TRST, sobota 21. septembra 1957
Mo XIII. - Št. 225 (5760)
PRirtCRSKI DHEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI it. «, II. nad. — TELEFON	IN	»4-831	—	poitni	predal	559	—	UPRAVA:	tJL.	SV.	FRANČIŠKA	it.	2»	—	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir Beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din.
M. 37-338 — Podrui. GORICA: Ul. S. Peliico I-H« Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15,-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržajkega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije,
'Sine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska U. zuz- ir
Tri resoluciji sovjetskega zunanjega ministra Gromika
Skupščina OZN na j
naj se ravnajo po načelih
pozove vse države
miroljubne koeksistence
Ponovitev predlogov o prekinitvi jedrskih poizkusov in prepovedi jedrskega orožja ter predloga o pogodbi med državami NATO in varšavskega pakta - Zahodni predlogi o razorožitvi ne morejo biti podlaga za sporazum • Razširita naj se oba razorožitvena odbora ■ Obsodba zahodne politike na Srednjem vzhodu • Pella poudarja zvestobo atlantizmu
YORK, 1-9. — Sovjetski zunanji minister Gro-dan®« glavni skupščini OZN tri resolucije. V prvi poziva skupščino, da povabi vse drza-e> naj urejajo svoje odnose in rešujejo medsebojna "Mprotja na načelih miroljubne koeksistence.
" drugi resoluciji predlaga prekinitev jedrskih poizkusov od 1. januarja 1958 za dve ali tri leta. Mednarodna komisija naj bi nadzorovala izvajanje tega ukrepa.
V tretji resoluciji zahteva •hdmiko, naj se za pet let ?*. uporablja jedrsko orožji če pa po poteku tega jj*® he bo sklenjen noben “ned narod ni sporazum o rPustitvi jedrskega orožja, morala o tem znova razpravljati OZN.
Sovjetska delegacija je za-d«vala, naj ^ resolucija o. n lrvljubtt1 koeksistenci iu o Prekinitvi jurskih poizkusov Piseta kot ločeni točki na vni red sedanjega zaseda-
‘•la,
J svojem govoru pred skup-tožhi ie Gromiko zavrnil ob-
hJj • da sovjetska politika do st”*v Srednjega vzhoda pred-,„-v.la nevarnost za mir. Ob-2'Da le zal,odne države, zlasti svet' da net‘i° na tem delu . ta vojne plamene. Poudaril op- - ie trditev, da Sirija svoje sosede, navadna bi v,- lna in izz‘vanje. «Ce ~ bilo tako. je pripomnil dr**11**10' čemu niso ZDA ali k; ave>. ki mejijo * Sirijo in (j1 J* čutijo ogrožene, načele nim Vprašanja pred Varnost-'j: svetom, da preprečijo to ? Znjo? Dobro vedo, d« gre
Ut zato niso predložile
7«j	‘‘l	*d	tt
adeve OZN.»
Sjri[°?*o ie dejal, d« je bil« itt la,izbrana kot zadnja žrtev
žen 'aIističnih spletk, podvr-d9 * le političnemu in gospo-kjJ*emu pritisku ter ji od-ven°-■ Stožijo z vojaško inter-kerClJO; vs* to pa zaradi tega, sirsko ljudstvo in vlada šl» rwi da bl njih država pri-v	tuje	gospostvo	ali	pa
^apadalne bloke, da m ie Gromiko izjavil, VmJe sovjetska vlada noče Šr»j Vati v notranje zadeve Uj "iega vzhoda ter se raj--ne,-?0. sv°ji tradiciji in brani Sapo snost *ie*1 držav in njih i*' da 90 osvobodijo ko-čuje	jarma.	To pa ozna-
p,.1.?0 organizatorji izzivanja v,J. s'rijj kot »sovjetski ne-načrt«.
