline na starih raz-
glednicah. Daljnje želje in na-
črti so usmerjeni še v izdelavo
telopa in različnih spotov.
URŠKA SELIŠNIK
Za Zgornjo Savinjsko dolino
so v peteklih dneh dokončno
izbrali tudi slogan. Bodočim
obiskovalcem bodo dolino
predstavljali kot »doživetje
gozdov, gora in voda«.
Pri nas delegacija
Ohia
LJUBLJANA, 3. maja
(STA) - Predsednik sloven-
ske vlade dr. Janez Drnov-
šek je sprejel guvernerja
ameriške zvezne države
Ohio Georga Voinovicha.
Sogovornika sta izrazila
zadovoljstvo nad uspešnim
gospodarskim sodelova-
njem med Slovenijo in Ohi-
em. Voinovich je poudaril
pomen politične stabilnosti
v Sloveniji in pripravljeno-
sti za vpostavitev dobrih
trgovinskih odnosov, veli-
ke možnosti za nadaljnji
razcvet gospodarskega so-
delovanja med ZDA in dr-
žavami Srednje in Vzhodne
Evrope pa vidi tudi v vzpo-
stavitvi skupnega gospo-
darskega prostora med te-
mi državami.
Konec prepovedi
uvoza in tranzita
LJUBLJANA, 3. maja
(STA) - Ministrstvo za kme-
tijstvo in gozdarstvo je iz-
dalo odredbo o pogojni
ukinitvi odredbe o prepo-
vedi uvoza in tranzita go-
vedi, prašičev, ovac, koz in
divjih parkljarjev ter nji-
hovega mesa in mesnih iz-
delkov iz večine evropskih
držav. Pogojna ukinitev bo
sklenjena z vsako državo
posebej in začne veljati, ko
bo ta država zagotovila Re-
publiki Sloveniji, da izpol-
njuje pogoje za izvoz, ena-
ke tistim, ki jih je v naši
državi predpisala ES in bo-
do objavljeni v Uradnem
listu ES.
Gradivo o aferi
samo za komisijo
LJUBLJANA, З.таја
(STA) - Člani komisije dr-
žavnega zbora za nadzor
nad zakonitostjo dela var-
nostnih in obveščevalnih
služb so se v nadaljevanju
prekinjene seje odločili, da
bodo sejo odprli za javnost.
Komisija je sprejela sklep,
da se gradivo VIS, s kate-
rim razpolaga ta komisija,
da na vpogled le članom
parlamentarne komisije ter
predlagala, naj poročilo
o morebitni vpletenosti tu-
jih vojaških obveščevalnih
služb pripravi tudi Var-
nostno-obveščevalna služ-
ba, ki deluje v okviru
obrambnega ministrstva.
Drnovšek na
Portugalskem
LIZBONA,	2. maja
(STA) - Predsednik sloven-
ske vlade dr. Janez Drnov-
šek je končal tridnevni
uradni obisk v Lizboni,
kjer se je mudil na povabilo
portugalskega premierja
Anibala Cavaca Silve, s ka-
terim sta se pogovarjala
o možnosti širjenja dvo-
stranskega sodelovanja.
Drnovšek se je med obi-
skom srečal tudi z nekate-
rimi udeleženci Mednarod-
ne akademije za svobodo in
razvoj, med drugim z gene-
ralnim direktorjem GATT
Arthurjem Dinklom, pred-
sednikom nemške Liberal-
ne stranke stranke grofom
Ottom von Lambsdorfom
ter mozambiškim zunanjim
ministrom Pascualom Mo-
cumbijem.
Št. 18 - 6. maj 1993
7!
Je to, da ima Celje
dobre ravnatelje, smola?
Celjski IS nI dal pozitivnega mnenja k Imenovanju Antonije Mešl za ravnateljico OŠ Frana Roša - Kako se bodo odločili
poslanci?
Imenovanje ravnateljev javnih zavodov
_ v primeru, o katerem pišemo, gre za osnovno
jolo — ureja zakonodaja, ki bi jo težko označili
га dosledno. V zakonih o zavodih, osnovni šoli
ter organiziranju in financiranju vzgoje in izo-
braževanja, je jasno zapisano, da ravnatelja ob
soglasju ustanovitelja imenuje Svet zavoda. Iz
tega sledi, da lahko ustanovitelj (v primeru
osnovnih šol je to občinska skupščina) s pred-
logom Sveta zavoda le soglaša ali pa ga zavrne.
Ce se odloči za drugo možnost, je potrebno
postopek imenovanja, vse od objave razpisa
naprej, ponoviti.
In čeprav naj ne bi prihajalo do takšnih
primerov, saj je ustanovitelj v Svetu zavoda
zastopan s svojimi predstavniki, smo v Celju že
bili priča ponavljanju razpisov za ravnateljska
mesta. V primeru, da bi bila zakonodaja bolj
dosledna - o imenovanju naj odloča le eden:
Svet zavoda (v katerem je z zadostnim števi-
lom svojih predstavnikov zastopan tudi usta-
novitelj) ali ustanovitelj - do takšnih zapletov
gotovo ne bi prihajalo. Kako pa se bodo stvari
razpletle v primeru imenovanja Antonije Mešl
za ravnateljico OŠ Frana Roša, kar je bil so-
glasen predlog Sveta zavoda, pa bo jasno čez
nekaj tednov, ko bodo o tem na predlog Komi-
sije za volitve, imenovanja in kadrovske zade-
ve razpravljali tudi poslanci celjske občinske
skupščine.
Šola in ravnateljica rasli skupaj
OŠ Frana Roša praznuje letos 13-letnico de-
lovanja, z denarjem iz samoprispevka so jo
- kot že vsa leta opozarja ravnateljica Antonija
Mešl - zgradili nefunkcionalno in glede na te-
koče materialne stroške (ogrevanje, streha, za-
klonišče in stopnišče) izredno potratno. Tako
bi zdaj lahko pričakovali, da se bodo v občini
kresala mnenja o tem, kje najti denar za od-
pravo napak pri gradnji šole, ne pa neargu-
mentiran prepir o tem, kdo naj v bodoče rav-
nateljuje v šoli.
OŠ Frana Roša že vse od leta 1980 vodi
'ravnateljica Antonija Mešl. V javnosti je v tem
času šola dobivala različne nalepke - od tega,
da je »socialistična«, do priznanj, da v primer-
javi z ostalimi šolami prednjači v prizadeva-
njih postati »otroku prijazna«. V vsakem pri-
meru pa je bila in je po vsebini svojega dela
poznana in priznana v slovenski strokovni jav-
nosti. Tudi po letu 91, ko je izgubila status
celodnevne šole, je oblike podaljšanega biva-
nja kot skupinskega dela, samostojnega učenja
in najmlajšim potrebnega varstva, ohranjala
naprej. Za vse to pa je imela ravnateljica pod-
poro večine kolektiva, staršev in strokovne
javnosti. Kako drugače razumeti številne obi-
ske osnovnošolskih učiteljev širom Slovenije,
ki so se v OŠ Frana Roša spoznavali z novostmi
v osnovni šoli?
OŠ Frana Roša je pred leti v skupini 24
osnovnih šol orala ledino v uvajanju treh oce-
njevalnih obdobij v šolsko prakso, kasneje pa
je bila ravnateljica Mešlova s strani Ministr-
stva in Zavoda za šolstvo in šport tudi poo-
blaščena mentorica za uvajanje trimestrov
v koroške in štajerske šole. Mešlova je v stro-
kovni javnosti znana po tem, da preudarno
pristopa k novostim, teh pa je na področju
osnovnega šolstva zadnja leta veliko. OŠ Fra-
na Roša glede na vključenost v projekte Mini-
strstva in Zavoda za šolstvo in šport prednjači
na širšem celjskem območju, trenutno pa je
šola vključena v štiri verificirane projekte: Di-
daktična prenova v 4. razredu, Spremljanje in
evalvacija učinkov projektnega dela pri njego-
vem uvajanju v pouk 4. razreda, Etika in druž-
ba ter Učno-ciljno načrtovanje slovenskega je-
zika.
Iz strokovnih mnenj celjske enote Zavoda za
šolstvo in šport, občinskega sekretariata za
družbene dejavnosti in kadrovske službe celj-
skega IS velja izpostaviti še nekaj odmevnejših
prireditev in dejavnosti na šoli, za katere je
v največji meri zaslužna prav Mešlova. Ravna-
teljica si je vseh 13 let prizadevala za lastno
izobraževanje in strokovno rast celotnega ko-
lektiva, bila je pobudnica ustanovitve Kluba
staršev za boljšo šolo, OŠ Frana Roša je preje-
mala vsa priznanja za organizacijo Roševih
dni (v samozaložbi so izdali zbirko Roševih
pesmi) in Forme vive, prav tako pa tudi za
visok odstotek vključenosti učencev v interes-
ne dejavnosti in bogato raziskovalno dejavnost
v okviru občinskega projekta Mladi za napre-
dek Celja.
Zakaj Mešlova ni primerna?
Vprašanje, zakaj Mešlova naj ne bi bila pri-
merna za ravnateljico OŠ Frana Roša tudi
v naslednjem mandatu, ostaja brez odgovorov.
Vsaj takšnih, za katerimi bi stali argumenti
stroke !
Na v prvi polovici februaria objavljen razpis
za ravnateljsko mesto na OS Frana Roša so se
prijavili trije kandidati. Ob zdajšnji ravnate-
ljici Antoniji Mešl še Jožef Jarh, ki po Zakonu
o OŠ ne izpolnjuje pogojev, in Roman Lešek, ki
je pogoje v celoti izpolnjeval in predložil zani-
miv program za delo šole (a v njem po razpra-
vah, slišanih na seji IS, ni bilo nič takšnega,
česar na šoli ne bi že zdaj delali). Dva primer-
na kandidata torej - a dosedanje delo ravnate-
ljice Antonije Mešl je v strokovnih krogih pač
prevladalo. Ob 76-odstotni podpori šolskega
kolektiva in 92-odstotni podpori sveta staršev,
se je na osnovi pozitivnega mnenja celjske eno-
te Zavoda za šolstvo in šport 18. marca Svet
zavoda odločil za Mešlovo.
Od tukaj naprej naj bi postopek imenovanja
ravnateljice bil le še gola formalnost, saj so
tudi trije predstavniki ustanovitelja — celjske
občine — za ravnateljico predlagali Mešlovo. Po
pravilniku, ki proceduralno ureja način dela
v celjski občini, pa morajo vsa gradiva, o kate-
rih razpravljajo poslanci občinske skupščine,
predhodno obravnavati tudi člani IS. In tukaj
se je ustavilo '
Čeprav tistim, ki nekoliko pobliže spremlja-
mo delo celjskih osnovnih šol, niti na kraj
pameti ni padlo, da bi se ob imenovanju Me-
šlove lahko kar koli zapletlo, se je na seji IS
sredi aprila to vendarle zgodilo. »Da gre-po
mnenju enega od članov IS za neenakopravno
predstavitev kandidatov s strani Zavoda za
šolstvo in šport v prid gospe Mešlove in da
mnenje staršev, ki ga navaja Svet zavoda, naj
ne bi odražalo dejanskega stanja,« sta bila
glavna vzroka, da se je IS, skupaj z vodjo
celjske enote Zavoda za šolstvo in šport Majdo
Urank, predstavnikoma ustanovitelja v Svetu
zavoda Dušanom Drofenikom in Andrejo Se-
molič, predsednico Sveta Mojco Kolin in pred-
sednikom sveta staršev Francijem Gorjancem
razprave o imenovanju Mešlove ponovno lotil.
Minulo sredo smo tako lahko slišali še do-
datne razloge, zakaj bi bila Mešlova tudi v bo-
doče primerna za ravnateljico. Sekretar za
družbene dejavnosti Željko Cigler je predsta-
vil rezultate analize o uspešnosti prehoda
osmošolcev iz OŠ Frana Roša v srednje šole
(prednjačijo predvsem v raziskovalnem delu in
interesnih dejavnostih, nekoliko boljši pa je
tudi delež učnega uspeha) in njihovo uspešnost
na tekmovanjih v znanju tujih jezikov, ob tem
pa ostale člane ponovno pozval, naj se v raz-
pravi držijo zakonsko določenih »pravil obna-
šanja«. Na to, da lahko IS razpravlja le o pri-
mernosti imenovanja Antonije Mešl kot kandi-
datke Sveta zavoda za ravnateljsko mesto, so
opozarjali tudi vodja celjske enote Zavoda za
šolstvo in šport Majda Urank ter predsednik in
sekretar IS Jože Zimšek in Aleš Vrečko.
Četverica Damjan Vrečko, Roman Gracer,
Rudi Videtič in Matjaž Železnik pa se ni dala,
podprli so Železnikovo mnenje o tem, da imata
oba kandidata pravico do enake obravnave.
Tega, da sta jo imela - ampak na Svetu zavoda,
ki je po zakonu pristojen za imenovanje ravna-
telja - kot da nihče ni hotel slišati...
Ob glasovanju so za pozitivno mnenje k ime-
novanju Mešlove roke dvignili Željko Cigler,
Miro Trbovc, Niko Pirtošek, Jože Zimšek in
dr. Ivan Eržen, a glede na 11-članski sestav IS
je za izglasovanje sklepa zmanjkal en glas.
Kljub ostremu protestu dr. Ivana Eržena, da se
glasovanje ne more interpretirati kot izraz ne-
gativnega stališča članov IS in zahtevam Želj-
ka Ciglerja, da je potrebno takšno odločitev
argumentirati, je izvršnik Jože Zimšek razpra-
vo zaključil, člane IS pa opozoril, da so glaso-
vali po svoji vesti in je poslej to njihovo skupno
stališče, za katerega bodo morali — če bo po-
trebno - tudi odgovarjati.
Kaj bodo rekli poslanci?
Poslanci celjske občinske skupščine bodo na
predlog skupščinske komisije za volitve, ime-
novanja in kadrovske zadeve o imenovanju
ravnateljice OŠ Frana Roša, skupaj z »negativ-
no« popotnico IS razpravljali na enem prihod-
njih zasedanj.
Sklep celjskega IS zanje ni zavezujoč,
a vprašanje je, kako se bo - glede na izkušnje
izpred nekaj mesecev ob imenovanju ravnate-
ljice OŠ Lava - zasukala razprava v skupščin-
ski dvorani. Predstavnika ustanovitelja v Sve-
tu zavoda sta se že na seji IS spraševala, kaj se
od njiju ob ponovljeni razpravi sploh pričaku-
je. Odločala sta po svoji vesti in presoji, v po-
moč pa so bili tudi v sekretariatu za družbene
dejavnosti in na Zavodu za šolstvo in šport
pridobljeni podatki. Veliko pove tudi nefor-
malno stališče enega od članov skupščinske
komisije za volitve, imenovanja in kadrovske
zadeve Marka Brezigarja, da: »Konja, ki dobro
vleče, nima smisla izpreči!«
A iz celjske skupščinske dvorane smo vajeni
tudi številnih pripomb, zakaj se za ravnatelj-
ska mesta v večini osnovnih šol prijavljajo le
»stari« ravnatelji oziroma najpogosteje le eden
kandidat. Je odgovor v dejstvu, ki ga je naved-
la vodja celjske enote Zavoda za šolstvo in
šport Majda Urank, da ima Celje pač dobre
ravnatelje, ki izstopajo tudi v slovenskem me-
rilu? Takšne je težko - pa tudi nobenega smisla
ni videti v tem - zamenjati in nadomestiti.
Ima torej Celje zaradi številnih dobrih rav-
nateljev smolo? Upajmo, da se bodo stvari le
obrnile tako, da ne bodo v tem primeru imeli
smolo naši šolarji !
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Antonija Mešl - sporna, ker je dobra?
Sestre birokratke
Čast In hvala Izjemam ob svetovnem dnevu medicinskih
sester
Nekoč so živele medicinske
sestre. Njihova glavna skrb je
bila zdravstvena nega, s kate-
ro so pomagale bolnemu ali
zdravemu	posamezniku
opravljati vse kar koristi nje-
govemu zdravju, okrevanju po
bolezni ali mirni smrti ter mu
pomagale doseči čim boljše
Počutje, ne glede na to, v kakš-
nem stanju je bil.
Sčasoma so, v bolnišnicah še
najmanj, zamenjale obvezilni
Material, injekcijske igle in
druge pripomočke najprej
s svinčnikom in peresom,
v zadnjem času pa so jih obo-
rožili se z računalniki. Roke in
srca so pri večini postala pre-
polna, da bi v njih še lahko
°hranile prgišče naklonjenosti
Pacientom, prgišče pripravlje-
nosti za pomoč. Ni več važen
ctovek, pomembno je, da je
knjižica potrjena, da so vpisa-
le prave številke zdravstvene-
ga zavarovanja, da vlada pov-
f°d birokratski red, da gre
bolnik samo k izbranemu
pravniku, da za božjo voljo
^do nima kakršnih koli izven-
standardnih želja.
Z novim šolskim letom bodo
slovenske sestre dobile mož-
nost visokošolskega izobraže-
vanja, konec minulega leta je
bila ustanovljena Zbornica
zdravstvene nege. Vsekakor
pomembni dosežki za razvoj
zdravstvene nege, a kaj imajo
od tega bolniki?
Medicinske sestre se same
zavedajo slabosti pri svojem
delu. Pa to ne velja le za slo-
venske sestre - podobno je
v svetu. To je tudi razlog, da
letošnji 12. maj, svetovni dan
medicinskih sester, spremlja
geslo Kvaliteta, stroški in
zdravstvena nega. Kot nam je
razložila predsednica celjske-
ga društva medicinskih sester
Olga Nezman, pada kakovost
sestrskega dela na račun raz-
mer, še zlasti v smislu izobra-
ževanja in pogojev dela v neu»
strezni organizaciji dela.
»Stroški zdravstvene nege bi
lahko bili bistveno nižji, če bi
sestre delo lahko same organi-
zirale, saj ga najbolje poznajo.
Tako pa vse usmerja politika,
sama zdravstvena nega pa je
postala akademska. Še pred
leti smo tožile, da porabimo
polovico časa za administra-
tivna opravila in da samo po-
lovica časa ostane za bolnike.
Danes ostaja za bolnike samo
še četrtina našega časa, saj
ostalega porabimo za računal-
niško opismenjevanje. Vedno
več je nalog, ki sploh niso stro-
kovne, ki niso namenjene bol-
nikom. Tega sestre nismo že-
lele!«
Sestre se torej zavedajo pro-
blema, ki ga vsi v stikih z njimi
vedno bolj grobo občutimo. Ob
svojem dnevu bodo o njem go-
vorile - verjetno tudi na osred-
nji proslavi v Mariboru in ju-
nija na letni skupščini Zborni-
ce. Da pa bodo lahko kaj tudi
v resnici spremenile, bo, po iz-
kušnjah, moralo preteči še
precej vode. Vsemu temu
navkljub pa sestram vendarle
ostaja nekaj časa tudi za bol-
nike. Ko bi ga vse uporabile
strokovno in s posluhom za
človeka, bolnika, bi se že vsi
bolje počutili.
MILENA B. POKLIČ
Apoteka pri teatru
Celje bo v soboto dobilo svojo prvo za-
sebno lekarno. Na Gledališki 4 jo bo odprl
magister farmacije Dušan Hus.
Apoteko pri teatru, kot so jo poimenova-
li, bodo odprli v soboto ob 11. uri, sicer pa
bo odprta od ponedeljka do petka od 7.30
do 12.30 ure in od 15. do 19. ure, ob sobo-
tah pa od 7.30 do 13. ure. V njej bosta
delala dva diplomirana inženirja farmacije
in farmacevtski tehnik, poleg dobre po-
nudbe pa obljubljajo tudi prijazen odnos
do strank. Prijetna oprema bo k boljšemu
počutju v novi lekarni tudi lahko prispeva-
la svoj delček. Ker ima lekarna za svojo
dejavnost koncesijo, bo mogoče v njej do-
biti vsa zdravila na recept pod enakimi
pogoji, kot smo jih navajeni v javnih za-
vodih.
MBP
Št. 18 - 6. maj 1993
8
V Babilonu ne ustavi
niti lokalni vlak
Biblijske dežele v intervjuju z dr. Dragomirjem Obradovićem
Sveto pismo je zagotovo uspešnica vseh ča-
sov. Prevedeno je v več kot 300 jezikov, v celoti
pa velja, da kar 96 odstotkov svetovnega pre-
bivalstva lahko bere Sveto pismo v svojem
jeziku.
V Osrednji knjižnici Celje bo do konca maja
na ogled razstava Vilme Stolz z naslovom Sve-
to pismo med kulturo in zgodovino. Z razstavo
je povezan tudi ciklus predavanj, ki je bil pred
kratkim v Marijini cerkvi. Predaval je znani
popotnik, raziskovalec Bližnjega vzhoda in vi-
sokošolski predavatelj predmeta svetopisem-
ska arheologija profesor Dragomir Obradovič.
Celjane je letos obiskal prvič, v tridnevnem
ciklusu predavanj pa je pripovedoval o slavnih
Kumranskih rokopisih, kulturah Bližnjega
vzhoda in o knjigah starih narodov. Dovolj
dober razlog za intervju torej.
Zgodba o tem, kako so v Izraelu v votlinah
pri Mrtvem morju blizu Qumrana našli okoli
40.000 bibliografskih enot, je zelo zanimiva in
nenavadna...
Zgodilo se je povsem slučajno. Marca 1947 je
beduinskemu pastirju Muhammadu ad-Dhibu
zašla ena od ovac v votlino. Da bi jo spodil
nazaj k čredi, je za njo vrgel kamen in zaslišal
nenavaden zvok. Poklical je prijatelja in oba
sta se splazila v votlino, kjer sta presenečena
našla glinaste vrče, polne popisanih kožnih
zvitkov, zavitih v skoraj že strohnelo platno.
Fanta sta rokopise, napisane v hebrejščini, po-
skušala prodati, vendar se zanje ne trgovci in
ne čevljarji niso kaj dosti zanimali. Nazadnje
sta poskusila pri duhovnikih, ki so takoj zaslu-
tili njihov pomen in jih kupili. Novica je seve-
da takoj obšla svet, ker do takrat še nikoli niso
našli tako starodavnih rokopisov.
Količina odkritega svetopisemskega materi-
ala je ogromna, zapisi pa so pomembni še zara-
di nečesa drugega.
Noben znanstvenik ni niti v sanjah mogel
pričakovati česa podobnega. Najstarejši roko-
pis sega v tretje stoletje pred našim štetjem in
je kar tisoč let starejši od najstarejših rokopi-
sov hebrejskega Svetega pisma. Potrebno je
opraviti še natančne analize, vendar rezultati
že do zdaj opravljenih znanstvenih preučevanj
kažejo, da so prepisovalci svetopisemskih be-
sedil zelo natančno prenašali božjo besedo iz
roda v rod. Poleg tega odkritja, zaradi katere-
ga zastaja dih, potrjujejo tudi Sveto pismo. To
je tako nekaj več kot izdelek knjigovežčeve
spretnosti, je namreč verodostojno sporočilo
davno izumrlih rodov. Rokopisi so od leta 1954
shranjeni v muzeju z imenom Svetišče knjige
v Jeruzalemu.
Največ pozornosti in zanimanja med jav-
nostjo je izzvalo odkritje grobnice mladega
egipčanskega faraona Tutankamona leta 1923.
Egipt je pravi arheološki raj. V nobeni drugi
državi ne najdemo toliko zgodovinskih ostan-
kov kot v deželi faraonov. Tutankamonovo po-
slednje bivališče je odkril arheolog Howard
Carter, bilo pa je prepolno umetnin neprecen-
ljive vrednosti. V faraonovi grobnici so odkrili
prestole, postelje, zaboje draguljev, lončene
vrče in posode s kremami, pozlačene kočije,
orožje in krsto, v kateri je bila danes vsem
znana faraonova mumija z zlato masko.
Medtem ko so turisti drveli v muzej v Kairu
in si navdušeno ogledovali zbirko dragocenih
predmetov, najdenih v Tutankamonovi grob-
nici, so pozornost arheologov pritegnili po-
vsem drugačni predmeti.
Ar heologe so zanimali predvsem preprostej-
ši predmeti. Mene osebno je najbolj zanimal
lepo izdelan nož z rezilom iz nerjavečega jekla,
pa tudi nek obesek s skrivnostno figuro iz
železa. Ti predmeti namreč dokazujejo, da so
v Tutankamonovem času, v 14. stoletju pred
Kristusom, že uporabljali železo. Kritiki Sve-
tega pisma so dolgo trdili, da pred 12. stolet-
jem pred Kristusom železa še niso uporabljali,
toda predmeti iz grobnice Tutankamona so jih
prepričali o nasprotnem.
Nekatera nekdaj slavna mesta Bližnjega
vzhoda so danes dobesedno zravnana z zemljo
in predstavljajo za morebitne obiskovalce in
turiste svojevrstno razočaranje. Ninive, na pri-
mer, mesto na vzhodni obali reke Tigris in
nekdaj slavna metropola starodavne Mezopo-
tamije, je danes pokrito z njivami, pa tudi od
starega Babilona ni ostalo skoraj nič?
Babilon leži v samem srcu Mezopotamije in
je postal danes tako nepomemben, da se v njem
ne ustavi niti lokalni vlak. Presenetljivo je, da
gre za mesto, iz katerega se je vladalo svetu,
v katerega so z vseh strani sveta prihajali od-
poslanci, mesto, ki je bilo kulturno in versko
središče velikega naroda, polno palač, temp-
ljev ter upravnih in vojaških stavb. Leta 482
pred Kristusom so se namreč Babilonci uprli
svojim perzijskim vladarjem, kralj Kserks pa
je surovo zadušil oba upora. Želel je preprečiti
tudi vse prihodnje upore in je zato Babiloncem
ukazal, naj zrušijo vse palače in templje z veli-
kim tempeljskim stolpom vred, kar so tudi
storili.
Veliko potujete po Bližnjem vzhodu, večkrat
ste tudi posneli pozabljena mesta starih civili-
zacij, kam nameravate letos?
Iran in Irak sta zdaj za tuje ekspedicije zapr-
ta, čeprav je Irak zelo zanimiv, ker ima kar
2300 registriranih arheoloških nahajališč, od
katerih jih je raziskanih samo okoli 200. Zani-
miva za arheologa sta tudi Egipt in Jordanija,
vendar bom verjetno odšel v Izrael. V Izraelu
so trenutno v teku največja izkopavanja, tako
da bo tudi letos tam največ ekspedicij.
Pripravljate pa tudi knjigo?
Doslej sem pisal v glavnem članke za doma-
če in tuje strokovne revije, prevedel sem nekaj
arheoloških knjig, zdaj pa bo izšla moja knjiga
z naslovom Arheologija potrjuje biblijo. Knji-
ga se že prevaja v slovenski jezik in bo verjetno
tudi v Sloveniji izšla v nekaj mesecih.
VESNA LEJIČ
Bo prijazna beseda pravo mesto našla?
Maja parkiranje za Spodnjim gradom zastonj - Bo »spravni« poskus celjskega IS z vozniki uspel, ali pa bo treba počakati,
da prometni red v mestu napravi reorganizirana občinska straža?
»Občinska straža je še vedno
v fazi reorganizacije, zato v pre-
teklih mesecih ni opravila svoje-
ga, v pogodbi o oddaji parkirišč
v upravljanje podjetju Kostra,
določenega dela. Kljub temu, da
se zasedenost parkirišč v mestu
povečuje, v občinskem sekretari-
atu za urejanje prostora in var-
stvo okolja podpiramo predlog,
da se mesečna odškodnina po-
djetju Kostra za februar in ma-
rec zniža,« je sekretar celjskega
OSUPVO Damjan Vrečko minuli
teden začel razpravo o uveljav-
ljanju parkirnega reda v mestu
ob Savinji, za katerega so skrb
prevzeli v podjetju Kostra.
V podjetju Kostra so prevzeli
v upravljanje celjska parkirišča
lanskega novembra, po treh uva-
jalnih mesecih pa naj bi glede na
obstoječe cene parkiranja od fe-
bruarja naprej v občinsko bla-
gajno pritekala mesečna od-
škodnina 1,6 milijona tolarjev.
V občinskih upravnih organih so
se s podpisom pogodbe o oddaji
parkirišč v upravljanje zavezali,
da bodo tudi sami prispevali
k ustvarjanju prometnega reda
v mestu. Občinske pogodbene
obveznosti so vezane na delo ob-
činske straže, ki naj bi v novi
kadrovski in organizacijski obli-
ki prav tako zaživela s 1. febru-
arjem, a v IS ugotavljajo, da nje-
na reorganizacija še vedno ni
zaključena. Naloga občinskih
stražnikov v vzpostavljanju pro-
metnega in predvsem parkirnega
reda v Celju je predvsem celod-
nevna in tedenska kontrola par-
kiranja osebnih vozil in tovor-
njakov v središču mesta ter
odrejanje odvoza nepravilno
parkiranih vozil.
Dokler pa bodo delavci po-
djetja Kostra ustvarjali mesečni
izkupiček parkirnin le ob »dobri
volji« voznikov, ki iščejo parkir-
no mesto na urejenih parkiriščih
(in ne na pločnikih oziroma zele-
nicah!) ter pomoči prometnih
policistov, bo občina pač dobi-
vala temu primerno nižjo meseč-
no odškodnino, so soglašali člani
IS. Znižana odškodnina za fe-
bruar in marec tako namesto 3,2
milijona tolarjev, zdaj znaša ne-
kaj več kot milijon tolarjev.
Zasedenost parkirišč
se povečuje
Izračun mesečne odškodnine
v višini 1,6 milijona tolarjev, ki
naj bi jih občini plačevalo po-
djetje Kostra, temelji na predpo-
stavkah, da bo mesečno proda-
nih več kot 38 tisoč 500 parkir-
nih lističev, 400 odvozov nepra-
vilno parkiranih vozil, 150 dovo-
ljenih uvozov na tržnico ter 300
tovornjakov na avtoportu.
Podatki o številu prodanih
parkirnih lističev in dejanskem
parkiranju na posameznih mest-
nih parkiriščih kažejo, da se je
povprečna zasedenost javnih
parkirišč v letošnjih prvih treh
mesecih glede na lansko primer-
jalno obdobje povečala za do-
brih 60 odstotkov. Letošnjega
marca je bilo tudi prvič za 261
preseženo število 38 tisoč 500
prodanih lističfcv. Najbolj je po-
raslo zanimanje voznikov za
parkirišča ob Ulici XIV. divizije
pri železnici (za 174 odstotkov),
na Muzejskem trgu (za 128) in na
Trgu V. kongresa (za 121). Marca
pa je bilo prodanih tudi 334 me-
sečnih dovolilnic za parkiranje.
Pri tem v Kostri ugotavljajo,
da je porast zvečine zabeležen
pri dnevnem in ne urnem parki-
ranju, čeprav je parkirišče na
Trgu V. kongresa mišljeno pred-
vsem za časovno omejeno parki-
ranje vozil tistih ljudi, ki priha-
jajo po nakupih ali po drugih
opravkih v središče mesta. Sko-
rajda nedopusten bi moral biti
za občinske može tudi številčno
izredno velik porast (januarja
kar 1531 vozil na 40 parkiriščih)
parkiranja na Muzejskem trgu,
za katerega se je še nedavno tega
govorilo, da bi morali zaradi va-
rovanja hitro propadajočega tla-
ka promet celo prepovedati.
V Celju naj bi s pajkom me-
sečno odstranili 400 nepravilno
parkiranih vozil. Že naključen
opazovalec parkirnega nereda
v središču mesta lahko ugotovi,
da je številka pravzaprav po-
stavljena sorazmerno nizko
- a po drugi strani, meni izvršnik
Jože Zimšek, tudi ne gre odstra-
njevati prav vsakega nepravilno
parkiranega vozila: »Pajek bi
moral ukrepati le tam, kjer ne-
pravilno parkirana vozila ovira-
jo promet.« Vse dokler občinska
straža v Celju ne bo ponovno za-
živela, pa so pri odvažanju ne-
pravilno'parkiranih vozil v Ko-
stri odvisni zgolj od prometnih
policistov, ki so v letošnjih prvih
treh mesecih (namesto načrtova-
nih 1200) napisali 107 polovič-
nih in 154 nalogov za odvoz vo-
zila.
Pa avtoport? Po predpostav-
kah občinskih strokovnih služb
naj bi mesečno na tem za tovor-
njake urejenem parkirišču ob
Kidričevi ulici počivalo 300 vo-
zil, dejansko pa jih je februarja
in marca skupaj le 108. Preosta-
la, pa morda še kakšno, ki se je
v Celju znašlo bolj po naključju,
pa so grenila življenje stanoval-
cem mestnih in primestnih nase-
lij, saj vemo, da takšen orjak za-
sede prostor za najmanj tri obi-
čajne jeklene konjičke.
Bo morala poskusu
s prijazno besedo...
Ob ugotovitvah, da podjetje
Kostra v celoti izpolnjuje svoje
pogodbene obveznosti in da je
z oživljanjem občinske straže
doslej zatajila le občina, so se
v IS odločili še za en, lahko bi
zapisali »spravni poskus« s celj-
skimi vozniki.
Sklenili so, da bo parkiranje
na javnem parkirišču za Spod-
njim gradom, ki je bilo v pretev
klih mesecih podpovprečno za-
sedeno, maja brezplačno. Morda
bo to privabilo uslužbence mest-
nih ustanov (ob sami občini še
sodišča, banke, SDK...), podjet-
nike, obrtnike ter pri njih zapo-
slene delavce iz mestnega središ-
ča, da svoja vozila namesto na
Trgu V. kongresa ter pločnikih
ob mestnih ulicah, puščajo za
Spodnjim gradom. Za brezplač-
no parkiranje pa bodo zdaj imeli
možnost tudi ljudje, ki dnevno
prihajajo po opravkih v občin-
sko stavbo in so doslej svoja vo-
zila zvečine puščali na Trgu svo-
bode, kjer bi se dalo število par-
kirišč prešteti skorajda na prste
obeh rok. Glede na dokaj dobro
zasedeno (brezplačno!) parkiriš-
če na Glaziji, menijo v celjskem
IS, bi večje zanimanje voznikov
za parkiranjem za Spodnjim
gradom konec koncev lahko pri-
čakovali.
Ne čisto zastonj, vsekakor pa
skoraj polovico cenejše (iz dose-
danjih 50 na 30 tolarjev za dnev-
no parkiranje) pa bo tudi parki-
ranje na parkirišču ob Ulici
29. novembra, kjer naj bi svoja
vozila puščali zaposleni v sever-
nem koncu mestnega središča.
... slediti kazen?
Konec maja oziroma v začet-
ku junija bodo v IS ponovno raz-
pravljali o prometni in parkirni
urejenosti Celja. Takrat bodo
ocenjevali, ali se je »spravni« po-
skus s celjskimi vozniki posrečil,
ali pa bo treba poiskati učinko-
vitejše poti za vzpostavljanje re-
da na javnih prometnih povr-
šinah.
Te učinkovitejše poti bo ver-
jetno treba iskati v ostrejši kaz-
novalni politiki. Morebiti bodo
dotlej v sekretariatih za notranje
zadeve ter za urejanje prostora
in varstvo okolja pripeljali do
konca tudi reorganizacijo občin-
ske straže. Kajti, kot je dejal vo-
dja Strokovne službe za komu-
nalno gospodarstvo celjske obči-
ne Ivan Pfeifer: »Možnosti za
vzpostavitev prometnega in par-
kirnega reda v Celju je več. A do-
kler občinska straža ne bo delala
tako kot bi morala, rezultatov ni
pričakovati.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Št. 18 - 6. maj 1993
9
Prihaja doba razuma ali kaosa?
Ombudsman ali Varuh človekovih pravic
»Vemo, da so človekove pra-
vice lahko samo univerzalne,
¡cer so to nujne pravice za vse
ljudi, iste nedeljive pravice za
vsako žensko, moškega, otro-
ka, ki izvirajo iz temeljnega
načela o enakem dostojanstvu
vseh ljudi. Prav to načelo in iz
tega izvirajoče človekove pra-
vice so v nenehni nevarnosti in
jih je treba nenehno braniti.
Uporabljati moramo vsa sred-
stva, ki jih imamo na voljo,
pravosodna in nepravosodna,
da bi ohranjali in razvijali
družbo, ki temelji na spošto-
vanju enakega dostojanstva
vsakega človeka in vseh člove-
kovih pravic in človekovih
pravic za vse,« je na kolokviju
Slovenija in Evropska kon-
vencija o človekovih pravicah
junija lani dejal dr. Peter Leu-
precht, direktor Direktoriata
za človekove pravice Sveta
Evrope.
Tega se moramo zavedati
tudi v Sloveniji, kjer smo sicer
za človekove pravice že veliko
storili, pa vendar bo treba na-
rediti še marsikaj, da bomo na
tem področju podobni razvi-
tim evropskim državam.
Razdiralne sile
v Evropi
Leuprecht je imel veliko ra-
zlogov, da je poudaril danes
zelo aktualno vprašanje vseh
človekovih pravic. Mnogi na
zahodu namreč odrekajo soci-
alnim pravicam pomen temelj-
nih pravic. V Srednji in
Vzhodni Evropi katastrofalen
ekonomski in socialni položaj
lie ustvarja ugodnih pogojev
:a uveljavljanje človekovih
>ravic. Četudi je v teh državah
rarstvo ekonomskih in social-
nih pravic dobesedno življenj-
skega pomena, nekateri krogi,
tot kaže, zavračajo že sam
concept takih pravic hkrati
i zavračanjem starega režima,
Id je uradno pospeševal eko-
nomske in socialne pravice
f škodo državljanskih in poli-
tičnih pravic.
Videti je, da skupne posledi-
ce panekonomskega načina
mišljenja, ki se širi na Zahodu,
in včasih dokaj naivno navdu-
šenje tistih, ki so se na novo
spreobrnili v tržno gospodar-
stvo, ustvarjajo nekakšno
marksistično	doktrino
v obratnem smislu, pravi Leu-
precht. Ali, kot bi dejal dr. Jo-
že Pučnik: gesla, kot so poli-
tični pluralizem, parlamentar-
na demokracija, pravna drža-
va in človekove pravice, so
svojo pomembno mobilizacij-
sko vlogo odigrala in nikakor
ne smemo dopustiti, da bi se
preoblikovala v ideologijo,
v imenu katere bi spet kdo za-
tiral pravice in svoboščine
drugega.
Področje urejanja človeko-
vih pravic v Evropi in v svetu
pa se že sooča s čisto vsakda-
njimi hudimi izzivi. V prihod-
njih letih bo verjetno ena naj-
težjih nalog, kako preprečiti,
da ne bi močne razdiralne sile
raztrgale tkiva evropske druž-
be. Mednje sodijo agresivne in
patološke oblike nacionaliz-
ma, etnocentrizma, ksenofobi-
je, rasizma, antisemitizma, ne-
strpnosti, verskega fundamen-
talizma in fanatizma, kot tudi
kričeče in naraščajoče neena-
kosti, marginalizacije in soci-
alne izključenosti. Vsem tem
pojavom je skupno zavračanje
tistega, kar je splošno, univer-
zalno, v človečnosti in člove-
ških bitjih enako.
Da se ta mračna podoba
vendarle ne bi uresničila, naj
bi pripomogla prav tako uni-
verzalna organizacija, kot so
univerzalne človekove pravi-
ce: varuh človekovih pravic ali
ombudsman, ki ga bomo dobili
tudi v Sloveniji.
Ombudsman
Ombudsman je kot Miklavž.
