Hiadnikia 10: 41-4i (1998)
41
Notulae ad nomenclaturam editionis Mala flora Slovenije anni 1999 spectantes
Tone Wraber
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
Izvleček: Pri obdelavi nekaterih družin za novo izdajo Male flore Slovenije (1999) so se izkazale kot potrebne spremembe v taksonomskem statusu nekaterih vrst, ki naj jih legitimira naslednja objava.
Abstract: During the preparation of some of the families for the new edition of the Mala flora Slovenije (1999) the following taxonomic changes of some taxa had to be introduced
Pri obdelavi nekaterih družin za novo izdajo Male flore Slovenije (1999) so se izkazale kot potrebne spremembe v taksonomskem statusu nekaterih vrst:
Iris pallida Lam., Encycl. Meth. Bot. 3: 294 (1789) subsp. illyrica (Tommasini) T. Wraber, comb, nova Bas.: Iris illyrica Tommasini, Veg. Isola Veglia 63 (1875), nomen solum, deser. ap. A. Kerner, Osterr. Bot. Zeitschr. 21: 225 (1871)
Spoznanje o veliki podobnosti nekaterih južnoalpsko-severozahodnobalkanskih perunik (prim. TRINAJSTIČ 1976!) in njihovo podrejanje najprej opisanemu taksonu Iris pallida je nujno pripeljalo k temu, da smo vanj vključili - na stopnji podvrste - tudi ilirsko peruniko. Ko WEBB & CHATER (1980: 91) ilirsko peruniko obravnavata pri vrsti I. pallida. pravita: "In N. W. Jugoslavia plants are usually intermediate between the two subspecies" (I. pallida subsp, pallida in I. p. subsp. cengialti, op. T. W.), kar govori v prid novega taksonomskega statusa ilirske perunike
Ime Iris illyrica bi bilo ob objavi nomen nudum, če ga ne bi legitimiralo Tommasi-mjevo sklicevanje (TOMMASINI 1875: 81) na opis te perunike pri KERNERJU (1871: 231). Ta je - po herbariziranih primerkih, ki jih je dobil od poznavalke reške flore A. M. Smith z otočka Sv. Marko med Kraljevico in
Krkom, ter živih, poslanih od M. Tommasi-nija tako z Draščice nad Trstom kot z istega nahajališča, a gojenih v vrtu v Trstu, a tudi z že omenjenega otočka - natančno navedel njene razlikovalne znake nasproti vrsti I. cen-giahi, a je ni poimenoval, saj ni vedel, ali ni morda identična z že znano vrsto 1 pallida, čeprav se mu ta možnost že tedaj ni zdela verjetna oz. je skoraj verjel, da gre za vrsto /. clusiana Tausch. TOMMASINI (1875: 81) jc to možnost zavrgel in kraško-severnojadran-sko vrsto krstil za Iris il!yrica.
Leontodon hispidus L., Sp. Pl. 799 (1753) subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb.) T. Wraber. comb. nova Bas.: Leontodon brumatii ("Brumati") Schiede ex Reichenb., Fl. Germ. Excurs. 253 (1831)
Malo znan takson iz oblikovnega kroga zelo polimorfne vrste L. hispidus, ki jo zdaj večinoma delijo na podvrste. Vanjo kot podvrsto uvrščamo tudi takson, razširjen na ozkem območju v prigorju Julijskih in Karnijskih Alp, npr. ob Nadiži (Slovenija: med starim robidiškim mostom in Napoleonovim mostom, Italija: San Pietro al Natisone/Špe-ter Slovcnov, Ponte del Diavolo/Hudičev most v Čedadu), kjer uspeva v zelo značilnem okolju (na obrežnih skalah, ki jih občasno oplakuje rečna voda. Zelo verjetno so takšne razmere tudi na nahajališču pri Sequalsu ob
42
t. Wrabür: Notulae ad nomenclatura™ editioms Mala flora Slovenije anni 1999 spcctantes
Meduni ("sulle rocce umide", vendar "in forma tneno tipica" (GORTANI & GORTANI 1906: 464). Ali so takšne tudi na nahajališčih ob spodnji Soči (Ronchi/Ronke, Monfalco-ne/Tržič), ki jih omenjata ista avtorja, ne vemo. Vsekakor lahko rastlina raste tudi zunaj neposrednega vpliva vodnega oplako-vanja, kakor smo jo videli na skalah ob cesti blizu vasi Učja na severnem pobočju Vel. Muzca, na italijanski strani istoimenskega mejnega prehoda. Zaradi svojevrstnega rastišča ima POLDINI (1991: 821) ta takson za samostojno vrsto.
Vrsto je očitno prvi poimenoval malo znani C. J W. Schiede (1798-1836) in jo sporočil avtorju dela Flora Germanica Excurso-ria H. G. L. Reichenbachu. Ta jo je objavil kot Leontodon (Apg.) Brumati Schiede, pri čemer ni jasno, v kateri rod jo je postavil Schiede, Apargia ali Leontodon.