^Polna osvoboditev od pota nk kolonializma je nujna ru hranitev jn okrepitev mi-Ujj ' ? tem delu sveta,» je po-
:(Sovj1etskr0mik0' ki je d0d.al: tj v |ei»ka zveza ne more osta-
Sf-riezbrižma, ko se Bližnji in
nienb?1 vzh°d, področji blizu
dal« . meJa, spreminjata v
dal
do
bo
žarišče vojaških spopa-
n	—•	~	 *	I	r”
tov' I"rgaruzatorji teh spopa-3<jVi “L	morali razumeti, da
tj u aa zveza ne more ostari jfe^riii>a spričo položaja, Naj	.njeni varnosti.«
dede	te Gromiko piostavil
•tirii	vprašanja tistim, ki
vjetitu ne govorice o sovah,,.!]	spletkah na Srednjem
rok	»Kdo skuša položiti
,a e„na naravna bogastva te-»td- Področja? SZ ali ZDA? tej, j &Pmtkani proti vladam JlanCe	Kdo Pošilja odpo-
vlad > da pritiskajo na te Posta z,asti na Sirijo? Kdo V?.hrJ,a države Srednjega OhTa. druKo proti drugi?« skush,04*1 nato ZDA. da aje flo pritegniti države Sred-Pakt Vzhodu v napadalne e- , kakor je bagdadski Vj-1' 'n je dejal, da je ne-sp0Da ..duzija misliti, da bi s« koVTd1-.1?* ,em področju lah-
Pakt,
spo?a ,,'tuzija misliti, da bi se ko 1. na tem področju lahno S?eh.": »Ali tisti, ki stal-SreriV!gaj° z bliski vojne im vidanJ«n vzhodu, lahko pred-bien^a,J0- do kod bi se pla-Izr o razširili?))
»tv0 el Je zatem zadovoljna« raradi dobrih odnosov siti,- -Vjetsko *vezo in arab-da ,l državami in je dodal, *kih° n° Preprečuje prijatelj-'n ,1 °dnosov med arabskimi n rugimi državami, kakor Zt)fr- z Veliko Britanijo in *elini *^udi mi, je pripomnil, r'čan° do*)re odnose z Anie-c”1, .Angleži in Francozi.« davn°mik° je nato omenil ne-izhop. s9vjetske predloge za nj9mJsanje položaja na Bred-z»hr,a Vzhodu. ki so jih tri °doh ■ države zavrnile. »Njih liki ,’lev v kakršni koli ob-i.7‘. Je .......... n o...	v.;
ahk , Pr'P°mnil Gromiko. bi Pol0j. .“mgodejno vplivala na ki povzroča sedaj skr
“Pr-av
Pa:
pozvaein° oskrbljenost.»
je zutem skupščino.
Poii(:?dločno obsodi nevarno
nekaterih držav ®kih držav,
do
i '** ui/.av, in poudaril, n*varVreba. napraviti konec V^«>dul igri na ^re(lnJem
Gromikn° sv°jega govora je 'P i 0 posvetil razorožitvi i te* Predložil dve resoluciji o ra> v ,zvezi ter spomenico vjetsuro4itvh ki jo je bila So-°rožii zveza predložila raz-don,, VeP.l konferenci v Lon-
.°hu V,* .*on 8a ^a3važ	...
'ladji Za^edanja skupščine
ta<0ro4;.rom • Je veri I,p*žitev.»
nejse vprašanje ine, je je verjetno
J"1 le zatem, da se je eza že le .	manjšanje
dal,,,',.*, bvjetska vlada, je na-
'žrek?aka zveza ze leta 19-B’ k'tve	c.Za znr>anjšanje oboro-
aa^-l G' ..............
‘»zo* .Položaj, ki je nastal Vse>« d venem pododboru, i
^,n	pododbor-.	r-
bododbenormal,'n' čšedaj je ta °°r edini organizem, ki
obravnava vprašanje razorožitve h. tega »ledi, da. č« se ne napreduje v pododboru, se sploh ne napreduje.«
Izjavil je zatem, da predlogi zahodnih držav ne morejo biti podlaga za sporazum. »Te države iščejo sporazum, od katerega bi imele korist in bi škodil varnosti drugih držav.« Poudaril je nato, da je važno doseči sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov, da -*e pospeši sporazum o drugih straneh razorožitve, in je oc.tal Dullesu, da je »včeraj branil idejo nadaljevanja jedrskih poizkusov, zato d« 9« »popolni jedrsko orožje«.