Prihaja z daljnega severa, iz
Švedske in Finske, dobro pa
ga poznajo celo na Havajih in
Novi Zelandiji. Ima mnogo ra-
zličnih obrazov, odvisno od
tradicij, ki ga obdajajo v posa-
meznih deželah. Švedska be-
seda »Ombudsman« pomeni
»pooblaščeni zastopnik« in so
jo kot tako sprejeli v mnogih
jezikih. Podobne institucije pa
se imenujejo tudi drugače, kot
na primer: Branilec ljudstva
(Španija), Ljudski odvetnik
(Avstrija), Zaščitnik državlja-
nov (Quebec), Pomočnik dr-
žavljanov (Iowa), Javni sveto-
valec (Nebraska), Zaščitnik
pravice (Portugalska), Držav-
ljanski branilec (Italija), Po-
srednik (Francija) itn. V slo-
venski ustavi se ombudsman
imenuje Varuh pravic držav-
ljanov.
Zagotavljanje temeljnih člove-
kovih pravic, kot je pravica do
življenja in obstoja, je še ved-
no osrednja naloga OZN
v mnogih delih sveta. Žal je
realnost v mednarodnih odno-
sih takšna, da tega ni mogoče
zagotoviti z ostrimi resolucija-
mi varnostnega sveta, marveč
z vojaško močjo še edine prave
supersile sveta.
Najpomembnejša funkcija
vseh ombudsmanov in podob-
nih institucij je proučevanje
pritožb posameznikov, katerih
pravice je kršil ali omejil or-
gan javne oblasti. Ombudsma-
ni in njim podobne institucije
se zelo razlikujejo med seboj
glede na svoje sposobnosti, po-
oblastila in mehanizme delo-
vanja. Včasih so celo njihove
osnovne filozofije zelo različ-
ne. Ideja ombudsmana lahko
sama sebi postane najhujši so-
vražnik, če se lahko kateri koli
uradnik za pritožbe v kakršni
koli organizaciji pojavi kot
ombudsman, da bi tako dobil
javno podporo. Moč ombud-
smana je vendarle odvisna
predvsem od teže argumentov
njegovih stališč, ki temeljijo
tudi na spoštovanju in zaupa-
nju, ki ga uživa v skupnosti,
v kateri deluje.
Kot vzorčne značilnosti om-
budsmana so danes sprejete ti-
ste, ki jih je opredelil Lauri
Lehtimaja, svetovalec finske-
ga parlamentarnega ombud-
smana iz Helsinkov. Po njego-
vih trditvah mora biti ombud-
sman predvsem neodvisen ta-
ko od izvršilne oblasti kot od
strankarskih interesov, imeti
mora široke pravne pristojno-
sti za nadzor javnih organov,
dostop do vseh informacij, tu-
di če gre za dokumente strogo
zaupne narave, uživati mora
spoštovanje upravnih ustanov
in biti lahko dostopen navad-
nim ljudem. Pri raziskovanju
in kritiki upravnih postopkov
mora imeti proste roke, vendar
jih ne more razveljaviti ali
spremeniti.
Ombudsman lahko deluje
samo v okolju, v katerem ob-
staja določen minimum spo-
štovanja zakonov. Značilen
primer: proti koncu režima
Mihaila Gorbačova je parla-
mentarna delegacija iz Mosk-
ve obiskala Finsko. Sovjetske
obiskovalce je posebej zani-
malo delo ombudsmana. Pred-
stavnik finskega ombudsmana
je razložil, kako na Finskem
deluje nadzor zakonitosti.
Sovjeti so postavili mnogo
vprašanj in na koncu je finski
ombudsman iz vljudnosti pov-
prašal tudi po njihovih teža-
vah. Tiskovni predstavnik
sovjetske delegacije je odgovo-
ril: »Težave? Kaj mislite s tem?
Mi imamo eno samo težavo.
Nikomur ni niti malo mar za
zakone.«
Problem vsakega ombud-
smana je tudi vprašanje njego-
ve velikosti. Močnejša kot je
organizacija in širše področje
kot pokriva, večje je število
ljudi, za katere mora skrbeti in
težje ombudsman zavaruje os-
novne prednosti sistema: do-
stopnost, prilagodljivost in ve-
rodostojnost na temeljni ravni.
Če ombudsman vodi veliko
enoto, obstaja nevarnost, da
ga začno povezovati ali celo
identificirati z državno biro-
kracijo, pred katero naj bi lju-
di varoval. Mastrichtski spo-
razum predvideva ustanovitev
evropskega ombudsmana. Bi-
rokratske institucije ter naraš-
čajoča izvršilna moč organov
Evropske skupnosti bi lahko
zagotovile veliko potencialne-
ga dela za evropskega ombud-
smana. Po drugi strani pa je še
vedno veliko držav, v katerih
ombudsmani obstajajo le na
lokalni ali na regionalni ravni
in še niso uspele ustanoviti in-
stitucije državnega (ali fede-
ralnega) ombudsmana.
Slovenija - blizu
evropskim
standardom
V Sloveniji se ombudsman
ustanavlja pri slovenskem
parlamentu v okviru Zakona
o varstvu človekovih pravic,
katerega predlagatelj je dr-
. Lev Kreft. Doslej je to nalogo
opravljal Svet za varstvo člo-
vekovih pravic in temeljnih
svoboščin, ki ga je vodil profe-
sor kazenskega prava na Prav-
ni fakulteti v Ljubljani dr-
. Ljubo Bavcon. Bavconov svet
je poleg svoje ombudsmanske
naloge v zadnjih štirih letih
veliko storil za to, da bi se
v Sloveniji uveljavile norme in
standardi varstva človekovih
pravic in njegove pravne var-
nosti. Bavconovemu Svetu je
bila v veliko oporo vsebina in
avtoriteta Evropske konvenci-
je o človekovih pravicah. Za
zasluge pri razvoju spoštova-
nja človekovih pravic je dr-
. Ljubo Bavcon od predsedni-
ka Republike Slovenije Milana
Kučana prejel visoko državno
odlikovanje.
Slovenska pot v Evropo je,
kar zadeva človekove pravice,
šla v smeri gibanja za novo
ustavo in za globoke socialne
in politične spremembe: v tež-
nji po neodvisnosti države, po-
litični preobrazbi, ureditvi
statusa človekovih pravic ter
oblikovanju civilne družbe.
Dogajanje leta 1988 je po-
menilo prelomnico v družbi na
splošno in še posebej v dejav-
nosti na področju človekovih
pravic. Prvi poskus splošne al-
ternative za prejšnjo ustavno
ureditev je bila t.i. pisateljska
ustava, osnutek ustave, ki ga
je v začetku leta 1988 predla-
galo Društvo slovenskih pisa-
teljev. Kar zadeva specifične
spremembe, so ustavni
amandmaji, sprejeti spomladi
1988, že kazali znamenja po-
membnih sprememb: ustavno
določilo o nediskriminaciji so
dopolnili tako, da je vsebovalo
tudi prepoved diskriminacije,
to je prepoved neenakoprav-
nosti na temelju političnih
mnenj, česar se je prejšnji si-
stem desetletja izogibal.
Slovenska bitka za spošto-
vanje človekovih pravic se je
v največji meri büa ob procesu
proti četverici poleti leta 1988,
ko je postalo očitno, da je pri-
šlo do razcepa med legalnost-
jo, ki jo je domnevno zastopalo
(manipuliralo) vojaško sodišče
JLA, in legitimnostjo, ki jo je
odločno terjala že mobilizira-
na civilna družba tudi na
množičnih demonstracijah,
kot piše veleposlanik Sloveni-
je v OZN in velik ekspert pri
svetovni organizaciji za člove-
kove pravice dr. Danilo Türk.
Postalo je očitno, da v jugoslo-
vanski federaciji prevladujejo
sile avtoritarne vladavine. To
»odkritje« je pospešilo nujno
povezovanje med delom civil-
ne družbe, ki se je zavzemala
za človekove pravice, in delom
družbe, ki si je prizadevala do-
seči neodvisnost Slovenije.
Ključno vlogo je pri tem odi-
gral t.i. Bavčarjev odbor. Od
tu naprej se je ta zgodba lahko
razvijala samo tako, kot se je.
Slovenskega ombudsmana
gotovo čaka precej dela, ko gre
za spoštovanje ustavnih in so-
cialnih pravic, pravic manjšin
in tujcev itn., če vemo, da smo
nova evropska država v veliki
ekonomsko-socialni krizi.
Vendar gre zdaj za to, kot je
dejal dr. Ljubo Bavcon, da do-
bi Slovenija do konca leta
1993 novo zakonodajo, ki bo
na ravni norm in standardov,
ki so se uveljavili v evropskih
institucijah za varstvo člove-
kovih pravic.
ROBERT GORJANC
Park zaščititi z odlokom
V občini Laško imajo pri-
pravljen osnutek odloka, s ka-
terim bodo zaščitili parkovno
območje zdravilišča v Rimskih
Toplicah. S tem bo ta park
{razglašen za spomenik obliko-
vane narave, za katerega bo
predpisan poseben varstveni
№d. O osnutku odloka bodo
razpravljali tudi poslanci na
sobotnem zasedanju laške ob-
činske skupščine.
Park v Rimskih Toplicah je
Pretežno nastal v drugi polovi-
ci 19. stoletja in je oblikovan
Po tradiciji angleškega krajin-
skega sloga ter prirejen potre-
bam takratnega zdraviliškega
gosta. Glavne kakovosti parka
so ohranjena stilska zasnova,
integriteta tega kompleksa in
•zjemno raznolik in bogat dre-
gni fond.
Po Odloku o zaščiti območja
Parkovnega kompleksa zdra-
vilišča v Rimskih Toplicah bo
spomeniško območje razde-
ljeno na tako imenovan parter
s centralno osno zasnovo z vrt-
ani inventarjem, na organski
fel, ki obsega travnate površi-
s soliternim drevjem, spre-
hajalne poti z drevoredi in ek-
sotična drevesa, tretji del pa je
Parkovni del z gozdom, plasti-
kami ter počivališči in raz-
iocinimi točkami.
Osnutek odloka zajema vr-
sto prepovedi. Tako ne bo do-
voljeno spreminjati vrtnoarhi-
tektonske zasnove, uničevati
drevje ali grmovnic, uničevati
ali premeščati skulptur, porta-
lov ipd., spreminjati ekoloških
pogojev, na zeleni oblikovani
površini graditi stavb, poti
ipd., napeljevati energetske in
druge vode, onesnaževati tla,
zrak, odlagati odpadke...
Izjemoma bo, s soglasjem
pristojne naravovarstvene
službe, mogoče zasajevati tra-
te ah jase, širiti ali asfaltirati
poti, postavljati klopi, svet-
lobna telesa, urejati počivališ-
ča, obnavljati rastlinjake, dre-
vesnice ali gospodarska po-
slopja ter polagati podzemne
cevne vode za vodovod, plino-
vod, kanalizacijo ipd.
M. AGREŽ
Vodnjaki iz pozabe
Pitna voda postaja dragocenost
V	šmarski občini, kjer se srečujejo s kronič-
no sušo, posvečajo vse večjo pozornost virom
pitne vode. Zato bo občinska skupščina v krat-
kem obravnavala kar dva odloka, ki se loteva-
ta zaščite občinskih vodnih virov. Gre za odlo-
ka o dobavah in odjemu pitne vode ter ravna-
nju z vodnjaki ter o varstvenih pasovih vodnih
virov ter ukrepih za zavarovanje njihove kako-
vosti in količine.
V	prvem odloku namenjajo posebno pozor-
nost tudi napol pozabljenim vodnjakom, ki jih
je v občini več kot tisoč. Vodo iz vodnjakov bi
lahko uporabljali kot pomožni vir, in to pred-
vsem za gašenje, zalivanje in napajanje. Vse
vodnjake bodo v letu dni popisali, občina pa
bo, s približno tretjino sredstev, pomagala pri
njihovi ponovni usposobitvi. Javni razpis na-
meravajo vsako leto ponoviti.
Omenjeni odlok pa ureja tudi priključitev
uporabnikov na vodovodno omrežje (rok za
izdajo soglasja znaša 30 dni), meritve porabe
in obračun porabljene vode, prekinitev doba-
ve, varčevanje, obveznosti upravljalcev in
uporabnikov ter odjem vode iz hidrantov. Ka-
zenske sankcije, ki jih bodo z novim zakonom
potrojili, bodo v času javne obravnave usklaje-
ne. Javna obravnava bo trajala tri mesece.
Z drugim odlokom pa so poskrbeli za var-
stvene pasove 51 vodnih virov, ki so na ozem-
lju šmarske, pa tudi bistriške in šentjurske
občine. Urejajo režim varovanja najožjega, ož-
jega ter širšega varstvenega pasu, pri čemer
določajo za prvega tudi fizično varovanje ter
prepoved kakršnih koli prostorskih posegov.
Začetek fizičnega varovanja je predviden v le-
tu dni po sprejemu odloka.
O obeh odlokih je že razpravljal ter ju spre-
jel šmarski izvršni svet.
BRANE JERANKO
Št. 18 - 6. maj 1993
10
Poklon v Harlekinovi
dvorani
Mednarodni dan plesa, 29. april, so
v Celju z večerom, ki je bil tako poklon
publiki kot plesu samemu, počastili mla-
di plesalci iz šole Ane Vovk Pezdir.
Ob tej priložnosti so odprli tudi Harle-
kinovo dvorano, prenovljeno baletno
dvorano na Gimnaziji Celje Center, v ka-
teri je dopoldne pouk predmeta plesna
vzgoja, popoldne pa v njej gostuje firma
za plesno gledališko dejavnost Harlekin,
s svojo šolo za plesno vzgojo, klasični
balet in sodobni ples.
Révérence v Harlekinovi dvorani (ré-
vérence pomeni v strokovnem baletnem
jeziku poklon soplesalcu ali publiki) so
oblikovali štirje mladi celjski plesalci
Nataša Bervar, Jure Lukaščik, Tamara
Divjak in Tanja Pezdir, ki so svoje prvo
plesno znanje pridobivali v nižji baletni
šoli Ane Vovk Pezdir, zdaj pa že vsi štirje
smelo korakajo po svoji lastni, plesni
poti.
IS, Foto: EDI MASNEC
na celjskih Platnih
Glengarry Glen Ross, ZDA, 1992
Scenarij: David Mamet; režija: James Foley; igrajo: Jack
Lemmon, Al Pacino, Alec Baldwin, Ed Harris, Alan Arkin,
Kevin Spacey, Jonathan Pryce
Recesija pomeni počasno smrt za gospodarstvo, tudi za
malo podjetje z nepremičninami v Chicagu. Vedno manj
ponudb dcfoivajo in nič ne kaže na bolje...
Shelley (J. Lemmon) je možakar proti koncu petdesetih.
Hčerko ima v bolnišnici, sam pa se poskuša rešiti nesreče, ki
se ga drži in mu ne pusti dihati. A kljub razčlovečenemu
svetu, v katerem živi, je trdno odločen ostati človek.
George Aarnow (A. Arkin) je Shelleyjevih let, vendar ni
samo obupan, pač pa tudi zmeden. Na vse kriplje se trudi
ostati v igri, ki jo je nekoč obvladal, sedaj pa je izgubil
občutek zanjo.
Dave Moss (E.Harris) je maščevalen, ledenega srca in
prestrašen. Ve pa, kaj je narobe. Gospodarstvo je popol-
noma na tleh, vodstvo ničesar ne stori, fantje pa bi radi
sklepali nove posle. Pritisk ga spravlja ob pamet.
Rickyju Romi (Al Pacino) gre kljub recesiji in občasnemu
stiskanju pasu še zmeraj dobro. To pa zato, ker ima odgo-
vore! Odgovore na vse. In prav ta trenutek jih pripoveduje
Jamesu Lingku (J. Pryce). Če jih bo le poslušal, ga bo Roma
z lahkoto prinesel okrog...
John Williamson (K. Spacey), organizator prodaje, po-
spremi fante v pisarno, kjer se bo odvijal sestanek, in
pripravi teren za Blaka (A. Baldwin), prepotentnega, močno
vzkipljivega svetovalca. Po nekaj sočnih pripombah jim
Blake pove, da bo organizirano tekmovanje v prodajanju.
Kdor bo do konca meseca največ prodal, bo dobil cadillaca.
Druga nagrada bo komplet nožev. Pa tretja? Vsi bodo od-
puščeni.
Jezni, a primerno motivirani, se fantje poženejo v proda-
jo. Seveda dobi Roma najboljše stranke. Ostali dobijo imena
zgaranih, postaranih mož, za katere je jasno, da ne bodo
ničesar kupili. Kaj pa jim sploh lahko ponudijo? Posestva na
planoti Glengarry, ki so večinoma močvirnata. Vseeno.
Taka so pravila igre, ki so se jo odločili igrati. Tekmovalnost
med fanti je močna, a jo vseeno brzda prijateljstvo med
njimi. Fantje so ekipa, team, in končni nasprotnik vseh je
stranka. Vsi imajo isti cilj: čim več prodati. Nihče ne bi rad
okusil ponižanja, ki ga prinese poraz...
Dnevi filma
V organizaciji Kinopodjetja
Celje se danes začenjajo Dnevi
filma 93. Ob premierah dveh
domačih celovečernih filmov,
si bodo kinoobiskovalci v dneh
do sobote, 8. maja. v okviru
sejma filma lahko ogledali tu-
di vrsto svetovnih filmskih no-
vitet.
Slovesni premieri obeh do-
mačih celovečernih filmov bo-
sta v dvorani kina Union, v pe-
tek si bodo kinoobiskovalci
lahko ogledali komedijo Jure-
ta Pervanje Zrakoplov, v sobo-
to pa kriminalko Ko zaprem
oči režiserja Francija Slaka.
Delovno središče sejma fil-
ma bo v hotelu Evropa, pro-
jekcije filmskih novitet v kinu
Metropol pa so odprte za jav-
nost, Tako se srečanje sloven-
skih prikazovalcev filmov in
distributerjev začenja danes (v
četrtek) ob 12. uri s filmom
Meso (La carne), ob 16. uri sle-
di film Far and away, ob
18,30. uri White men can't
jump in ob 20,30. uri Reka poje
mi (A river runs through it).
Drugi dan sejma filma bo ob
10. uri otvoril film Zveži me
(Atame!), ob 12. uri bo projek-
cija Od tod do raja (A stranger
among us), ob 17. uri filma
Singles, ob 19. uri Forever yo-
ung in ob 21. uri Bram stoker's
Dracula. V soboto, zadnji dan
sejma filma, pa tfodo v kinu
Metropol ob 10. uri prikazali
Špiclje (Sneakers), ob 17. uri
57. potnika (Passenger 57), ob
19. uri Beethovena in ob 21. uri
Igro solz (The crying game).
Ker gre za svetovne filmske
novitete, ki si jih bomo v Slo-
veniji lahko ogledali v času vse
tja do jeseni, je nakaj filmov še
nepodnaslovljenih.
IS
Več prostora
za knjižnice
Pestra ponudba za najmlajše laške
bralce
Občinska matična knjižnica
Laško v tem letu ne načrtuje
večjih organizacijskih spre-
memb. Njene osrednje naloge
so povezane s prizadevanji za
čim boljše pogoje delovanja in
nadaljnji razvoj knjižnice ter
s tem bralne kulture v občini.
Osrednji letošnji cilj Občin-
ske matične knjižnice Laško je
pridobitev sedanjih galerij-
skih prostorov v Laškem, ki
jih bo za potrebe knjižnice tre-
ba primerno obnoviti in jih
opremiti. Knjižnica se z oddel-
kom za prostorsko planiranje
pri SO Laško pogaja tudi za
proste prostore v Radečah,
v katerih bi lahko delovala či-
talnica, primerni pa so tudi za
knjižnične prireditve. S tem bi
knjižnica pridobila 35 kva-
dratnih metrov površine, to
povečanje pa bi zadostilo po-
goju za ureditev stalnega izpo-
sojevališča.
Poseben problem so kadri,
ki jih je, glede na veljavne re-
publiške normative, mnogo
premalo, proračunska suša, ki
je kulturo še posebej prizade-
la, pa dodatnim zaposlitvam
ni naklonjena. Tako se veliko-
krat dogaja, da morajo knjiž-
ničarke delati ves dan.
»
Z vsega dvema računalniko-
ma se tudi laška občinska ma-
tična knjižnica ne uvršča med
sodobno opremljene komuni-
kacijske sisteme, bodo pa letos
dokupili 3800 knjig, 90 teko-
čih naslovov revij in 190 enot
audiovizualnega gradiva. Naj-
več ur tedensko (33) posluje
knjižnica v Laškem, radeška je
odprta osem ur na teden,
v Rimskih Toplicah pet ur, iz-
posojevališča pa so odprta po
šest ur tedensko.
Občinska matična knjižnica
Laško organizira tudi občasne
prireditve oziroma predava-
nja. Po načrtu letošnjih prire-
ditev bodo v Laškem v tem
meseca pripravili večer s pes-
niki laške občine, vsaj po eno
prireditev pa bodo do konca
leta pripravili tudi v krajevnih
knjižnicah v Radečah in
v Rimskih Toplicah.
Otrokom bodo letos name-
nili okoli osemdeset prireditev
(ure pravljic, knjižne uganke,
kvizi ipd.), Občinska matična
knjižnica Laško pa se bo
vkijučila tudi v akcijo medna-
rodnega knjižnega kviza.
M. AGREŽ
zapisovanja
Five years
after
Five Years After ali Pet let
pozneje. Tako se je poimeno-
vala prireditev v organizaciji
Društva slovenskih pisateljev
in Slovenskega sociološkega
društva, na ka teri so posamez-
ni kulturniki in politiki oziro-
ma kar kultur-politiki, spre-
govorili o tako imenovani »pi-
sateljski ustavi«. Gre skratka
za peto obletnico dogajanja
okrog sprememb takratne slo-
venske ustave, pri kateri so bi-
li ravno kulturniki, danes po-
litiki, še najbolj dejavni. Ne-
malo predlogov, nasvetov, itd.,
je bilo pri kasnejšem sestavlja-
nju nacionalne ustave eno-
glasno sprejetih. Pravzaprav
nič kaj takega, kar ne bi že vsi
vedeli; slovenski kulturniki so
bili pač najbolj dejavni v času
takoimenovane slovenske po-
mladi. Toda zakaj? Zakaj rav-
no kulturniki, zakaj ravno pi-
satelji, zakaj ne npr., športni-
ki, smučarji denimo kot naci-
onalni športni simbol, zakaj ne
— nenazadnje! - politiki, ki so
imeli ves instrumentarij odlo-
čanja in vse mehanizme moči
v svojih rokah... in so jih edi-
ni znali zares upravljati...?
Oziroma drugače; zakaj so
kulturniki, ki so politikom
prevzeli »dirigentsko palico«
oblasti, le-to tudi tako lahko-
miselno izgubili? In, alije to za
funkcioniranje države in nje-
nega aparata koristno ali ne?
Kot laik v političnih zade-
vah in kot kulturnik bi seveda
kot iz topa izstrelil, da to vse-
kakor ni dobro za državo, za
njeno normalno funkcionira-
nje, itd., toda kot državljan se
moram strinjati s tistimi, ki
pravijo, da je bil res že skrajni
čas, da kulturniki sestopijo
z oblasti, jo prepustijo za to
poklicanim in bolje usposobi
ljenim in se vrnejo bodisi zs
pisalne stroje bodisi za svoje
PC-je. Navsezadnje, primer
oblasti v rokah kulturnikov je
Srbija; kadar se oblast izvaja
vimenu velikih in navezujočih
idej in vizij, ciljev, takrat je
vsakdanje življenje kurumpi
rano.
Sicer pa, saj se najbrž še vsi
spominjamo Capudrove politi-
ke; da nacionalnega hujska-
štva s strani novorevijašev ne
omenjamo.
Dokaz, da je s funkcionira-
njem države nekaj narobe, je
današnja Srbija, kjer je oblast
poetska. Ne tako dolgo nazaj,
pet let recimo, smo tudi pri nas
imeli neformalno kulturniško
oblast. Zatrta politična ener-
gija se je prelila v obliko kul-
turniških bojev, kar se da po-
vsem preprosto prevesti v na-
slednjo floskulo: vsak Slove-
nec je poznal vsaj trideset slo-
venskih pisateljev, pa čeprav
ni prebral nobenega izmed
njih, na ulicah pa seje dogaja-
la anarhija. V imenu velikih
mitoloških znakov smo postali
»nenormalni« (dr. S. Žižek).
Z drugimi besedami, pet let
pozneje končno postajamo
normalna država, v kateri se
boji za oblast ne dogajajo več
v centrih duhovne, pač pa fi-
nančne moči. In tako je navse-
zadnje tudi prav. Konec kon-
cev, se je že pokojni Platoii
zavzemal za sestop pesnikov
z oblasti.
Šele takrat, ko preprosti
Slovenec ne bo vedel povedati
imena predsednika Društva
slovenskih pisateljev, bomo
lahko rekli, »ja, zdaj pa res
živimo v povsem normalni dr-
žavi!«.
NAŠA DEDIŠČINA
Pripravlja Drago Medved
Kjer je bil nekoč knežji dvorec
Na Trgu svobode v Celju stoji mogočna stavba, ki jo prvič omenjajo v listini iz leta 1323, in
sicer so imeli v njej svojo rezidenco grofje in knezi celjski. Že med boji za njihovo dediščino je Jan
Vitovec grad oplenil. Lepo gotsko palačo so po nalogu Marije Terezije prezidali v letih 1748-50 in
v njej nastanili vojne ujetnike. Leta 1803 so v obnovitvenih delih po velikem požaru, ki je 1798
leta pustošil po mestu, grad še bolj prezidali, podrli obzidje in zasuli obrambne jarke. Do konca
sedemdesetih let je bila v njem vojašnica. Najnovejše raziskave ob arheoloških in drugih posegih
na objektu kažejo, da gre za najmogočnejšo srednjeveško palačo v tem delu Evrope, odkrili s o
tudi loretansko gotsko kapelo in ko bo knežji dvorec rekonstruiran, mu v predalpskem prostoru
ne bo enakega.
Št. 18 - 6. maj 1993
11
Slike skulpture
Te dni predstavlja v galeriji
¡kulturnega centra Ivan Na-
„otnik v Velenju svoja likovna
jela ljubljanska umetnica
glanka Stepančič. Razstaylja
jela- ki jih ie mogoče opredeli-
li kot slike, a zaradi svoje tro-
dimenzionalne plastičnosti tu-
ji kot skulpture.
Umetnica tokrat prvič raz-
stavlja v Velenju, medtem ko
je v likovnih prizoriščih pri-
stna že nekaj let. V preteklo-
sti je priredila več uspešnih
samostojnih razstav, od tega
tlidi nekaj v tujini, v Avstriji,
Italiji in na Hrvaškem. Sicer je
pripadnica generacije, rojene
v poznih petdesetih letih in po
končanem študiju na Pedago-
ški akademiji se je kmalu po-
polnoma posvetila samostoj-
nemu likovnemu ustvarjanju.
Njene plastične slike oz. re-
liefi so izdelani v posebnem
načinu. Na gladke, pravokotne
ploskve Stepančičeva nanaša
različne materiale, s katerimi
oblikuje prostorske forme. Ti
gradijo površino z globino, na-
stali liki pa imajo tudi svoje
vsebinske pomene. Iz njih je
mogoče razbrati bolj ali manj
jasne asociacije na telesnost,
erotiko ali pa gre dalje v meta-
fizičnost. Pri tem se vse bolj
izgublja stik z snovnostjo, ki
postaja le ogrodje za izraznost
duhovnosti, idej.
V kontekstu mnogih tokov
umetnosti, ki jih je mogoče ču-
titi v njenih delih, je še posebej
vidno navezovanje na smeri, ki
sodijo v bližino nadrealizma.
Smeri torej, za katero je zna-
čilno polnomočno spekulativ-
no uveljavljanje najskritejših
plasti duševnosti in njenih za-
konitosti. Stepančičeva pa za
svoje reliefe išče vzore tudi
v starejši umetnosti, npr. v bo-
hotnem baroku iz katerega
posnema slikovito strukturo
draperije, zelo pomembno vlo-
go pa imajo tudi barve, ki
učinkovito dograjujejo oblike
reliefov. Dela Blanke Stepan-
čič poleg tega vsebujejo še vr-
sto povezujočih in tudi kon-
fliktnih točk, ki dopolnjujejo
osnovno podobo razstavljenih
izdelkov, ter jim dajejo značaj
poglobljenosti in možnosti od-
krivanja razno raznih dodat-
nih prvin v njih.
BORIS GORUPIČ
Slovenska zobozdravstvena
zbirka
V Muzeju novejše zgodovine na Trgu V. kongresa v Ce-
lju so sinoči odprli Slovensko zobozdravstveno zbirko, ki
pomeni hkrati tudi nekakšen zametek slovenskega zoboz-
dravstvenega muzeja.
Zbirka bo v muzejskih razstavnih prostorih med ted-
nom na ogled od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Slovenska zobozdravstvena zbirka bo
služila za nadaljnje muzejsko delo, saj se bo zbiranje in
obdelovanje gradiva nadaljevalo.
IS
Dve desetletji
lepega petja
Moški pevski zbor
s Frankolovega, ki ga ves
čas vodi prof. Marjan Le-
bič, bo v soboto, 8. maja,
z jubilejnim koncertom po-
častil svoje 20-letno delo-
vanje.
Jubilejni koncert bo
v šolski telovadnici, saj
druge dvorane danes na
Frankolovem ne premore-
jo. Toda pevci Moškega
pevskega zbora so vsega
vajeni. Vsa leta so z vedri-
no premagovali težave na
svoji poti in s trdoživostjo
nadaljevali svoje lepo pev-
sko poslanstvo.
Pevci in krajani imajo*
radi svoj zbor, mu pokla-
njajo pozornost in ga šteje-
jo za središče vsega kultur-
nega dogajanja v kraju, saj
skoraj ne mine prireditev
ali zadnje slovo od prijate-
ljev, krajanov, brez njihove
pesmi. Prepevajo v aku-
stičnih cerkvah in v najra-
zličnejših dvoranah, prepe-
vajo, ker so pevci. V soboto
bodo to storili še s poseb-
nim veseljem in verjamemo
lahko, da bodo potrdili svoj
pevski sloves.
ŠTEFAN ZVIŽEJ
Uspehi mladih glasbenikov s Celjskega
j Konec aprila se je v Vele-
nju končalo 22. tekmovanje
mladih glasbenikov. Drugi
del tekmovanja je bil v Ljub-
ljani,kjer so tekmovali kla-
virski dui, solo pevci in har-
monikarji.
V Velenju so tekmovali pi-
kalci, trobilci, kitarski dui,
plkalci in komorne skupine
¡godali. Vključno s predtek-
(aovanjem se je tekmovanja
ideležilo 437 mladih glasbe-
ikov, kar pomeni, da je Slo-
enija glasbeno precej »raz-
ita«. Letos so poostrili tek-
movalne kriterije, saj so
' vsaki kategoriji podelili
lagrade samo prvim trem
ivrščenim, seveda če so tek-
novalci dosegli dovolj točk.
Med številnimi slovenski-
mi tekmovalci so glasbeniki
i celjskega področja dosegli
lokaj dobre uvrstitve, sode-
ovali pa so učenci glasbenih
d iz Celja, Šentjurja, Žalca,
iogaške Slatine in Velenja.
Med tekmovalci z našega
»bmočja je prvo mesto na
ekmovanju osvojil Gregor
foršak v rogu, v I. C katego-
iji. Pri tolkalih je. David
Slatinek v isti kategoriji
osvojil 2. mesto, Tomaž Lo-
jen v II. A kategoriji pa tretje
mesto. Jure Volk in Katja
Oserban sta v oboi v II. B ka-
tegoriji osvojila drugo in
tretje mesto. V isti kategoriji
pri klarinetih je Matjaž
Emeršič dosegel 3. mesto. Vsi
našteti tekmovalci prihajajo
iz velenjske glasbene šole.
Med vidnejšimi uvrstitva-
mi omenimo še flavto, kjer je
Celjanka Mirjana Nenežič
v I. kategoriji osvojila 2. me-
sto, v I. C kategoriji je isto
mesto dosegla Eva Škrinja-
rič iz Rogaške Slatine. Šent-
jurčani in Žalčani so dosegli
vidnejšo uvrstitev v klavir-
skih duih, saj so se Vojko Ve-
šligaj in Alenka Šeliga ter
Lucija Larbič ter Rok Soster
uvrstili na 2. in 3. mesto. To
so velenjski rezultati tekmo-
vanja, mladi glasbeniki
s Celjskega pa so se tudi na
tekmovanju v Ljubljani do-
bro odrezali.
URŠKA SELIŠNIK
Društvo samski
optimisti
Slovenija
Podružnica Celje
vabi ob 3. obletnici v svojo
družbo
vse razvezane,
samske in ovdovele.
Razširite krog prijateljev
z enako usodo in spoznajte
svojega življenjskega sopot-
nika.
Družabna srečanja so PRVI
in TRETJI petek v mesecu ob
20. uri v hotelu EVROPA.
Informacije dobite po telefo-
nu (063) 31-125.
t-VABI .IFNI!_
DELO
vedno
v središču
dogajanj
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču bodo jutri, v petek ob 11. uri
za abonma Srednje šole Borisa Kidriča 2 v Celju uprizorili
Molierovega Namišljenega bolnika, režiserke Katje Pegan.
Namišljenega bolnika bodo uprizorili tudi v ponedeljek ob
11. uri za abonma srednje gostinske šole Celje, v torek ob 10. uri
za srednjo Strojno šolo iz Murske Sobote in v sredo, 12. maja ob
10. uri še za abonma Srednje Rudarske šole iz Velenja.
V	Kristalni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri,
v petek ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora Skladateljev
Ipavcev iz Šentjurja ter Moškega pevskega zbora Zdravilišča
Rogaška Slatina.
V	Razstavnem salonu zdravilišča Rogaška Slatina bo v ponede-
ljek ob 20. uri koncert pianista Ljubomira Gašparoviča.
V	dvorani Glasbene šole v Velenju bo za glasbeni abonma in
izven danes, v četrtek ob 20. uri nastopila pianistka Nataša
Majer in Mariborski operni orkester z dirigentom Simonom
Robinsonom.
V	pubu Barfly bo jutri, v petek ob 21. uri koncert Mie Žnidarič.
V	Kljubu v Celju bo jutri, v petek ob 21. uri koncert tria Peppina
Principa in Vanje Lisak.
V	Glasbeni šoli v Celju bo danes, v četrtek ob 19.30 jubilejni
koncert ob 15-letnici Moškega pevskega zbora PTT Celje, ki ga
vodi Pavle Bukovac.
V	telovadnici OŠ Frankolovo bo v soboto ob 20. uri jubilejni
koncert okr 20-letnici delovanja Moškega pevskega zbora PD
Antona Bezenška iz Frankolovega, ki ga vodi Marjan Lebič.
V	Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19.30 sedmi abonmaj-
ski koncert Zavoda za kulturne prireditve iz Celja, kjer bo
nastopila vokalna skupina Ave iz Ljubljane.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta stalna razstava
slovenske zdravstvene zbirke.
V	prostorih Krajevne skupnosti v Trnovljah bodo v počastitev
praznika krajevne skupnosti, v soboto ob 17. uri odprli razstavo
iz slikarske kolonije na temo Stara krajina, ob 12. uri pa še
razstavo ročnih del, čebelarstva in kulinarike. Na ogled bo
teden dni.
V	Cafe galeriji bo do 22. maja razstavljal likovna dela Milan
Todič.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del Tuga
Šušnika. Na ogled bo do 15. maja.
V	hotelu Merx bo ves maj na ogled samostojna razstava Jožeta
Perčiča-Juškina iz Celja.
V	hotelu Vesna v Topolšici bo do 20. maja na ogled razstava slik
Vike Sekulič.
V	Termah Čatež v maju razstavlja slike Alica Javšnik.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko do jutri, 7. maja
ogledate razstavo slik slikarja Janka Orača iz Novega mesta.
V	Osrednji knjižnici v Celju si lahko do 31. maja ogledate
razstavo SVeto pismo med kulturo in zgodovino.
V	avli hotela na Dobrni do 25. maja razstavlja likovna dela
slikar Dušan Naglic iz Žalca.
Celje: Union od 6. 5. ob 16.30,18.30 in 20.30 Oblegani - ameriški
film; 7.5. ob 20.30 premiera slovenskega filma Zrakoplov; 8.5.
ob 20.30 Ko zaprem oči - slovenski film, premiera in od 9. 5.
dalje ob 16.30, 18.30 in 20.30 Oblegani - ameriški film. Mali
Union od 6. 5. ob 19. uri Glengarry Ross - ameriški film. Metro-
pol 6.5.: ob 12. Meso - italijanski film, ob 16. Far and away
—	ameriški film, ob 18.30 White men can't jump - ameriški film,
ob 20.30 Reka poje mi - ameriški film; 7.5.: ob 10. Priveži me
—	španski film, ob 12. Od tod do raja - ameriški film, ob 17.
Samski — ameriški film, ob 19. Forever young - ameriški film in
ob 21. Drakula - ameriški film; 8.5.: ob 10. Špiclji - ameriški
film, ob 17. Potnik - ameriški film, ob 19. Beethoven - ameriški
film in ob 21. Igra solz - ameriški film; od 9.5. dalje ob 16.30,
18.30 in 20.30 Smrt ji lepo pristoji - ameriški film.
Kino Šentjur 7.5. ob 20. uri Smrt ji lepo pristoji — ameriški film;
9.5. ob 14. uri Oblegani - ameriški film.
Kino Laško 8.5. ob 21.uri in 9.5. ob 20.uri Vonj po ženski
—	ameriški film.
Knjižnica Laško pripravlja jutri, v petek ob 19. uri večer pesmi
domačinov Jožeta Zupana, Alje Zehelj in Damirja Ocvirka.
Št. 18 - 6. maj 1993
112
Pomagaj si sam
110 let poklicnega šolstva v Celju
Na Srednji šoli Borisa Kidriča
v Celju so konec aprila pripravili
zaključek vsakoletnih izvenšol-
skih dejavnosti s tradicionalno
revijo mode in pričesk. Letošnja
prireditev je bila še posebej slo-
vesna, saj je bila povezana
s 110. obletnico poklicnega šol-
stva v Celju, izgradnjo nove šol-
ske učne delavnice za avtome-
hansko stroko in pridobitvijo
dodatnih učnih delavnic ter
opreme za tekstilno-konfekcij-
ski program.
Kot je ob praznovanju oblet-
nice poudaril ravnatelj šol»
Franc Erjavec, »praznovanje
obletnice poklicnega šolstva
v Celju ne pripada le Srednji šoli
Borisa Kidriča, saj tovrstno izo-
braževanje poteka še na števil-
nih drugih šolah v našem mestu
in je to naš skupni jubilej.« Ven-
dar pa ta šola še vedno predstav-
lja sinonim za poklicno šolstvo
v Celju.
Šolo so ustanovili leta 1883,
ko so mestni očetje Celja skleni-
li, da morajo mladi vajenci obi-
skovati nedeljski in večerni pouk
v obrtni nadaljevalni šoli. Vse od
takrat se je otepala s prostorski-
mi težavami. Med prelomna leta
v zgodovini šole sodi leto 1953,
ko je mestni ljudski odbor Celje
šoli dodelil zgradbo nekdanjega
vojaškega skladišča na Ljub-
ljanski cesti. Tudi ta je kmalu
postala pretesna. Po letu 1958 so
pričeli ukinjati manjše vajeniške
šole, ki so se leta 1962 združile
v Šolski center Borisa Kidriča.
Zaradi pomanjkanja prostora je
šola uporabljala različne prosto-
re v Celju. Leta 1981 je po daljši
pripravah pričela graditi prizi-
dek, ki je bil dokončan leta 1983.
Z njim je pridobila prepotrebne
učilnice in učne delavnice ter
lastno šolsko telovadnico, kljub
temu pa so se že čez nekaj let
ponovile prostorske težave. Šele
letos so dokončali gradnjo nove
avtomehanske učne delavnice in
pridobili dodatne prostore za
praktični pouk v tekstilni stroki.
Sola pa je po tridestih letih po-
novno spremenila ime in se bo
poslej po sklepu Ministrstva za
šolstvo in šport imenovala Sred-
nja frizerska, tekstilna, promet-
na in strojna šola Celje.