Papaver alpinum L., Sp. Pl. 505 (1753)
subsp. victoris (Škomik & T. Wraber) T.
Wraber, comb. nova Bas.: Papaver victoris Škornik & T. Wraber,
Biol. vestn. 36 (3): 82 (1988)
Razlike med posameznimi taksoni sre-dnje-južnoevropskih alpskih makov so majhne in je zato njihovo taksiranje bolj primemo na podvrstni kot na vrstni ravni. Do takšnega spoznanja je pri kritični obdelavi alpskih makov prišel KADEREIT, ki najprej (1990: 79) priznava 8 podvrst znotraj edine vrste Papaver alpinum, a jih pozneje (1993: 301) vse vključuje ("incl") v to edino vrsto in tako na mah odpravi z v 2 stoletjih pridobljenimi spoznanji. Na podlagi lastnih izkušenj z alpskimi maki v Sloveniji, kjer je - na majhnem ozemlju - zgostitev različnih alpskih makov v njihovem celotnem arealu sploh največja,
smo mnenja, da sicer drobni morfološki znaki, skupaj s horološkimi, omogočajo dokaj zanesljivo razlikovanje podvrst znotraj vrste P. alpinum. Ena od njih je tudi Pctkovškov alpski mak.
Saxífraga exarata Vili., Prosp. Pl. Dauph. 47 (1779) subsp. atropurpúrea (Sternberg) T. Wraber. comb. nova Bas.: Saxífraga mosehata Wulfen in Jacq., Mise. Austr. Bot. 2: 128 (1781) var. (g) atropurpúrea Sternberg, Revis. Saxifr. 41 (1810)
Saxífraga exarata Vili., Prosp. Pl. Dauph. 47 (1779) subsp. carniolica (Huter) T. Wraber, comb. nova Bas.: Saxífraga mosehata Wulfen in Jacq.. Mise. Austr. Bot. 2: 128 (1781) var. carniolica ("Carniolica") Huter. Ósterr. Bot. Zeitschr. 55: 195 (1905)
Tudi lastne izkušnje pri določanju vrst Saxífraga exarata in S. mosehata s. lat. govorijo v prid stališča o združitvi obeh vrst v eno, ki ji seveda pripada ime najprej opisane. Ne moremo pa se strinjati s tem, da ALDEN & STRID (1986: 3 71) vrsto S. mosehata smatrata kot popoln sinonim 7. vrsto S. exarata in tako uveljavljata "utrujeno" taksonomijo. Bližje nam je stališče (WEBB 1993: 453), ki ga podpirajo tudi lastna opazovanja v več območjih srednje- in južnoevropskih gorovij, po katerem sta oba taksona podvrsti iste vrste. Vsekakor pa je v njenem okviru treba razlikovati še več drugih, v Evropski flori neupoštevanih podvrst, na ozemlju Slovenije torej že dolgo znana in dobro ločena taksona (PRAPROTN1K 1982), kiju - v skladu s povedanim - taksonomsko podrejamo vrsti S. exarata.
Literatura:
Aldén, b. & A. strid, 1986: Saxífraga L. In: A. Strid (ed.), Mountain Flora of Greecc 1 359-380. GORTANI L. & M. GORTANI, 1906: Flora Friulana con speciale nguardo alia Camia 2.
43
Hiadnikia 10: 41-43 (1998)____
KadeREJT, J. W, 1990: Notes on the taxonomy, distribution, phylogeny and ecology of Papaver alpinum
L. (Papaveraceae). Bot. Jahrb. Syst. 112 (1): 79-97. KADEREIT, J. W„ 1993: Papaver L. In: TUTiN, T. G. & al. (eds.), Flora europaea 1 (ed 2): 297-301 Kerker, A., 1871: Ueber Ins Cengialti Ambrosi. Österr. Bot. Zeüschr. 21: 225-231. Püldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari ncl Fnuli-Venezia Gitlba. Praf-rotnik N., 1982: Saxífraga moschaía Wulfen v Sloveniji. Scopolia 4: 1-13. Tommasini, M.,1875: Sulla vegetazione deU'isola di Veglia e degli adiacenti scogli di S. Marco, Plavnik,
c Pervichio nel Golfo del Quamero. Trieste, 7-88. Trinajstií, I., 1976: Beitrag zur Taxonomie des Iris pallida Komplexes. BiDsistemauka 2: 67-78. Webb, D, A , 1993: Saxífraga L. In: Tutin, T. G. & al. (eds.), Flora europaea l(ed. 2): 437-458. Webb] D- A.'& A. O. Chater, 1980: Iris L. In: Tutin & al. teds.). Flora europaea 5: 87-92.
MM4jr.ii.