Gromiko je tudi izjavil, da razorožitveni odbor ne more po njegovem mnenju več vršiti svoje naloge. Zato je zahteval, naj se ta odbor )n tudi pododbor razširita z vključitvijo «držav, ki nasprotujejo hladni vojni«. »Ce bo nesporazum še trajal, je nadaljeval Gromiko, se bo povečalo število atomskih in ter-monuklearuih bomb m raket. Koncepcija vojne se ba spremenila. ker je vprašanje prenosa tega orožja za množično uničevanje na kateri koli del sveta sedaj rešeno.«
Prvi del svojega govora je sovjetski minister uosvet-il miroljubni koeksistenci in poudaril, da ta koeksistenca ni v skladu z regionalnimi pakti, kakor je NATO. in je predlagal odobritev že omenjene resolucije.
Poudaril je. da pade odgovornost za zaskrbljenost zaradi delitve sveta na dva tabora »na tiste, ki »o izjavili, da se bodo pogajali s stališča sile«, ter je obsodil postavljanje ameriških oporišč na tujih ozemljih. »Položaj je postal bolj kritičen, je dodal Gromiko, ker severnoatlantski blok pripravlja atomsko vojno v Evropi; atomsko orožje je že na razpolago evropskim državam in govori se, da se z njim opremi tudi Zahodna Nemčija. Zagovorniki politike sile in preračunanega tveganja morajo vedeti, da ne bi zbežali represalijam.«
Minister je tudi omenil, da je Sovjetska zveza pripravljena umakniti svoje čete iz tujine s pogojem, da jih umaknejo tudi ZDA in druge evropske držav«,
V delu govora, posvečenem koeksistenci, je Gromiko izjavil. da je SZ pripravljena začeti miroljubno tekmovanje z drugimi državami, da pa ji je odvratno sodelovati v tekmi z jedrskim oboroževanjem. Zato ima svet izbiro med miroljubno koeksistenco in atomsko vojno. Na koncu svojega govora je Gromiko postavil nekatere predloge za zmanjšanje mednarodne napetosti. Ti predlogi, ki jih vsebujejo že omenjene resolucije, vsebujejo: I. sporazum o evropski varnosti in sklenitev pogodbe med državami članicami NATQ in državami članicami varšavskega paktu, ki naj prepove uporabo sile. 2. Sporazum o definiciji »napada«. 3. Olajšanje gospodarske in trgovinske izmenjave med državami. Evropske države so glavne žrtve embargov: čas bi bil ukiniti jih, je pripomnil Gromiko. 4. Okrepitev vloge Združenih narodov, ki ne smejo biti politično orodje neke države ali pa skupine držav. S tem v zvezi se mora rešiti vprašanje Kitajske.
Na koncu je Gromiko izjavil, da bi moralo dvanajsto zasedanje glavne skupščine OZN bistveno napredovati po poti zmanjšanja mednarodne naoetosti.
Za Gromikom je govoril italijanski zunanji minister pella. Njegov govor je bil navdahnjen z atlantizmom in »evropeizmom«. Obtoževal Sovjetsko zvezo, da se vmešava v zadeve Srednjega vzhoda Dalje je obtoževal Sovjetsko zvezo zaradi intervencije na Madžarskem in je zatem govoril razorožitvi. S tem v zvezi je ponovil ameriško tezo. Tudi glede nemške združitve je ponovil »tališče zahodnih držav.
Govoril je zatem o nekaterih gospodarskih vprašanjih in o evropski integraciji. S tem v zvezi je govoril tudi o inflaciji in dejal, da se je treba za vsako ceno braniti pred to nevarnostjo. »Potrebno je proučevati jo brez zgubljanja časa, postaviti se proti njej s klasičnimi in modernimi sredstvi, ker inflacija o-staja najslabša, najkrivičnejša oblika davčne obremenitve v breme šibkih in ker uničuje prihranke, ki so prvi in nujni vir slehernega gospodarskega razvoja«.