»Ob tem, ko se letos ponovno
veselimo pridobitve novih šol-
skih prostorov, pa z grenkobo
ugotavljamo, da so te izboljšave
tako kot pred desetimi leti pred-
vsem plod zagnanosti in priza-
devanja posameznikov na šoli,
ne pa sistemskega pristopa pri
zagotavljanju ustreznih materi-
alnih pogojev. Za ilustracijo: Iz-
bobraževalna skupnost Sloveni-
je je pred desetimi leti zagotovila
le tretjino potrebnih investicij-
skih sredstev, podobno pa je bilo
tudi pri zadnji naložbi. Vsa osta-
la sredstva smo morali delavci
šole pridobiti z lastnim trudom
in iznajdljivostjo. Upamo, da bo-
do naše nove šolske oblasti in
država prešli od besed k deja-
njem, saj zgolj deklarativno pri-
seganje na pomen izobraževanja
ne bo ničesar rešilo. To še pose-
bej velja za poklicno in strokov-
no šolstvo, ki brez ustreznih po-
gojev ne bo moglo uspešno uspo-
sabljati kadrov za tehnologijo
v tretjem tisočletju,« je podčrtal
Franc Erjavec.
Vsi na šoli upajo, da so rešili
prostorsko stisko za daljši čas,
a že letos na žalost mnogih učen-
cev in staršev ne bodo mogli
sprejeti vseh, ki bi se želeli vpi-
sati v njihove programe. Na šoli
imajo trenutno 44 oddelkov, ki
jih obiskuje 1367 učencev in ka-
kršno koli širjenje vpisa ni več
mogoče. Temeljna usmeritev šole
ostaja tudi v prihodnje nespre-
menjena - izobraževanje za ne-
posredno proizvodnjo in tudi za
nadaljevanje šolanja.
Delček tistega, kar učenci te
šole znajo in zmorejo, so prika-
zali 21. aprila z vrsto razstav, de-
monstracij, testiranj, strokovnih
in športnih tekmovanj ter okro-
glo mizo. Še posebno zanimanje
pa je pritegnila tradicionalna re-
vija mode in pričesk. Celotno
prireditev je popestril kulturni
program, v katerem so predsta-
vili poezijo učencev, izkazal pa
se je tudi dekliški pevski zbor.
Na prireditvi so podelili tudi
tradicionalne šolske plakete
učencem in učiteljem ter se zah-
valili vsem, ki jim pomagajo pri
delu - od strokovnih delavcev
ministrstva in zavoda za šolstvo
RS, celjskega sekretariata za
družbene dejavnosti, številnih
podjetij, ki sodelujejo pri izvaja-
nju praktičnega pouka, pa do
mnogih zunanjih sodelavcev, ki
sklepaj z učiteljskim zborom pri-
spevajo k razvoju šole.
Na tradicionalni reviji mode in pričesk so prikazali predvsem modele, namenjene mladim.
Nista se kregala
Zlata poroka Iz Rogaške Slatine
»Kar verjeti ne moreva, da
sva kljub vojni ter skromnemu
življenju dočakala tako lepo
obletnico,« sta se pred dnevi,
ko sta v Rogaški Slatini, kjer
preživljata lepo in mirno jesen
življenja, čudila Ema in Janez
Kregar. Praznovala sta zlato
poroko.
Njuno stanovanje v Ratan-
ski vasi je polno čestitk, ki so
prišle iz vseh koncev domovi-
ne in tujine. Včasih pa ni bilo
tako. »Lepih trenutkov je bilo
zelo malo, življenje je bilo tr-
do,« pravita.
Že začetek skupnega življe-
nja — poročila sta se med stop-
njevanjem vihre druge svetov-
ne vojne - je bil težak. Mladega
moža, ki si je služil vsakdanji
kruh v Avstriji, so prisilno mo-
bilizirali v nemško vojsko, po
vojni pa je bil med tistimi, ki
so se srečno vrnili. Prišel je
v domačo Pristavo pri Mesti-
nju, kjer sta s soprogo Emo, ki
je doma iz bližnjih Laš, živela
več desetletij. Takoj po vojni
se je zaposlil v cestnem podjet-
ju, žena pa je ljudem pomagala
pri kmečkih opravilih. Daleč
naokrog slovi kot odlična go-
spodinja. Kljub težkemu delu
ji je zmanjkalo let za pokojni-
no, zato mora zadostovati kar
moževa.
Do njiju je zelo pozoren sin
Janez, čeprav živi na Šved-
skem, kjer je zaposlen na
stockholmskem mednarodnem
letališču. Tudi po desetkrat na
leto se vrne domov. Hči Erika,
ki je začela kot učiteljica v do-
mačem kraju, pa živi v Zagre-
bu. Med nedavnimi vojnimi
dogodki je prestala veliko gor-
ja, saj je ostala brez doma.
Strelci iz bližnje vojašnice ni-
so prizanesli niti otroški sobi
Kregarjevih ljubljenih vnu-
kov, Tadeje in Marka. Kregar-
jevima seveda največ pomeni-
jo njuna otroka in vnuki.
V življenju slatinskih zlato-
poročencev je bilo veliko bole-
čin, ki jih je lajšala predvsem
družinska sloga. Tudi med na-
šim pogovorom je večkrat poz-
vonil telefon, najbolj veseli pa
so bili Janezovega klica iz
Stockholma. V soboto se bo
znova oglasil doma, za en sam
dan. Njuna otroka cenita
odrekanje, s katerim sta jima
starša omogočila lepo prihod-
nost.
Njun zvesti prijatelj pa je, že
od vsega začetka, tudi Novi
tednik. Stara naročnika sta,
gospod Janez pa se še vedno
rad spominja stoletne pratike,
ki jo je nekoč prejel za dolgo-
letno zvestobo. Kadar sta na
morju, sporočita, da jima ča-
sopis pošljejo na počitniški
naslov. Gospod Janez, ki mu
osmih desetletij ne bi prisodil,
daje prednost pismom bralcev,
črni kroniki ter, seveda, doga-
janju iz domačih krajev.
Tokrat bodo ljudje iz časo-
pisa izvedeli tudi za njuno le-
po obletnico.
BRANE JERANKO
Večno pričakovanje sreče
Težkih devet desetletij Žalerjeve mame
»Kdaj v življenju vam je bilo
najboljše?« sem vprašal gospo
Jožefo Žaler. Pred dnevi so ji
čestitali za njenih devet deset-
letij, zato vprašanje ni bilo
brez razloga. »Ah, nikdar ni
bilo nič prida!« je zamahnila
z roko.
Našli smo jo na klopi pred
hišo, v dolini med Loko pri
Žusmu in Sodno vasjo. Zgor-
nje Tinsko pravijo temu kraju,
pa čeprav je v dolini. Zelo lep
je, opletata ga hribovski venec
Rudnice in Tinskega vrha.
Povsod je dišalo po pomladi.
Gospa Jožefa je bila nervozna
že ves dan, saj so ji povedali,
da pridejo od časopisa. Izka-
zalo pa se je, da je pri zoboz-
dravniku hujše.
V njenem življenju je bilo
zares malo dobrega. Hudo je
bilo že na domačem Žusmu,
saj ji je kmalu umrla mama,
zato je morala služiti po Sa-
vinjski dolini. Poročila se je
v skromno Žalerjevo kočo,
kjer je danes sodobna hiša. Ta-
krat je zemlja zadostovala le
za eno samo kravco. Potem so
dokupovali. Tudi služb ni bilo,
zato je mož Matevž garal po
rudnikih Nemčije in Srbije,
upokojil pa se je kot krajevni
cestar. Najhujše je bilo med
drugo svetovno vojno, ko je
mož leto dni partizanil, ona pa
ga je, v strahu, čakala na tem
koščku zemlje, s sinom Matev-
žem ter hčerko Mimko, ki zdaj
živi v Celju. Pred štirimi leti
sta z možem slavila biserno
poroko.
»In kdaj v življenju vam je
bilo še najboljše?« sem vztra-
jal. »Če sem odkrita, pravza-
prav zdaj,« je odgovorila po
krajšem premisleku. Na njivi
okoplje le toliko, kot ji prija,
v gorco, daleč na strmem hri-
bu, pa letos ne zmore več peš.
Sicer z zdravjem nima poseb-
nih težav. Tudi bistrega duha
je, saj še vedno rada prebira
časopis ter spremlja televizij-
ski program. Še s pokojnino je
razmeroma zadovoljna. Deset-
letja truda in skrbi so se izpla-
čala šele pri devetdesetih.
Visoke obletnice Žalerjeve
mame so se spomnili daleč na-
okrog. Prvi so ji čestitali njeni
najbližji, sin Matevž ter snaha
Gabrijela, ki se je prav tako
primožila z Žusma. Prišla sta
tudi prijatelja iz domačega
Društva upokojencev, Rudi
Galuf in Franci Krivec, ter
krajevni župan Franc Namurš.
Ko so popili tinskega vinca,
jim je slavljenka zapela staro
zdravico. »Da bi še danes leto
veseli bli na svetu, prepevali,«
je nazdravila. Še vedno z mo-
gočnim, lepim glasom. Še na
mnoga leta.
BRANE JERANKO
Tereziji Žaler sta med prvimi čestitala sin Matevž in snaha Gabrijela.
Lokali pri
Vrtnici
V križišču Ljubljanske
in Jurčičeve ulice, ob ka-
varni Vrtnica v Celju, so
delavci Gradisa pred dnevi
začeli graditi poslovni ob-
jekt, v katerem bo nekaj
manj kot 50 pretežno tr-
govskih lokalov. Objekt bo
dograjen do konca leta, za
gradnjo pa so bile na jav-
nem natečaju izbrane idej-
ne rešitve inž. Friderika
Polutnika, ki je tudi izdelal
celoten projekt.
Pritlični del poslovnega
objekta bo s pasažo pove-
zan z Vrtnico, v delu proti
parkirišču pri prodajalni
Avto Celje pa nadgrajen
v etažo. Celoten objekt bo
podkleten, okvirna cena za
kvadratni meter novih lo-
kalov se glede na lego gib-
lje med 135 in 150 tisoč to-
larji. Vsi lokali so grajeni
za trg, kupci pa lahko po-
drobnejše informacije do-
bijo v Gradisovi službi tr-
ženja. Ob sklenitvi kupo-
prodajne pogodbe je po-
trebno plačati 30 odstotkov
vrednosti, v Gradisu pa za-
gotavljajo, da bodo pri
gradnji lokalov čim bolj
upoštevali želje kupcev.
IS
Slovenske igre
v Zibiki
V Zibiki na Kozjanskem se
pripravljajo na tekmovanje na
državni ravni, na Slovenske
kmečke igre. Pripraviti jih na-
meravajo konec junija ali pa,
najverjetneje, v prvi polovici
julija.
Na lanskih Slovenskih
kmečkih igrah se je najbolje
uvrstila ekipa Slovenj Gradca,
ker pa so igre tam že organizi-
rali, jih bodo letos pripravili
drugouvrščeni, Zibičani.
V tem kraju šmarske občine so
zato že ustanovili iniciativni
odbor za izvedbo iger, ki jih
bodo pripravili v sodelovanju
med domačim, pristavškim
aktivom mladih zadružnikov,
zibiškimi kulturniki in gasilci
ter celjskim Zavodom za živi-
norejo in veterino.	BJ
Novi člani Reda sv. Fortunata iz
Slovenije
Na mednarodnem konventu Reda sv. Fortunata, ki je bil od
29. aprila do l.maja v južnotirolskem mestu Bressanone (Bri-
xen), so bili v to mednarodno korporacijo sprejeti tudi trije član:
iz Slovenije in sicer predsednik Slovenske akademije znanosti
in umetnosti iz Ljubljane dr. France Bernik, direktor Smelt
International Jože Žagar iz Ljubljane in svobodni novinar if
publicist Drago Medved iz Celja, v mladinsko sekcijo pa so bili
sprejeti tudi Grega in Urška Stare iz Pomjana in Boris-Slobo-
dan Lieber iz Šmartnega pri Ljubljani. Tako šteje slovenski
provinca 28 članov.
Slovenci pa so bili sicer deležni tudi posebnih priznanj
najuglednejše priznanje Reda za posameznike Recherche de la
Gualite je dobil akademik dr. France Bernik, vendar mu bo tc
priznanje izročeno jeseni v Rogaški Slatini, kjer bo letni kon-
vent slovenske province, ker se omenjene slovesnosti v BrixnU
ni mogel udeležiti. Ugledno priznanje Maison de la Qualité рз
so prejeli Steklarska šola iz Rogaške Slatine, Pivovarski muzej
Union in Šampanjska vinska klet Janez Istenič - Barbara Inter-
national.
Konvent je odločal tudi o tem, kje naj bi bilo mednarodno
srečanje prihodnje leto: na Dunaju, v Zagrebu ali v Portorožu
Večina članov konventa se je odločila za Portorož.	D. M
Št. 18 - 6. maj 1993
13
Upokojenci živijo drugače
Pfjstavško društvo je zaživelo
Upokojenci iz krajevnih
.(¡upnosti Pristava pri Me-
¡(¡jiju, Zibika, Tinsko in Kri-
jtan vrh so se predlani pove-
di v Društvo upokojencev,
y ima sedež v Pristavi pri
^estinju. Zdaj je včlanjenih
p blizu tristo upokojencev.
pobudnik društva je bil
judi Galuf, ki prihaja iz
¡mar j a pri Jelšah. Skoraj
tiri desetletja je delal v za-
arovalnici, na terenu, zato
¡obro pozna vsako hišo in
¡udi, ki so v teh letih postali
pokojenci. Težko so morali
[elati, danes pa čutijo, da so
druženi močnejši. V teh
rajih, kjer prevladuje
jnečko prebivalstvo, so ve-
činoma invalidski upokojen-
ci. Ljudje so težko živeli, pri-
vezani na zemljo in za marsi-
kaj prikrajšani. Zato so upo-
kojenci pristavške okolice
najbolj veseli, ko se odpravi-
jo na izlete. Lani so pripravi-
li šest izletov - na Gorenjsko,
v Zgornjo Savinjsko dolino,
na Koroško, Slovaško, v Slo-
venske gorice in Zagreb. Ta
mesec pa se spet odpravljajo
na izlet po najlepših krajih
Gorenjske.
Predsednik Rudi Galuf in
tajnik Franc Krivec iz Zibi-
ke sta pohvalila razumeva-
nje krajevne skupnosti Pri-
stava, kjer imajo društveni
prostor. Tam se v ožjem kro-
gu srečujejo vsak petek, več-
krat pa pripravijo tudi dru-
žabna srečanja. Počastili so
matere in žene, obiščejo pa
tudi krajane, ki imajo več
kot osemdeset let.
Mnogi upokojenci v teh
krajih so še vedno v veliko
pomoč svojim naslednikom,
ki so preobremenjeni. Njihov
predsednik je povedal, da
z višino pokojnin niso preti-
rano zadovoljni, sicer pa je
njihovo splošno socialno sta-
nje »nekaj vmesnega«. Pri
večini ni čutiti pretiranega
pomanjkanja, blagostanja
pa tudi ne.
BRANE JERANKO
Pristavško društvo upokojencev vodita predsednik Rudi Galuf
in tajnik Franc Krivec.
Iva tisoč ljudi na gori Oljki
Mnogi Savinjčani in tudi drugi se že leta za prvi maj odprav-
ijo na pohod na goro Oljko, znano planinsko postojanko PD
Mzela in romarsko pot, saj je na vrhu več stoletij stara cerkev
letega križa. Po tradiciji ima prvomajsko sveto mašo naslovni
taf dr. Vekoslav Grmič. Bral jo je tudi letos, ob številni ude-
tèbi drugih duhovnikov in vernikov. Obenem so pozornost
Bmenili tudi škofovi 70-letnici in 25-letnici škofovskega po-
l'ečenja.
T. TAVČAR
Nagradiceza zvestobo v pekarni Skel
Še nekaj dni in minilo bo dve leti od takrat, ko so na široko
odprli vrata prijetne pekarne Šket v Stanetovi ulici za kinom
Metropol v Celju. Pekarna si je v tem času pridobila veliko
zvestih obiskovalcev, ki znajo ceniti tisto, kar jim ponujajo.
Razen raznovrstnih kruhov z najrazličnejšimi dodatki, s kate-
rimi zadovoljujejo resnično pestro paleto želja, znajo v pekarni
Šket pripraviti tudi izvrstne orehove rogljičke, ki so za majhno
ceno res neverjetno veliki in različne krofe, polnjene z marme-
lado ali čokolado. Slednji so še prav posebna specialiteta in jih
je mogoče kupiti le v pekarni Šket. Sicer pa, zakaj ne bi, po dveh
letih, pekarne prijetnih ljudi Šket obiskali tudi tisti, ki jo še
niste? Pridite, ne bo vam žal.
11. maja, ko bodo v pekarni Šket praznovali drugo obletnico,
bodo zveste in nove kupce presenetili z majhnimi darilci. Vsi
bodo namreč na ta dan dobili brezplačno kavico, sok ali kakšno
drugo pijačo. In to iz srca.	EP
Lovska letina
»Družba nas ocenjuje pred-
vsem po negativnih dejanjih
maloštevilnih posameznikov,
za kar je krivo pomanjkljivo
izobraževanje znotraj naše or-
ganizacije.« Tako so menili na
redni letni skupščini Savinj-
sko-kozjanske zveze lovskih
družin, ki je bila minuli petek
v Celju. Odprto so razpravljali
o svojih dosežkih, lotili pa so
se tudi šibkih točk.
Ko so govorili o izobraževa-
nju, so soglašali, da mu je po-
trebno posvetiti posebno po-
zornost. Zato pa potrebujejo
tematska predavanja ter teča-
je za lovske čuvaje. Zadnje
prestavljajo iz leta v leto, saj
interesentov ni dovolj (na raz-
pis se jih je prijavilo le 8). Ču-
vaji so spregovorili tudi o svo-
jih težavah z nekaterimi mla-
dimi lovci.
Za odstrel v lovskem letu
1992/93 pa gojitvena komisija
ugotavlja, da ponekod disci-
plina pojenja — lovskega zako-
na ne izvajajo dosledno. Na
območju naše lovske zveze so
načrtovali odstrel okrog 8 ti-
soč kosov srnjadi, uresničili pa
so 96 odstotkov načrtovanega.
Posameznih gojitvenih smer-
nic niso upoštevali le v Lovski
družini Žalec. Za gamse so
ugotovili, da spolno razmerje
odstrela ni bilo najugodnejše,
bistven napredek pa opažajo
glede starostne strukture.
Veliko so razpravljali tudi
o gozdnih kurah. Številčnost
divjega petelina se povečuje,
za ruševca pa so nekatere lov-
ske družine rastišča očistila.
O ohranjenosti gozdnega jere-
ba so podatki različni, zato
bodo pripravili dodatno poro-
čilo. Število lisic je poraslo,
kaže pa, da je steklina precej
prizadela jazbeca. Na Menini
se je lani pojavil ris, v Zgornji
Savinjski dolini pa je tudi vse
več obiskov medvedov. Razve-
seljuje porast števila poljskih
zajcev ter da ugotovitev, da se
v lovišča vrača poljska jere-
bica.
Posebej so obravnavali še
nezakonitosti pri izvajanju lo-
va: lov parkljaste divjadi
s psom in na pogonih ter lov
z motornimi vozili. Poudarili
so potrebo po zimskem krm-
ljenju fazanov. Znova so ome-
nili tudi zahtevo po iskanju
ustreljene parkljaste divjadi,
ki ni obležala, in to po krvni
sledi.
V Savinjsko-kozjanski zvezi
lovskih dnjfžin opažajo tudi
vse več lovskih tatov ter loko-
strelcev, lovce pa opozarjajo
tudi na ustrezno hrambo nji-
hovega orožja. Spregovorili so
tudi o lovskem turizmu, pri če-
mer imajo velike težave zaradi
prepovedi vnašanja orožja ter
streliva.
BRANE JERANKO
Zadovoljni
t delom in
Dlačilom
i V Savinjsko dolino je tudi
Nos prišlo na začasno delo
H sto sezonskih delavcev iz
Nednje Hrvaške. Pri Hme-
Rdu jih je okoli sedemsto,
^lajo pa v hmeljiščih. Seve-
ra je veliko formalnosti, ki
r° jih morali pri Hmezadu
PPraviti, da so delavci lahko
№ k nam. O delu in za-
r^žku pa so povedali:
Ruža Matijevič: »Čeprav je
žalostno, ker pri nas na Hrva-
škem ne moremo dobiti dela,
da bi lahko dostojno živeli,
sem vendarle zadovoljna, da
lahko tukaj vsaj nekaj časa de-
lam, zaslužek pa je glede na
naše domače razmere kar do-
ber. Seveda je treba pridno de-
lati, zaslužili pa bomo od 12 do
15 tisoč tolarjev za 12 dni.«
Siniša Pajtler: »Doma sem
iz okolice Varaždina, star sem
22 let, tukaj pa sem na začas-
nem delu tretjič. Sem nezapo-
slen, zato izkoristim vsako
priložnost, da kaj zaslužim.
Z delom sem tokrat zadovo-
ljen, tudi s plačilom.«
Stanko Vrbanič: »Doslej
sem bil tukaj že večkrat in rad
prihajam, ker doma, na kmeti-
ji, ta čas ni tako nujnega dela,
tukaj pa v kratkem času kar
zadosti zaslužim. Tudi hrana
in stanovanje sta dobra, seve-
da glede na to, da nas je zelo
veliko in bi bilo nerazumno
pričakovati kakšno posebno
udobje.«
Slavko Medenjak: »Delo
v hmeljišču mi ni novo, saj sem
ga vajen iz prejšnjih let, le da
takrat nismo bili tukaj tuji dr-
žavljani, tako kot smo sedaj,
vendar se jaz ne počutim nič
drugače, pa tudi drugi se do
mene ne obnašajo drugače.
Zadovoljen sem s plačilom,
hrano in stanovanjem. Če bo
možnost, bom še prišel.«
T. TAVČAR
REKLI SO
Mirko Bogataj, predsednik
gasilskega društva Vransko:
»Za letos smo si gasilci na
Vranskem postavili obširen
program dela, osrednja naloga
pa je nakup novega gasilskega
avtomobila. V zvezi s tem na-
črtujemo številne akcije, raču-
namo pa tudi na pomoč delov-
nih organizacij v kraju, kra-
jevnih skupnosti, obrtnikov,
občine in občinske gasilske
zveze. Poleg tega pa bomo, ta-
ko kot doslej, skrbeli za čim
večjo protipožarno varnost in
za podmladek.«
Darujte kri!
Kri je življenje, vaša da-
rovana kri je dragoceno
darilo ob pravem času. To
je sporočilo Rdečega križa
Slovenije, ki vabi na maj-
ske ter junijske krvodajal-
ske akcije.
Za maj pripravljajo ak-
cije v Mestinju ( 20.maja ),
v Žalcu 21. ter v Kozjem
27. maja.
Več krvodajalskih akcij
se bo zvrstilo tudi junija, in
to 3.za Laško-Radeče, 10. v
Rogaški Slatini, 17.v Koz-
jem ter 23. in 24. v Mozirju.
BJ
Predavanje
v Svibnem
Na osnovni šoli Svibno v la-
ški občini bodo v nedeljo,
9. maja ob 9. uri pripravili pre-
davanje z naslovom Bolečine
v križu in nogah. Na predava-
nju bo dr. Nuša Konec iz
Zdravstvenega doma Laško
poskušala pojasniti številne
težave in bolečine, ki si jih ne
znamo razložiti in dala odgo-
vor, kako si, ko težave že na-
stanejo, pomagamo sami.
M. M.
ètl8 _ 6.ПШИ993
14
Športni park na Rečici
Tenis za ljubitelje in sladokusce
V mozirski občini vlada za
tenis vse več zanimanja. Do-
slej je urejenih že 11 peščenih
igrišč, ki v teh dneh odpirajo
letošnjo sezono.
Prav tako je tudi na dveh
peščenih teniških igriščih na
Rečici ob Savinji, ki ju vodi in
upravlja Toni Tiršek. Poseb-
nost rečičkih igrišč sta nočna
razsvetljava in učenje teniških
veščin. Teniška šola za otroke
od l.do 8.razreda deluje skozi
vso sezono, letošnja se bo za-
čela v začetku maja. Vadba bo
dvakrat na teden, vsak mesec
pa bo potrebno odšteti 1500
SIT.
Posebej so pripravljeni 10-
urni tečaji za starejše in otro-
ke, v katerih se ljubitelji tenisa
lahko naučijo osnov, ponujajo
pa tudi nadaljevalne tečaje.
»Dveurne dnevne treninge
smo popolnoma prilagodili so-
dobnim zahtevam. Vse tečaje
snemamo, tako lahko bodoči
tenisači vidijo, kaj so se nauči-
li in kje so še potrebne spre-
membe,« je pripovedoval Tir-
šek. »Uspehi so kar veliki, več
kot dve tretjini začetnih tečaj-
nikov se kasneje rekreativno
ukvarja s tenisom.«
Seveda ne gre brez merjenj
teniškega znanja. Tako na
igriščih na Rečici pripravljajo
tedenske turnirje za dvojice
ter mesečne za posameznike.
»Nagrade so večinoma zelo
uporabne, večino jih prispe-
vam sam, na večjih turnirjih
pa poskrbimo za sponzorje,« je
povedal Tiršek. »Poleg tega
prirejamo tudi turnirje za po-
djetja ali društva. Paket 20 na-
lepk do začetka maja stane
3300 tolarjev, za uro igranja
na igrišču pa je potrebno dati
dve nalepki. Cena nalepk je
v mozirski občini enotna.
Nasploh so na Rečici zelo
ugodni pogoji za športni raz-
voj. Igrišče športnega društva
je primerno skoraj za vse igre
z žogo, urejen je tudi prostor
za veliki nogomet, kot posebna
zanimivost pa je pripravljeno
otroško igrišče. Poleg tega nu-,
dijo možnost servisiranja teni-
ške opreme, foto in video sto-
ritve, za prihodnje pa tudi ne
manjka idej. Že razmišljajo
o gradnji igrišča za squash!
URŠKA SELIŠNIK
Stanovanja za
delavce
V celjski občini je letos ponov.
no zaživel Stanovanjski sklad
delavcev, zaposlenih pri obrtni,
kih. Na februarja objavljen гаг.
pis za stanovanja se je prijavi]0
25 delavcev.
Pogojev za uvrstitev na pred-
nostno listo ni izpolnilo 12 pri.
javljenih delavcev. Med preosta,
limi jih bo letos dobilo stanova,
nje sedem: štirje bodo dobili sta-
novanja, ki so last sklada, trije
pa solidarnostna. Za preostali!)
pet so predlagali reševanje prekf,
solidarnostne liste v občini
Celie.
Še več potreb kot po stanova-
njih je med delavci po ugodnih
posojilih za adaptacije. Zanje
bodo namenili morebitne od-
kupnine stanovanj ter denar, ki
se bo v skladu zbral preko pri-
spevne stopnje (približno 8 mili-
jonov tolarjev).
MB!
Diabetes in oči
Društvo za boj proti slad-
korni bolezni Celje je pripra-
vilo predavanje dr. Nine Hru-
šovar o vplivu diabetesa na
oči. Predavanje za vse slad-
korne bolnike bo v četrtek, 6.
maja, ob 16. uri v dvorani ob-
močne enote Zavoda za zdrav-
stveno zavarovanje v Celju, na
Gregorčičevi 5.
Tekmovanje
v družabnih
plesih
Pred dobrim letom so v Ce-
lju ustanovili plesni klub
z imenom Plesni val. Osnovni
cilj kluba je razvoj in širjenje
kulture plesa za širšo javnost,
posebej pa razvoj celjskega
športnega plesa. Do danes so
v klubu za tekmovanja uspo-
sobili že kar nekaj športnih
parov, ki klub predstavljajo
tudi na najzahtevnejših tek-
movanjih doma in v tujini.
V želji, da težišče družabnega
in športnega plesa prenesejo
tudi v Celje, so si v klubu za-
stavili izvedbo vrste plesnih
prireditev, ki se bodo odvijale
celo leto. Ena izmed njih je
tudi tekmovanje osnovnošol-
cev v družabnem plesu, ki bo
jutri, v petek, ob sedemnajstih
v celjskem Narodnem domu.
N.-M.S.
Vozi in pusti živeti
Po moji skromni in — priznam - laični
logiki in mnenju je avtocesta cesta, po ka-
teri vozijo samo avtomobili.
Celje se za tovrstno cesto do Ljubljane,
ki naj bi pomenila boljšo povezavo za pre-
voz z jeklenimi konjički, že zelo dolgo bori.
In, kot kaže, se še zelo dolgo bo.
Celjani to vedo, vendar pa so prežeti
z večnim optimizmom, zato niso izgubili
upanja. Sklenili so, da se bodo v času, ko
čakajo, da se jim bo želja izpolnila, na
avtocesto temeljito pripravili.
Saj veste, Mariborčani, Korošci, Pri-
morci in drugi »sonarodnjaki« pravijo, da
na slovenskih cestah ni večjih divjakov,
kot so Celjani. Povsod se jih boje.
Ker pa, če jih bo že doletela tako velika
čast, kot je avtocesta, resnično ne morejo
izpasti kot norci na cesti, so se odločili, da
bodo začeli vaditi že sedaj. In potem, ne-
koč, ko bo preteklo še veliko vode in ko
bodo vnuki naših vnukov resnično dočaka-
li avtocesto do Ljubljane, bodo Celjani dis-
ciplinirani vozniki.
Se sliši neverjetno, kaj? Ampak, vse je
mogoče!
Skratka. Nič ni narobe, ker so se odloči-
li, da bodo vadili. Izbrali so le napačen
kraj in čas. Kje in kdaj? Na Trgu V. kon-
gresa - petindvajset ur na dan.
Pa tudi proti temu ne bi imela nič, če se
ne bi sama vozila s kolesom. Na Trgu
V. kongresa namreč ni kolesarske steze. Je
pa kup parkiranih avtomobilov. Vsi tisti
celjski avtomobili, ki na Trgu V. kongresa
niso parkiram, pa po njem vozijo.
Sedaj si pa predstavljate ubogega kole-
sarja. Pripelješ do »barikade« in paznika
parkirnega prostora, mimo pa ne moreš,
ker se gospod paznik veselo pogovarja s ti-
pičem v avtu, ki tako - jasno - zasede pre-
hod. Zvoniš, kričiš, noriš, ampak, preveč
pa le ni dobro, glede na to, da si na kolesu
in ti potemtakem lahko kdo še kakšno pri-
maže...
Recimo, da se mimo te ovire uspeš prebi-
ti. Potem pelješ za kolono avtomobilov. Vsi
kar naenkrat zavrejo in ponavadi imaš ve-
liko srečo, če se ne zabiješ komu v blatnik.
Potem pelješ naprej in ponavadi te sko-
raj zbije še kakšen avto, ki je bil parkiran,
naenkrat pa se je odločil, da se gre malo
vozit. Ena redkih skupnih lastnosti večine
celjskih voznikov je namreč njihova fiksna
ideja, da so na cesti vedno sami. Kar seve-
da nikakor ni res - ampak, kojim to dopo-
veš, je lahko tudi že prepozno.
Zato, kolesarji: po Celju hodite raje peš.
Če pa se že morate voziti s kolesom: še
vedno je varneje, da se peljete po pločniku
in vozite slalom med pešci, kot če to poče-
njate med avtomobili. To je namreč bitka
za preživetje.
NINA M. SEDLAR
IKOZERIJA 1
Lovski zbori in rogisti
20. srečanje pripravljajo v Globokem pri
Brežicah
V Globokem pri Brežicah,
kjer so se pred dvajsetimi leti
prvič zbrali lovski pevski zbo-
ri in rogisti iz vse Slovenije, bo
12. junija letos tudi njihovo ju-
bilejno srečanje.
Ker se je medtem njihovo
število povzpelo in deluje zdaj
že skoraj 30 skupin, so se pri-
reditelji odločili za nekoliko
drugačno zasnovo; najprej bo-
do namreč zbori in rogisti na-
stopili v štirih krajevnih sre-
diščih brežiške občine - v Arti-
čah, Kapelah, Globokem in Pi-
šecah — zatem pa na skupni
zaključni prireditvi v Globo-
kem. Na jubilejnem srečanju
se bodo slovenskim pevcem in
rogistom pridružili tudi prija-
telji zelene bratovščine iz Do-
berdoba v Italiji ter Klane pri
Reki na Hrvaškem. Pomembno
kulturno prireditev želijo po-
vezati še z različnimi razsta-
vami in posvetovanji,
V spremljajočem programu
med drugim načrtujejo razsta-
vo o pomenu lovstva v kmetij-
stvu in gospodarstvu nasploh,
posebej pa še razpravo o lov-
stvu in ekologiji. Za vse doku-
mente, značke, priponke in
brošuro so medtem že izbrali
simbol jubilejnega srečanja, ki
ga je izdelal akademski slikal
prof. Miroslav Kugler Ì2
Brežic.
Vlada in obdukcija
Primer, o katerem so raz-
pravljali na zadnjem zaseda-
nju mozirskega izvršnega sve-
ta, je vredno zapisati zato, da
se vidi, s čim se vlade ukvarja-
jo. Ozadje so družinske zade-
ve, problem pa je nastal zaradi
40 tisoč SIT, kolikor bo treba
plačati za obdukcijo.
Nedavno je umrl nekd(
v mozirski občini. Zdravnik j<
mrtvaški list napisal kar v am-
bulanti, brez ogleda trupla
Zaradi prijave suma nasilni
smrti so na zahtevo preisko-
valnega sodnika opravili ob-
dukcijo. Ta je pokazala, da j<
prišlo do naravne smrti. To b:
moral ugotoviti že zdravnik
seveda, če bi si ogledal truplo
To je nekaj dejstev, vendai
je treba poznati tudi ozadji
zgodbe, zaradi katerega j<
sploh prišlo do prijave o nasil-
ni smrti. Po pripovedovanji
enega izmed članov IS je šlo zs
alkohol in prepire v družini
posledica pa je dodatno obre-
menjen občinski proračun
Kako sedaj ravnati, plačati
stroške ali ne, so se vprašali
člani mozirske vlade.
Po vseh pravilih bi bilo tre-
ba obdukcijo plačati iz občin-
skega proračuna. Vendar so s€
člani IS strinjali, da tega n«
bodo storili. Če bi zdravnik
vestno opravil dolžnost, ob-
dukcija ne bi bila potrebna,
torej ne bi bilo dodatnih stro-
škov. Zato naj jih plača zdrav-
nik sam, o njegovem delu pa
naj sodijo tudi njegovi kolegi.
URŠKA SELIŠNIK
Ribnik v Savinjskem gaiu skozi čas
Ribnik v Savinjskem gaju,
ki je v upravi Ribiške družine
Mozirje, praznuje letos
16. obletnico obstoja. Mozirja-
ni so o gradnji ribnika pričeli
razmišljati že prej, predvsem
so želeli izboljšati turistično
ponudbo. Načrt za ribnik je
pripravil takratni gospodar
RD Mozirje Boris Skalin. Rib-
nik je bil dograjen v letih
1971-1974, tri leta kasneje pa
je ob majhnem jezeru zrasel še
ribiški dom. Do nedavnega je
v RD Mozirje gospodaril Franc
Pogelšek.
»Ideja o gradnji ribnika je
bila smotrna in upravičena.
Doslej je bilo turistom proda-
nih več kot 9 tisoč dnevnih do-
volilnic, hkrati pa smo s spre-
menjenim režimom lovnih dni
za člane znatno očuvali ribji
fond v odprtih vodah,« je pri-
povedoval Franc Pogelšek. »V
ribnik smo vložili 20 ton kra-
pov, 21 tisoč kosov mladic ša-
renke, preko tisoč petsto po-
dusti, 2 tisoč 900 linjev in
ogromno število manjših rib.
Ne smemo pozabiti še amur-
jev, ki čistijo dno ribnika.«
Turisti in ribiči iz Mozirja
niso odhajali praznih rok.
V preteklih letih so v ribniku
uplenili preko 15 ton krapov
in še skoraj 3 tone drugih vrst
rib. Zal tudi mozirski ribnik ni
ubežal poplavi. Prva v letu
1980 je uničila polovico vložka
v ribniku, katastrofalna pred
tremi leti pa je ribnik popol-
noma uničila.
Ribnik v Mozirju so obnovili
leto po poplavi s pomočjo Ko-
munalnega podjetja, uspešno
so ga tudi poribili, tako da je
sedaj ribjega življa v njem
skoraj toliko kot pred poplavo.
»Zal to ne velja za poribljanje
Savinje, Drete in njunih prito-
kov, kjer bo sanacija trajala še
dolga leta. Od tega pa je odvis-
na tudi ponudba za turiste,
željne ribiškega športa,« je
menil Pogelšek.
Zanimiv je podatek, ki ga ve
malo ljudi, namreč, da pobuda
za ureditev Savinjskega gaja
v Mozirju prihaja iz vrst tam-
kajšnjih ribičev. Takratni
predsednik Turističnega dru-
štva Mozirje in ribič Ivan Zu-
pan je predlagal, da se ozemlje
za ribiškim domom izkoristi
za mozirski park. Tako so ure-
dili nekoč zapuščeno mozirsko
gmajno, ki je danes atraktivno
območje razvoja turistične po-
nudbe Zgornje Savinjske do-
line.
URŠKA SELIŠNIK
Treba je le stopiti skupaj
Prostovoljnega in brezplačnega dela v današnjih časih skoraj
ne poznamo več. Ena od izjem so trnoveljski gasilci, ki so se
dolgo pripravljali na preurejanje gasilskega doma, sedaj pa so
se akcije lotili. Osnovni namen trnoveljskih gasilcev je urediti
funkcionalne in družabne prostore v gasilskem domu za bodoče
rodove. Delo pri obnovi gasilskega doma v Trnovljah je dokaz,
da lahko krajani veliko naredijo, če »stopijo skupaj«.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Srečanje na Rasališču
Planinci iz Vitanja pripravljajo v nedeljo, 23. maja, že dva'
najstič po vrsti vsakoletno planinsko srečanje.
Srečanje, ki bo tudi družabne narave, se bo začelo ob 11. ur
na najvišjem vrhu celjske občine, na planjavi Ojstrice poc
Basališčem (1273 metrov nadmorske višine). Tja je mogoče pi
markiranih poteh iz Vitanja, Dobrne, Pake in Socke ter ii
Doliča (delno markirana pot). Iz vseh naštetih krajev je od 3 di
3 ure in pol hoje.
B.
Savinjčani vodijo
V Sloveniji je bilo lani vključenih v planinska društva bliz
5 odstotkov prebivalstva. Po podatkih Planinske zveze Slove
nije jih je bilo največ, 9 odstotkov, v mozirski občini, v žalski '
v velenjski 6 ter v laški 5 odstotkov. Pod slovenskim povprečjer
so bili, z nekaj manj kot 4 odstotki, v celjski ter konjiški občili
v šmarski jih je 2 odstotka ter v šentjurski dober odstotel
prebivalstva. Vodilno mesto v državi zavzema ravenska občin^
saj je skoraj 20 odstotkov prebivalcev tudi planincev.
Št. 18 - 6. maj 1993
15
Foto life 93
Novi tednik in Tednikova petica že tretje leto
zapored razpisujeta za svoje bralce foto nate-
čaj pod skupnim delovnim naslovom FOTO
LIFE.
Letos smo izbrali temo Človek in prosti čas, kar
pomeni, da bomo svoj fotoaparat in fotografsko
žilico preizkusili takrat, ko se bomo sprostili in
nabirali moči na dopustu, izletu, pri domačih opra-
vilih, ob praznikih, ko bomo na sprehodu s svojim
ljubljencem, skratka povsod, kjer bo veliko življe-
nja. Ob koncu leta, ko bomo izbrali fotografijo leta,
bo naš pokrovitelj FOTOLIK podelil dragoceno
vredno nagrado - fotoaparat, seveda pa bomo
nagrade podelili tudi tedensko, za objavljeno foto-
grafijo v Novem tedniku in za fotografijo meseca
v Petici. Fotografije so lahko v črno-beli tehniki ali
barvah (dia, pozitiv), opremljene pa morajo biti
z naslovom fotografije ter podatki o avtorju.