Glede Srednjega vzhoda je Pella tudi izjavil, da »Italija zaradi svojega zemljepisnega položaja in zaradi svojih tradicionalnih prijateljstev na tem delu sveta čuti dolžnost prispevati k slehernemu na-
poru za pomirjenje v duhu listine Združenih narodov«.
Končno je govoril o Alžiru in izjavil; «Itaija, kj j* iskrena soseda Francije in odločna v svojih tradicijah prijateljstva do islamskega sveta, se v celoti zaveda težavnosti alžirskega vprašanja. Izreka upanje, da bo želja, ki so jo izrazili Združeni narodi, mogla najti takojšnje uresničenje v interesu alžirskega prebivalstva, Franclje, miru iu blaginje v Sredozemlju«.
Na koncu je poudarjal lve-stobo atlantskemu paktu in evropskemu sodelovanju.
Med debato je irski zunanji' minister Frank Aiken predložil »načrt 2u rešitev alžirskega vprašanja pod okriljem OZ/V«. Načrt zahteva od Francije. nuj jasno izjavi, da je pripravljena dovoliti Afžiru pravico do samoodloča-nja v čim krajšem času, ki naj se določi ob pusvetovanju z OZN, ter da je pripravljena pogajati se »s suobodno izmoljenimi predstavniki alžirskega ljudstva». Irski načrt nato poziva »alžirske revolucionarje», naj ustavijo sovražnosti, naj sprejmejo rezultut svobodnih volitev in pogajanj ter naj v bodoče ščitijo interese Evrop-
cev v Alžiru. OZN pa bi mo' rala vršiti neposredno nadzorstvo nad sporazumom med Francozi in Alžirci.
Aiken je predlagal tudi ustanovitev komisije OZN, ki »naj da pobudo za spravo in gospodarski raevoj na Srednjem vzhodni* in napravi konec »diplomatski konkurenci» velikih drža v na tem področju.
Glavna skupščina je danes odobrila priporočila predsedstva in dokončno sprejela na dnevni red razna vprašanja, k: jih je že sprejelo predsedstvo.
Številne spremembe v tailandski vojski
^ BANGKOK. 20. - Maršal Sant Thanarat je večraj sporočil. da »o uvedli temeljile spremembe v letalstvu, pri policiji. mornarici iu drugih vejah državne uprave. Maršal je imenoval na razna mesta nove poveljnike namesto tistih, ki so uživali zaupanje odstavljenega predsednika vlade Pi-bula Songgrama. Vsa mesta sc zasedli oficirji, ki so se udeležili vojaškega udara Thanarat a.
banes se je »e-stal začasni tailandski parlament,	katere-
ga 123 čanov so imenovali s kraljevim dekretom.	Parla-
ment je uzvoli! za predsednika generala Ronnakorna.	Jutri e
bo uradno predstavila parlamentu nova vlada.	Maršal
Thanarat je izjavil, da bo Tai-landija spoštovala vse sporazume, sklenjene z. ZDA. Song-gram je zbežal v Kambodžo, kjer je zaprosil za politično zatočišče, ki so mu ga priznali s po>gojeni. da se ne bo ukvarjal s jjolitiko.
Seja poslanske aborniee
Di Vittorio
nasilje	proti
Pri proslavljanju 20. septembra so poslanci poudarili, naj se Cerkev ukvarja le z duhovnimi nalogami
 «»--------
WA8HINGTON. 20. - Ne-k»-teri funkcionarji so izjavili, da bo predsednik Eisenhovver uradno odprl letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke, ki se bo zadelo 22. septembra.
Maunoury ni še prebrodil ovir
Nobenega	napredka
po razgovorih, ki so trajali ves dan
Predstavniki strank se bodo zopet sestali danes - Nadaljevanje debate o agrarni politiki vlade v skupščini
PARIZ, 20. — Konferenca «pri okrogli mizi« ni po včerajšnjih razgovorih, ki so trajali ves dan, rodila še nobenega uspeha, kakršnega bi si želel Bourges-Maunoury, ki se na vse načine trudi, da bi premostil številne ovire v zvezi z »okvirnim zakonom« o Alžiru.