EDI MASNEC
MO) FOTO LIFE
Fotografije: EDI M fi S NEC
Št. 18 - 6. maj 1993
16
Mehikanec na kolesu
V celjskem kolesarskem taboru Ima najdaljši staž Iztok Melanšek - Po štirih letih
in huđi poškodbi roke spet v reprezentanci
Celjski kolesarski tabor so
v zadnjih dveh sezonah zapu-
stili reprezentanti Bonča, Ba-
loh, Rovšček, Sviben in Šmerc,
iz začetne ekipe pa v starem
okolju vztraja samo Velenjčan
Iztok Melanšek, ki se je letos
celo vrnil med reprezentančne
kandidate.
»Odhodi so posledica mače-
hovskega odnosa Športne zve-
ze Celje in občinskih struktur,
ki kolesarstvu ne namenjajo
ustrezne podpore. Predlani
smo imeli odlično ekipo, štiri
udeležence svetovnega prven-
stva in na domačih prvenstvih
osvojili večino zlatih kolajn,
a se ni nič spremenilo. Pač,
zapustili so nas reprezentanti
in v slovenskem prostoru smo
se spet znašli v podrejenem
položaju,« je o zadnjih sezo-
nah razmišljal Iztok Melanšek,
ki na dirki Po Sloveniji skupaj
z mladim upom Gregorjem Te-
kavcem vozi za ekipo sponzor-
jev, Brane Ugrenovič pa za
Slovenijo B.
Mnogi so zapustili Celje, vi
pa vztrajate. Mar ni bilo nobe-
ne ponudbe za prestop?
Pred šestimi leti me je vabi-
la Idrija, nekaj pozneje še Sa-
va. Pri nas so velike težave
s pridobitvijo izpisnice in zato
ni bilo nič s prestopom. Polo-
žaj še zdaleč ni idealen, veliko
je neizpolnjenih obljub, toda
v zadnjih mesecih se je marsi-
kaj izboljšalo. Tudi s priho-
dom trenerja Ivana Karape-
trova iz Bolgarije, ki je velika
pridobitev za naš klub.
Vrnitev v reprezentanco po-
meni dodaten motiv. Kako ka-
že z možnostjo nastopa na sve-
tovnem prvenstvu?
Vse je odprto, veliko pa bo
odvisno od nastopa na dirki Po
Sloveniji. Celjski kolesarji
smo pri določanju reprezen-
tanc nekoliko zapostavljeni,
obenem pa se je brez močne
ekipe težko prebiti v ospredje.
Z novim pokroviteljem in stro-
kovnim vodstvom smo na pra-
vi poti in na stopnji, ko je naj-
več odvisno od tekmovalcev.
Pred leti vas je huda po-
škodba roke oddaljila s ceste.
Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Reprezentant sem bil leta
1988 in 1989. Teden dni pred
odhodom na dirko Po Avstriji,
ki se je končala z zmago Bon-
če, sem v Zagrebu med spu-
stom pri hitrosti 80 km/h zara-
di počene gume hudo padel.
Zdravniki so šele čez nekaj
tednov ugotovili zlom roke,
z operativnim posegom so mi
kost utrdili z vijaki in zaradi
poškodbe sem izgubil dve se-
zoni.
Brez določene mere poguma
come-back najbrž ne bi bil
mogoč?
Vrnitev res ni bila enostav-
na. Pri spustih sem nekaj časa
okleval, vendar je znano nepi-
sano kolesarsko pravilo, da je
najslabše razmišljati o možnih
posledicah padca. Na vsaki
dirki, na vsakem treningu bi
moral imeti novi gumi, kar
zmanjšuje tveganje okvare,
vendar smo bili včasih prisi-
ljeni k uporabi starih materi-
alov.
Kaj je močnejša stran Iztoka
Melanška: enodnevne ali veče-
tapne dirke?
Vseeno, kar dokazujejo
uspehi. Z ekipo srebro z bal-
kanskega prvenstva in zlato
z državnega prvenstva na pi-
sti, v posamični konkurenci pa
trije broni z gorskega DP in
pred leti 9. mesto na dirki Al-
pe-Adria in 24. mesto z dirke
Po Avstriji. Če se že moram
odločati, potem so najbolj po
mojem okusu zahtevne dirke
s številnimi vzponi.
Vsaka ekipa ima svojega fa-
vorita in zanj vozijo sotekmo-
valci. Kakšne so tovrstne iz-
kušnje?
Trener glede na konfigura-
cijo proge in formo določi ko-
lesarja, ki mu je vse podrejeno.
Z odločitvijo se moraš sprijaz-
niti, seveda pa nastopijo teža-
ve, če izbira ni bila najbolj po-
srečena. Tudi v takšnem polo-
žaju sem se že znašel in ni bilo
ravno prijetno. Dirka Po Slo-
veniji? Zadnje tedne mi gre
dobro. Cilj je uvrstitev med
deseterico, kar bi me obdržalo
v krogu kandidatov za SP.
Moja ekipa ni najbolj idealna,
delati bomo morali za druge,
toda če bo priložnost...
ŽELJKO ZULE
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
27. kolo: Publikum-Potroš-
nik 2:1 (0:0); strelca: Beširevič
in Goršek, v prvem polčasu pa
sta Pranjič in Goršek zadela
vratnico; Rudar-Nafta 2:0
(1:0); oslabljeni Velenjčani so
zmagali z goloma Cvikla in
Kariča; Steklar-Ljubljana 0:1
(0:0).Vrstni red: Olimpija 39,
Mura 38, Maribor 35, Naklo,
Ljubljana 33, Kompas 31, Ko-
per 28, Rudar (V), Studio D 27,
Publikum 27, Zagorje 26, Ma-
vrica 25, Izola 22, Steklar 21,
Železničar, Gorica 20, Potroš-
nik 19, Nafta 15.
Ženske - 3.kolo: Mengeš-
Škale 0:5 (0:4); Tanja Oder je
do 18. minute dosegla klasični
hat-trick in je z osmimi goli
najboljša strelka lige, vendar
se je poškodovala. Gola sta do-
segli še Krušičeva in Milkovi-
čeva; 4. kolo: Škale-Polževo
3:0 bb. Vrstni red: Vrhnika 8,
Krim, Škale 7, Idrija 6, Dolič|
Polževo 2, Koper, Mengeš 0.
II.	slovenska liga
23. kolo: Era Šmartno-Ta-
bor 2:0 (1:0); Žurej je zastre-
ljal 11-metrovko, strelca pa
sta bila Druškovič in Kostrež;
Ilirija-Dravinja 2:1 (0:0); Ko-
nj ičani so povedli z golom Ko-
kola, vendar oslabljeni niso
zdražli. Vrstni red: Jadran 36,
Primorje 34, Avtobum 32, Ru-
dar (T) 30, Triglav 27, Domža-
le 25, Turnišče, Medvode 23,
Tabor, Era Šmartno, Dravinja,
Vevče 20, Korotan 19, Dravo-
grad 16, Ilirija 12, Napredek
11.
III.	slovenska liga
19. kolo: Hmezad-Beltrans
3:0 (2:0); strelci: Hodžar, Ma-
vrek in Koren; Papirničar-
Slovenj Gradec 3:1. Vrstni
red: Impol 29, Beltrans 27, Ko-
vinar (M) 24, Hmezad 21, Po-
horje, Papirničar 20, Ižakovci
19, Slovenj Gradec, Pobrežje
17, Rogašovci, Kungota 16,
Aluminij 15, Rače 13, Lipa 11.
MNZ Celje
14. kolo: Šentjur-Svoboda
1:1, Rudar (S)-Kovinar (Š) 4:1.
CR Krško-KIV Vransko 2:1
Unior-Odred 8:0, Ljubno-
Hrastnik 2:1. Vrstni red: Uni-
or, Svoboda 21, Šentjur 20
Hrastnik 16, Odred, Ljubnc
14, Kovinar (Š) 11, Rudar (S¡
10, KIV Vransko 9, CR Krške
4.
Plavalni košarkar
Na MP Dunaju v plavanju je
Celjan Goran Jurak na 50 me-
trov prosto s časom 24,84 iz-
boljšal državni mladinski re-
kord in je pred bližnjim mla-
dinskim evropskim prven-
stvom v Carigradu že v odlični
formi. Jurak je tudi svetovni
fenomen, saj je med reprezen-
tančnimi kandidati za MEF
tudi v drugi, zelo razširjeni
panogi: košarki. O morebitni
udeležbi se bo moral odločiti
do današnjega začetka pri-
prav, za nastop v Pazardžiki
(Bolgarija) pa se potegujeta
tudi branilca Miloš Sporai
(Comet) in Primož Kobal<
(Polzela).
V Celju prvi Pintaría
Torkovo najdaljšo etapo mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji od Otočca do Celja (184 km)
je v šprintu dobil Robert Pintarič (na sliki) iz Ljubljane, ki je tudi prevzel skupno vodstvo. Na
dirki nastopa 16 ekip iz 13 držav, med najboljšo deseterico pa je trenutno tudi Iztok Melanšek, ki
je imel med ponedeljkovim kronometrskim prologom v Novem mestu precej smole. Nepreviden
gledalec je progo prečkal prav med njegovim nastopom, tako da je izgubil nekaj dragocenih
sekund. Dirka Po Sloveniji se bo končala v nedeljo s krožno etapo okoli Novega mesta, najtežja
pa bo sobotna etapa z vzponom na Vršič in potem še spustom v Kranjsko goro.
Foto: EDO EINSPIELER
ŠPORTNI
KOLEDAR
Petek. 7.5.
Atletika
Celje: drugi del kvalifikacij
pokala Slovenije; od 15.30 ure.
Košarka
Vransko: četrtfinale pionir-
skega festivala za mlajše pi-
onirke (Vransko, Litija, Šiška;
od 10. ure).
Sobota, 8.5._
Judo
Maribor: državno prvenstvo
po pasovih.
Kegljanje
Celje: Slovenija-Avstrija
(prijateljski dvoboj mladin-
skih in kadetskih reprezen-
tanc; od 10. ure).
Košarka
Vrhnika: četrtfinale pionir-
skega festivala za mlajše pi-
onirje (R. Slatina, Vrhnika,
Ljubljana, Domžale); Murska
Sobota: četrtfinale pionirske-
ga festivala za mlajše pionirke
(M. Sobota, Maribor, Planina
pri Sevnici; od 10. ure).
Mali nogomet
Celje: turnir slovenskega re-
vialnega pokala (od 12. ure na
Skalni kleti; skupina A:
Oplotnica, Sevnica, Straus 88
Šmarje; skupina B: Fori Škale,
Rebus R. Slatina, Goldhorn
Laško; skupina C: Penal Zvez-
daš, Vrhnika, Kostanjevica).
Nogomet
Ljubljana: Mavrica-Rudar
(28. kolo SNL, 16.30); Slovenj
Gradec: Slovenj Gradec-Hme-
zad (19), Stojnci: Lipa-Papir-
ničar (20. kolo III. SNL); Ljub-
no: Ljubno-Šentjur, Hrastnik
Hrastnik-Unior,	Kozje:
Odred-CR Krško, Vransko:
KIV Vransko-Rudar (S), Što-
re: Kovinar-Svoboda (15. kolo
MNZ Celje, vse 17).
. Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-No-
va Oprema (povratna tekma
polfinala končnice, 19).
Nedelja, 9.5.
Košarka
Polzela: Slovenija-WBO
ZDA (prijateljska tekma mo-
ških reprezentanc, 19); Roga-
ška Slatina: četrtfinale pionir-
skega festivala za mlajše pi-
onirke (R. Slatina, Domžale,
Bežigrad, od 10. ure).
Nogomet
Novo mesto: Studio D-Pu-
blikum, Koper: Koper-Steklar
(28. kolo SNL); Slovenske Ko-
njice: Dravinja-Turnišče,
Medvode:	Medvode-Era
Šmartno (24. kolo II. SNL, vse
16.30).
Torek, 11.5.
Košarka
Slovenske Konjice: Sloveni-
ja-Hrvaška (prijateljska tek-
ma ženskih reprezentanc, 18).
Sreda, 12.5._
Košarka
Slovenske Konjice: Sloveni-
ja-Hrvaška (prijateljska tek-
ma ženskih reprezentanc, 10).
NA KRATKO
V 1. kolu kvalifikacij za glavni
turnir Slovenian Open v tenisu
je Boštjan Doberšek (Celje) glad-
ko izgubil proti Salvadorju
(Španija) z 1:6, 1:6.
Na 12. mednarodnem prven-
stvu Vidma v judu je med člani
zmagal tudi Setnikar, drugi so
bili Beve ter v pionirski konku-
renci Jernejčeva in Beve, tretji
pa pionir Jurkovnik (vsi San-
kaku).
Na hadmintonskem tekmova-
nju Meranska pomlad je v kon-
kurenci igralcev iz sedmih držav
Kristjan Hajnšek (Braslovče)
med 18-letniki osvojil bron. Nje-
gov brat Robi je v dve leti mlajši
konkurenci izpadel v četrtfinalu,
prav tako tudi v igrah dvojic.
Po polovici košarkarskega pr-
venstva Celja imata Izletnik in
Razvojni center 8 točk, Gradiš 6,
Kovinotehna 4, Cetis in Sugors
pa 2. Na polovici je tudi namiz-
notemško prvenstvo. Vrstni red:
Cetis 16, Obrtnik A 12, Obrtnik
B, Cinkarna 10, Gradiš 8, Kovi-
notehna 6, Euroturs, Nivo 4, PTT
2.
Ña strelskem tekmovanju
z vojaško puško ob 15-letnici SI)
Comet so med ekipami zmagale
Zreče, med posamezniki pa so
bili najboljši Bombek, Planine,
Napret, Mikek in Podvršnik (vsi
Konjice).
Zrečani ali Šentjurčani v SNL?
Derbi 14. kola nogometnega prvenstva MNZ Celje med Šentjurjem in brežiško Svobodo (na
sliki, domači so v belih dresih) se je končal brez zmagovalca, v enakovrednem boju za naslov in
uvrstitev v kvalifikacije za III. SNL pa je tudi Unior.
V Zrečah in Šentjurju so nogomet obudili po skoraj dveh desetletjih, oboji pa imajo še nekaj
težav pri izpolnjevanju pogojev za napredovanje iz podzvezne na republiško raven. Pri Uniorju
računajo na selekcijsko zasnovo drugoligaša Dravinje, edina večja pomanjkljivost enajsterice
Šentjurja pa so slačilnice, vendar bodo sedanje zabojnike kmalu nadomestili z zidanim objektom-
Do konca prvenstva so še štiri kola, odločitev o prvaku pa bi bila lahko znana v predzadnjem kolu
(22. maja), ko bo v Zrečah gostovalo moštvo Šentjurja.	Foto: MIRO VREČKO
Št. 18 - 6. maj 1993
17
Šampioni (z leve): trener Sojat, tehnični vodja Petru, Serbec, Pungartnik, Cater, Franc, Anžič, Tomšič (stojijo), Šerbec, Ocvirk,
Begovič, Šafarič, Jeršič, Leve (čepijo).
Nepremagljivi tri leta in pol
Celjski rokometašl so zadnji poraz v Golovcu doživeli 16. decembra 1989
- V nedeljo spet pokalni prvaki - Prihaja Tončl Perlbonio
i ¥ -
Čeprav je tekmo s Slovanom prena-
šala TVS, pa tudi dve radijski postaji,
je skoraj dva tisoč ljubiteljev rokome-
ta obiskalo športni spektakl, ki mu je
manjkala le kakovostna igra.
Tradicija je obveljala tudi tokrat in
sicer v dveh pomenih. Celjani so na-
mreč doslej s Slovanom v šestih finalih
pokala petkrat slavili. Neosvojena pa
je še naprej ostala dvorana Golovec, ki
glede uradnih tekem kljubuje že sko-
j raj polčetrto leto, od tekme takratne
' II. YU lige - zahod 16. decembra 1989,
ko je Šoštanj na čelu s Šerbcem (10
j golov) premagal celjski klub s 23:22.
Celjani so si 17. naslov pokalnega
prvaka Slovenije priigrali predvsem
z odlično igro v obrambi. V postavitvi
3-2-1 so večino časa igrali spredaj
Tomšič, malo za njim Jeršič in Pun-
gartnik in ob črti Šafarič, Leve in Šer-
bec, gledano z leve proti desni iz per-
spektive junaka tekme vratarja Bošt-
jana Straška. Če že ni bil najboljši
igralec srečanja, laskavi naziv je pri-
padel Tomažu Jeršiču, pa je bil prav
gotovo vsaj za las boljši od kolega iz
Slovanovih vrat Jovanoviča, ki mu je
najboljši strelec finala Aleš Leve pet-
krat poslal žogo v mrežo.
Sodniški par Jeglič-Jug je svoje delo
opravil izvrstno; v njuno nedeljsko de-
lo se je vrinila le ena, a ogromna napa-
ka. V 52. minuti sta spregledala najne-
varnejši prekršek na tekmi, ko je Cvi-
jič izjemno nešportno zaustavljal Pun-
gartnika, ki je metal v skoku, Ljub-
ljančan pa ga je potegnil za nogi.
Ljubljenec celjske publike »Pungi« je
na srečo spretno pristal na. tleh, lahko
pa bi bilo zelo hudo. Tudi kri bi zavre-
la, a je Roman športno pogoltnil kri-
vico.
Morda je tudi zato skupna veselica
igralcev obeh ekip na Teharjah minila
tako sproščeno, končala pa se je tako
kot ponavadi, na domu priljubljenega
tehničnega vodje Rada Petruja v zgod-
njih jutranjih urah.
Pivovarna Laško bo drugič zapored
sodelovala v evropskem tekmovanju,
po sedanji formi sodeč v pokalu prva-
kov. Tone Turnšek je bil vznesen po
zmagi, a hoče še več. V Celje naj bi se
po poldrugi sezoni v italijanski ligi
vrnil Osiječan Silvijo Ivandija, iz re-
škega Zameta naj bi prišel Alvaro Na-
činović, ki pa ga znova želi tudi evrop-
ski prvak Zagreb. Z vratarjem Mato-
ševićem, prav tako Rečanom, naj ne bi
bilo nič, v »igro« pa je nenadoma padel
Tonči Peribonio, večji del sezone prvi
vratar Zagrebčanov! Očitno bo Josip
Šoj at storil vse, da bo v Celje pripeljal
tri svoje rojake, na srečo meče oči le na
najboljše. Človek si je pridobil zaupa-
nje: obljubil je namreč železno obram-
bo in ta je že tu.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Pivovarna Laško-Slovan 15:10 (6:4);
dvorana Golovec, gledalcev 2000, sodni-
ka Jeglič (Lj) in Jug (Ce). Pivovarna La-
ško: Strašek, Šafarič 1, Begovič, Šerbec
1, Ocvirk, Franc, Jeršič 4, Cater 1, Pun-
gartnik 2, Tomšič 1, Leve 5, Anžič.
Bombarderja Pungartnika je na črti zau-
stavljalo kar pol Slovanove ekipe.
Pripravlja se
tretji pentathlon
Zgornji Savinjski dolini se
prvi vikend v juniju obeta za-
nimiva turistična prireditev,
ki so jo naslovili Slovenia Ex-
treme - Pentatlon Zgornja Sa-
vinjska dolina.
V bistvu je to tradicionalno,
že 3. tekmovanje v petih disci-
plinah, dirkalnem in gorskem
kolesu, kajaku, gorskem teku
in letu z jadralnim padalom.
Letošnji pentatlon bo z qua-
dratlonom Šmarna gora zdru-
žen v celoto za Slovenia Ex-
treme.
»Letošnji pentatlon v Zgor-
nji Savinjski dolini je že pre-
rasel tekmovalno vlogo. Postal
je izjemna promocijska mani-
festacija doline, predvsem ti-
ste pokrajine, ki je še vedno
čista, neokrnjena in vabi ljudi,
katerih življenjski moto je do-
živetje gozdov, gora in voda,«
so zapisali organizatorji, po-
djetje Epsi iz Nazarij, v prvi
izdaji biltena, ki bo spremljal
prireditev.
Za junijski pentatlon pri-
pravljajo organizatorji nekaj
sprememb. Začel se bo že v so-
boto, 5. junija z uradnim tre-
ningom za jadralne padalce.
V primeru, da bi v nedeljo ta
etapa zaradi neprimernega
vremena odpadla, bodo veljali
rezultati, doseženi na urad-
nem treningu. Sobotno po-
poldne bo namenjeno semi-
narju o ekstremnih športih,
večer pa novinarski konferen-
ci in zabavno glasbeni prire-
ditvi.
Start letošnjega pentatlona
bo v nedeljo, 6. junija ob 9. uri
iz Mozirja. Prva tekmovalna
etapa z dirkalnimi kolesi bo od
Mozirja do kampa v Logarski
dolini, proga je dolga 42 kilo-
metrov. Cilj druge etape z gor-
skimi kolesi po 29 kilometrih
proge bo v Lučah. V tretji eta-
pi se bodo pomerili kajakaši,
cilj 12 km dolge proge bo
v Kajak centru Prodnik. Četr-
ta etapa se bo končala pri ho-
telu na Golteh, tekmovalci pa
se bodo pomerili v gorskem te-
ku. Z Golt bo kot zadnja etapa
let z jadralnim padalom s ci-
ljem v Savinjskem gaju.
U.S.
Brez Alpske lige
Zaradi zgodnjih priprav za
ZOI bodo Avstrijci in Italijani
redni del nacionalnega prven-
stva v hokeju na ledu v sezoni
1993/94 izpeljali v Alpski ligi,
ki bo tako minila brez naših
moštev. Naša najboljša moštva
(Jesenice, Olimpija, Bled, Ce-
lje) se naj bi tako vključila
v novo Tatre-Adria ligo. v ka-
teri naj bi sodelovala še po dva
kluba iz Slovaške, Poljske in
Madžarske.
Odpoved Germove
Študijske obveznosti so
Barbari Germ (K. Afrodita)
preprečile udeležbo na prvem
delu priprav državne košar-
karske reprezentance in tudi
ni odpotovala na turnir na
Slovaško. O njenem nadalj-
njem sodelovanju (kvalifikaci-
je za EP, sredozemske igre,
univerziada) bo naslednji te-
den odločil selektor Ravnikar.
Razsipni košarkarji
V minuli košarkarski sezoni
je največ kazni plačal Koper
(359.168 SIT), tretja najbolj
razsipna je bila Rogaška
s 169.770, četrta Elektra
s 166.950, peti Inpos s 122.920
in sedma Polzela s 94.840 SIT.
Comet je vplačal 31.610 SIT
kazni, MIK Prebold pa za štiri
tekme 13.230 tolarjev.
Pubi v Le Mans
Na znameniti avtomobili-
stični dirki 24 ur Le Mansa bo
naslednje leto nastopila tudi
slovenska posadka: Peter
Adam, Milan Pavlin in Zvoni-
mir Blažun-Pubi (na sliki).
Tekmovali bodo s Porschejem
ali Bugattijem, skoraj enoletne
priprave pa bodo med drugim
opravili tudi na dirkališču na
Grobniku in v Zeltwegu. Za
ogrevanje si bodo ogledali le-
tošnjo dirko, v Le Mansu pa
bodo trenirali najmanj mesec
dni.
Çeljski grofi so za golom razobesili moker transparent, vlage pa se je hitro navzel pod, na katerem
Ie atraktivno spodrsnilo tudi Šerbcu.
Spet brez pravilne
napovedi
Tudi v 29. kolu stavnice Golding loto med
111 kuponi ni bilo nobene pravilne napovedi.
Nagradni sklad je prenešen v naslednje kolo,
v katerem bo izenačen dosedanji rekord — 30
tisoč tolarjev.
Pravilna napoved 29. kola: Pivovarna La-
ško-Slovan 1, Publikum-Potrošnik 1, Steklar-
Ljubljana 2, Hmezad-Beltrans 1, Šentjur-Svo-
boda 0.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
8. maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure odda-
ni v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Na-
slov: Novi tednik, Trg V.kongresa 3a, 63000
Celje, s pripisom Golding loto.
Št. 18 - 6. maj 1993
118
•	V ponedeljek, 26. aprila
popoldne, je poklicala nata-
karica iz bifeja hotela Metro-
pol. Imela je težave s pijanim
gostom, ki je za šankom zah-
teval svojo neodtujljivo pra-
vico neomejenega pitja. Za-
radi nerazumevanja nataka-
rice in krivice, ki mu je bila
storjeeeeena, je možakar kri-
čal in zmerjal tudi ostale go-
ste. Policisti so Franca M.
umirili, kazen pa mu bo od-
meril sodnik za prekrške.
•	V sredo popoldne je na po-
licijsko postajo poklicala go-
spa, ki je povedala, da jo skr-
bi, ko gleda dva otroka, stara
tri in pet let, ki plezata po
oknu na najvišjem nadstrop-
ju sosednje stanovanjske hi-
še. Ko so na kraj nevarnosti
prišli policisti, otrok na oknu
ni bilo več. So pa ugotovili,
da sta to bila punčka in fan-
tek, ki sta izkoristila nepaz-
ljivost svoje mamice. Mami-
ca je bila opozorjena, soseda
je bila pomirjena, otroka pa,
na srečo, živa in zdrava.
•	V sredo popoldne se je
v bifeju kina Metropol pono-
vilo (glej prvo cvetko), le da
je bil tokratni kalilec javne-
ga reda in miru Rade B.
s Kozjanskega. Ker Rade ni
ubogal, se je moral trezniti
na policijski postaji.
•	V četrtek je poklical občan
iz Zlateč. Povedal je, da sta
se k njemu zatekla soseda,
ogrožena zakonca, saj naj bi
v njunem stanovanju nekdo
razgrajal in razbijal. Ugoto-
vili so, da je bila viharniško
razpoložena njuna hčerka, ki
je po kuhinji metala lonce in
podoben kuhinjski inventar.
•	V četrtek je poklicala tudi
gospa, ki ima ob Bežigrajski
cesti v Celju svojo parcelo,
na parceli gredo, na gredi pa
solato. Parcela je ostala, gre-
da tudi, izginila pa je solata.
Gospa je rekla, da so solato
pokradli Romi. Še dobro, da
imamo v tej slovenski cigani-
ji tudi Rome.
•	Minuli četrtek je poštarica
iz Štor sporočila, da mladina
razbija po tamkajšnji tele-
fonski govorilnici. Razbija-
ške mladine ob prihodu poli-
cistov ni bilo, govorilnica pa
je bila cela.
•	V petek ponoči je za poli-
cijsko posredovanje zaprosi-
la prestrašena mladenka Ma-
rinka. Napadel naj bi jo sose-
dov Franček, ki ga v svoje
stanovanje ni povabila niti se
ga zdaj ne more znebiti.
Franček pijanček je bil to
noč res huda nadloga. Do
Marinke je priplezal skozi
strešno okno, ljubezen pa ji
je izkazoval na precej neugo-
den način. Neuslišani Romeo
se je odstranil še pred priho-
dom policistov in se zaklenil
v svojo sobo.
•	V petek je poklical Karel,
ker so se pri sosedih tepli.
Ugotovljeno je bilo, da. je
Rok mahnil Meto po glavi
— zrazbitosteklenico. Zadeva
se bo znašla na sodišču.
•	V soboto opoldne je nek
občan sporočil, da se pri kipu
splavarja ob Savinji nahaja-
jo mlajše moške osebe, ki mi-
moidoče izsiljujejo za denar.
Policisti so tam res našli
splavarja, ki je bil v družbi
z Matjažem K., Gorazdom K.
in Jožetom G. Vsi trije »bera-
či« so Celjani, splavar pa je
menda po rodu Savinjčan.
•	V nedeljo ob štirih ponoči
je Janez iz Vojkove sporočil,
da se na stopnišču v bloku
nahaja moški, ki razgraja.
S kričanjem je nočni mir
skrunil Celjan Marjan H.
•	V ponedeljek. З.таја ob
dveh ponoči, je za pomoč za-
prosil čuvaj na avtobusni po-
staji v Celju. Tam je svoj pi-
janski libreto izvajala gospa
Jožica R., ki je bila tako raz-
greta, da so ji postlali v poli-
cijski sobici za dezalkoholi-
zacijo.
M. A.
Višje sodišče
za višjo Kazen
Obtoženi Kamničan predlagal pogojno obsodbo
Višje sodišče v Celju je prejšnji mesec zviša-
lo zaporno kazen obtoženemu 21-letnemu Raj-
mondu Mlinarju, elektroniku brez zaposlitve
iz Kamnika, ki bil februarja letos s sodbo Te-
meljnega sodišča Celje, enote v Celju, obsojen
na šest mesecev zapora. Senat mu je sodil za
dvoje kaznivih dejanj, ki jih je storil aprila leta
1991 v Celju: za kaznivo dejanje zatajitve, za
katerega je po Kazenskem zakonu RS zagrože-
na kazen do treh let zapora, in za nadaljevano
kaznivo dejanje goljufije (4.odst.), za katerega
je zagrožena zaporna kazen najmanj petih ali
celo dvajsetih let.
Obtoženi Rajmond Mlinar je koncem aprila
predlani pri ZSAM Celje sklenil najemno po-
godbo za osebni avtomobil VW Golf. Nekaj
časa se je vozil z njim, nato pa ga je v Zagrebu
prodal neznanemu kupcu, ki mu je rekel, da je
vozilo njegovo.
V času bivanja v Celju je Rajmond Mlinar
najel tudi sobi v hotelu Evropa in v hotelu
Turška mačka, računov za nočitvi pa ni imel
namena poravnati. Obakrat je hotelski sobi
oziroma hotela zapustil na skrivaj, po prodaji
avtomobila v Zagrebu pa se je odpravil v tu-
jino.
Za kaznivo dejanje zatajitve je senat Te-
meljnega sodišča obtoženega Mlinarja obsodil
na pet mesecev zapora, za kaznivo dejanje
goljufije pa na dva meseca zapora oziroma mu
je izreklo enotno kazen pol leta zapora. Kot
"olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo
dejstva, da je obtoženi očitana mu dejanja
priznal in jih obžaloval ter da je bil v času
storitve kaznivih dejanj še mlajši polnoletnik
in do tedaj še nekaznovan.
Na sodbo Temeljnega sodišča sta se pritožila
obtoženi Rajmond Mlinar po svoji zagovornici
in javni tožilec Temeljnega javnega tožilstva
v Celju. Zagovornica je v pritožbi predlagala
pogojno obsodbo oziroma vrnitev zadeve prvo-
stopenjskemu sodišču v novo sojenje, javni to-
žilec pa se je zavzel za zvišanje kazni.
Višje sodišče Celje je odločilo, da pritožbo
obtoženega Mlinarja zavrne kot neutemeljeno,
pritožbi javnega tožilca pa ugodi. S tem je
Višje sodišče zvišalo enotno zaporno kazen
s prvotnih šestih mesecev na eno leto zapora.
MARJELA AGREŽ
Več kriminala,
tudi gospodarskega
Na Policijski postaji v Laškem ocenjujejo, da je
splošna kriminaliteta v občini Laško v občutnem pora-
stu, ko primerjajo lansko stanje s predlanskim. Najbolj
so se povečala kazniva dejanja, storjena zoper zasebno
in družbeno premoženje, v občutnem porastu pa so
tudi kazniva dejanja, za katera so bili osumljeni mla-
doletniki.
Tako je laška policijska postaja v sodelovanju s kri-
minalistično službo UNZ Celje lani obravnavala 395
kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete ali za
63 odstotkov več kot v letu 1991. Precej več je bilo tudi
zaznanih kaznivih dejanj s področja gospodarske kri-
minalitete.
Na področju gospodarskega kriminala so lani obrav-
navali 28 kaznivih dejanj, leto poprej pa 13. Policisti
v Laškem ocenjujejo, da ta lanska številka ni odraz
realnega stanja na tem področju in da je bilo tovrstnih
kaznivih dejanj veliko več. Neodkrita in prikrita so
ostala predvsem ob živahnih procesih lastninjenja in
neurejeni lastninski zakonodaji.
Tako so laški policisti, skupaj s kriminalisti, v letu
1992 obravnavali 15 kaznivih dejanj gozdnih tatvin,
6 kaznivih dejanj izdaj nekritih čekov, tri zlorabe
položaja ali pravic odgovorne osebe, dva primera uni-
čevanja gozdov in eno kaznivo dejanje poneverbe.
. M. A.
mini KRIMIĆI
Kradel v Soncu
V času od 24. do 26. aprila je
neznanec vlomil v priročno
skladišče v restavraciji Sonce
v Rogaški Slatini. V pričako-
vanju dolgega vročega poletja
se je vlomilec odločil za ploče-
vinke s coca-colo. Odnesel jih
je kar sto, Vredne pa so okoli
pet tisočakov.
Čokosned
Minuli petek je neznani sto-
rilec vlomil v kiosk v Šaleku
pri Velenju. V notranjost je
prišel tako, da je odtrgal del
poškodovanega stekla, odšel
pa s celo skladovnico čokolad.
Lastnika Sama C. je s tem
sladkim ukradenim tovorom
oškodoval za okoli 15 tisoč to-
larjev.
Ženska nad žensko
I.
Do obračuna, ki se je končal
s hudimi telesnimi poškodba-
mi, je prišlo v četrtek, 29. apri-
la popoldne v Strmcu pri Sve-
tem Florjanu v občini Šmarje
pri Jelšah.
Angela G. s Ptuja, ki je šla
tega dne čez dvorišče neke sta-
novanjske hiše v Strmcu, se je
srečala z Ano K. Med ženska-
ma se je vnel hud prepir, ta-
krat pa je Ana zgrabila za kol
in tepla Angelo po vseh delih
telesa, ter ji s tem povzročila
hude telesne poškodbe po gla-
vi in zlom leve roke v predelu
zapestja.
Pretep v vinotoču
V	črnem vinotoču v Strmcu
pri Svetem Florjanu je prišlo
v ponedeljek, 26. aprila ponoči
do pretepa.
Vinko F. (24) iz Tlak se je
tega večera zadrževal v vino-
toču, se z lastnikom sporekel,
okoli 23. ure pa so vstopili trije
neznani moški, ki so Vinka ob-
stopili in ga iz doslej neznane-
ga razloga pretepli po celem
telesu. Dobil je lahke poškod-
be, predvsem po glavi. O nez-
nanih storilcih policisti zbira-
jo obvestila.
Žepar še vedno
aktiven
V	eni prejšnjih številk smo
pisali o neznani osebi, ki se
najraje giblje v prostorih, kjer
je gneča, nas opazuje in nas
potem neprijetno preseneti. Ta
oseba je še vedno neznana in
še vedno uspešna, tudi po »za-
slugi« naše nepazljivosti. Mi-
nuli petek so celjski policisti
zabeležili nova dva primera
tatvin, tako da jih ima nezna-
nec zdaj na vesti že petnajst.
Ob pol devetih se je postavil
v vrsto v banki v Vodnikovi
ulici in opazoval. Opazil je tu-
di 33-letno Slavico V., ki je na
bančni pult odložila hranilno
knjižico, na kateri je bilo zapi-
sanih 15 tisočakov. Čez nekaj
trenutkov je ženska opazila,
da knjižice ni več.
Ze čez pol ure je našel novo
žrtev, 50-letno Jeleno S.B. iz
Celja. Opazoval jo je, kako je
iz bankomata blizu celjske
tržnice dvignila denar in jo
nato spremljal do tržnice, kjer
je izkoristil njeno nepazljivost
ter gnečo in ji iz nakupovalne
torbe smuknil denarnico, v ka-
teri je bilo 10 tisoč tolarjev.
Ženska nad žensko
II.
V	petek, 30. aprila opoldne
je 68-letna Metka S. iz Celja
pometala pred svojo hišo. Ta-
krat je prišla mimo 73-letna
Jožefa K., kar je bilo čisto do-
volj, da sta začeli ženski vpiti
druga nad drugo. V stopnjeva-
nju jeze je Jožefa udarila Met-
ko s steklenico po glavi, pri
čemer se je Jožefa opotekla in
padla ter se pri tem lažje po-
škodovala. Takrat pa je iz hiše
stopil 73-letni Rok K., Jožefin
mož, ki je najprej stekel do
svoje žene, potem pa zgrabil
razbito steklenico, s katero je
Metko večkrat udaril po glavi
in jo lahko telesno poškodoval.
Kozarec v glavo
V	bistroj u Ara v Rogatcu sta
se minuli petek ponoči zadrže-
vala 32-letna Jožica A. iz Ro-
gatca in 30-letni Stanislav Š.
iz Irja. Beseda je dala besedo,
vnel se je prepir med njima,
nakar je Stane najprej Jožico
polil s pivom, nato pa ji zalu-
čal kozarec v glavo ter jo lažje
poškodoval.
Obrcal lastno mater
V	stanovanju v Ljubečni pri
Celju je 24. aprila zjutraj
osumljeni 24-letni Stanislav P.
fizično napadel svojo mamo,
53-letno Ano P. Najprej jo je
tepel z rokami po obrazu, ko je
padla, pa jo je, na tleh ležečo,
obrcal v predelu trebuha. Sta-
nislav je bil policistom znan
kot nasilnik že pred tem deja-
njem.
M. A.
PROMETNE NfZGODE
Smrt na hitri
cesti
Na hitri cesti, v predoru Ple-
tovarje, se je v četrtek,
29. aprila ob 18.25 uri, zgodila
prometna nezgoda, v kateri je
ena oseba izgubila življenje,
ena je utrpela hude telesne po-
škodbe, en udeleženec pa je bil
lažje telesno poškodovan.
Milan Markovič (56), držav-
ljan tim. ZRJ, je vozil osebni
avtomobil italijanske registra-
cije iz smeri Dramelj proti Te-
panju. V predoru Pletovarje je
s sprednjim desnim kolesom
trčil v robnik, zaradi česar je
vozilo odbilo na levo stran vo-
zišča. V tistem trenutku je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik tovornega avtomobila, 27-
letni Fredi Kotnik iz Kopra,
v katerega je trčil voznik Mar-
kovič. Po trčenju je Kotnikovo
vozilo zaneslo v levo na na-
sprotni vozni pas, kjer je trčilo
v osebni avtomobil, ki ga je za
Markovičevim vozil 19-letni
Anton Andrejčič iz Pirana.
Markovičevo vozilo je po trče-
nju s tovornjakom odbilo v le-
vo, kjer je ponovno trčilo v be-
tonski robnik, se zasukalo
okoli osi in nato trčilo v osebni
avtomobil, ki ga je iz smeri
Tepanja vozila 41-letna Mile-
na Milovanovič iz Liboj. Zara-
di silovitega trčenja je ostal
Anton Andrejčič vkleščen
v vozilu in je na kraju nesreče
poškodbam podlegel, njegov
sopotnik, 39-letni Stanislav
Strmšek iz Pirana pa je utrpel
hude telesne poškodbe. Lažje
poškodovana je bila voznica
Milena Milovanovič. Zaradi te
prometne nezgode je bila hitra
cesta zaprta za ves promet
v času od 18.25 do 21.30 ure.
Nezgoda v Ločici
Minulo nedeljo popoldne se
je na magistralni cesti, izven
naselja Ločica pri Vranskem,
pripetila nezgoda, v kateri sta
dve osebi utrpeli hude telesne
poškodbe dve pa sta bili lažje
telesno poškodovani. Na vozi-
lih je škode za okoli milijon
200 tisoč tolarjev.
Branko Semolič (43) iz Celja
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Mitnika proti križišču
z magistralno cesto. Ko je za-
vijal v levo v smer Celja, je iz
celjske smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 36-letni
Slavko Cesar iz Ljubljane. Ta-
krat sta vozili trčili, v nezgodi
pa sta bila hudo telesno po-
škodovana sopotnika v Semo-
ličevem vozilu, 37-letna An-
dreja Semolič in Ivan Blatnik
(61), oba iz Celja, lažje poško-
dovana pa sta bila prav tako
Semoličeva sopotnika, Vilma
Blatnik (55) in 10-letna N.S.,
obe iz Celja.
Usodni
udarec s sekiro
V torek, 27. aprila zvečer, je
na svojem domu v Strmci na
Šmarskem umrl 38-letni Sreč-
ko Tramša. Ko sta si javni to-
žilec in preiskovalni sodnik
ogledala okrvavljeno truplo,
sta ugotovila hude poškodbe
po glavi oziroma obrazu. Kas-
nejša sodna obdukcija pa je
pokazala, da pri nesrečniku ni
šlo za smrt zaradi nasilja, am-
pak da je izkrvavel potem, ko
mu je med delom priletela se-
kira v obraz.
Našli izgubljeno
punčko
Minulo soboto je okoli
18. ure na velenjsko policijsko
postajo poklical prestrašeni
očka, ki je povedal, da pogreša
svojo šestletno hčerko Albija-
no. Punčka naj bi se šla okoli
13 ure igrat na domače dvo-
rišče. Na pot iskanja po Vele-
nju so se nemudoma odpravile
tri policijske patrulje, ki so de-
kletce našle nekaj po 20. uri.
Konec dober — vse dobro, pra-
vimo zlasti v takšnih primerih.
Nezgoda na gozdni
cesti
Na gozdni cesti v kraju Log
pri Rogatcu se je v petek,
30. aprila zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana.
Stanko Podkrižnik (39) iz
Šmarja je vozil kolo z motor-
jem po gozdni cesti iz smeri
Loga proti Rogatcu. Ko je pri-
peljal v bližino stanovanjske
hiše Log št. 37, ga je zaradi ne-
primerne hitrosti na maka-
damskem cestišču zaneslo
v desno, kjer je zapeljal v jarek
in padel ter se hudo poško-
doval.
Trčil v beton
Na magistralni cesti v Vrho-
vem se je v nedeljo, 2. maja
zgodaj zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
200 tisoč tolarjev.
Danilo Sotlar (23) iz Loga
pri Vrhovem je vozil osebni
avtomobil po magistralni cesti
iz smeri Sevnice proti Rade-
čam. V Vrhovem ga je zaneslo
v desno, kjer je trčil v živo
mejo in jarek, tam pa je z zad-
njim delom vozila trčil še v be-
tonski rob mostička.
Z mostu v potok
Minulo nedeljo se je okoli
pol štirih zjutraj Matej P. (20)
iz Prebolda vračal peš iz hote-
la Prebold proti svojemu do-
mu. Na mostu čez potok Bol-
ska se je naslonil na okoli me-
ter visoko mostno ograjo in se
nagnil čez njo. Pri tem je
omahnil in padel z višine sko-
raj šestih metrov v potok, ter
se pri tem hudo telesno poško-
doval.
M. A.
DELO
vedno v središču dogajanj
Št. 18 - 6. maj 1993
19
Št. 18 - 6. maj 1993
Železnica se
feminizira
Sanara Drofenik iz Dobovca je ena od desetih vlakovnih
odpravnic
Železnice se drži nekakšna
romantika. Zlasti v zadnjem
času, ko je na postajah celj-
ske sekcije za promet kar de-
set prikupnih vlakovnih od-
pravnic. Sandra Drofenik, iz
Dobovca pri Rogatcu, od-
pravlja vlake na železniški
postaji Stranje, kjer se kri-
žata Rogačan in Kumrovčan.
Petek in svetek, podnevi in
ponoči.
V Stranju, znanem želez-
niškem križišču, se oglasim
na večer. Sandra Drofenik je
pravkar zamenjala svojega
odpravniškega kolega, ter bo
delala vse do jutra. Pred pol-
nočjo bo odpravila ter spre-
jela še štiri vlake, s katerimi
se vračajo v Obsotelje ali
proti Celju zadnji potniki.
S pomočjo tehnike, seveda.
Strah je minil
Prihod vlaka napove piska-
nje na uvozni izolirki. Po tem
postavi izvoz ter pritisne na
ustrezni tipki. Pet minut za-
tem mora zahtevati dovoljenje
sosednje postaje, da lahko
vlak sprejme. Ko vlak odpelje,
še javi odhod. Za vlake iz ku-
mrovške smeri pokliče Celje,
nato pa počaka prihodnji vlak.
Po zadnjem vlaku, malo
pred polnočjo, se lahko odpra-
vi spat, kar ni prepovedano.
V sosednjem prostoru je na-
mreč službena postelja, kjer si
odpočije za štiri ure. Ne tako
sproščeno kot doma, pa ven-
dar. Ob pol štirih zjutraj je že
spet pokonci, pri kretnicah.
Kmalu po tistem odpelje prvi
delavski vlak.
Dekle ostane ponoči čisto
samo. Ali jo je strah? »Ne več.
Prve dve, tri noči pa me je res
bilo,« se spominja. Za njo sta
dve leti samostojnega dela,
vsega skupaj tri leta. »Potniki
so sprva, dokler se niso nava-
dili, čudno gledali... Včasih
. sem slišala tudi kakšno pri-
pombo iz fantovskih ust. Kar
tiče ženske v železničarski
uniformi, pa javnih protestov
ni bilo. Danes imajo vlakovne
odpravnice tudi v ' Rogaški
Slatini, Šmarju pri Jelšah, na
Grobelnem (trenutno sicer
v porodniški), Poljčanah, Dol-
gi gori in Žalcu, v Rimskih To-
plicah pa kar dve...
Z dežnikom
prepovedano
Delo je odgovorno, zahtevno
ter »še kar dobro« nagrajeno,
pove. Sandra Drofenik ga
opravlja z velikim veseljem.
Že kot deklica je opazovala
očka, kako je na postaji, z lo-
parjem, odpravljal vlake. To je
bilo v Rogatcu, kjer so živeli,
preden so dokončali hišo v Do-
bovcu. Oba starša sta predana
železnici, očka v celjski želez-
niški upravi, mama kot ko-
mercialistka na rogaški želez-
niški postaji. Tako je Sandra
odraščala z mikavnim svetom
železniških tirov.
Po osnovni šoli se je odločila
za štiriletno železniško pro-
metno šolo v Mariboru, za po-
klic vlakovne odpravnice. Ta-
krat sta že odpravljali kolegici
Branka v Rogaški Slatini ter
Zdenka na Grobelnem. San-
dra bi lahko nadaljevala na
višji prometni šoli, vendar je
z doseženim zadovoljna.
Najin pogovor nanese tudi
na njen prosti čas. Ko je doma,
brez pravih skrbi, rada plete
ali pa se kam odpravi še sama.
S prijateljico, vlakovno od-
pravnico iz Rogaške Slatine,
gresta včasih tudi na plese
v Atomske Toplice.
Ozrem se skozi okno, v te-
mo. Zunaj lije kot iz škafa,
Sandra Drofenik pa pričakuje
prvi nočni vlak. Ko bo pripe-
ljal, se bo lahko zavarovala
z dežnim plaščem, o dežniku
pa ni govora. In pozimi?
Takrat mora, po potrebi, ce-
lo odstranjevati sneg, včasih
že zarana.
To pa je že druga plat želez-
niške romantike...
BRANE JERANKO
»Potniki so spr\a, dokler se niso navadili, čudno gledali
Sandra Drofenik iz Dobovca odpravlja vlake na železniški postaji Stranje.
Pap
in z;
V hiši Vlada Sajovica i
ranega jutra pa do pozneg;
sliši petje ptic. Največ je ž
Sajovic še posebej ponoset
nanj in pokalov, ko jih je ra
razstavah. Sam pravi, da
predvsem priznanja Društ
katerega član je že od leta
Lani ob koncu leta je bil
lepotno tekmovanje ptic. ¡
društva, ki je na tem tek
prvo mesto v končni uvr
sodniki ocenili kot najlep¡
papig in mu dodelili nazi
olivne barve. Oktobra lani
mednarodni razstavi v Vii
razstavljenih papig je vsa]
pa je Vlado Sajovic prejel
Med neštetimi primerki
sobi, polni velikih in malih
je v sobi bolj pestro, pravi
žlobudrajo in da niso na
barv. Strogi sodniki na ras
Le del bogate zbirke medi
Brezsrčneži uničujejo tudi rože
Hirajoče cvetje v vrtcu Bernarde Hribernik
Rože je mogoče občudovati
na več načinov. Eni ljubijo
poljske cvetlice, drugi se nav-
dušujejo nad nenavadnimi
oblikami, tretji občudujejo le
zeleno... Najbrž ima vsak
cvet svojega občudovalca,
skoraj nikogar ni, ki bi mu rož
ne bilo mar. Vendar pa ovene-
lo in posušeno cvetje ter gr-
mički v vrtu Bernarde Hriber-
nik v Spodnji Rečici ob Savi-
nji pričajo tudi o takšnih, ki si
za izživljanje ali maščevanje
izbirajo okras naših domov.
»Očitno sem se nekomu tako
zamerila, da se maščuje mojim
rožam, ki mi pomenijo vse, kar
imam,« je pripovedovala Ber-
narda Hribernik. »Res ne vem,
kaj naj storim, kako naj to
vandalsko početje ustavim.
Sicer sumim storilca, vendar
nimam dokazov, to nesmisèlno
uničevanje rož pa sem že pri-
javila policiji.«
Rože preganjajo
dolgčas
Tisti nekdo cvetje in grmič-
ke v prekrasnem vrtu v Spod-
nji Rečici uničuje že nekaj let,
prejšnji teden pa je lastnici
dokočno prekipelo. »Sušijo se
mi macesni, jerebike, cipresa,
drugi okrasni grmički. Počasi
propada tudi rdeči gaber, ki
sem ga dobila kot darilo. Poleg
truda, ki ga nenehno vlagam
v vrt, pomeni ta moj hobi tudi
kar velike stroške, ki si jih
s pokojnino težko privoščim.«
Vrt Bernarde Hribernik je
res nekaj posebnega. Očara te
z negovano trâvo, domiselno
izbranimi rožnimi okraski,
postavljenimi v različne poso-
de in posodice. Nekaj poseb-
nega pa je mir, ki se razliva
v tem vrtu, tišina, ki pomirja
ob pogledu s terase in nenehno
petje ptic. Bernardin vrt je
znan daleč naokoli, lani so ga
predstavili tudi v reviji Jana.
Nizozemski turisti, k
leti bili na počitnicah
Menina, so uporablji
vrtnice kot okras na f
jah. Čeprav leži vrt s
ob glavni prometni ce
dišču kraja, ga obdaj
na tišina. To je najbrž
no tudi s svojstveno c
jo, ki jo predstavljata
sosednji poslopji, k
namesto meje.
Bernardin vrt je v
prava slika pomla<
spokoja, tik preden I
zažarelo v vsej svo;
Vendar žal ne bodo tf
rastline, saj jih je nek
nih za vedno. »Ro;
predvsem zase, za sv
Z negovanjem svojih i
kar precej dela, nenet
brkljam. Sicer sem \
tako da mi za cvet
precej časa,« je pripo
Bernarda in malce hu
dodala: »Ko sem odi
koj, mi je bilo prvo
dolgčas, pravzaprav
trpela. Imela sem vel
gije, ki sem jo usmeril
nje tega svojega vrti
komu se pač moraš* 1
jaz sem se odločila za
Bernarda Hribernil
žami ukvarja že več t
v njenem vrtu pa so p
kega števila enoleti
svoj prostor tudi razi
no grmičevje, omorik
japonska češnja in še
drugih sadik. »Nekaj
Št. 18 - 6. maj 1993
fëeftwUafa
20,21
iza veselje
ledalie
ponoči tiho. Od
e¿ po vseh prostorih
, na katere je Vlado
jSle že nešteto priz-
,¿ih in mednarodnih
a priznanja, ampak
vzgojo ptic iz Celja,
j slovensko državno
¡et članov celjskega
največ priznanj in
ada Sajovica pa so
tegoriji standardnih
! za samca cimetno
o sodelovalo tudi na
taliji. Od dvanajstih
i, za čopasto papigo
o Sajovic v posebni
kanarčkov. Zato, da
ge ne pojejo, ampak
) najbolj živopisnih
lijo primerke v sivih
ali olivnozelenih barvnih odtenkih, ker so te papige najbolj
postavne.
Vsako pomlad ima v kletkah po petindvajset parov papig za
mladitev, do konca leta pa se to število poveča za sto do stopet-
deset mladičev. Sajoviceve samice zležejo po pet do sedem jajčec
naenkrat, zgodilo pa se je že, da je imela njegova papiga
v gnezdu tudi deset jajc. Potem se je izvalilo vseh deset zdravih
mladičev, a je nastal velik problem, ker jih samička ni hotela
hraniti. V tistem času tudi ni imel na razpolago druge samičke,
ki bi ji lahko te mladiče podtaknil. In tako je moral vlogo samice
prevzeti sam. Z drobnim priborom (kapalke, pincete, injekcijske
brizgalka ipd.) je posebej za mladiče pripravljeno hrano vnašal
v drobcene lačne kljunčke. To počne tudi takrat, kadar je mladič
preslaboten ali če ga mati zavrže. To se pogosto zgodi, saj
samičke papige niso ravno vzorne matere.
Vlado Sajovic, ki nam je pokazal številno zbirko priznanj in
kolajn z domačih in mednarodnih tekmovanj (Italija, Francija,
Avstrija), je še povedal, da papiga-samička vali osemnajst dni,
da papige živijo razmeroma dolgo, petnajst let in še več, ter da
jim najbolj škodi mraz, prepih, zlasti pa večje temperaturne
spremembe.
MAR JELA AGRE Ž
Foto: EDO EINSPIELER
Filigransko opravilo: hranjenje slabotnega mladiča
Ma sama, predvsem se
'rj3m z enoletnicami, ne-
jih kupila, nekaj pa
№ dobila v dar. Travo na
fisoč štiristo kvadratnih
^ kosim vsak petek, nas-
S(> petki namenjeni teža-
' opravilom,« je razlagala
'arda. »Zakaj so te moje
Nekomu tako napoti?
^__
V hiši, za katero sem garala
dolga leta, živim sama. Marsi-
čemu sem se morala odreči, da
lahko živim pod svojo streho.
Mogoče je za smrt mojih rož
kriva nevoščljivost, mogoče
kaj drugega. Vem le, da sem
užaljena, in da sem prejšnji te-
den pomislila, da mi bo počilo
srce.«
Letošnje leto je bilo za Hri-
bernikovo Bernardo nasploh
bolj žalostno, dokočno pa jo je
prizadel brezvestnež, ki se je
spravil nad njeno cvetje. »Za
vsako rožo, ki jo posadim, pre-
mišljujem, kdaj bo prišel dan,
da bo začela počasi žalostno
hirati. Če ne bi imela tolikšne-
ga veselja in ljubezni, bi naj-
brž obupala. Z nikomer se ne
mislim prepirati, rada bi žive-
la v dobrih sosedskih odnosih,
toda vandalsko početje
v prejšnjem tednu je preseglo
vse meje. Zakaj neki morajo
trpeti rože?«, se je spraševala
Bernarda.
Lepota vseeno ostaja
Mogoče bo odgovor na vpra-
šanje našla policija, mogoče
pa bo Bernarda ostala brez
odgovora. Kljub vsemu pa je
ljubiteljica rož prepričana, da
se bo vandalsko početje usta-
vilo, da se bo tisti nekdo konč-
no naveličal uničevati in pu-
stil rože, da opravljajo svoje
poslanstvo. »Kljub vsemu se
veselim vsakega cveta, ki se
odpre na mojem vrtu. Svoje
ljubezni ne bom opustila, žele-
la bi si še več rož in v prihod-
nje bom dodala še nekaj sad-
nega drevja. Naj bo to pred-
vsem zame, za tiste trenutke,
ko se sklonim nad cvetne liste,
in jih občudujem v njihovi po-
polnosti. Upam le, da bodo to
razumeli tudi tisti, ki rože uni-
čujejo. Naj se pogovorijo z ma-
no, če jim kar koli ne ustreza,
rože pa naj, za božjo voljo, ži-
vijo naprej. Prelepe so, in pre-
več veselja prinašajo v domo-
ve, da bi jih smeli takole uni-
čevati,« je prepričana Bernar-
da Hribernik. In če vprašate
nas - ima popolnoma prav.
URŠKA SELlSNIK
Št. 18 - 6. maj 1993
22
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
; ODMEVU
Druže Tito, mi ti
se kunemo...
Dne 18.2.1993 je uredništvo
Novega tednika dovolilo obja-
vo članka pod naslovom »Dru-
že Tito, mi ti se kunemo...« in
s podpisom Krajani Griž. Vse-
bina članka je za člane Dru-
štva upokojencev Griže-Zabu-
kovica žaljiva, saj avtor čla-
nom očita zazrtost v Beograd
in željo po starih časih, kar je
za člane društva kot zavedne
Slovence žaljivo. Člani dru-
štva ne čutijo nobene potrebe
razlagati piscu članka, zakaj
slike niso sneli in kdaj jo bodo,
saj jim slika ne predstavlja no-
benega simbola, ki ga je po-
trebno po navodilu nekoga en-
krat obesiti in drugič sneti,
ampak menijo, da se človek iz-
kazuje s povsem drugačnimi
dejanji, med drugim tudi tako,
da se pod članek, ki ga napiše
tudi podpiše in je pripravljen
za svoje besede in dejanja tudi
odgovarjati, kar pa pisec član-
ka ne zmore, saj je v uredni-
štvu pustil naslov človeka, ki
ne obstoja in je torej odgovor-
nost prevalil na uredništvo, ki
bo moralo nositi posledice ob-
jave članka z žaljivo vsebino.
Društvo upokojencev Griže
torej poziva pisca članka, da
se do 10.5.1993 javi uredni-
štvu ali pusti svoj naslov na
sedežu društva ter tako poka-
že, da je pripravljen za svoje
besede tudi odgovarjati in se
tako izkazati kot Slovenec, če-
sar naj bi po njegovem mnenju
članom dmštva manjkalo.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Griže-Zabukovica
PREJELI
SMO
Spomin na
Kozjanski odred
V	nedeljo, dva dni pred
praznikom, Dnevom upora
proti okupatorju, je bila
osrednja proslava v Sromljah
pri Brežicah.
Blizu kraja, kjer je bil pred
49 leti ustanovljen Kozjanski
odred, so se zbrali številni
nekdanji borci in aktivisti
kozjanskih občin pa tudi iz
Ljubljane, Maribora, Ptuja,
Ormoža in Zasavja.
Pridružili so se jim številni
izgnanci, pripadniki TO in
mladina, ki jim je slavnostni
govornik Teodor Oršanič,
predsednik SO Brežice pose-
bej spregovoril o Kozjanskem
odredu, ki je bil s 3497 borci
nekaj časa tudi največja parti-
zanska enota na Slovenskem.
V	kulturnem programu pri-
reditve so nastopali učenci Os-
novne šole Sromlje, Moški
pevski zbor Sromlje in Pihalni
orkester Papirnice Videm iz
Krškega.
Udeležence sta pozdravila
tudi predsednik SO Krško in
predsednik Odbora skupnosti
borcev Kozjanskega odreda
Marjan Seliškar.
Ob tej priliki je Društvo
kmetic Sromlje priredilo bo-
gato razstavo domačega peci-
va, kruha in potic.
V	prodaji pa je že bila mo-
nografija Kozjanski odred, ki
je pravkar izšla v dveh knjigah
pri mariborski založbi Obzor-
ja, napisal pa jo je mag. Tomaž
Teropšič.
Pred prireditvijo pa je zase-
dal Odbor skupnosti borcev
Kozjanskega odreda in med
drugim sprejel sklep, da bo le-
tošnje srečanje borcev in akti-
vistov kozjanskega 4. septem-
bra 1993 v Jurkloštru.
Po svečanem delu prireditve
pa je ob izredno lepem vreme-
nu sledilo veselo družabno
srečanje.
LJUBO ZELIČ
Celje
Kresovi
Naši davni predniki, verujo-
či v demone, v dobre in zle
bogove, so njim v zahvalo ali
v priprošnjo kurili kresove in
darovali žgalne daritve. Če se
je dim dvigal navpično, so bo-
govi sprejeli njihovo daritev in
zahvalo in jim ostali naklonje-
ni še naprej.
V času turških vpadov v na-
še kraje so kresovi sporočali
prihod Turkov in ljudje so se
lahko umaknili za varne zido-
ve gradov in cerkva.
Ko je v deželi spet zavladal
mir, so kurili kresove v poz-
drav pomladi, poletju in cve-
toči naravi. Na kresni večer se
je ob kresu zbrala vsa vas. Pri-
ljubljena je bila igra preska-
kovanje kresa. Samo najbolj
pogumni in spretni so to
zmogli.
In spet so v naših krajih za-
goreli kresovi. Prižigal jih je
okupator. Domovi in cele vasi
so zagoreli. To so bili kresovi
strahu in žalosti.
Z leti so tudi te strahote uto-
nile v pozabo in spet se je za-
čelo kurjenje kresov.
Nekaj let so bili kresovi lepi
in iskreči. Blagostanje, ki je
z leti raslo, je spremenilo kre-
sove v kadeče grmade. Odslu-
ženi in visoko naloženi avto-
mobilski plašči so se spreme-
nili v kres, ki bi mu ne bil kos
niti olimpijski zmagovalec.
Črn dim, ki se je valil iz njega,
je spominjal na atomsko gobo,
kresovalci pa na dimnikarje.
Pogorišče in okolica sta še več
dni kazala žalostno podobo
kresovanja.
Naj bodo letošnji kresovi
spet svetli in lepi. Obrežje na-
ših voda je zatrpano z naplavi-
nami lesa, vejevja in dračja.
Vse to kliče in ponuja kurjavo
za kresove. Čujmo ta klic!
Daljša bodo očiščena obrežja,
višji bodo kresovi. Iskreči, di-
šeči po lesu in smoli, bodo
v ponos kresovalcev.
Nabrežine bodo lahko spet
ozelenele in zacvetele in vr-
njen bo vsaj del lepote naše
doline.
VERA POLIČNIK
Spodnja Rečica
80-letnica
Mestne
elektrarne Celje
V začetku dvajsetega stolet-
ja se je z vedno večjim razvo-
jem elektrifikacije v svetu, ta
pojavila tudi na območju se-
danje Slovenije, tudi Celja in
okolice.
Spoštovani Celjani, ko boste
1. julija prižgali električno
razsvetljavo v stanovanju, se
spomnite da je na ta dan pred
osemdesetimi leti prvič zago-
rela električna žarnica kot
razsvetljava v stanovanjih sta-
novalcev starega jedra mesta
Celje.
Električna luč je na Sloven-
skem prvič zasvetila 4. aprila
1883 v Mariboru. Torej štiri
leta po tem, ko je izumitelj
Edison s svojo žarnico z oglje-
no nitko odprl človeštvu pot
v novo dobo tehničnega in go-
spodarskega napredka. Pričele
so se pojavljati različne zaseb-
ne elektro centrale. Tako je
5. maja leta 1884 žarnica
osvetlila podzemeljske krasote
Postojnske jame, električni
tok je proizvajal dinamo s po-
gonom na diesel motor. Leta
1885 je pričela obratovati
elektro centrala na vodni po-
gon v Zdravilišču Laško. To je
bila prva hidrocentrala na
Slovenskem. Električni tok so
uporabljali za razsvetljavo
zdravilišča in razsvetljavo po
parku. Tako se je električna
energija začela hitro širiti po
naših slovenskih krajih.
V predmestju Celja so uva-
jala elektro centrale zasebna
podjetja, med njimi tovarna
emajlirane posode Westten
z dokaj močno centralo.
Mesto Celje pa je še vedno
uporabljalo za razsvetljavo
plin iz lastne plinarne, zgraje-
ne leta 1872 ob Ljubljanski ce-
sti. Potem so Celjani pričeli
s pripravami, da mesto dobi
sodobno električno energijo.
Ustanovili so lastno komunal-
no podjetje z naslovom »Mest-
na elektrarna Celje«. Zanimi-
vo je, da pod tem naslovom
podjetje nikdar ni imelo lastne
električne centrale, temveč je
električno energijo kupovalo
in prodajalo odjemalcem. Po-
djetje je pričelo z delom 23. av-
gusta 1912 in takoj postavilo
obvezo, da v enem letu zgradi
omrežje in postavi devet
transformatorjev. Dela so bila
opravljena pod vodstvom
elektro mojstra g. Franca Se-
ver in podjetja Simennsch iz
Linza v Avstriji. Po dogovoru
s tovarnarjem Westtnom je bi-
lo električno omrežje 1. julija
1913 priključeno na elektro
centralo tovarne z napetostjo
5000 Voltov po zemeljskih ka-
blih do traf o postaj v mestu.
Mesto je s to pridobitvijo za-
živelo, nastajala so nova po-
djetja, tako so morali že v letu
1922 okrepiti obstoječe omrež-
je in leta 1924 so dobavo elek-
trične energije priključili na
elektrarno Fala, ker centrala
v tovarni Westten ni več zado-
stovala razvoju industrije in
široke porabe te dobrine.
Po letu 1922 je usahnila
plinska razsvetljava. Obširno
razlago sem že objavil ob 70-
letnici podjetja v Novem ted-
niku 4. in 11. avgusta 1983.
Dovoljujem si te objave, ker
smo živi le še trije delavci, ki
smo pred več kot šestdesetimi
leti v tem podjetju, katerega
naslednik je Elektro Celje, fi-
zično služili razvoju električne
energije.
KAZIMIR VIRANT,
elektro-mojster v pokoju,
Laško
Odločitve
pogojujejo
odgovornost za
posledice
Delavci v družbenih — nepro-
izvodnih dejavnostih smo že iz
preteklosti vajeni odvisnosti
gmotnega položaja le-teh od
stanja v gospodarstvu. Deležni
smo bili vrste ukrepov stabili-
zacije in racionalizacije stro-
škov poslovanja, ko so pone-
kod nekateri še kar lagodno
živeli in delali. Odvisnosti, ki
temelji na prepričanju, da so
družbene dejavnosti porabni-
ki, namesto da bi končno spoz-
nali, da se brez njih ne moreta
razvijati ne znanje ne kultura,
ki je, perspektivno gledano,
nujna ekonomska naložba, še
nismo presegli. Slabo gospo-
darsko stanje v naši občini je
pri načrtovanju možnosti na-
daljnjega razvoja gotovo treba
upoštevati. Prepričani smo, da
se je sekretar za družbene de-
javnosti g. Željko Cigler pri re-
zanju proračunskih sredstev
na seji IS in zmanjševanju de-
leža za 100 milijonov zanje,
zavedal, kaj to lahko pomeni.
Težko bi mu očitali, da ni po-
skrbel za usklajevanje finanč-
nih planov med izvajalci oz.
pripravo le-teh. Na podlagi
usmeritev, ki so predvidevale
krčenje, je nelogično pričako-
vati, da bo katera od dejavno-
sti, z razumevanjem določenih
prednosti ene ali druge, kateri
sama kaj odstopila, saj vsaka
temelji na interesu, ohraniti
minimalne pogoje za izvajanje
dosedanje vsebine in obsega
svojih programov. Če bi se vla-
da v vsebinske programe posa-
meznih dejavnosti res temelji-
to poglobila, potem bi morala
krčenje proračuna po deležih
za posamezne dejavnosti gle-
dati skozi konkretne posledi-
ce, oz. tudi sama prevzeti del
odgovornosti zanje.
Posledice gospodarske rece-
sije občutimo tako na osebnem
kot družbenem standardu,
vendar individualno zelo ra-
zlično. Drastično se odražajo
tam, kjer bi moral majhen slo-
venski narod vlagati v svoj ob-
stoj največ. Podatki o upada-
nju števila rojstev, naraščanja
samomorov, širjenju droge,
kriminala, zakonskih razve-
zah, zgovorno pričajo, da z na-
šo družbo nekaj ni v redu. Za-
to bi institucije, vključno
z družino, ki lahko najbolj
preventivno delujejo v prepre-
čevanju vseh negativnih poja-
vov, morale dobiti največjo
podporo. Nekatere stvari lah-
ko brez škode počakajo, otroci
ne! Od odnosa in miselnosti
članov naše vlade do posamez-
nih področij družbenega živ-
ljenja in potreb človeka, so
usodno odvisne tudi rešitve,
v kaj bomo vlagali, sicer res
omejena, družbena sredstva.
Vsaka civilno — pravna družba
se zaščiti z ustreznimi zakoni,
ki obvezujejo slehernega nje-
nega člana, da za svojo pri-
padnost, varnost in prihodnost
v njej nekaj vlaga. Naša zako-
nodaja pa je pomanjkljiva in
ohlapna. Na račun demokra-
tičnosti dopušča marsikje sti-
hijo, anarhijo, zlorabe in opor-
tunizem. Manjkajo nadzor in
sankcije, ki bi vse to prepreče-
vale. Nas, ki delđmo na po-
dročju zelo občutljive dejav-
nosti vzgoje in varstva pred-
šolskih otrok, skrbi mnogo
stvari, ki presegajo ozko eksi-
stenčno naravo nas samih. Za-
skrbljuje nas prihodnost
otrok, ki bodo imeli, ob še tako
ljubečih starših, v najobčutlji-
vejših letih socialno, ekonom-
sko in kulturno, omejene raz-
vojne možnosti. Pričakujemo,
da se bo državna vlada končno
izrekla za svoj nacionalni pro-
gram, ki bo zagotovil sleher-
nemu otroku normalne živ-
ljenjske pogoje in navsezadnje
spodbujal družino k repro-
dukciji in boljši kakovosti živ-
ljenja. Manjkajo nam temeljni
zakoni o organiziranju in fi-
nanciranju vzgoje, varstva ter
izobraževanja otrok in mladi-
ne, ki bi določali proračunske
okvire v republiki in občini in
ne bi dopuščali propadanja že
obstoječe ravni ključnih de-
javnosti, na katerih temelji
razvoj zdrave družbe. Tako pa
se napoveduje ukinjanje že
utečenih in dobrih programov,
tudi objektov, v katerih se od-
vijajo, spreminjanje brez stro-
kovnih podlag in analiz, ki bi
take posege utemeljile.
Kratkoročno bi morda ne-
kateri ukrepi res zmanjšali
družbeno porabo. Vendar bi
morali, preden bi se zanje od-
ločili, dati na tehtnico predno-
sti in slabosti. Kajti za vse, kar
se je, in se bo zgodilo slabega,
ni in ne bo kriva oz. odgovorna
imaginarna družba ali sistem,
na katerega se radi sklicuje-
mo, ampak dotični posamezni-
ki, ki bodo o tem odločali.
Predsednica odbora za
povezovanje celjskih VVZ
prof. ANA ČETKOVIČ-VO-
DOVNIR
Slovenija zdaj
- na veliki
preizkušnji
Naj začnem z ugotovitvijo
Borisa Ježa: »...Stari in novi
politiki, pogosto precej >ohlep-
nega< intelektualnega in mo-
ralnega profila, so vdrli na po-
litično polje nove države kot
v lovišče, v katerem je treba
čimprej in z vsemi sredstvi
zavzeti svoje ozemlje...« (ci-
t. Veliki rop, Delo, 14. april
1993).
S tem stavkom je možno po-
jasniti negativno reakcijo ve-
čine poslancev Državnega1
zbora na predlog poslanca
SLS Marjana Podobnika, ko je
predlagal ustanovitev posebne
komisije DZ za raziskavo
sumljivih divjih privatizacij!1
Razlogi, zakaj razlaščenci
podpirajo to zahtevo, so raz-
vidni iz naslednjega:
Znano je, da so potencialni
novodobni »fevdalci« še pred
dobrima dvema letoma, ko se
je pripravljal zakon o denaci-
onalizaciji, poskrbeli za me-
dijsko odmevne proteste in
zgražanja proti zakonu (in
s tem proti razlaščencem, çe
jim bo ugodeno), ki naj bi po
njihovem prepričanju usodno
vplival na povečano brezpo-
selnost v Sloveniji, bi pomenil
pravo narodno katastrofo, po-
dobno naravni katastrofi, in
izničenje materialnih pridobi-
tev socrealističnega gospodar-
stva.
Zakon o denacionalizaciji,
čeprav vsebinsko protisloven
in poln pravnega vakuuma, je
bil kljub izraženim protestom
in odsotnosti glasov roza-rde-
čega bloka novembra 1991
v skupščini sprejet. Od takrat,
torej v letu in pol, se zaradi
sprejetega zakona o denaci-
onalizaciji ni zgodilo nič usod-
nega in se tudi ne bi moglo,
četudi bi v tem času že vsi ra-
zlaščenci dobili vrnjeno last-
nino. Dejstvo namreč je, da je
le maloštevilnim razlaščencem
bila do sedaj vrnjena njihova
nacionalizirana lastnina, pa še
od teh nekaterim »pogojno«,
kajti lastnina marsikaterega
razlaščenca je ostala še naprej
v posesti tistega, ki jo je imel
do sedaj ! To je seveda svojevr-
sten anahronizem, ki po učin-
ku spominja na metode, ki so
se uporabljale zadnjih 45 let in
jih je težko doumeti, saj k last-
nini spada tudi njeno pose-
stvovanje. Na drugi strani pa
se narodna (slovenska) kata-
strofa dogaja prav zdaj, ko ve-
čina razlaščencev še vedno ča-
ka na vrnitev ukradenega pre-
moženja, zaradi vse večjega
razmaha divjih privatizacij, ki
pa bodo sedaj prizadele vse
poštene in delovne državljane
Slovenije, saj ne bodo okrade-
ni samo premoženja, ki so ga
ustvarili, pač pa tudi delovnih
mest (le kje so sedaj tisti ko-
munisti, ki so volilcem obljub-
ljali 100 tisoč delovnih
mest!?).
Št. 18 - 6. maj 1993
Í>3|
2ato razlaščenci v imenu
,,Ph poštenih in dela vajenih
dovencev obsojajo dejanja le-
galiziranih kraj skupnega pre-
moženja in podpirajo zahtevo
\ njihov sodni pregon. Mne-
nja so, da država, ki se obotav-
narediti red na področju
Zakonodaje (in sankcij) nima
"'¡ti obraza, niti bodočnosti !
ZDENKA GORIUP
Ljubljana
Sporočilo
lorcem
Borci V. prekomorske briga-
le bomo v letu 1994 v Celju, na
¡an slovenske državnosti, pro-
javili 50-letni jubilej brigade.
; ta namen bi radi že letos
[osodobili stalno razstavo
Muzeju novejše zgodovine
■ Celju. Da bo razstava čim-
jolj sodobna in tudi nazorna,
)aprošamo vse živeče borce
I prekomorske brigade, da
^stopite, oddate ali posodite
nuzeju v Celju vaše zgodovin-
ilco gradivo o delovanju briga-
je, ki ga še imate. Naši borci
ie živijo predvsem na Štajer-
kem, Gorenjskem in deloma
udi na Primorskem. Vseh nas
e še približno 1300. Prepriča-
li smo, da še marsikdo hrani
:ak pomemben dokument,
katerim bi razstavo lahko sa-
no še popestrili. Zato Te na-
irošam, pobrskaj po spominu
n predalih, pa to sporoči ali
ia pošlji po pošti Muzeju no-
ejše zgodovine, 63000 Celje,
'rg V. kongresa 3.
Obenem obveščamo borce
irigade, da smo na zadnji raz-
irjeni seji obravnavali pro-
ilematiko posodobitve razsta-
e, priprave na srečanje za 50-
etni jubilej leta 1994, nabiral-
lo akcijo po delovnih organi-
acijah in ostalo. V kolikor boš
abijen k sodelovanju za reali-
acijo naših nalog v tem in pri-
lodnjem letu, Te naprošamo,
da tega ne odkloniš. Prevzemi
nalogo in jo po svojih možno-
stih čim bolje in uspešno iz-
pelji.
Odbor skupnosti brigade
JAKA MAJCEN
ZAHVALE,
POHVALE
Skupščina
Društva
psoriatikov
Slovenije
24.4. se je v prostorih gasil-
skega doma v Podčetrtku
zbralo preko sto članov Dru-
štva psoriatikov iz vse Slove-
nije. Na naše dolgoletno geslo:
»Za prostor pod soncem«, saj
letos poteka 15 ieto od ustano-
vitve, nam je sonce prav pri-
jetno posijalo, kot da nam ho-
če omiliti našo bolezen, ki jo še
vedno najraje prikrivamo.
Najbolj številna je bila udelež-
ba z gorenjske podružnice, ni-
sta pa dosti zaostajali mari-
borska, ljubljanska in celjska.
Prav ta pa bo še naprej ostala
najbolj krepka v strokovni
dermatološki izobrazbi.
Za predsednika Društva
psoriatikov Slovenije smo po-
novno izvolili primarija dr. Jo-
žeta Arzenška. Besede zahvale
za njegov trud mu je izrekel
v imenu društva g. Stane Po-
renta iz Kranja. V odboru pa
imamo tudi dve višji medicin-
ski sestri, ki imata za nas bol-
nike pravi človeški čut, sestra
g. Darinka Pavlic iz celjske in
sestra g. Helena Šurbek iz
ljubljanske regije. Spomnili
smo se našega predsednika
celjske podružnice, ki ga to-
krat ni bilo med nami, gospo-
da Ivana Kramarja. Kljub svo-
ji težki obliki psoriaze in obo-
lelosti sklepov je bil največji
pobudnik za naša srečanja in
organizator številnih strokov-
nih predavanj. Ob aplavzu
zanj smo mu zaželeli čimprejš-
nje okrevanje in čimveč
zdravja.
Diskusija na skupščini, ki je
trajala dobri dve uri, je minila
ob vprašanjih in težavah naši
bolnikov. Veliko zdravnikov
nam je svojo odsotnost opravi-
čilo, njihovo strokovno mnenje
pa bomo črpali iz našega glasi-
la, ki smo ga prejeli te dni.
Dolgo je trajalo, zaradi mno-
gih, ki bolezen še vedno pri-
krivajo, da smo si priborili
svoje pravice. Danes, ob teh
težkih kriznih časih, pa bomo
morali misliti le še na ustrezno
preživetje. Med bolniki je do-
sti izostankov zaradi bolniške-
ga staleža, naša družba pa raj-
ši zaposli zdravega delavca.
Med nami bolniki so ljudje na
vodilnih položajih, delavci za
stroji, rudarji in ostali, ki se
kljub svoji bolezni bore za ob-
stoj in svoj košček kruha. Naša
bolezen je draga in s težkimi
posledicami, če je ne omilimo.
Rada bi se zahvalila kolekti-
vu zdravilišča Atomske Topli-
ce za razumevanje do naših
bolnikov. Naše skupščine se je
udeležil tudi dr. Lojze Med-
ved, ki nam je povedal nekaj
spodbudnih besed in pokram-
ljal z nami ob kosilu, ki nam
ga je za minimalno ceno pri-
skrbelo zdravilišče Atomske
Toplice. Hvala odboru za zbi-
ranje pomoči s propagandnim
srečolovom, s katerim smo
zbrali del sredstev za izid ča-
sopisa. Se enkrat prisrčna
hvala vsem podjetjem in daro-
valcem, ki so se vpisali na listo
donatorjev za našo humano
poslanstvo. Hvala vsem in na
svidenje ob 15-letnici ustano-
vitve našega društva.