Konferenca se je začela ob 9.30 in se je po preki
nitvi ob 13.30 nadaljevala ves popoldan do 21. čeprav je po jutranji seji uradni predstavnik izjavil, da so razgovori potekali v izredno prisrčnem ozračju, so številni predstavniki tiska ugotovili. da je bilo ozračje skrajno napeto. Poslanec Roclore, ki je za trenutek zapustil sejo, je na vprašanje, »kakšna je’ temperatura«, odgovoril samo z značilno mrdo. Ko so ob 13.30 udeleženci sestanka zapustili palačo Matignon, je Daladier izjavil: »Splošna diskusija se sploh še ni začela.
Vsakdo govori, kar hoče v naj večji zmedi!«
Po večerni seji, ki se je zaključila ob 21.15, je vladni predstavnik izjavil, da se bodo razgovori nadaljevali jutri zjutraj.
Bourges-Maunoury je izjavil. da so na splošno proučili celoten okvirni zakon, in je dodal:	»Napravili smo torej
velik napredek v smislu sprave. Nerešene so sedaj samo še dve ali tri tehnične točke. Sicer pa se bomo sestali ponovno jutri zjutraj. Mislim, da smo opravili dobro delo in da bomo lahko kmalu začeli parlamentarno fazo načrta zakona o Alžiru.«
Vendar pa se nekateri politični predstavniki, ki so se udeležili razgovorov, ne strinjajo s tem optimizmom. Predstavnik MRP Maurice Simmo-net je izjavil: »Nismo napre-MllltlllMIIMHIIHMIIMMItlllMMMIIIHIMIIIIIIIIIIIIIItlllllHIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIItltllllllillllllllllllll
Po sovjetskem sporočilu o medcelinski raketi
V ZDA so pospešili poskuse z raketami
doyali niti za centimeter.« Jacques Soustelle, ki je bil alžirski guverner leta 1955 in k: močno kritizira okvirni zakon, je izjavili- #Nismo na pravi poti.«
Medtem se razprava o gospodarski politiki v skupščini nadaljuje. Konferenca predsednikov parlamentarnih skupin pa je danes določila, naj se o resolucijah, ki obsojajo to politiko, glasuje 30. septembra, toda 3 pogojem, da se do tega dne že glasuje o zaupnici v zvezi z zakonom o Alžiru. Če pa debata o Alžiru ne bo do tedaj končana, bodo o omenjenih resolucijah glasovali šele v začetku jesenskega parlamentarnega zasedanje to je 3. oktobra. Bourges-Mau-noury je torej za sedaj uspel odstranili eno od številnih nevarnosti. ki grozijo njegovi vladi. Če mu bo uspelo prebroditi težave v zvezi z debato o Alžiru, bo imel več možnosti. da prebrodi tudi ovire v zvezi z debato o gospodarski politiki.
 «»------
Incident v Goi
BOMBAY. 20, — V Goi ie prišlo do incidenta, v katerem so bili 4 portugalski vojaki ubiti, 12 pa ranjenih v spopadu s skupino 12 delavcev. Spopad je trajal 5 ur. Portugalski vojaki so streljali s strojnicami in brzostrelkami ter metali ročne granate. Več sto izstrelkov je pad-
lo na indijsko ozemlje. Gre
za največji incident, kar se jih je pripetilo zadnje čase v Goi.
Portugalsko zunanje ministrstvo pa trdi, da je bil u-bi-t samo en portugalski oficir, 8 vojakov pa je bilo ranjenih, Ministrstvo tudi protestira, češ da je povzročila incident »tolpa teroristov«, ki je prodrla v Goo ’ indijskega ozemlja. Ministrstvo obtožuje Indijo, da podpira »nacionalistično« gibanje.