IVANKA SEVŠEK
Laško
Št. 18 - 6. maj 1993
24
Prisluhnili domači glasbi
Dokaz, da še radi prisluhnemo domači narodnozabavni glasbi, je tudi prireditev Ostanimo prijatelji, ki jo je v nedeljo, 25. aprila,
organiziralo Turistično društvo iz Frankolovega. Gledalci so do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor in z zanimanjem
spremljali sicer zelo natrpan program. Na velik odziv je prireditev naletela tudi pri ansamblih, tako tistih uveljavljenih (Robi
Zupan, ansambel Francija Zemeta, Vesna, Bratje iz Oplotnice...) kot tistih, ki se še prebijajo na domačo sceno (Bratranci
Vodovnik, Zreških 6, Stripy...). Prijavljenih je bilo veliko malih skupin (trio Gojka Jevšenaka, Robija Goterja, Danijela Oprčkala,
trio Gobec...), tako da se je program zavlekel v skoraj tri ure, preveč, da bi gledalci še lahko enako napeto spremljali sicer dobro
organizirano prireditev. Izkušnje prvih dveh revij bodo organizatorjem nedvomno pomagale, da bo drugo leto na Frankolovem
prireditev še boljša.
EDI MASNEC
Od zabavne k domači glasbi
Koncem leta bodo proslavili
deset letnico obstoja, največ
pa igrajo v Velenju ter bližnji
in daljni okolici. To so fantje
in dekle iz ansambla Dan in
noč, ki je vse do lani največ
igral zabavno glasbo, zadnje
čase pa se je bolj posvetil tudi
domači.
Lani so se udeležili prvega
festivala v Vurberku, kjer so
uspeli s svojo skladbo Andraž,
ki je bila dolgo tudi v samem
vrhu lestvice Radia Celje. Tudi
zdaj so na lestvici že devet ted-
nov s skladbo Lepe so naše go-
re, ki jo je napisal Igor Podpe-
čan, tekst pa Brigita Kobe.
Njihova največja želja je, da
bi do konca leta, ko bodo pro-
slavili deset letnico, izdali tudi
prvo kaseto. Na eni strani bo-
do domače in na drugi zabav-
ne viže. Najbolj prav so nare-
dili, ko so studijsko posneli
štiri komade (Lepe so naše go-
re, Andraž, Iz veselice in Beli
cvet), ter jih prinesli v naš ra-
dijski program. Tako so poskr-
beli, da so stalno prisotni med
poslušalci, pa čeprav še niso
izdali kasete. Takšne metode
bi se morali posluževati tudi
drugi ansambli, saj je do kase-
te zelo težko priti, medtem ko
se nekaj komadov za imidž
lahko posname. Njihovi »ljub-
ljenci« so člani ansamblov
Henček in Rupar, kar se pozna
tudi v zasedbi in izvedbi, pa
čeprav poskušajo najti tudi
nekaj svojega. Sicer pa skupi-
na Dan in noč igra vse. Sledijo
aktualnostim, kajti le tako jih
ljudje na plesih in drugih pri-
reditvah radi sprejmejo.
Pripravljajo se za Ptuj, kjer
so dvakrat že bili, vendar upa-
jo, da bodo letos uspešnejši,
kot doslej. Kaseto bodo posne-
li v dveh delih in sicer domače
skladbe v Mariboru, zabavne
pa pri Igorju Podpečanu
v Studiu Zlati zvoki v Kisovcu
pri Zagorju.
V skupini Dan in noč tre-
nutno igrajo: Milan Verboten
(harmonika, klaviature, vo-
dja), Frenk Oder (bas kitara,
vokal), Miro Doki (bobni, vo-
kal), Miran Slatinek (klarinet,
saksofon, vokal) in Tomo Sla-
tinek (kitara, violina, vokal),
radi (upravičeno) pa se pohva-
lijo z odlično pevko Agato
Zgonec. Če jim želi kdo pisati
in jih povabiti na igranje pa je
njihov naslov: ansambel Dan
in noč, Stanetova 2, Velenje.
T. VRABL
Razmišlja dolgoročno
O citrarju Karliju Gradišniku je zadnje čase malo slišati. Sam
pravi, da trenutno bolj dolgoročno razmišlja o izdaji tretje
kasete. Pred kratkim pa je za Hmeljarski instrumentalni kvintet
napisal skladbo, valček v narodnozabavnem stilu, ki so jo pos-
neli za oddajo Videomeh.
V oddaji, ki bo na sporedu v začetku maja, bo s svojimi
citrami kot gost nastopil tudi Karli Gradišnik. »Lepo je, če
lahko nastopaš na več krajih. Citre so za to idealen instrument,
saj nastopaš sam, potrebuješ zelo malo prostora, glasbene mož-
nosti pa so velike,« pravi Karli Gradišnik.
Odlični harmonikar Zoran
Zorko iz Laškega, ki je pred
časom izdal kaseto Za zače-
tek in je demonstrator novih
harmonik pri Melodiji
v Mengšu, ho v naslednjih
dneh odpotoval na Japon-
sko. Pokazal bo nove tipe
naših harmonik in poskušal
tudi Japonce navdušiti za ta
naš ljudski instrument.
V soboto, 8. maja, bo znova
Alpski večer na Bledu v or-
ganizaciji enega naših naj-
boljših ansamblov Alpskega
kvinteta. Prvič se bo pred-
stavil tudi ansambel Tonija
Hervola iz Brežic, z veseljem
pa pričakujemo tudi nastop
ansambla Mihelič z bratoma
Zeme iz Vojnika.
Pri rZaložbi Sraka v No-
vem mestu končujejo dve za-
nimivi kaseti: Vesna iz Šo-
štanja bo izdala najbolj
uspešne pesmi Beatlesov pri-
rejene na domač, slovenski
zvok, novosti pa bo predsta-
vil tudi Brane Klaužar.
Koncem junija bo v Žalcu
tradicionalna Žalska noč in
prvi ansambli, ki bodo raz-
veseljevali številne obisko-
valce, so že znani. Med dru-
gim naj bi prišli tudi Čuki, ki
bodo igrali v centru mesta.
Žal pa organizatorji iščejo
skupine za malo denarja, to
pa pomeni, da bo tudi kvali-
teta šibkejša. Škoda!
Bolj pogumni so v Laškem,
kjer bodo za 29. prireditev
Pivo-cvetje med drugim do-
bili ansamble Gašperji, Don
Juan, Slovenski oktet, Pop
design in še koga, na zak-
ljučnem večeru na Aškerče-
vem trgu pa bo nastopila He-
lena Blagne s svojim ansam-
blom in pevka Candy Race,
ki imitira Tino Turner. Prišel
bo tudi Alfi Nipič.
Potem, ko sta konec lanske-
ga leta podpisala pogodbo
z založbo Parlophone, bosta
Johnny Marr in Bernard Sum-
mer, člana dua ELECTRONIC,
konec avgusta le izdala dolgo
pričakovani maxi single.
Johnny in Bernard sta sicer
člana zelo uspešnih skupin,
New Order in The The, trenut-
no pa pomagata pri produkciji
novega singla že rahlo pozab-
ljenega dua PET SHOP BOYS.
Ta sigle, z naslovom »I Want
To Wake Up«, naj bi izšel ko-
nec naslednjega meseca.
V Parizu, kjer trenutno živi,
promovira JAMES BROWN
svoj 79. album »Universal Ja-
mes«. James Brown, ki je pred
kratkim prišel iz zapora, je
svoje bivanje za rešetkami ko-
mentiral takole: »Zaprli so
gos, ki leže zlata jajca, sedaj
pa, ko glasbena industrija ob
pomankanju novih idej ne ve
več, kaj bi počela sama s seboj,
so me izpustili in seveda spet
pričakujejo jajca«.
»A Hard Day's Night«, film
legendarnih THE BEATLES iz
leta 1964, bo prvi film posnet
na CD-Rom disku. Disk, kom-
patibilen z računalniki Macin-
tosh, bo poleg samega filma
uporabnikom ponujal še vrsto
informacij o snemanju filma in
o sami skupini The Beatles.
Ko smo že pri filmih, MA-
DONNA se s televizijsko hišo
ABC ravno te dni dogovarja
o snemanju mini serije o njeni
mladosti. V krajih Pontiac in
Rochester v zvezni državi Mic-
higan pa se bodo sredi avgu-
sta, ob Madonninem 35. rojst-
nem dnevu, zbrali predstavni-
ki fan klubov s celega sveta.
METALLICA je trenutno na
turneji po Daljnjem vzhodu,
kjer pa imajo člani tega tre-
nutno najbolj vročega metal
benda, nemalo težav. Na kon-
certu v Džakarti sta v pretepu
z redarsko službo umrla dva,
ranjenih pa je bilo preko 50
pristašev Metallice. James
Hetfield, pevec in kitarist, je tç
dogodke komentiral z beseda-
mi, da njihove koncerte vedno
pogosteje obiskujejo t.i. »lažni
fani«, ki prisotnost velikega
števila ljudi izkoriščajo v poli-
tične namene, kar pa z njihovo
glasbo seveda nima nič skup.
nega.
Vedno popularnejši RAGE
AGAINST THE MACHINE sc
izdali drugi single z njihovega
istoimenskega albuma, ki se je
kar nekaj mesecev zadrževal
med prvih 20 na angleški le-
stvici najbolje prodajanih. Re-
mix za ta single z naslovom
»Bullet In The Head« je nare-
dil Sir Jinx, ki je nazadnje so-
deloval z Ice Cubeom.
Dave Bret, znani pisec bio-
grafij popularnih glasbenikov
se je po dveh knjižnjih uspeš-
nicah, biografijah Edith Piai
in Mauricea Chevalier ja, loti
pisanja življenjepisa MOR-
RISSEYA. Potem, ko je Mor
rissey zablestel sredi osemde
setih s skupino The Smiths
nadaljuje uspešno solo kari-
ero, njegove skladbe pa n;
svoje albume uvrščajo tud
takšni velikani popularni
glasbe kot je David Bowie.
Največji letošnji rock spek
takel na celinskem delu Evro
pe bo štiridnevno rajanje n¡
Danskem. Med l.in 4.julijen
bo na ROSKILDE FESTIVAI
'93, nastopilo več kot sto ben
dov, med njimi tudi Red Ho
Chili Peppers, Sugar, Bjori
Again, God Machine in Afg
han Whighs.
Originalni bobnar skupin
KISS, Pete Kriss, toži ameri
ško revijo The Star, ker ga j
ta na osnovi 10 let stare foto
grafije, posnete v komercialn
namene, v feljtonu o skupin
Kiss opisovala kot pijaneg
brezdomca, ki živi kot pes ii
spi po javnih straniščih Sant
Monice.
Znani odšekanc HENR?
ROLLINS in RICK RUBIN, k
je poleg založbe Def Jam last
nik še nekaj manjših založi
ustanavljata novo založbo, k
naj bi pomagala mladim alte
bendom. Prav tako naj bi pi
tej založbi ponovno izšlo neka
najboljših albumov iz zlati!
časov punka.
STANE ŠPEGE]
CISTERNE ZA KURILNO OLJE
!; izdelane iz 3mm pločevine, atestirane, s 5 letno
! ; garancijo, dobite v mesecu maju pod izjemno ugod-
nimi pogoji, po naslednjih cenah:
] :	plačilo na 3 čeke plačilo takoj ;
i; 10001	25.500,00SIT 22.950,00SIT :
I; 15001	30.700,OOSIT	29.165,00SIT :
: : 20001	36.4oo,oo sit	34.580,00 sit ;
: : 2500 I	42.100,00 SIT	39.995,00 SIT i
«¡30001	47.700,00 SIT	45.315,00 SIT \
! I Oglasite se v Zarji Kovinoopremi v Petrovčah
j i osebno ali po telefonu 063-776-395 ali 063-776-039. \
Št. 18 - 6. maj 1993
25
Slišite,
praznik dela je!
Vse je že kazalo, da mi bodo
dogodki ušli iz rok, zato sem se
priprav na prvomajske prazni-
ke loteval previdno in brez ne-
potrebne ihtavosti. Značilna
za letošnji skok v zrelo pomlad
je bila moja prvotna razdvoje-
nost, saj me je po eni strani
vleklo v Koper, kjer je Društvo
prijateljev zmernega napredka
organiziralo do sedaj največje
in že tradicionalno praznova-
nje praznika dela z zanimivim
in obsežnim programom, po
drugi strani pa je bila z nekaj
prostimi dnevi tukaj nenade-
jana priložnost, da s Sanjsko
dohitiva kmetovalce, ki so bili
že v kar močni prednosti.
Dnevi so bežali z brezobzir-
no naglico, ko se je iz dneva
v dan kopičilo novo delo, ki ga
je bilo nujno opraviti, preden
bi človek sploh lahko pomislil
na kakšne počitnice. Kaj kma-
lu sem se zato odločil za kreso-
vanje v domačem Motniku,
kjer je vaška mladina že pred
časom z majzli sesula mladin-
sko sobo, da bi tako morda le
izsilila adaptacijo tega precej
zdelanega kluba. Pa se je po-
tem vse skupaj ustavilo že pri
nabavi materiala, tako da se-
daj prostor žalostno sameva
sredi vasi. No, v petek so po-
tem fantje kljub rahlemu rose-
nju celo dopoldne urejali pro-
stor na griču nad vasjo, kjer je
nekoč stal motniški grad, ter
pripravili grmado. Ob devetih
je zagorelo, malo tudi s po-
močjo motornega olja, saj je
dež čez dan še kar namočil le-
seno konstrukcijo, ki se je po-
tem končno vnela. Svetlo in
vroče je postalo, da se je bilo
treba umakniti nekaj korakov
proti partizanskemu šanku,
kjer se je iz kasetofona drla
ena od zdrajsanih kaset. Naz-
dravili smo boljšim časom in
počasi sva se spustila v dolino,
skozi zaspano vas, da si nabe-
reva moči za nove zmage. Na
delavski praznik me tokrat ni
zbudila plehmuzika, značilna
za mestno proletarsko okolje,
kjer sem odraščal, pač pa br-
nenje traktorskih motorjev.
Kmetje so se tako ob proletar-
skem prostem dnevu zagnali
v delo navsezgodaj in začeli
prvo letošnjo košnjo. Nič naju
ni moglo več ustaviti in čeprav
sem v mislih večkrat od frčal
v deželo rokenrola, sem bil ne-
izmerno srečen, da je tako, kot
je. Potovanje na Primorsko, ki
sem ga kot kakšnega asa ves
čas skrival v rokavu, sva to-
krat pač preložila za nedolo-
čen čas in se zagrizla v polje,
ki nas mora prehraniti čez po-
letje. Zašlo je sonce in kure so
povesile svoje glave v kokoš-
njakih, jaz pa sem se precej
simbolično lotil klepati srp.
Pesem kladiva, ki je tanjšalo
rezilo na nakovalu, je rezko
cingljala v tih večer, poln no-
stalgije po nekdanji prepro-
stosti, ki nam v imenu napred-
ka ni več dana in si jo mora
vsak sam znova poiskati.
Tako je bilo, kot vidite, in
nihče si, upam, zaradi tega ni
zvil kakšnega blatnika ali kaj
podobnega. In če bo preživela
tale ropotarnica, potem bo,
verjemite, tudi meni lažje. Do
naslednje nesramnosti bo tre-
ba pač še kakšen teden potrpe-
ti. Do takrat pa zmerno prete-
pajte policaje, če se že ne mo-
rete zadržati in vam zavre po
pol litra šnopsa. In, za božjo
voljo, ukvarjajte se malo
z otroki in jih peljite v naravo,
če ne, vam bodo čisto zbledeli
pred televizijskimi ekrani.
Serbus!
Pise Ales Jost
Pop loto
il Tudi tokrat ni nihče napo-
vedal pravilnega vrstnega re-
da skladb, nagrada, ki jo po-
darja sponzor oddaje Petida
Music Mania, pa je sedaj vred-
ina že 7500 SIT.
Za skladbe iz današnjega
POP LOTA, ki jih je izbral
glasbeni urednik Radia Celje
Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 12. maja, ob 17:30 na
telefonski številki: (063) 441-
310 in 441-510. Kupone pošlji-
te na naslov: Radio Celje, Trg
V. kongresa 3a, Celje.
Depeche Mode se odpravljajo na veliko
svetovno turnejo, ki bo trajala kar leto in
pol. Sloveniji najbližji bodo v Milanu (4. ju-
nij - Forum), v Münchnu (21. in 22. junij
-	Olympiahalle) in na Dunaju (23. junij
-	Stadhalle). Evropski del turneje se bo začel
21. maja v Ziirichu in končal 31. julija
v Londonu. Napovedujejo prvovrstni spek-
takel, saj bo ekipa, v kateri bo več kot 70
ljudi, potovala kar z devetimi vlačilci opre-
me, med katerimi bosta tudi dva velikanska
filmska zaslona (8x8 m) in deset video scre-
enov (3x3 m). Odrsko postavitev je oblikoval
njihov stalni sodelavec, uradni fotograf in
avtor večine spotov Anton Corbijn.
Skupina je začetek turneje pospremila
z'izidom drugega singla s plošče »Song Of
Faith And Devotion«, ki je bila lansirana
z velikanskim uspehom. Album se je že prvi
teden uvrstil na prvo mesto najbolje proda-
janih plošč v ZDA, kar ni v zgodovini popu-
larne glasbe uspelo še nobeni skupini, ki
snema za angleško neodvisno založbo. Sa-
mo v prvem tednu po izidu so v ZDA prodali
150 tisoč izvodov te plošče, in če k temu
dodamo podobne številke iz ostalih po-
membnih tržišč (Anglija, Nemčija...), bo
pričakovano skupno število prodanih izvo-
dov (8 milijonov) zlahka doseženo.
Prva uspešnica s te plošče, »I Feel You«,
se je uvrstila na prvo mesto lestvic v petih
državah sveta, skoraj povsod drugje pa med
prvih pet. Single »I Feel you« je že dosegel
milijonsko naklado, po prvih prodajni re-
zultatih, pa se podobno obeta tudi že ome-
njenem drugem singlu »Walking In My
Shoes«.
STANE ŠPEGEL
PRED 5. LETI:
1.	HEART.........................................PET SHOP BOYS
2.	LOVE CHANGE EVERYTHING.......................CUMIE FISHER
3.	EVERYWHERE ................................ FLEETWOOD MAC
4.	DROP THE BOY...........................................BROS
5.	WHO'S LEAVING WHO..............................HAZELLDEAN
6.	PINK CADILLAC................................... NATALIE COLE
7.	GIRLFRIEND..........................................PEEBLES
8 COULD'VE BEEN........................................TIFFANY
9. PROVE YOUR LOVE.............................. TAYLOR DAYNE
10. DREAMING ...................................GLEN GOLDSMITH
PRED 10. LETI:
1.	LET'S DANCE ..................................... DAVID BOWIE
2.	CHURCH OF THE POISONED MIND ..................CULTURE CLUB
3.	BEAT IT ..................................... MICHAEL JACKSON
4.	WORDS..............................................FR DAVID
5.	BREAKAWAY.................................... TRACY ULLMAN
6.	OOHBEAH ...................................... KAJAGOOGOO
7.	IS THERE SOMETHING I SHOULD KNOW..............DURAN DURAN
8.	BLUE MONDAY.....................................NEW ORDER
9.	THE HOUSE THAT JACK BUILT.............................TRACIE
10. BOXERBEAT ........................................ JOBOXERS
PRED 15. LETI:
1.	NIGHT FEVER........................................BEE GEES
2.	I WONDER WHY ..............................SHOWADDYWADDY
3.	NEVER LET HER SLIP AWAY........................ANDREW GOLD
4.	MATCHTALK MEN & MATCHTALK CATS & DOGS .....BRIAN & MICHAEL
5.	IF YOU CAN'T GIVE ME LOVE ........................SUZIQUATRO
6.	BAKER STREET ...............................GARRY RAFFERTY
7.	WITH A LITTLE LUCK .....................................WINGS
8.	FOLLOW ME FOLLOW YOU..............................GENESIS
9.	TOO MUCH TOO LITLLE TOO LATE...........J. MATHIS & D. WILLIAMS
10. DENIS................................................ BLONDIE
PRED 20. LETI:
1.	TIE A YELLOW RIBBON ............................................DOWN
2.	HELLO! HELLO! I'M BACK AGAIN.....................GARY GLITTER
3.	GET DOWN .................................GILBERT O'SULLIVAN
4 I'M A CLOWN.................................... DAVID CASSIDY
5.	DRIV IN SATURDAY ................................ DAVID BOWIE
6.	TWEEDLE DEE ..................................JIMMY OSMOND
7.	PYJAMARAMA......................................ROXY MUSIC
8.	LOVE TRAIN ........................................THE O'JAYS
9.	ALL BICOUSE OF YOU......................................GEORDIE
10. NEVER NEVER NEVER...........................SHIRLEY BASSE Y
PRED 25. LETI:
1 WHAT A WONDERFUL WORLD..................LOUIS ARMSTRONG
2.	CONGRATULATIONS..............................CLIFF RICHARD
3.	SIMON SAYS..........:...................... 1910FRUITGUM CO
4 IF I ONLY HAD TIME ...............................JOHN ROWLES
5. JENIFFER ECCLES..................................THE HOLLIES
6 CANT TAKE MY EYES OF YOU.....................ANDY WILLIAMS
7. DELILAH............................................TOM JONES
8	LAZY SUNDAYS ...................................SMALL FACES
9	AIN'T NOTHING LIKE A HOUSE PARTY............. SHOW STOPPERS
10. SOMETHING HERE IN MY HEART.....................PAPER DOLLS
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večernem programu med 19.30 in 22.00 uro.
OO
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	I FEEL YOU - DEPECHE MODE	(8)
2.	INFORMER - SNOW	(6)
3.	ANIMAL NITRATE - SUEDE	(4)
4.	GO AWAY - GLORIA ESTEFAN	(2)
5.	COME UNDONE - DURAN DURAN	(1)
6.	NO LIMITS - 2 UNLIMITED	(5)
7.	REGRET - NEW ORDER	(2)
8.	SWEET THING - MICK JAGGER	(9)
9.	JUMP THEY SAY - DAWID BOWIE	(4)
10. CATS IN THE CRADDLE - UGLY KID JOE	(1)
Domače zabavne melodije:
1.	DAJ Ml VSE-ČENA	(6)
2.	LOLA-CHATEAU	(2)
3.	ČRNA MAČKA - ŠANK ROCK	(10)
4.	NAJ VIDIMO LJUDI - DARJA ŠVAJGER	(5)
5.	PIJEM V SLOVENIJI - AGROPOP	(8)
6.	PREPOZNO JE ZA VSE - MILAN RUDAN BAND	(1)
7.	NE GOVORI - HAPPY BAND	(2)
8.	LAŽNIVE ZVEZDE - ZORAN PREDIN	(3)
9.	SIT SEM ŽE BLUESA - TOMAŽ DOMICELJ	(4)
10. KO ME OBJAME NOČ - 1X BAND	(1 )
Narodno-zabavne melodije:
1.	IŠČEM TE - ZASAVCI	(9)
2.	RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK	(3)
3.	DOBER DAN - ŠALEŠKI FANTJE	(6)
4.	NIČ NI LEPŠEGA - ANS. TONIJA VERDERBERJA	(5)
5.	GORENJSKI NAGELJ - GAŠPERJI	(7)
6.	SINO NA POT - PODKRAJSKI FANTJE	(1)
7.	SLAVČEK - ANS. BRATOV POLJANŠEK	(5)
8.	LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOČ	(10)
9.	RAD BI SE PREBUJAL S TEBOJ - ALFI NIPIČ	(3)
10.	NAJINA LJUBEZEN - IGOR IN ZLATI ZVOKI	(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
DO YOU LOVE ME LIKE YOU SAY? - TERENCE TRENT D'ARBY
CA PLANE POUR MOI - LEILA K
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
TISTI SI TI - ALENKA GODEC
ČAS JE ZA ROCK & ROLL - DON MENTONY BAND
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
KO JIH BO ŠTEL 64 - VESNA
BELA LABODA - AVSENIK + IRENA SVOLŠAK
Nagrajenca: Leon Narad, Kraigherjeva 28, Celje
Slava Verdev, Šentilj-Podkraj 21,
Velenje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij_
izvajalec_,_
lestvica domačih zabavnih melodij_
izvajalec____________
lestvica narodno-zabavnih melodij_
izvajalec ____
ime in priimek:_
naslov: _______
Št. 18 - 6. maj 1993
26
Tokrat ga pripravlja
Uredništvo Teen-
vala
(Radio Celje, vsako soboto od
12.10 dalje)
Potem so na radiu otroške
oddaje ukinili in jaz sem že
začela izgubljati upanje v svo-
jo nadaljnjo »kariero«. Pa sem
se, k sreči, zmotila. Februarja
1992 me je poklicala Tina in
mi naročila, naj pridem na ra-
dio, ker se pripravlja nekaj no-
vega. Tako sem se kmalu spet
znašla v vrtincu.
V tem času sem si ogledala
gledališko predstavo, v kateri
je Simon odigral glavno vlogo,
in bila sem presenečena nad
njegovim talentom.
Ko smo za novo oddajo, ki je
takrat nastajala, potrebovali
še voditelja, sem se takoj
spomnila nanj in ga predlaga-
la. Tako je tudi Simon postal
član »družine Teen-vala«, ki se
je vedno bolj širila.
Potem so se pojavile čisto
začetniške težave, ki nas niso
zapustile niti takrat, ko smo
menili, da gre vse po maslu.
Prva težava se je pojavila že
čisto na začetku. Kako naj od-
daja poteka? Velika pomoč in
izhod v sili je bila naša tedanja
»šefica« in ustanoviteljica od-
daje Nada Kumer, ki se je več-
krat znašla bolje kot mi. Nado
je čez nekaj časa zamenjala
Nina Maruška Sedlar in nas
potegnila iz melanholije, v ka-
tero smo zapadli.
Danes Teen-val sestavlja-
mo: Nina, tehnik Matej, Tina,
Simon in jaz. Kako pa bo s Te-
en-valom v prihodnje, se boste
lahko prepričali sami...
Najtežje, že vse od začetka,
je, ko ne veš, kako te bodo po-
slušalci sprejeli. In ponavadi
te, če te ne sprejmejo takšnega,
kot si, to čisto uniči. Razni kli-
ci, ki izražajo nezadovoljstvo,
me zelo prizadenejo. Se pose-
bej, če kličejo ljudje, ki niso
več ravno v »najstniških le-
tih«. Pod tem si razlagam, da
nas ne razumejo. Da so že po-
zabili, da so bili tudi oni nekoč
mladi...
NENA
Vse naše pravljice
Nekoč so bili trije majhni
otroci in ena velika urednica.
Ker je urednica ugotovila, da
imajo ti majhni otroci velike in
tekoče jezike, jih je vprašala,
če bi ji pomagali. Bili so za
stvar. Potem so nekajkrat sedli
skupaj, sestankovali, razprav-
ljali, se učili... in prvi dan
zimskih počitnic v lanskem
šolskem letu zaštartali. Tako
je nastal Teen-val. In z njim
njegovi voditelji Tina, Nena in
Simon ter pozneje še tehnik
Matej in redaktorica jaz.
Smo zato, ker smo mladi,
ker smo utrgani in ker smo za
hece. In folk nas, kot ugotav-
ljamo, posluša. Pa nas še pre-
berite !
NINA M.
Spomin je
človekov
najboljši
prijatelj!
Če bi hotel kdo napisati kro-
niko Teen-vala, sem prepriča-
na, da bi začel takole: »Sestav-
ljam zgodbo o Teen-valu in
njegovih voditeljih; treh najst-
nikih, ki so začeli na najnižji
stopnici z namenom vzpeti se
najvišje. Tina je srečala Neno,
Nena je srečala Simona in
skupaj so začeli svojo teen-va-
lovsko kariero...«
To so spomini na naš zače-
tek, ki se mi danes zdi tako
daleč, daleč nazaj. Vendar sem
prepričana, da ne bodo nikoli
popolnoma izginili; saj ne pra-
vijo kar tako, da je spomin člo-
vekov najboljši prijatelj. Moji
spomini se navezujejo na Ra-
dio Celje, na ustanovo, katere
prag sem prvič prestopila že
kot osnovnošolka. To je bilo
leta 1990 in od takrat naprej je
tudi Radio Celje del mojega
življenja.
Začela sem kot voditeljica
otroških oddaj. Pri prvi oddaji
(ki je ne bom nikoli pozabila)
sta mi pomagali Betka in Iris.
Neizmerno sem bila vesela, ko
sem vedela, da pripravljam
petnajstminutno oddajo za
najmlajše, in zaradi tega sem
se najzvestejše poslušalce še
posebej trudila zadovoljiti.
Tako sem spoznala tudi Ti-
no. Zame je bil to še en usoden
dogodek. S Tino sva se takoj
sporazumeli, ugotovili, da se
razumeva. Sploh pa sem bila
takoj navdušena nad njenimi
izkušnjami in iznajdljivostjo.
Studio Teen-vala
Sicer ni samo Teen-valov
studio, ampak je tudi Teen-va-
lov studio. Pogosto me kdo
vpraša: »Hej, kako pa zgleda
ta vaš studio?« Ali pa: »A sedi-
te na kakšnih posebnih stolih?
Pa, a lahko med govorjenjem
tudi kaj popiješ?«
Zato sem se odločil, da vas
docela in podrobno seznanim
z vsemi osnovnimi dejstvi, ki
naj bi jih obvladali za prijet-
nejše poslušanje Teen-vala.
Prva stvar, ki jo zagledate,
ko stopite skozi vrata NT&RC,
je velik radiator, ki pa pri
oblikovanju naše oddaje ne
igra preveč pomembne vloge,
zato ga ne bom podrobneje
opisoval. Pač pa so pomemb-
nejše stopnice ob njem. Pope-
ljejo vas namreč v prvo nad-
stropje, od koder Teen-val od-
daja svoj tričetrturni sobotni
šov. Te stopnice so na prvi po-
gled čisto nedolžne, po nepre-
spani petkovi noči pa se v so-
boto dopoldne spremenijo
v pravo peklensko skalovje. Ce
ga uspešno premagaš (kar me-
ni ne uspe vedno), se ti na levi
strani odpre božanski pogled
na oglasni oddelek, kamor pri-
hajajo (tudi naši) nagrajenci
po nagrade.
Stopiš še tri korake naprej
in... zdaj si v osrčju Radia Ce-
lje! Na levi strani je pisarna,
v kateri se je izgubilo že mno-
go živcev, pa tudi marsikatera
beseda, ki je zdaj raje ne bi
ponavljal, je bila izrečena. Tu
se med drugim snuje in obli-
kuje tudi Teen-val (pogosto
v soboto pet minut čez dva-
najsto).
In ko je sedem minut čez
dvanajsto zasnovan in obliko-
van, z najboljšimi upi v srcu
odkorakamo po dolgem hodni-
ku do prvega studia, ki je na
koncu hodnika. Studio je malo
večji kot vaša kopalnica (če
izvzamemo kabino za tušira-
nje). V njem je pet stolov (ne
električnih; čisto navadnih!)
in mizica, obložena z dobrota-
mi... Pretiravam, miza je sicer
res bogato obložena, ampak
žal samo z listi, na katerih so
obvestila, vremenske napove-
di, osmrtnice itd.
Arhitekti so se namreč zmo-
tili, ko so risali načrt za studio.
Edino okno, ki je v njem, na-
mreč ne gleda na ulico, temveč
v drug prostor, kjer (citiram
Nino M. Sedlar) v kraljevskem
stolu sedi tehnik Matej.
Ta »drug prostor« se imenu-
je Režija A. Matej je Teen-va-
lov tonski tehnik in po potrebi
še vse kaj drugega. Tehnik Te-
en-vala namreč res ne more
biti vsakdo. Osnovni pogoj za
uspešno opravljanje avdicije
za tonskega tehnika (pa ne sa-
mo naše oddaje) je dolgoletna
praksa na področju zoologije,
opravljen izpit iz prostega pa-
dalstva in polletna aktivnost
v vietnamski vojni. Izmed ti-
soč kandidatov, ki pridejo na
avdicijo, potem izberemo le
dva in pol. Pošljemo ju (dvoji-
na + pol) v afriško džunglo, da
se izpopolnijo v znanju tujih
jezikov. Tako smo dobili tudi
Mateja. Avdicijo je uspešno
opravil.
In še kratek opis Režije A:
Vrata so štirikotna, na stropu
so luči, na sredini sobe pa je
nekakšna miza z 897 gumbi in
stikali, katerih čare in efekte
pozna (izmed članov naše teen
zasedbe) samo Matej.
Pomembno vlogo pri vsem
skupaj igrajo tudi majhni, ko-
maj vidni (pa zato dobro sliš-
ni!) tipici, radijski Škratki po
imenu, katerih prisotnost sicer
ni nikoli zaželena, pa nam vse-
eno, celo na Teen-valu, mno-
gokrat kaj zagodejo.
Mislite tudi na to !
SIMON K.
Kultura neandertalcev
Neskončno dolgo časa smo potrebovali,
da smo tem Celjanom razložili, kdo so te-
enagerji, ki so naša ciljna publika. Saj ni-
mamo nič proti starejšim od osemnajst in
mlajšim od dvanajst let, toda oni naj samo
poslušajo, ne pa da se usedejo na telefon in
nakladajo o svojih bogatih izkušnjah. Nekaj
podobnega se je, če se spomnite, zgodilo
oktobra lani, ko smo se Teen-valovci odloči-
li, da poklepetamo o reinkarnaciji, posmrt-
nem življenju. Stare mame so klicale kot
zmešane. Nakladale so o Bogu, nebesih...
in ko smo se jih poskušali znebiti in jim
dopovedati, da je to oddaja za mlade, so se
razburile, češ da so tudi one mlade po srcu.
Prav, ampak, če že ne gre drugače: Teen
val je oddaja za mlade po letih.
No, takšne stvari se sicer res ponavljajo,
vendar pa jih je k sreči vedno manj. Vedno
manj zvonijo tudi telefoni, pa čeprav je te-
ma kot nalašč za mlade. Večkrat se sprašu-
jemo, kaj pravzaprav je s Celjani. Sploh
niso za stvar. Poslušajo že, poslušajo, da bi
kdo poklical, to pa ne. In tako nam ne preo-
stane nič drugega kot to, da se pogovarjamo
med sabo.
Vroče pogovore pa ima včasih tudi naša
redaktorica oziroma »diplomirana dvigo-
valka telefonov« Nina. Če bo šlo tako na-
prej, bomo začeli vse skupaj snemati, saj
očitno zelo veliko zamudimo. Kaj se je zgo-
dilo med zadnjo oddajo v mesecu aprilu,
Nina, ki je stvar doživela (in preživela), po-
vedala sama: »Sedim na telefonih. Telefoni,
jasno, ob tem zelo trpijo, ampak jaz na njih
vseeno vztrajno sedim. Oni pa zvonijo. Po-
leg tega, da na njih sedim, jih tudi dvigujem.
Največkrat z besedami: >Teen-val, prosim?!,
Vzrok telefonskega zvonjenja potem pona-
vadi reče: >Dober dan, za nagradno uganko,.
Kot so me učili na Pastirsko-telefonski fa-
kulteti, naročim, naj, prosim, malo počaka,
potem pa ga naš afriški tehnik Matej spusti
v eter. V oddaji, o kateri je prej pisala Tino-
slava, pa ni bilo tako. Dvignila sem tulifon-
sko slušalko in se oglasila: >Teen-val, pro-
sim?< »Poslušajte, vi, ku..., pr...., pi...,
sv... itd, kaj se pa greste? Vi, mladi pokvar-
jenci, antikristi... !< In v tem stilu dalje. Do
antikristov sem tipica popolnoma mirno po-
slušala, potem pa sem uporabila vse svoje
fakultetno znanje in začela: »Poslušajte, vi!
Kako lahko govorite kaj takšnega? Mi v Te-
en-valu še nikoli nismo uporabili takšnih
izrazov, kot ste jih zdajle vi! Kako nam
lahko vi moralizirate in pridigate, če ne
poznate niti osnov bontona in komunicira-
nja na človeški ravni? Vas ni sram?<
Tip je, jasno, odložil. Iz tega (in ostalih
tovrstnih) klicev pa je, kot smo v Teen-valu
že zdavnaj ugotovili, razvidna le >kultura<
večine naših starejših poslušalcev.«
T. in N.
Najprej so bile
besede
Prvič se je zgodilo okoli bo-
žiča 1990. Kaj se je zgodilo pr-
vič? Ja, to, da sem prestopila
prag hiše, ki nosi ime NT&RC.
Sliši se natanko tako kot
France Prešeren, kaj? Ampak,
kljub vsemu ni.
Odgovorni urednik RC mi je
razkazal tisto nekaj malega in
začasnega, kar je ostalo po
grozovitem požaru. Pa pusti-
mo zdaj to. 30. marca 1991 se
je ponovno nekaj zgodilo pr-
vič. Kaj? Moja prva oddaja.
Z mano v studiu je sedela Bet-
ka Suhel, a ji celih petnajst
minut nisem pustila do besede.
No, na koncu sem jo samo
vprašala, če ima morda še kaj
dodati. Pa ni imela veliko.
Nekje oktobra leta 1991 so t.i.
otroške oddaje izumrle. Toda
ne za vedno. Na pobudo Nade
Kumer sva se nekajkrat sesta-
li, povabili k sodelovanju še
Nevenko, ki je potem, Bog ve
od kod, privlekla še Simona in
tako je nastal Teen-val. Oh,
easy, easy, tako zlahka pa spet
ni šlo. Potrebno je bilo sestavi-
ti koncept, dobiti termin, si iz-
misliti ime, ki bo vžgalo, pos-
neti avize, pa še kaj bi se našlo.
Plezali in preskakovali smo
vse te ovire in ime Teen-val je
prvikrat vžgalo tistega usod-
nega, zgodovinsko pomemb-
nega 3. marca 1992 ob dvanaj-
sti uri in deset minut.
Radio je nekaj, kar te znova
in znova privlači. Ko si enkrat
»in«, se težko posloviš oziroma
pozabiš, pustiš vse skupaj. Je
kot potovanje, kot nekaj, kar
imaš neskončno rad. In ta pri-
vlačnost poskrbi, da prideš po
nori, zakrokani, odštekani no-
či na oddajo. Takšno je pač
življenje. Življenje nas, ki smo
vaši vrstniki. Pa kaj?
TINA
Vsi naši avizi
Vsem tistim, ki ne veste,
kaj je to AVIZO, naj to razlo-
žim. To je neke vrste špica,
ki ali napove začetek naše
oddaje ali konec, včasih pa
jo, tako za foro, tehnik spusti
tudi med oddajo.
Da vi lahko sploh kaj sliši-
te, moramo mi to prej posne-
ti. Tu pa se večkrat tudi za-
takne.
Prvič smo avize snemali ti-
stega daljnjega januarja
1991. Če me spomin ne vara,
je bilo delo opravljeno dokaj
hitro in tudi dobro. Pa da ne
boste rekli, da smo si to iz-
mislili mi. Sploh ne. Te avize
smo v eter pošiljali slabo leto
in nikoli in nikdar jih nihče
ni skritiziral. Počasi je prišel
čas, ko smo začeli razmišlja-
ti, da bi posneli nove.
In zgodilo se je tam nekje
decembra 1992. Snemali smo
kakšni dve uri in uspeli
ustvariti tri avize. Pravza-
prav so jih ustvarili Simon,
Matjaž in Matej, medtem ko
smo jim Nina, Nena in jaz
dajale moralno podporo.
Kot lahko slišite vsako so-
boto, smo mi vedno polni
idej. Enkrat bolj, drugič
manj dobrih. Toda ideje ved-
no so. Tako se nam je nekega
dne posvetilo, da bi lahko za
vsako rubriko posneli avizo
ter tako učvrstili koncept
oddaje.
Priprave so se začele.
Z Nino sva cel teden poslu-
šali in na koncu tudi izbrali
prave komade za prave ru-
brike. Bila je sobota, ko smo
se spravili v studio B, da bi
posneli tisto, za kar smo se
odločili. Simon posname pr-
vi avizo in glej ga zlomka,
uspelo je v prvo. Poskusili
smo še enkrat, saj veste, lah-
ko bi bilo še bolje. No, pa ni
bilo. Prvi je bil resnično the
best, toda včasih je lahko tu-
di Matej the best v obratnem
smislu. Veste, kaj je naredil?
Kljub temu, da mu je Nina
zelo resno svetovala, naj tega
raje ne stori, je zbrisal prvi
avizo, tako, by the way. Pa
nič hudega. Mateju se vedno
vse odpusti. Poskusili smo
znova, znovaa, znovaaa,...
Na koncu se je izkazalo, da
smo si izbrali napačen dan,
napačno uro,... Pobrali smo
šila in kopita ter odšli na
lepše. Če verjamete ali pa ne,
od takrat še nismo uspeli
posneti niti besedice. Kdaj
nam bo to uspelo, vam ne
morem zagotovo reči. Oblju-
bim, da vam bomo sporočili,
sicer pa lahko vsako soboto
od deset čez dvanajsto po-
slušate in čakate. Nekega
dne boste zagotovo doča-
kali!
TINA
Št. 18 - 6. maj 1993
27
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
25. nadaljevanje
Tudi med obema vojnama so
bili slabi in dobri letniki,
a prav na začetku in koncu 2.
svetovne vojne pri nas sta bila
odlična letnika, zlasti letnik
1946, zaradi katerega so pri-
pravili tudi vinsko razstavo.
fa je bila zametek poznejše
mednarodne razstave in med-
narodnega vinskega sejma
v Ljubljani.
Ne smemo tudi pozabiti, da
je bila hkrati z obnovo vino-
gradov po trsni uši opravljena
skrbna izbira sortnega izbora,
ki so ga določili na konferenci
eesarsko-kraljevega namest-
ništva 28. januarja 1904, teda-
njo Štajersko deželo pa so
upoštevali po dvanajstih vino-
rodnih predelih, kakor jih je
opredelil že omenjeni ravna-
telj mariborske kmetijske šole
Hermann Goethe: severov-
zhodni vinarski predel, šilhar-
jev, suzelski, slovenjegoriški,
radgonski, ormož-ljutomerski,
ptujski, mariborski, pohorski,
haloški, celjski in vinarski
predel savske ter sotelske do-
line.
Za slovenjegoriški predel so
priporočili beli burgundec (ta
se pojavlja v vseh dvanajstih
predelih), belo in rdečo ple-
menko, pošip (šipon), laški ri-
zling, renski rizling in zeleni
silvanec. Za radgonski predel
so veljale iste sorte, dodali so
le traminec. Enako kot za slo-
venjegoriški so določili tudi za
haloški, mariborski in pohor-
ski predel, za konjiško okolico
in Vinarje pa so priporočili še
rdeče sorte modro frankinjo,
modro kavko in vranek, da bi
jih sadili skupaj, saj sta kavka
in vranek ženskega spola, mo-
dra frankinja pa moškega in
brez nje(ga) ne bi bilo nič.
V haloškem predelu so stan-
dardnim sortam dodali še tra-
minec, pa tudi celjskemu. To
ni tako nenavadno, saj uspeva
danes v konjiški kleti odličen
traminec, tedaj pa je v celjski
vinarski predel spadalo celot-
no območje Savinje in je se-
verno mejilo do Pohorje do
Konjic in na črto od Konjic do
Poljčan, zahodno na predgorje
Savinjskih planin, južno pa na
kranjsko mejo do Zidanega
Mosta, od tod pa na črto, ki
poteka od Planine pri Sevnici
in vzhodno od Planine do
Šentjurja, od tod pa spet ob
železniški progi do Poljčan.
V tem predelu so opredelili
kot omembe vredne vinarske
kraje Šoštanj, Velenje, Žalec,
Celje, Vojnik, Tremerje, Šent-
jur, Šmarje in Laško. Tedaj so
tudi napovedali, da se bo
v vseh naših vinorodnih pre-
delih najbolj razširil laški ri-
zling in tako se je tudi zgodilo.
Na začetku tega poglavja
sem zapisal, da nam vino po-
maga obujati zgodovinski spo-
min, med najboljboljšimi nači-
ni dokumentiranja vinskih le-
tin pa so vinski arhivi, za kete-
re naše kleti zelo skrbijo.
Arhiv niso le starine
Najstarejši vinski arhiv
v Sloveniji ima ptujska klet; ta
ima pri nas tudi najstarejšo
tradicijo, ki so jo v to staro-
davno mesto ob Dravi prinesli
minoriti pred več kot 750 leti,
vinsko kulturo pa so poznali
tu že v antiki. To potrjujejo
tudi arheološke najdbe z boga-
to vinsko posodo, ki so jo izde-
lovali na Ptuju in njegovi oko-
lici.
Ptujski vinski arhiv hrani
najstarejše vino pri nas, zna-
menito Zlato trto letnik 1917
in seveda še mnoga druga vina
bolj ali manj znamenitih letni-
kov. Ljutomersko-ormoški ar-
hiv hrani 32 tisoč steklenic,
prvi med njimi so beli burgun-
dec, sauvignon, renski rizling,
rulandec in šipon - jagodni iz-
bor iz leta 1956, letnika 1946
in 1947 pa sta se žal izgubila.
Najstarejša vinska stekleni-
ca v Vinagovem arhivu je laški
rizling, pozna trgatev iz Sveči-
ne, letnik 1946.
Na Kapeli nad Gornjo Rad-
gono oziroma Radenci hranijo
kot svoje najstarejše vino tra-
minec in renski rizling iz leta
1956, mariborska vinarska šo-
la pa hrani vino z znakom Kal-
varije. To je renski rizling iz
leta 1968. V Gornji Radgoni
imajo v arhivu kot najstarejše
vino traminec iz leta 1981,
v ljutomerski kleti pa je naj-
starejši sauvignon iz leta 1952.
Slovenska Bistrica hrani tra-
minec iz leta 1972, klet v Slo-
venskih Konjicah pa laški ri-
zling iz leta 1983. Priznati mo-
ramo, da so si izbrali odličen
letnik za nastajanje vinskega
arhiva.
V Goriških Brdih imajo
v kleti Dobrovo najstarejšo re-
bulo letnik 1957, v Vipavi
merlot iz leta 1962, v sežanski
kleti imajo 21 steklenic terana
iz leta 1970, v Kopru se najbolj
ponašajo s cabernet sauvigno-
nom in merlotom iz leta 1979.
V metliški kleti imajo metliško
črnino v dvolitrskih stekleni-
cah iz leta 1968. V Krškem ar-
hivirajo svoja vina od leta
1985, toda ne s cvičkom, tem-
več z laškim rizlinogm, in to
s pozno trgatvijo. Na Bizelj-
skem so začeli vina arhivirati
dve leti prej, torej z odličnim
letnikom 1983, in to z modro
frankinjo.
Arhivska vina so posebna
zakladnica vsake vinorodne
dežele in so ponos vinarjev.
Znano je, da so v ptujski kleti
pred koncem druge svetovne
vojne zazidali vinski arhiv, da
ga ne bi okupatorji uničili ozi-
roma odpeljali. Znani so pri-
meri iz Francije, ko so med
drugo svetovno vojno ljudje
preseljevali milijone steklenic
z vinom, da so ga rešili pred
okupatorji. Vino jim je pome-
nilo življenjski obstoj in po-
sebne vrste dediščino, ki je bi-
la nepogrešljiv del njihove na-
cionalne identitete. Značilna
lastnost vina je, da lahko še
dolga leta lepo zori v stekleni-
cah. To dokazujejo odlični let-
niki imenitnih rdečih sort
s primorskega vinorodnega ra-
jona, kjer mile zime omogoča-
jo sorazmerno veliko dobrih
letnikov. Tak znamenit letnik
je bil 1971, ki je bil enak v po-
dra vskem rajonu, v posavskem
je bil za spoznanje slabši.
V primorskem rajonu je nara-
va ponovila odličnost pridelka
še leta 1975 in 1979, taka let-
nika pa sta bila na Štajerskem
1977 in 1981, sledil je zname-
niti letnik 1983, eden najbolj-
ših v tem stoletju. Strokovnja-
ki pravijo, da se v steklenicah
zelo lepo obnaša tudi letnik
1985, pa tudi letnik 1990 je bil
odličen.
Naša država se lahko pona-
ša z dobrimi belimi in rdečimi
vini, zato bodo naši vinski ar-
hivi, tisti, ki že obstajajo in
tisti, ki bodo še nastali, vedno
več vredni in vedno dragoce-
nejši. V zadnjem času si tudi
mnogi odlični zasebni vino-
gradniki in vinarji urejajo vin-
ske arhive, ker so tehnološko
tako napredovali, da so njiho-
va vina primerna za staranje.
Arhivsko vino pa nima le
»dokumentarne« vrednosti,
temveč nam je pri roki ali pri
srcu, kakor hočete, za posebne
priložnosti.
Arhivsko vino ni za vsakda-
njo rabo, kajti tisti odlični let-
niki, ki so ohranili svoje zna-
čilne lastnosti in kljub starost-
ni patini niso starikavi, si za-
služijo najboljše trenutke in
najboljšo družbo, da se poka-
žejo v vsej svetli luči plemenite
starine. Zato jih ne odpiramo
ob vsaki priložnosti in ne pred
vsakim, »ki mimo pride«. Lepe
starine so primerne tudi za po-
sebne aperitive ob izrednih
priložnostih ali za uvod v po-
membno slovesnost. Zanje je
tudi značilno, da nimajo več
izrazite sortne cvetice in bu-
keta.
Arhivsko vino ni le neposre-
den mojstrski izdelek narave
in človekovega znanja. Simbo-
lizira tudi nevidno, toda v ti-
sočletjih pridobljeno znanje in
izkušnje vinarske stroke, sim-
bolizira človeško civilizacijo
v najširšem smislu.
Nadaljevanje prihodnjič
Aci Puncer
»Bine,« se je oglasil Speks,
»če ne nehaš, te pustim tu in
grem sam nazaj.
Praljudje pa so prisluhnili
bolj pozorno kot je bilo priča-
kovati, zakaj toliko besed
hkrati še niso slišali od enega
samega človeka. To je Bine ta-
koj dojel in začel pripovedova-
ti o uspehih pri osamosvojitvi
in načrtih Province za nadalj-
njih pet let, kolikor bo trajala
vlada, katere član je. Z nekaj
stavki se je vrnil v zgodovino,
okrcal enoumje, ki je vladalo
pretežni del dvajsetega stolet-
ja, povedal nekaj malega
o strankah, in ko je videl, da so
se kopja povesila k tlom, se je
še zahvalil za topel sprejem ter
spretno končal z klicem: »Auf
biks!«
Speks, ki je medtem uvidel
koristnost Binetovega nasto-
pa, je izrabil priložnost in naj-
bližjemu pračloveku ponudil
polovico prepečenca. Kot ge-
sto prijateljstva. Ta je ugriznil,
cmoknil in s težavo pogoltnil
suhobo, čeprav se mu je videlo,
da bi drobtine najraje izp-
ljunil.
»Ha!« je rekel in se zarežal.
»Ha?« ga je Speks vprašal in
segel po nov košček.
Pračlovek je odkimal. Nato
je pokazal nase in rekel:
»Grumf. To je ime.«
»Mene kličejo Speks,« je re-
kel Speks.
»Lepo ime. Domače.« Nato
se je Grumf obrnil k drugim in
povedal, kar je pravkar zvedel.
Hripavi je povedal, da je
Zamp, sosed je bil Kres in tako
dalje, dokler ni zadnji v vrsti
rekel da ji je ime Ajza.
»Praženska,« je ugotovil Bi-
ne. »Tega ne bi verjel. Kje pa
ima...«
»Pod kožuhom,« ga je prehi-
tel Speks, da bi preprečil mo-
rebitne zaplete. »Je pa res, da
je prav tako hrabra in umaza-
na, kot ostali. Gotovo je dobra
lovka.«
Potem je tudi Bine povedal,
kako mu je ime in takoj spoz-
nal, da nekaj ni v redu. Pralju-
dje so ga namreč čudno pogle-
dali, čeprav jim je namenoma
zamolčal, da je Albin in še ple-
meniti povrhu.
»Kaj je narobe?« je vprašal.
Tisti, ki je rekel, da je Zamp
se je nekaj časa praskal po gla-
vi in nato zahteval, da Bine
ime opredeli.
»Bi?« je rekel, »ali ne? Oboje
ne gre «
»Gre,« je menil. Doslej je še
vedno šlo. Posebno ime za pri-
jatelje.
»Dvolično,« je pravilno iz-
govoril Grumf in ostali so pri-
kimali.
Speksu se je posvetilo, da se
časi razlikujejo tudi po vsebini
in ne samo po videzu in je
šepnil:
»Kaže, da ima v teh tisočlet-
jih beseda večji pomen, kot
smo vajeni. Kar je izgovorjeno
ima zagotovljen pomen. Razu-
meš? Ni tako kot v naših časih,
ko ti recimo govoriš eno, misliš
drugo, potem pa narediš tretje.
Navaditi se bova morala.«
Nato je ogovoril prisotne:
»Ta mož je dobil ime zaradi
svoje modrosti. Za nobeno
stvar se ne odloči zlahka. Ved-
no dobro premisli, preden kaj
ukrene. Zato so mu vrači dali
ime Bine.«
To je zaleglo, kajti v času
resnice je bila laž še zelo pre-
pričljiva.
Grumf je pogledal v nebo,
skozi vejevje poiskal sonce in
ugotovil, da bi morali kreniti
domov.
Tako so se Celjani in Prace-
ljani strnili v skupino in odšli
ob reki navzdol.
Danes praljudje
celjski.. .3
II.
Kakšno uro so lomastili skozi
goščavo, preden so prišli do
naselja. Dve jami: ena večja,
druga manjša, sta zijali v str-
mini ob vznožju hriba. Notra-
njo temino so preganjali ognji,
ki so goreli pred njima in
s svojimi zublji za hip pregnali
skrivnostno mrakobnost. Pla-
njava pred jamami je bila
steptana in povsod naokoli so
ležale razmetane kosti različ-
nih velikosti in izvora. Desno
od jam, iz smeri od koder so
prišli, je bilo pobočje skalnato
in preko lesketajočega se ma-
hu je poskakoval potoček, sko-
raj slap, in se spodaj umiril
v tolmunu.
Speks se je že spotoma ozi-
ral naokoli in radovedno po-
gledoval navzgor proti grebe-
nu hriba, ki se je risal na svet-
lem nebesnem ozadju.
»Poslušaj,« je dregnil prija-
telja. »Ali veš, da bi v našem
času pred kratkim šli čez sa-
vinjski most pri Liscah in za-
vili na levo proti mestnemu
parku.«
»Si prepričan?« je bil Bine
presenečen.
»Ja. Nad nami je Anski vrh,
tamle levo pa Miklavžki hrib.
Ne spoznaš?«
»Morda imaš prav, toda na
tem koncu ni nobenih podze-
meljskih jam.«
»So se pač zasule. V teh tiso-
čletjih je še tako dosti nena-
vadno, da hribi stojijo tako,
kakor stojijo. Poglej navzdol.
Proti vzhodu. Stari grad bi
moral stati na tistem vrhu. Le-
vo je Aljažev hrib. Ti povem,
da je tako.«
»Prmejduš,« je Albin zago-
drnjal. »Potemtakem je tale
potoček Meškov izvir. Za cr-
knit!«
Gruča otrok je kriče prite-
kla naproti. Okrog ledij in čez
ramena so imeli privezane de-
bele kožuhe, manjši pa so tiča-
li v kosmatih obuvalih, veza-
nih čez gležnje navzgor do ko-
len. Ko so zagledali tujce, so
zastali, staknili glave in se za-
čeli muzati in hihitati.
Ženske, ki so sedele ob og-
njih, so vstale in stopile napro-
ti. Na Bineta in Speksa se na-
menoma niso dosti ozirale,
kajti olika jim je nalagala, da
se morajo najprej posvetiti
svojim možem in kolikor je
mogoče prezirati tujce. Vsaj
toliko časa, kolikor se spodobi
in kolikor je varno, da ne raz-
jezijo može. Po krajšem obo-
tavljanju, je tu in tam že bilo
slišati kakšno pikro na račun
tega, da so lovci prišli brez
plena. Ce tujcev ne upošteva-
mo. Zamp je zlezel v manjšo
votlino in iz nje izbezal košče-
nega starca, ki se je opiral na
palico in hodil tako prepog-
njen in zvit, da je prav za prav
ves čas gledal v tla.
»Ha! To je Smod. Star in
moder.«
»Je vaš vodja?« je vprašal
Bine.
»Ha! Včasih.«
Bine je počepnil in pogledal
starca od spodaj navzgor.
»Pozdravljen, poglavar. Dva
sva, ki prihajava iz neznan-
skih daljav in prosiva zatočiš-
če pri tvojem plemenu. Samo
za nekaj dni, dokler si ne opo-
moreva. Potem se odpeljeva
nazaj. Tam, od koder sva, sem
jaz tudi poglavar. Ali ne
Speks?« se je dvignil in pogle-
dal strokovnjaka za čas.
»Eden od mnogih. Predvsem
pa,« je jezno pogledal, »se ne
bova nikamor odpeljala, tem-
več preprosto vrnila. Tale moj
začasni poglavar je zmotljiv.«
»Ha ! Ima tudi dvolično
ime,« je pripomnil Grumf. »Le
da ga je dobil od vrača, kar je
pomembno povsod na svetu,
kamor oko seže.«
Smod je nekaj zamrmral,
kar je bilo razumljivo samo ja-
marjem in potem so ju povabi-
li k večjemu ognju. Posedli so
na kamenje, si ogreli dlani in
stopala, pa tudi ženske so ju že
tu in tam smele pogledati. Ena
med njimi je prinesla nekaj
kosti, na katerih so se še držali
koščki mesa, ki ga pa ni bilo
dovolj, da bi nasitilo vse nav-
zoče. Tako se je dogodilo, da
sta Bine in Speks prvič v svo-
jem življenju glodala lepo za-
pečeno in hrustljavo meso kar
s kosti krače.
»Odlično,« je rekel Speks in
si obrisal mastna usta kar
v rokav. »Tako neposredno še
nikoli nisem jedel. Kaj pa dru-
gi?« je pokazal z roko, »menda
ne bova midva pojedla ve-
čerje?«
»Oks in Kres sta že odšla
v skalno klet po bivoljevo
stegno. Malo se bo zavleklo,«
je odmahnil Grumf. »Ampak
jedli bomo še pred spanjem.
Ha!«
»Kaj je skalna klet?« je kar
se da mirno vprašal Bine in
pomenljivo pogledal Speksa.
»Je luknja v hribu, kjer hra-
nimo meso. Pod onim hribom
je,« je pokazal na Stari grad.
»Led se tam nikoli ne razvo-
deni.«
»Ali je treba prečiti vodo?«
»Ja! Tista zgoraj, kjer smo
vas našli, pride dol. Mrazna je.
Plavi med tem in onim hribom
in gre k drugim plemenom.«
»V našem času...,« je začel
Bine, a ga je Speks še pravo-
časno brcnil. Vseeno pa je opa-
zil, da ga Zamp že nekaj časa
pozorno gleda.
»Razen kožuha od lisice in
teh podgan na glavi ne spoz-
nam ničesar, kar vas greje. Či-
gave so kože?«
Speks je tako vprašanje že
dalj časa pričakoval in je bil
pripravljen. Povedal je, da je
njegova od mladega jamskega
lenivca, pet krat po deset dni,
je pokazal s prsti, namakana
v lugu pepela rdečelistnega
hrasta. Mehka je in umetelna.
»Ha?« so bili presenečeni vsi
naokoli.
O Binetovem plašču je bilo
tudi treba spregovoriti, zato
ga je kratko malo pripisal dvo-
grbi jamski kameli, ki da živi
v toplejših krajih. Da je prav
tako lužena, je bilo vsem jas-
no. Možje so potem dalj časa
premlevali o navadah, ki jih
imajo nekatera tuja plemena.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 18 - 6. maj 1993
128
Št. 18 - 6. maj 1993
29
Št. 18 - 6. maj 1993
30
Zakaj je dr. Drnovšek tudi Celjan?
Na radiu Celje smo gostili predsednika slovenske vlade
Na Radiu Celje smo pred
tednom dni za Združenje ra-
dijskih postaj Slovenije go-
stili dr. Janeza Drnovška. To
je bil prvi medijski nastop
predsednika vlade po tem,
ko je parlament potrdil le-
tošnji proračun in po tem, ko
je bila ustanovljena parla-
mentarna komisija za razi-
skovanje afere Hit-Vis. V po-
govoru smo razen o teh dveh
temah govorili še o aktual-
nem gospodarskem položaju
in položaju delavcev, brez-
poselnosti, plačah... temah,
ki pač zanimajo največ ljudi.
Številna zanimiva in aktual-
na vprašanja pa so, seveda,
ostala nedotaknjena, saj
v uro trajajočem pogovoru ni
bilo mogoče niti načeti vsega
tistega, kar ta čas žulji dr-
žavljane mlade države Slo-
venije.
Dr. Drnovšek je o aferi
Hit-Vis znova poudaril, da
bo vlada vztrajala pri razčiš-
čevanju afere, da ima osebno
čisto vest, in da ne ve, koga
bremeni izginuli, pa spet
najdeni dosje. Na vprašanje
ali bo odstopil, če se bo izka-
zalo, da so v zadevo vpleteni
ministri njegove vlade ali
člani njegove stranke pa je
dejal, da bodo vse posledice
odvisne od tega, kdo in v ko-
liki meri je (če je) vpleten.
O položaju delavcev je Dr-
novšek dejal, da se zaveda,
da je izjemno težak, a tudi,
da ne glede na to vlada
vztraja pri svojem programu
in stališčih, ker bo le tako
mogoče ozdraviti in oživiti
gospodarstvo. Vnovič smo
slišali zagotovilo, da naj bi
se prihodnje leto vendarle
obrnilo na bolje. To pomeni:
vlada kljub številnim pro-
blemom, ki jih občutijo go-
spodarstveniki in delavci,
kljub negodovanju in neka-
terim ostrim obtožbam ne
namerava odstopiti od začr-
tane poti. Če ji bo v resnici
uspelo to, kar zdaj obljublja,
bo pokazal čas. Skratka: to
bi bil najkrajši povzetek vse-
ga, kar je povedal dr. Drnov-
šek v mikrofon Radia Celje.
Mimo mikrofona pa smo
izvedeli tudi to, da je dr. Dr-
novšek - kot se je izrazil - po
tehnični plati Celjan, saj je
v njegovih dokumentih zapi-
sano, da je mali Janezek pri-
jokal na svet v Celju. Pred-
sednik vlade pa je tudi že
napovedal svoj skorajšnji
ponovni obisk v Celju. Prav
kmalu naj bi se namreč se-
stal s celjskimi gospodar-
stveniki.
NADA KUMER
Točnost je lepa čednost. To ve-
do tudi tisti, ki skrbijo za
predsednikov urnik. In čeprav
je šef Drnovškovega kabineta
kakšno uro pred začetkom od-
daje zaskrbljeno telefoniral,
da bodo zaradi gneče na cesti
mogoče pozni, se je dr. Drnov-
šek pojavil na vratih skorajda
natančno ob dogovorjenem ča-
su: 15 minut do petih. Prve
Drnovškove besede po pozdra-
vu pa so bile: »Kdaj si boste
vendarle naredili boljšo ce-
sto?« V oddaji je takšno vpra-
šanje dobil on sam, izvedeli pa
smo, da mogoče čas do boljše
povezave.med Celjem in Ljub-
ljano ni več prav daleč, če se
bodo ugodno ižtekla pogajanja
za tuja posojila. A nobene do-
končne obljube!
REVIZIJA RUMENEGA CE	f
Demokracija z omejeno
odgovornostjo
Piše Bojan Kranjc
Oblast ni sistem izmenične-
ga odpuščanja, ampak terapija
za vse prisotne. Zgoraj so po-
navadi vedno tisti, ki jih je
v mladosti povohal pes. Pa še
to ne brez razloga.
Otroška izkušnja - daje vsa-
ka žival podkupljiva — kasneje
funkcionira tudi v človeškem
svetu. Seveda, ko te sprejme
medse. Z razlogom, ki je sprva
boleč in nikoli pozabljen. Fru-
stracija in želja po moči pre-
mosorazmerno rasteta. Tisti
pes iz otroštva pa postaja sim-
bol trgovine z občutki. Trav-
matična nepomembnost izgi-
nja z vsako stopničko višje.
A kompleksi se množijo. Vmes
se (končno) nasmehne sreča in
zmanjka klinov. Če ne prista-
nete v psihiatrični ustanovi,
zavladate ljudem.
Sicer pu je meja med geni-
jem in norcem meglena: prvi
meglo prodaja, drugi pa se
v njej izgubi.
Sistem oblasti je zgrajen na
čistem fuku. In žetonih za dis-
kreditacijo boljših fukačev.
Moč je v kanalih in donosnih
kompromisih. Ali pa v zaup-
nih dokumentih in videotrak-
cih. Marketing iz želje po
ohranjanju pridobljenih pozi-
cij sčasoma postaja surov pod-
listek uničene konkurence. In
tako naprej, dokler se ne poja-
vi nekaj tretjega, bolj umaza-
nega in popularnega.
Sloveniji vladajo ljudje, ki
so (prvič) opravili kurz iz
oblastne pokvarjenosti in kot
takšni v določenem časovnem
prelomu nadeli populistična
očala, zamenjali fraze in zata-
jili prijatelje. Ljudje, ki so
(drugič) menda trpeli zaradi
prostorske izkrivljenosti ali
nekompatibilnih načel. In
(tretjič) posamezniki, ki so
v mladosti imeli tisto grdo iz-
kušnjo s psom.
Najhujši (in najbolj nevarni)
so tisti, ki so navzven delali
»prvo«, se hkrati zabavali
z »drugim« in doživeli »tretje«.
Predvsem to.
Če k tej nomenklaturi pri-
štejemo še paralelno diver-
zantsko divizijo udbomafija-
šev, ki menda obvladuje po-
memben segment oblasti, si
lahko zastavimo dve vpraša-
nji: zakaj ni tudi nas v otro-
štvu poscal kakšen cucek in če
nas žeje, zakaj smo ga zbrcali?
—	Zato, ker smo imeli še druge
prijatelje. In smo jim verjeli.
In zdaj v glavnem verjamemo.
Tudi onemu, ki si je nekoč na-
šo naklonjenost kupoval s sla-
doledom, danes pa z lepimi be-
sedami.
Oblast, ki se boji mikrofil-
mov v skrivnih depojih na-
sprotnikov, utegne postati zo-
prna. Še posebej, če ima izda-
jalca v svojih vrstah. Za kate-
rega vsi vedo, pa mu nihče ne
more (skorajda) nič.
Seks, laži in videotrakovi
-	ne boste verjeli - lahko to vla-
do prevrnejo. Preprosto zato,
ker pušča sledove pokvarje-
nim kolegom. Odvisno pač, kaj
bodo želeli v zameno. In koliko
urednikov jim bo stalo ob stra-
ni. Kar je bistveno. V demo-
kracijah z omejeno odgovor-
nostjo vlade ne padajo na uli-
cah, ampak jih sesuvajo pre-
vratnikom lojalni mediji. Ker
je odgovornost za posledice
pač omejena. Vse ostalo so ra-
zlične plesne skupine, ki nase-
dajo, se treznijo, spregledajo
in spet znova. Laži ni nikoli
dovolj. Seksa pa tudi ne. In to
je dovolj za dober politični
pornič. Ki lahko postane tudi
hit.
Evrovizijska nagradna igra
Oddaja Glasba je življenje,
ki se vrti na petih radijskih
postajah, Radiu Celje, Mur-
skem valu, na radiu Triglav-
Jesenice, na novomeškem Stu-
diu D in na Koroškem radiu,
razpisuje zanimivo glasbeno
nagradno igro.
Napovejte, katero mesto bo
zasedla slovenska popevka Tih
deževen dan v izvedbi ansam-
bla 1 X BAND, na evrovizij-
skem festivalu EUROSONG
'93 v Millstreetu na Irskem, ki
bo 15. maja.
Naj še zaupamo, da bo na
letošnjem EUROSONGU tek-
movalo v konkurenci 25 držav.
Nagrade so zares imenitne!
Prva nagrada: glasbeni
stolp v obliki Petrolove čr-
palke.
In še deset nagrad Liqui
Moly: disc player LM, radio
LM, avto set LM, denarnica
LM in še pet darilnih paketov
LM.
Dopisnice z navedbo mesta,
ki naj bi ga po vašem mnenju
zasedla slovenska popevka Tih
deževen dan na Eurosongu '93
pošljite na naslov: Dnevnik,
pp 30, 61000 Ljubljana, naj-
kasneje do 13. maja.
Pa veliko sreče pri napo-
vedih !
Čeprav je na slovenskem iz-
boru zmagal 1 X band, pa so
poslušalci oddaje Glasba je
življenje pripisali prvo mesto
Darji Svajger in pesmi Naj vi-
dijo ljudi. Prav zato bo mari-
borska pevka gostja naše so-
botne oddaje. Mnenje poslu-
šalcev se ji zdi zelo lep kompli-
ment. Darja študira petje
v Gradcu, smer klasika in jazz,
čeprav je zadnje čase zajadra-
la v nekoliko drugačne vode,
ki pa jo prav tako zelo veselijo.
SIMONA H20
Še vroč časopis smo potisnili predsedniku v roke, saj je četrtek
dan, ko izide Novi tednik. Se več: ta četrtek smo ga lahko
presenetili tudi z najnovejšo Tednikovo petico. Promocija naših
edicij pa je bila tudi opominček, da smo vendarle velika medij-
ska hiša, Celje pa mesto, ki ga ne kaže kar tako stlačiti v pro-
vinco.
RADIJSKI SPORED
od 6. do 12. maja
RADIO CELJE
Četrtek, 6.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa , 6.00 Poročilo
OKC Celje,6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,
9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni
center predstavlja, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack
Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 7.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,
10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengee, 11.30
premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RaS), 13.30 šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Rumeni CE (Bojan Krajne), 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 8.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos
RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 11.30
Premor za humor, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij
- L-ZM, 19.00 Večerni spored - šport, 22.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 9.5.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo-
skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport,
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 10.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poro-
čilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska
8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne,
11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača
glasba (Tone Vrabl), 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 11.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,
10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS),
14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 12.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes,9.15 S knjižnjega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vpra-
šajte, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack
Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu
Celje, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka,
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz stereo.
Št. 18 - 6. maj 1993
31
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celie
potrošnikova samopostrež-
ba trgovina Soča v Stanetovi
jj in diskont na Cankarjevi
j sta ob sobotah odprta do
¡7. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
željah so od Potrošnikovih
jj-govin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
jjova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
■ah in na Ostrožnem, samopo-
¡trežne trgovine v Gaberjah,
pod gradom, Trnovljah, Te-
)arjah, Frankolovem, na*Sve-
jni, na Ljubečni, Polulah,
i Šmartnem v Rožni dolini,
Jkofji vasi in Novi cerkvi ter
itojnica na celjski tržnici. Ob
ledeljah je odprt tudi kiosk
jri celjski bolnišnici in sicer
Ki 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte na-
lednje prodajalne kruha:
¡tručko, Ado in Pekarno
: Štorah ob sobotah od 7. do
3. ure, Štručka je odprta tudi
id nedeljah od 7. do 11. ure,
[iosk na Hudinji pa je odprt
ib sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Jala trade na Mariborski 128,
d je odprta ob sobotah od
l.do 15. ure, ob nedeljah pa od
Ido 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ib sobotah od 7.30 do 15. ure
idprte samopostrežne trgovi-
le: Center, Rio, Otok, Voglaj-
la, Logarska, Sedmica, Soli-
iarnost in Ložnica. Diskont
la Ljubljanski cesti 52 je od-
irt od 7.30 do 16. ure, nakupni
enter Lava pa od 7. do 15. ure.
)b nedeljah je od 8. do 12. ure
dprta poslovalnica Ložnica
la Ljubljanski 52.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
n ob nedeljah od 7. do 11. ure
am je na voljo celjska tržnica.
f Rimljanki na Savinovi 3 je
sako soboto od 6. do 13. ure in
edeljo, od 7. do 11. ure odprta
'ekarna in Mesnica Prekoršek
z Vojnika. V Vojniku pa je nji-
íova Mesnica odprta od 7. do
12. ure. Vsak dan ter ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih je
xl 7. do 23. ure odprta trgovi -
ía Dragstor na Mariborski
119, mini market Gaj v Ozki
ilici je odprt vsak dan od 8.30
io 22. ure, ob nedeljah in praz-
likih pa od 8. do 22. ure, trgo-
vina Figec v Štorah je ob sobo-
ah odprta od 7.30 do 20. ure,
3b nedeljah pa od 8. do 12.,
trgovina Mini shop Jereb na
Teharjah je ob sobotah odprta
>d 7. do 19. ure, ob nedeljah od
i. do 11. ure, mini market Če-
>elica v Novi vasi je odprt ob
iobotah in nedeljah od 8. do
il.ure, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Smarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahko tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju, in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12.ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprt je tudi di-
skont Komi ob sobotah od
7. do 17. ure in ob nedeljah od
7.	do 12. ure, Market Zlatorog
ob sobotah od 7. do 15. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure ter
prodajalna Ježek ob sobotah
od 7. do 16. in ob nedeljah od
8.	do 12. ure. Na Brezah nad
Laškim je ob sobotah od 7.30
do 13.30 in ob nedeljah od
8.do Il.ure odprta trgovina
z mešanim blagom Kocman.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8.do Il.ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
V centru Šentjurja je odprta
tudi prodajalna Kruhek in si-
cer ob sobotah od 7.30 do 17.,
ob nedeljah pa od 8. do 18. ure
ter prodajalna Močnik v Vrb-
nem pri Šentjurju v soboto od
8. do 17. ure, ob nedeljah pa od
8. do 12.30.
Žalec
Savinjski magazin Žalec
ima ob nedeljah od 8. do
12. ure odprte naslednje trgo-
vine: blagovnice Savinjka Ža-
lec, Šempeter, Polzela in Pre-
bold ter samopostrežbe Can-
karjeva Žalec, Vransko, Pire-
šica, Liboje in Tabor. Trgovina
RR je ob sobotah in nedeljah
odprta non-stop od 7. do
22. ure, market Eni pa ob so-
botah od 8. do 17., ob nedeljah
in praznikih pa od 8. do
12. ure, Potrošnikova poslo-
valnica Marelica v Preboldu je
ob nedeljah odprta od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu je ob sobotah odprt
od 7. do 17. ure in ob nedeljah
od 8. do 12., prodajalna Gala
v Šempetru v Savinjski dolini
pa ob sobotah od 8. do 13. ob
nedeljah pa od 9. do 12. ure.ure
Mozirje
Ob sobotah od 7.do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
V	mesecu februarju je odprt
Market Velenje in sicer ob so-
botah od 7. do 19. in ob nede-
ljah od 8.do Il.ure. Odprta je
tudi samopostrežna trgovina
KK Ptuj na velenjski tržnici,
ki je ob sobotah odprta od
7.	do 14., ob nedeljah pa od
8,	do 11. ure.
Slovenske Konjice
V	Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8.do Il.ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do Il.ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8.do Il.ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8.do Il.ure
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedelika do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7.do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
DEŽURSTVA
I LEKARN
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7.	ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekarne je od 7. do 18. ure,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8.	do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13.ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enourno pre-
kinitviio od 12. do 13. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarna dežurna od 8. do
11. ure.
Laško
Poročilo se je 20 parov od
teh: Darko NOVAK iz Radeč
in Jerneja BORŠNAR iz Kr-
melja, Aleš TURK iz Radeč in
Sabina MESEC iz Jagnjenice,
Mattias BERHT WEISHEITI
iz ZRN in Sonja KOTAR iz
Laškega, Miroslav ŽILAJI in
Karmen FRECE oba iz Šent-
jurja, Martin TREBOVC in
Cvetka FRECE oba iz Šentjur-
ja, Božidar KROFLIČ iz Zado-
brove in Natalija STRAŠE K iz
Celja, Slavko in Dušanka GU-
ČEK iz Hrastnika, Marko
MRAZ in Marjeta NIKOLOV
oba iz Celja, Matjaž DOSED-
LA in Martina GORlCAN oba
iz Griž. Davorin KLOPČIČ iz
Klenovega in Natalija KIRH-
MAJER oba iz Belovega,
Franc PLAHUTA in Milena
ZAJC oba iz Brez, Marjan
HRASTNIK iz Kompol in
Majda ROFANT iz Vrhe,' Mar-
jan VOLPE in Ksenija MED-
VED iz Celja, Milko KORAŽI-
JA iz Grabrovca pri Šmarju in
Bernarda FIDLER iz Boletine
pri Šentjurju ter Damjan
MESTNIK iz Celja in Branka
ŽAGAR iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para in
sicer Franc GORJUP iz Vodul
in Liljana ULBING iz Laz pri
Drami j ah ter Srečko KRAJNC
iz Rifnika in Marica ZAGAJ-
ŠEK iz Jazbin vrha.
Velenje
Poročili so se: Bojan LIP-
NIK iz Velenja in Suzana
RAJŠTER iz Lokovice, Jože
GRABNER in Klavdija PO-
FEK iz Malega vrha, Robert
JOVAN in Metka MRAVLJAK
oba iz Lipja, Janez GERŠAK
iz Velenja in Sonja HUDEJ iz
Skornega pri Šoštanju, Janez
ROŽANC iz Graške gore in
Melita ZAGORIČNIK iz Kal,
Milan ROŽIČ in Marina DER-
VARIČ oba iz Velenja, Igor
DUH iz Šmartnega ob Paki in
Marija ŠMON iz Zgornjega
Doliča, Bojan POŽUN in Petra
GOSTEČNIK oba iz Velenja
ter Silvester STRIGI, iz Vele-
nja in Marjana GLAVNIK iz
Lokovice.
Žalec
Poročili so se naslednji pari:
Bojan MALOVŠEK iz Prebol-
da in Marjana ŽOHAR iz Sv.
Lovrenca, Dušan LEŠNIK in
Martina CUNK oba iz Ločice
ob Savinji, Ivan SKORNŠEK
in Marija MURKO oba iz Žal-
ca, Andrej KRIŽNIK iz Tešove
in Metka NOVAK iz Vranske-
ga, Ivan MIHEVC iz Brod in
Silva TURNŠEK iz Kamenč,
Franc URANKAR in Nataša
BOLTE oba iz Zahomc ter
Franc GRENKO iz Kaplje vasi
in Bernarda UŽMAH iz Griž.
SMRTI
Laško
Umrli so: Alojzij SIRK, 80
let iz Radeč, Peter ČAMER-
NIK, 71 let iz Radeč, Jožefa
GUČEK, 45 let iz Blatnega vr-
ha. pri Jurkloštru, Alojz PIN-
TER, 72 let iz Seve pri Rim-
skih Toplicah, Antonija POD-
LOGAH, 65 let iz Močilnega,
Ludvik STRNIŠA, 48 let iz
Svibnega, Martin KAJIČ, 55
let iz Radeč, Marija ŠMERC,
92 let iz Obrežja pri Zidanem
mostu, Franc FIGAR, 63 let iz
Starega dvora pri Radečah,
Martin KRAJNC, 17 let iz
Brstnika pri Laškem in Janez
RAMŠAK, 56 let iz Belovega.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Ana KAMPOŠEK,
55 let iz Šentjurja, Štefan
GAJŠEK, 57 let iz Ponikve in
Janez JAZBEC, 80 let iz Plani-
ne pri Sevnici.
Velenje
Umrli so: Franc VOHAR, 58
let iz Velenja, Brigita HUDO-
VERNIK, 49 let iz Velenja.
Drago ROGLŠEK, 36 let iz
Velenja, Franc HRUSTELJ, 72
let iz Velenja, Ivan BUKO-
VEC, 53 let iz Velenja, Ivan
TOMAN, 85 let iz Celja, Mar-
gareta JAN, 83 let iz Škal, Sta-
nislav GMAJNER, 64 let iz Šo-
štanja in Ivan STRAŠEK, 76
let iz Dvora.
Žalec
Umrli so: Stanislava ZA-
BAVNIK, 62 let iz Latkove va-
si, Jožefa ŽOHAR, 79 let iz Sv.
Lovrenca, Mirko NOVAK, 21
let iz Zaplanine, Marija KLE-
PEJ, 88 let iz Dobriše vasi,
Franc KODRIČ, 36 let iz Žal-
ca, Jožef BUKOVC. 66 let iz
Tabora, Maksimiljan MARKO,
56 let iz Tabora, Ludvik
DROBNAK, 80 let iz Dobrteše
vasi, Julijana MURKO, 83 let
iz Vintarovcev, Adolf VEBER,
70 let iz Galicije in Ana ŠA-
LAMON, 77 let iz Polzele.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev
na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za
Hale živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
kih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je
dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem
in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7.do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
Postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15.do 7. ure
*jutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
Veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
Veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
°bčino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
°b koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
'14-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
Veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
9 maja bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-219,
°d ponedeljka, 10. maja dalje pa bo dežural dr. vet. med. Drago
Zagožen, telefon 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Od jutri, petka, 7. maja dalje bo dežural dr. vet. med. Jože Pan-
teri, telefon 741-041.'
Št. 18 - 6. maj 1993
132
Zadnjo soboto v aprilu je tu-
di radijski Modni klepet, vsaj
naša nagradna igra v njem,
dobil novo obleko. Nagradno
vprašanje, ki ga naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Žerov-
nik zastavlja ob koncu oddaje,
smo tokrat — in tako bo tudi
v naslednjih mesecih — spreme-
nili v anketno vprašanje, nekaj
povzetkov vaših odgovorov pa
bomo strnili v naslednjih vr-
sticah.
V aprilskih številkah Nove-
ga tednika smo objavljali an-
ketno vprašanje, kakšna dolži-
na kril vam je najbolj pri srcu.
Premočno je zmagala dolžina
do kolen, nekaj manj se vas je
odločilo za mini krila in dolži-
no do sredine meč, maxi dolži-
na pa med ženskami na Celj-
skem, vsaj po odgovorih sodeč,
ni prav nič priljubljena. Le de-
set se vas je odločilo, da je ma-
xi dolžina tista, ki vam je naj-
bolj pri srcu in v kateri se naj-
bolje počutite. Prav takšne re-
zultate pa smo dobili tudi po
seštevku glasov v sobotnem
radijskem Modnem klepetu.
Za konec pa še nagrajenki
prejšnjega meseca - po pulover
naj se v tajništvo našega ured-
ništva v drugi polovici maja
oglasi Barbara Titovšek, Vo-
dovodna 7, iz Radeč, med tisti-
mi, ki ste se za nagrado (svile-
no, ročno poslikano ovratno
ruto oziroma šal) potegovali
v radijski anketi, pa je imela
največ sreče Justina Kragol-
nik, Košnica 61, Celje.
Uredništvo
Moški '93 - »belo v belem«
Vsega občudovanja vreden
je trud modnih stilistov, ki
nam želijo dokazati, kako
končno lahko obravnavamo
kot preteklost čase, ko je mo-
ška moda zaostajala kar nekaj
korakov za žensko.
»Change through exchange«
je geslo, ki je letošnjo pomlad
in poletje prisotno pri domala
sleherni stvaritvi svetovno
znanih modnih oblikovalcev.
Vzorci, običajni za kravate, se
pojavljajo na telovnikih, tisti
z oblek so se preselili na pulo-
verje in majice, kar pa so bili
moški vajeni nositi na maji-
cah, se zdaj bohoti na suknji-
čih ... Zmeda? Kje pa ! Le ele-
ganca v toplejših mesecih ni
tako stroga, toga in formalna.
Postala je bolj ležerna, s po-
udarkom na novi atmosferi,
v kateri so oblačila elementi,
ki dosežejo svojo popolnost le
v harmonični medsebojni ko-
ordinaciji.
Nujna zahteva po naravnem
je očitna tudi pri materialih,
krojih in barvah. Prav barve
pa so tisto osnovno vodilo, ki
že na prvi pogled obeleži letoš-
njo moško modo. Podobno kot
pri nežnem spolu je tudi mo-
ška pomladno-poletna garde-
roba obarvana v »nebarvne,«
prozorne, zastrte in megličaste
tone, med katerimi brez dvo-
ma kraljuje bela barva! Kot
zanimivost bi veljalo omeniti,
da se vse bele, od snežne do
naravne, ki prehaja že v pešče-
no, letos prav rade družijo...
Kaj več o barvah in ostalih
druženjih pomladno-poletne
moške mode pa v našem pri-
hodnjem klepetu.
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje:
Kateri izmed stilov letošnje ženske mode vam je najbolj všeč:
1.	STROGA KLASIKA (kostimi, moško krojeni hlačni ko-
stimi ...),
2.	SENZUALNA ELEGANCA (poudarjene linije telesa, raz-
porki na krilu...),
3.	NOVA ROMANTIKA (cvetlične, frfotajoče obleke z volani
čipkami),
4 STIL 70.LET (hlače na zvonec, kratke oprijete majčke,...)?
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:................................................
Točen naslov: .................................................
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.
Najljubše barve: .............................................
Koruzo sejemo
ko ozeleni bukev
Kakor hitro bo bukev ozele-
nela, bomo sejah koruzo. Na
lahkih tleh bo to že konec
aprila, na težjih v začetku ma-
ja. Lahko pa sejemo koruzo
tudi pozneje, če izberemo bolj
rano sorto.
Pri izbiri semena se ravna-
mo po lastnih in tujih izkuš-
njah. Lani se je ponovno poka-
zala stara resnica, da rodijo
srednje rane sorte iz razreda
200 več kakor kasnejše iz ra-
zreda 300. Lani so sorte iz ra-
zreda 200 dale eno tono zrnja
več na hektar kot sorte iz ra-
zreda 300.
Seme je drago. BC hibridi
stanejo v semenarni preko 300,
pionirjevi pa preko 500 SIT za
kg. Semenarna ima na razpo-
lago seme BC 318 po zelo
ugodni ceni. Treba ga je sejati
gosteje, ker je za nekaj odstot-
kov slabše kaljivo. Dobite gá
lahko v skladišču semenarne
v Tovorni ulici, ob cesti, ki vo-
di mimo tovarne Toper v Te-
harje.
Težka tla pripravimo za ko-
ruzo že v jeseni. Tedaj tudi
pognojimo s hlevskim gnojem.
Lahka tla orjemo spomladi in
pred oranjem gnojimo. Zaorje-
mo 30 ton hlevskega gnoja na
ha ali 40 m3 goveje gnojevke.
Obenem potrosimo tudi 400 kg
NPK 13-10-12. Ko zraste ko-
ruza tako visoko, da nam seže
do kolena, jo še enkrat gnoji-
mo. To pot s KAN-om - okrog
300 kg na ha. Navedene količi-
ne gnojil priporočamo za pov-
prečen pridelek na njivah, ki
so vsako leto pognojene s hlev-
skim gnojem ali gnojevko. Za
večji pridelek je potrebno dati
več NPK gnojil, na njive, ki jih
ne gnojimo vsako leto s hlev-
skim gnojem, pa tudi 400 kg
KAN-a ob dognojevanju.
Hibridno koruzo sejemo go-
sto. Na kvadratni meter naj
pride najmanj 9 zrn, kar je
v jeseni 8 rastlin. Na težkih
tleh sejemo bolj plitvo, na laž-
jih globje. Zoper plevele škro-
pimo tla pred setvijo tako, da
sredstvo zadelamo plitvo
v zemljo. Lahko pa škropimo
šele tedaj, ko se pojavijo ple-
veli. Pametno je, da škropimo
proti večeru ob lepem vre-
menu.
Na kratko lahko strnemo
vse, kar moramo vedeti o pri-
delovanju koruze, v naslednje
podatke:
orjemo do globine orne pla-
sti in tedaj zaorjemo 30 ton
hlevskega gnoja ali 40 m3 gno-
jevke na hektar. Obenem tro-
simo tudi mineralna gnojila,
najmanj 400 kg na ha NPK
gnojil. Njivo prevlečemo, poš-
kropimo s sredstvom PRI-
MEXTRA ali CIATRAL SCZ
ali PRIMAGRAM. Zatem njivo
rahlo pobranamo, da spravimo
sredstvo do pet centimetrov
globoko. Nato sejemo. Na hek-
tar porabimo od 25 do 37 k
semena, odvisno od debeli^
in teže zrnja. Če zoper pleve^
ob setvi nismo uporabili nobe,
nega sredstva, počakamo,
naredijo prve listke; tedaj
škropimo s sredstvi, kot so
TELL, TRISTAR, HARMONY
TAROT. Sredstvom dodajaj
močila. Dobro preberemo na.
vodila za njihovo uporabo, ¿ç
škropimo tla, uporabimo veç
vode, če škropimo liste pleve«
lov, pa naj bo vode čim manü
Škropimo zvečer ob leped
vremenu.
Ko seže koruza človeku do
kolen, jo gnojimo s KAN-огђ
KAN-a trosimo od 300 do 400
kg na ha. Pri tem si pomagamo
s prirejeno brento ali staro na.
hrbtno škropilnico. Če nima-
mo ne enega ne drugega, bo
dobral navadna vrtna zali.
valka.
Vse, česar ne vemo o pride-
lovanju koruze, lahko zvemo
pri domači svetovalni služb
ali na Zavodu za živinorejo m
veterinarstvo Celje. Povpra
šajte za nasvet svetovalce. Dr-
žava jih vzdržuje in podpira
zato, da bi vam pomagali.
Kmetijska svetovalna služba
IDA TEPEJ
KMETIJSKI NASVET
Finančne intervencije za ohranjanje
in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo
hrane
Vlada je sprejela Uredbo o uvedbi finančnih intervencij za
ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane. Interven-
cije veljajo v obdobju začasnega financiranja, od 1. januarja
dalje. Določene finančne intervencije iz lanskega leta veljajo še
tudi v tem obdobju. Vrednosti teb intervencij so enake kot po
lanskem odloku. Nova uredba je prinesla dve pomembni no-
vosti:
1. Pokrivanje razlike v ceni mleka (nadomestilo) znaša od
1.	marca 1993 dalje 1,5 tolarja za liter mleka, oddanega mle-
karnam.
Ukrep velja za kravje, ovčje in kozje mleko. Živali morajo biti
v A ali Z kontroli oziroma v drugi, s selekcijskim programom
določeni kontroli (vse živali morajo biti oštevilčene). Mleko
mora izpolnjevati pogoje o kakovosti. Pri ovčjem in kozjem
mleku je podpora pri litru mleka enaka dvojni višini podpore, ki
velja za kravje mleko. Vlaganje zahtevkov je med 5. in 15. v
tekočem mesecu za mleko, odkupljeno v preteklem mesecu.
Zahtevek bodo vložile zadruge v kmetovem imenu.
2.	Subvencioniranje obresti od kreditov za financiranje tekoče
proizvodnje
Sredstva so namenjena za regresiranje realnih obrestnih mer
za najete kredite za pitanje govedi in financiranje rastlinske
proizvodnje. Regresira se realna letna obrestna mera (r), vendar
največ do višine 20 odstotkov obrestne mere letno. Opozarjamo
na to, do bodo regresirane le realne obresti za najete kredite. To
pomeni, da kmet za najeti kredit pri Hranilno-kreditni službi
(HKS) ali banki dejansko vrne posojeni znesek, ki se še poveča
za višino inflacije v posameznem mesecu, realnih obresti (r) pa
mu ni treba plačati. Te realne obresti bi si banka obračunala za
posojeni denar, za omenjene namene pa ji te obresti plača
država. V primeru, če bi bile realne obresti banke višje od 20
odstotkov na leto, krije razliko v višini obresti kmet, ki jemlje
kredit.
Pravico do regresa imajo fizične (kmetje) in pravne osebe, ki
se ukvarjajo s pitanjem govedi ter s proizvodnjo merkantilne in
semenarske proizvodnje pšenice, koruze za zrnje, oljnic in slad-
korne pese. Za rastlinsko proizvodnjo je namenjen regres za
kreditiranje v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 1993, za
pitanje govedi pa od 1. aprila do 31. decembra.
Proizvajalci lahko dobijo kredit pri HKS ali kateri koli banki
Višina regresiranega kredita je omejena z obsegom pridelovanji
in znaša največ:
Za jesensko setev pšenice in oljnic bodo pogoji opredeljer
v programu za leto 1993 (po sprejetju proračuna).
Pred uveljavljanjem kredita za rastlinske proizvode mor
kmet predložiti banki oz. HKS predračun za nakup repromate
riala: semen, mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Č
je kmet repromaterial že nabavil, predloži potrdilo o plačil
računa, ki je bil izdan od 1. januarja 1993. Začetek koriščenj
regresa za obresti na kredit je mogoč od 1.4.1993 dalje.
Ob podpisu pogodbe z banko mora upravičenec (kmet) napi
sati izjavo o številu govedi v pitanju oziroma o površini posa
meznega pridelka (v hektarjih), za katerega uveljavlja regres.
Kmet mora pri najemu kredita plačati še zavarovalno pre
mijo, kot jo zahteva lokalna zavarovalnica. Višino zavarovaln
premije je treba preveriti pri HKS ali pri banki, ki premijo o
sklenitvi kreditne pogodbe obračuna v imenu zavarovalnice.
Primer:
Kmet si lahko sposodi denar za npr. 5 pitancev od 1. aprila d
31. decembra pri HKS ali kateri koli banki. Upravičen je z
regresiran kredit v višini 210.000 SIT (5x42.000 SIT). Inflacij
v aprilu znaša 1,4 odstotke, kar označimo z R. Če bi bil
inflacija vse do konca decembra enaka, bi ob prodaji pitance
na koncu leta vrnil celotni dolg, ki bi znašal 237.991,15 SIT, ka
je toliko, kot si je sposodil, povečano za inflacijo.
Višina realnih obresti (20-odstotna letna obrestna mera - r) t
znašala v tem času 30.018 SIT; to je 6.004 tolarje na pitanca. T
del obresti banki (ož. HKS) povrne država.
Na tak način daje država možnost kmetom, da financiraj
svojo proizvodnjo s »cenejšim« kreditom. Pri najemu kredit
mora vsak kmet pomisliti na to, da bo na tak način lažje kupi
potrebni repromaterial. Po prodaji pridelkov pa bo vrnil ponu
jena sredstva.
Za območje našega zavoda je zanimivo predvsem regresiranj
obrestnih mer pri pitanju goveda. Ostala regresiranja so z;
kmetovalce zaradi majhnih parcel največkrat finančno nezani
miva, z izjemo kmetov, ki pridelujejo več kot 1 ha koruze z
zrnje.
DARKO SIMONČIČ, dipl. inž. krnel
Italijanska kuhinja
Piščančja jetra na
opečenem kruhku
Potrebujemo: 225 g piščanč-
jih jeter, rastlinsko olje, malo
gomolja zelene, pol čebule,
4 žlice suhega belega vina, sol
in sveže mlet poper, 1 žličko
kaper, malo kurje juhe in 6 ko-
sov en dan starega kruha, ki
smo mu odstranili skorjo.
Jetra drobno sesekljamo.
V ponvi segrejemo žlico olja in
na njem prepražimo seseklja-
no čebulo in zeleno ter toliko
časa pražimo, da čebula poste-
kleni in rahlo porjavi. Dodamo
piščančja jetra in pražimo med
mešanjem 5 minut. Nato prili-
jemo belo suho vino in kuha-
mo toliko časa, da vsa tekoči-
na povre. Nato posolimo in po-
popramo ter dodamo kapre.
Na majhnem ognju še nekaj
časa pražimo in če je potrebno
dodamo žlico kurje juhe. Nato
ohladimo v električnem me-
šalniku, vse zmeljemo v pire.
V drugi ponvi segrejemo za
prst olja in v njem zlato rjavo
opečemo kruhove rezine. Ta-
koj jih namažemo z jetrno me-
šanico, kruhke še razrežemo
na trikotnike in takoj ponudi-
mo. Zraven popijemo kozarec
črnega vina.
Antipasta
Italijani včasih začno svoja
kosila z antipasto, ki je pre-
djed in vzbujevalec apetita.
Salame, mrzla pečenka, po-
vojena slanina, pršut, razne
paštete, so osnova za antipa-
sto. Če je kosilo slovesno, mora
biti na mizi več vrst mesa, ven-
dar je najboljši še vedno na
tanko narezan pršut, ki mu
včasih dodajo še razno sadje,
kot so melone in sveže smokve.
Tudi na tanke rezine narezana
surova pljučna pečenka, polita
z omako iz olivnega olja, soli,
limoninega soka in sveže mle-
tega popra, se prileže za za-
četek.
V obmorskih krajih pridejo
v poštev za predjed razni mor-
ski sadeži, ki jih postrežejo na
različne načine ali mrzle
z olivnim oljem ali vroče, ocvr-
te samo z limoninim sokom.
Poleg tega ima pri antipa-
stah svojo pomembno vlogo
sveža zelenjava in različne so-
late, gobe, artičoke, paradižni-
ki, paprike, gomolji janeža,
cvetača. Običajno zelenjavo
narežejo na majhne koščke in
jo rahlo prekuhajo, ohladijo in
prelijejo z raznimi omakami.
Najbolj pogosto uporabljajo
omako, ki jo pripravijo iz oliv-
nega olja, stisnjenega česna
limoninega soka ali kisa tei
z dodatkom svežih sesekljanil
začimbnih zelišč. Kuhan fižo
zmešajo s tunino iz konzervi
in s česnovo omako.
Včasih jedo za začetek tud
vroče, opečene kruhke s top-
ljenim sirom ah s perutninski-
mi jetri, pripravijo pa tudi ma-
le, slastne pizze, ki so tako ve
like, da so za en ali dva griž-
ljaja.
Prihodnjič: polnjene testenin«
Št. 18 - 6. maj 1993
33
nova porod pri BMW
Münchenski BMW je seveda
ravilno izbral čas in sredi po-
iladi ter še pred poletjem
redstavil novi kabriolet serije
, tokrat z oznako 325i (na
liki).
Kabriolet povzema osnovne
aroserijske in oblikovne zna-
ilnosti kupeja oziroma limu-
ne, tehnično pa je nastal na
¡novi dvovratnega kupeja.
aroserijske linije so seveda
»volj elegantne in beemve-
vsko prepoznavne, sama
onstrukcija avtomobila »zgo-
lj brez« pa je doživela nekaj
omembnih dopolnitev. Ker
e za vozilo brez strehe, ki je
amemben povezovalni del in
istveno pripomore k trdnosti
aroserije, so morali slednjo
' različnimi dodatki še bolj
trepiti. Tovarna ob tem zatr-
1 je, da je novi kabriolet v pri-
erjavi s staro izvedenko vsaj
■ i tretjino trdnejši. Seveda je
Klatno okrepljen tudi okvir
•ednjega stekla, poleg tega
s so za varnost poskrbeli še
jdvema zaščitnima lokoma, ki
j v tretjini sekunde (tedaj, ko
to treba) sprožita iz svojega
jžišča (270 milimetrov viso-
li) in zmoreta prenesti težo
§ tone. Gre za varnostni do-
«tek, ki je na voljo za dopia-
mo, poleg tega pa je treba do-
fačati tudi aluminijasto stre-
ti. S slednjo, ki je težka zgolj
i) kilogramov, se kabriolet
premeni tudi v kupe in prav
îradi tega pri BMW govorijo
! dveh avtomobilih v enem
samem.
Kabriolet 325i poganja zna-
ni šestvaljnik z največjo močjo
192 KM, pri čemer pa so do-
polnili tudi podvozje, razdelili
težo med prednjo in zadnjo os-
jo v razmerju 50:50 ter tako
dosegli skoraj optimalne voz-
ne lastnosti - upoštevaje pogon
na zadnji kolesni par. Ljub-
ljanski Tehnounion, uradni
zastopnik tovarne BMW, ob-
ljublja začetek prodaje kabri-
oleta 325i v drugi polovici ma-
ja (konsignacijska cena bo
55.100 mark in dajatve), in
gjede na to, da so doslej proda-
li 140 tisoč »starih« različic
kabrioleta serije 3, je tržni
uspeh novega kabrioleta pre-
cej neproblematičen.
Krivulje se vse bolj upogibajo
Podatki o prodaji avtomobi-
lov v letošnjih tfeh mesecih
dokazujejo, da je evropska av-
tomobilska industrija vendar-
le zabredla v globoko krizo in
skoraj ni človeka, ki bi si upal
povsem zanesljivo napovedati,
kdaj se bo ta končala in kak-
šen bo pravzaprav razplet.
Do 31. marca je bilo v evrop-
skih trgovinah za 17,3 odstot-
ka manj kupcev kot lani v tem
času (skupaj so prodali
3.064.000 avtomobilov). Sko-
raj vsi evropski avtomobilski
trgi so v dokaj globokem in
prepričljivem minusu. Tako je
bil obseg prodaje novih oseb-
nih avtomobilov v Nemčiji, za-
nesljivo najpomembnejšem
evropskem avtomobilskem tr-
gu, manjši za 21,7 odstotka
(skupaj 839 tisoč avtomobi-
lov), v Italiji za 16,3 odstotka
(585 tisoč avtomobilov),
v Franciji (403 tisoč), Španiji
(175 tisoč). Precej drugačen je
ta hip položaj v Veliki Britani-
ji, kjer so prodajo povečali za
obetavnih 11,6 odstotka, pri
čemer pa je res, da je to prvo
pomembnejše tržno okrevanje
po dolgih letih nazadovanja.
Minusi so tudi pred števil-
kami, ki dokazujejo, kako so
v tem času poslovale avtomo-
bilske tovarne. Pri velikem
Volkswagnu je bilo kupcev za
dovolj poučnih 17,9 odstotka
manj, General Motors Europa
je prodal za 18,2 odstotka
manj, Fiat za 19,1 odstotka
manj. Največji padec povpra-
ševanja po avtomobilih so
v tem času zabeležili pri stutt-
gartskem Mercedes Benzu
(minus 29,2 odstotka), medtem
ko je britansko-japonski Ro-
ver prodajo povečal za 11,3
odstotka. Prodajne številke pa
po drugi strani dokazujejo, da
je šel letos med vsemi osebni-
mi avtomobili daleč najbolj
v promet Volkswagnov golf III
(na sliki), kajti zanj se je zgolj
v Nemčiji odločilo več kot 85
tisoč kupcev. Slava golfa je to-
rej kljub tržno problematič-
nim časom skoraj neminljiva.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju se je
tokrat prvič odvijal v času prvomajskih praznikov - v soboto, 1: maja.
Ne glede na praznik se je pred dvorano nabralo preko 400 avtomobi-
lov, lastnike pa jih je zamenjalo 20. Obiskovalcev je bilo biizu tisoč,
pa tudi prodajalcev dodatne avtomobilske opreme ni manjkalo.
Slovenija: dobra prodaja
Slovenski avtomobilski trg
znova dokazuje svojo precejš-
njo nepredvidljivost. V letoš-
njih treh mesecih je bilo v Slo-
veniji prvič registriranih
17.451 osebnih avtomobilov
ali približno 50 odstotkov vseh
prvič registriranih avtomobi-
lov kot v letu 1992.
K dobremu poslu z osebnimi
avtomobili so nedvomno naj-
bolj pripomogle precej nejasne
okoliščine, kajti vlada je napo-
vedala sprejem posebne takse
na uvožene avtomobile, konec
marca je začel veljati novi za-
kon o zunanjetrgovinskem po-
slovanju skupaj z odredbo
o homologaciji ipd. Največ av-
tomobilov je prodal novome-
ški Revoz (3.512), zelo uspešen
je bil ljubljanski Avtoimpex
s škodami (2.150), zelo dobro
so šli v promet tudi fordi
(2.008 vozil) in opli (1.802) ipd.
Iz vseh teh podatkov pa ni mo-
goče ugotoviti, koliko vozil so
Slovenci v tem času kupili ob
pomoči sivih uvoznikov (ali pa
so jih čez slovensko mejo pri-
peljali sami). Po nekaterih
domnevah naj bi bilo vsaj 50
odstotkov vseh prvič registri-
ranih avtomobilov uvoženih
na takšen način. Če to drži,
potem je jasno, da uradna
konsignatorska (zastopniška)
mreža ni izkoristila vseh mož-
nosti oziroma da gre v določe-
nih primerih vendarle za nelo-
jalno konkurenco.
Po hondi accord še
legend
Na lanskem berlinskem av-
tomobilskem salonu je japon-
ska avtomobilska tovarna
Honda predstavila novo razli-
čico honde accord (na sliki).
Predstavitev ni bila najbolj
posrečeno izbrana, kajti ome-
njena berlinska avtomobilska
prireditev je bija na koledarju
nekaj dni po pariškem avto-
mobilskem salonu.
V takšni senci — vsaj zdi se
tako - pa je bilo medijske po-
zornosti nekaj manj. Kakorko-
li že, honda accord v novi ka-
roserijski podobi bo ob pomoči
uradnega zastopnika Honde
za slovenski trg - Autocom-
mercea Mobil - naprodaj mesec
dni po majskem avtomobil-
skem salonu v Ljubljani. Nova
honda accord je prevzela ne-
kaj očitnih karosèrijskih potez
manjše honde civic (zlasti
v zadnjem delu), pri AC Mobil
pa bo naprodaj z bencinskim
štirivaljnikom z gibno pro-
stornino 1996-kubičnih centi-
metrov in 135 KM pri 4.500
vrtljajih v minuti (največji na-
vor je 181 Nm pri 4.300 vrtlja-
jih v minuti). Šele kasneje,
verjetno jeseni, bo accord na
voljo tudi z zmogljivejšim 2,2-
litrskim bencinskim agrega-
tom. Skoraj do začetka proda-
je (torej junija) pa malopro-
dajna cena ne bo znana.
Hkrati so pri AC Mobil raz-
širili ponudbo s hondo legend.
Avto bo na voljo v dveh karo-
serijskih različicah (kot kla-
sična limuzina in kot kupe),
s svojimi dimenzijami in nas-
ploh pa sega v zgornji del
srednjega avtomobilskega ra-
zreda. Slovenskim kupcem naj
bi bila naprodaj različica
z 3,2-litrskim šestvaljnikom
(pogon tudi na prednji kolesni
par), ki bo zmogel največ 151
kW/205 KM pri 4.700 vrtljajih
v minuti.
BMW se seli v golfov razred
Za sedaj je to še avto z ozna-
ko E 36/5, prihodnje leto pa bo
na avtomobilsko prizorišče
pripeljal BMW 316i hatchback
ali trivratna kombi limuzina.
S tem avtomobilom bo miinc-
henska tovarna posegla v ta-
koimenovani golfov razred.
Ugibanja je torej konec, kaj-
ti v bavarski avtomobilski to-
varni so očitno presodili, da
utegnejo sedanje krizne čase
laže prebroditi z nekaj manj-
šim avtomobilom. Navzven bo
316i hatchback pravzaprav
pomanjšana kopija limuzine
oziroma kupeja serije 3, kar
naj bi pomenilo, da bo vozilo
nekaj krajše, lažje, pa menda
prostornejše kot sta večja
vzornika. Avtomobil naj bi po
sedanjih napovedih poganjal
znani štirivaljnik s prostorni-
no 1,6-litra, s po štirimi ventili
na valj in 100 KM, v načrtu pa
naj bi bil tudi 1,4-litrski mo-
torni agregat s prav tako 100
KM. Toda ta motor šele razvi-
jajo in bo na voljo najprej čez
tri, kasneje pa čez pet let. Če se
torej ugledna nemška avtomo-
bilska tovarna poskuša v naj-
bolj množičnem evropskem
avtomobilskem razredu, je
morda to eden od trdnejših do-
kazov, da ne računa na sko-
rajšnji konec sedanje avtomo-
bilske recesije. Zaradi tega je
pomembna tudi cena, po kate-
ri naj bi bil BMW 316i hatch-
back na voljo za približno 32
tisoč mark. Na sliki: domnev-
na podoba novega 316i hatch-
back.
Tudi corsa kupe in kabriolet?
Rüsselheimski Opel je pred
nedavnim predstavil obnovlje-
no corso, sedaj pa že napove-
duje, da bosta čez dve leti na
ogled dve novi izvedenki naj-
manjšega hišnega avtomobila
- kupe in kabriolet. Oba avto-
mobila bosta izdelana na os-
novi kombi corse, za pogon pa
naj bi skrbela 1,4-litrski in
1,6-litrski motor. Po sedanjih
nepotrjenih napovedih naj bi
obe različici corse na avtomo-
bilski trg pripeljali čez dobri
dve leti in seveda poskušali
najti kupce v tistem razredu,
kjer dokaj suvereno gospoda-
rijo mazda MX-3 in MX-5, pa
nissan 100 NX in honda CRX.
Št. 18 - 6. maj 1993
34
Št. 18 - 6. maj 1993
35
Št. 18 - 6. maj 1993
36
Št. 18 - 6. maj 1993
37
Št. 18 - 6. maj 1993

Št. 18 - 6. maj 1993
39
Št. 18 - 6. maj 1993
Jarhu ni uspelo
Potem, ko je znanemu zeleno obarvanemu Celjanu Jožefu
Jarhu spodletel naskok na ravnateljsko mesto OŠ Frana
Roša, si je poskušal pomiriti dušo s ponujanjem bio-hrane
v slovenski prestolnici. Tisti, ki v Jarhovo poslovno žilico
prav nič ne dvomijo, pa že napletajo zgodbice o njegovem
novem podjetniškem poskusu. Potem, ko mu je spodletelo
z zeleno stranko, naj bi se menda zdaj skušal vriniti v zeleno
..saj veste, katero organizacijo imamo v mislih, kajne?
Škrti Velenjčani
Koliko prekratek je ve-
lenjski proračun dokazujejo
straniščne ploščice v skupš-
činski stavbi, ki veselo pada-
jo po tleh. Ker Velenjčani
»šparajo« na vseh nivojih,
tudi manjša obnovitvena de-
la v samem centru oblasti ne
pridejo v poštev. Nikakor pa
ne moremo razvozlati ne-
uradnih natolcevanj, da
»straniščne ploščice dol pa-
dajo« zaradi strahu.
Pravi sklepi pod
pravo zastavo
Da je velenjski izvršni svet
resnično izvršilni organ ve-
lenjske skupščine, je dokazal
predsednik vlade Srečko
Meh na zadnjem zasedanju.
Na pritožbo enega izmed po-
slancev, da je slovenska za-
stava narobe obrnjena, jo je
urno snel, pravilno obrnil in
jo obesil nazaj. Vsakršno
razmišljanje o tem, da Ve-
lenjčani radi vidijo modro
barvo na vrhu zastave, je bi-
lo tako odveč.
Muzej najnovejše
zgodovine
Da v času, ko vse glasneje
govorimo o racionalizaciji
dela na vseh področjih, res
ne gre imeti v Celju kar treh
vrtcev s tremi ravnateljicami
in tremi vrtčevskimi uprava-
mi, je poskušal poslanec Ja-
nez Lampret svoje kolege
slikovito prepričati še z eno
primerjavo. »Zakaj ima Ce-
lje dva muzeja?« seje vprašal
in retorično vprašanje zak-
ljučil s pomislekom, da nas
Celjane zdaj, ko imamo de-
mokracijo, čaka še tretji mu-
zej - najnovejše zgodovine.
Zlobneži pa so prav hitro
našli utemeljitev, da bi tak-
šen muzej tudi dejansko po-
trebovali. Če za drugo ne, že
zato, da bi v njem našli svoje
mesto vsi tisti, ki jim 45
svinčenih let ne da in ne da
miru...
To je krivica, zares!
Z odločno označitvijo, da gre za »calimerovski kompleks*
je poslanec dr. Aleš Demšar hitro opravil z vsemi proračun-
skimi porabniki in poslanci, ki so ob sprejemanju osnutka
celjskega občinskega proračuna razpravljali o tem, da
denarja manjka na vseh koncih. Da bi svojo razpravo čini
bolj jedrnato pripeljal do konca, pa je čisto majčkeno (prax
toliko kot kaže na fotografiji) pripomogel s prevodom jugo-
pregovora: »Uzda j se u se i u svoje kl j u se.« Ce imate težave,
naj vam pomagamo - Slovenci na kratko rečemo: »Pomagaj
si sam in Bog ti bo pomagal.«
Kovačeva kobila
»Bosa vedno je kovačeva
kobila,« se Kovaču tožba je
iz prsi izvila, ko se njegova
eks-poslanost je upokojila.
Pa nas v uredništvu Trač-
nic pravnic ne skrbi, da bi se
mag. Francu Kovaču zdaj pi-
sali slabi časi, še posebej, ker
je zgornji citat objavil v pr\'i
številki »svojega« časopisa
Šentjurske novice. Če bo Ko-
vačeva namera o medijskem
prosvetljevanju Šentjurča-
nov uspela, obljubljamo, da
se bomo z uredništvom Šent-
jurskih novic skušali dogo-
voriti za poobjavo karikatu-
re, objavljene na tretji strani
prve številke novega občin-
skega časopisa.
Zlasti je prepozno po
toči zvoniti, če »toča«
pada — iz vojaških letal.
Najhujši pekel je tam,
kjer se hudič skriva
—	pod oficirsko uni-
formo.
Papir vse prenese, med
drugim tudi — podpis
premirja.
Nasvet novinarjem:
če se pogovarjate s poli-
tikom, imejte pod mizo
—	detektor laži!
Mirovni sporazumi po-
tekajo po geslu:»Ne ču-
jem dobro!«
Očitno je zdaj balkan-
skim	kameleonom
—zmanjkalo»varovalnih
ban«.
Podkupnina
»Štefan, so tebi tvoji Celjani kaj ponudili? Meni niso
nič!!!« je pred finalom rokometnega pokala Slovenije sod-
nik Herbert Jeglič (levo) preverjal Štefana Juga. Po zmagi
Celjanov sta sodnika dobila - sojenje finalnih tekem žen-
skega pokala prvakinj in moškega pokala IHF.
STRAN(KA) SALJIVCEV
Emica Sivka iz Podčetrtka prejme nagra-
do za šalo tedna, ki jo izberejo naši bralci.
Izmed njih pa smo izžrebali še Nino Cvirn,
Loka pri Žusmu 141.
Šala tedna
Ljubezenska
Pri petdesetih se Kari zaljubi^
do ušes. Dekle jih ima le dvaj
set, pa bi jo kar poročil. Prijate-
lji bi mu radi odsvetovali.
»Kari. pa se ti sploh zavedaš:
Kojih boš imel šestdeset, bo ona
stara trideset. Ko boš star se-
demdeset, bo ona štirideset. Ko
boš osemdeset, bo ženi petde-
set ... Ja kaj boš pa s tako staro
babo?«
Pri spovedi
Mlada ženska pride k spovedi. Izpove se,
da ime velik greh. Ker nikakor ne more
z besedo na dan, ji župnik pomaga.
»Ali vas je prijel za gleženj?«
»Pogodili, pogodili gospod župnik,« reče
dekle.
»Ali vas je prijel za koleno?« nadaljuje
župnik.
»Pogodili, pogodili, gospod župnik,« priz-
na dekle.
»Ali vas je potipal po trebuhu?« je zani-
malo župnika.
»Preskočili, preskočili, gospod župnik,«
za rdi dekle,
Vaša je
Gospodar in dekla sta peljala kravo k bi-
ku. Ko je bik opravil svoje delo, je gospodar
rekel dekli: »Jaz bi tud'!«
Dekle pa zvito: »Saj lahko, saj je vaša !«
Žalitev
Gospa soseda. Povedati vam moram, da
mi je včeraj vaš mož rekel: »Ti kača!«
»Joj, oprostite prosim. Že ničkolikokrat
sem mu naročila, da ljudi ne sme soditi po
njihovi zunanjosti.«
Skok s padalom
Štefan in Janez sta se pripravila za skok
z višine 8.000 m. Ko skočita, pravi Štefan
Janezu, naj mu pove, kdaj naj odpre padalo.
Ko padeta na višino 5.000 m vpraša Štefan
Janeza: »Ti, Janez, a lahko odprem padalo?«
Janez: »Še ni potrebno.«
Nato se ponavlja isto vprašanje vse do
višine 50 m. Ko se približata zemlji na
2 m reče Štefan: »Zdaj pa odpriva.«
Janez: »Kaj si ti nor! Kje si pa še videl, da
bi se kdo pri dveh metrih ubil!«
Dvojčka
Prijatelja se srečata. »Slišim, da si dobil
dvojčke?«
»Ja, sem,« odvrne drugi.
»Kakšne pa? Enojajčne ali dvojajčne?«
»No, eden je dvojajčen, eden pa je
punčka.«
Šale so prispevali: Vida PODPEČAN iz Ce-
lja, Nevenka S KOR J ANC iz Laškega, Hedvika
MUŠIČ iz Škofje vasi, Mateja ČEPIN iz Podče-
trtka in Elizabeta DELČNJAK iz Šentjunger-
ta, Šmartno v Rožni dolini.
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:_
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Ni bilo lepe nedelje,
če se niso stepli
V okolici Dramelj sta bila
takoj po vojni najbolj slavna
muzikanta Cretnikova brata.
Kako tudi ne, saj sta bila
v treh farah edina muzikanta,
ki sta hodila po ohcetih, kožu-
hanjih, godovanjih, bila sta
povsod, kjer je bilo luštno. In
dekleta so ju še posebno rada
imela. Stanko, ki je igral har-
moniko se je zaradi njih več-
krat stepel in enkrat celo zara-
di tepeža ostal brez inštru-
menta, enkrat pa je v jezi har-
moniko sam raztrgal.
»Pri sosedu so imeli strašno
lepo punco. Pa kaj, ko je bilo
do njih tako daleč, da sem mo-
ral malico s sabo vzet, da sem
se med potjo okrepčal. Pol leta
sem imel jaz njo, pol leta ona
mene in tako sva zdržala sku-
paj celo leto.
Takrat so se >ženil< po sta-
rem. >Pratfirer< in družica sta
bila prva v procesiji, pred že-
ninom in nevesto in običajno
niti nisem vedel, kdo se ženi.
Točno ob polnoči je moral
>praífirer< vzeti nevesti krancl
in gorje, če je zamudil. Takrat
je namreč po krancl planil mu-
zikant in ker se drugače prva
dva ne bi mogla poročiti, je
potem pratfirer moral globoko
seči v žep, da je odkupil to
dragocenost od muzikanta.
Družica in spremljevalec sta
se tako pripravljala na >svojo<
ohcet in običajno do takrat ni-
sta smela spati skupaj, dobiti
pa sta morala tudi poročni šo-
pek. Starešina, ki je imel lep
črn, plašč pa je imel na skrbi
govore, pa še šopek in nevesto
je moral >ahtat<, medtem ko je
imela >vodila< (starešinova že-
na) lep srebrni pas, pri vsaki
rundi pa je šla prva na plesišče
in zadnja z njega. Pa še zdra-
vičke je morala pet.«
Na te stare čase Stanko obu-
di spomine še ob kakšni koš-
nji, pa ob >ušn< šanku, ki so ga
pred časom obudili v bližini
njegovega doma. Harmonika
mu »pušča«, a še vedno lepo
zapoje pod njegovimi prsti, nju vsaj dve stvari dobro iz-
Stanko je ponosen nanjo in padli: zobje iz ust in lasje,
nase, pravi, da sta mu v življe-	EDI MASNECj
Ena iz Stankovega rokava
Na dan poroke je ženin nesel nevesto čez prag vhodnih
vrat in takoj nato pokazal na copate: »Vidiš dragica
copatke. Hočem, da mi jih pripraviš vsak dan, če pridem
domov ali pa ne!«
Ko jo prinese do kuhinje, pokaže na štedilnik: »Vidiš
štedilnik. Vsak dan mi boš kuhala na tej plošči, pa če pridem
domov ali pa ne!«
Nevesti je bilo dovolj in pograbila je moža ter ga odnesla
v spalnico ter rekla: »Vidiš dragi posteljo. Vsak dan bom
seksala na njej, pa če prideš domov ali pa ne.
Št. 18 - 6. maj 1993