WASHINGTON, 20. — Posebni pomočnik obrambnega ministra William Holiday je izjavil, da so ZDA izstrelile poizkusno raketo na razdaljo »večAisoč milj«. Obrambni departma. ki je to potrdil, pojasnjuje. da gre za eno prvih sprememb rakete »Jupiter«, k: so jo izstrelili novembra. O-brsmbni departma je. potrdil, da je raketa letela najmanj 4800 kilometrov.
Včeraj so na oporišču Cap Canavera! izstrelili dve raketi. Ena od teh je bila po mnenju opazovalcev raketa »Snark«.
Danes pa »o izstrelili novo raketo ob navzočnosti obrambnega ministra. Opazovalci zatrjujejo. da gre za raketo «Thor», ki so jo pripravile letalske oborožene sile. Trdijo, da se je raketa dvignila v vi šino od 24.(MK) do 32.000 metrov, V tej višini se je usmerila proti vzhodu in se je se dalje dvigala. Po zatrjevaniu nekaterih opazovalcev bodo morla v prihodnjih 24 urah preizkusili medcelinsko raketo vrste »Atlas«.
Sinoči pa je admiral Fek izjavil, da bodo Američani .z' st reiili raketo »Polaris« iz podmornice, ki bo pod vodo. »Polaris« Ima akcijski radij 2400 kilometrov.
Poleg tega javlja mornariški departma, da so izdelati puško za streljanje s posebnimi izstrelki iz plastike s hitrostjo
19.200 km na uro. Puška bo služila za proučevanje reakcije izstrelka pri veliki hitrosti v zvezi s pripravljanjem raket z dolgim akcijskim radijem.
Ameriško letalstvo pa je pripravilo nov sistem radarja, ki naj omogoči izsleditev medcelinskih raket na razdaljo 3000 milj. «Ta sistem, je dejal načelnik letalstva general Whi-te. bo omogočil, da se razpolaga s sredstvom «trenutnega alarma« v korist obljudenih središč kakor tudi v korisi vojaških središč.« Dodal je. da bo novi radar sestavni del celotne protiletalske in protiraketne obrambe. Izjavil je tudi, da bo s tem omogočeno bombnikom strateškega letalstva, da se dvignejo v zrak. še preden jih bo raketa lahko uničila na tleh.
V ameriških vojaških krogih so mnenja, da je nedavno sovje' sko sporočilo o uspešnem poizkusu z medcelinski) raketo pripravilo Pentagon do tega, da pospeši svoje načrte gle. de raketnih izstrelkov. Baje že razmišljajo o tem. da hi takoj začeli izdelovati izstrelke, ki naj bi delovali v akcijskem radiju 1500 milj in ki bi lahko dosegli štiri najvažnejša sovjetska mesta z letalskih oporišč v Veliki Britaniji.
General White je izjavil, da »sile za represalijo ameriškega letalstva lahko napadejo in uničijo kateri koli objekt na zemeljski površini«.
o ukrepih vlade
LONDON, 20 — Angleže je sklep o zvišanju eskomptne mere močno presenetil, toda mnogi menijo, da je bil nujen, čeprav ne morg biti priljubljen. Ta sklep bo morda preprečil inflacijo, toda povečal bo število brezposelnih in zvišal obrestno mero za posojila. Se posebno so bili presenečeni borzni agentje, ki so za nekaj ur prenehali z vsemi kupčijami.
O nujnosti, da se zviša eskomptna mera, se je že sporazumela v torek angleška vlada, ki misli, da bo lahko le na ta način ohranila vrednost Jterlinga v notranjosti in v tujini.
Zakladni minister je včeraj izjavil, da vlada ne more dovoliti da bi angleško ljudstvo živelo bolje, kakor mu dopuščajo razmere. Minister je tudi pozval banke, naj sodelujejo z vlado in dejal, da je odločena, preprečiti vse špekulacije s šterlingom v inozemstvu. Pričakujejo, da bo vladni sklep proti inflaciji- naletel na kritike laburistične stranke, ki bo zahtevala zagotovila, da zvišanje eskomptne mere he bo povečalo brezposelnosti v angleški industriji. Vlada pa bo vsekakor prisiljena, skrčiti načrte za modernizacijo železnic. Kar se tiče gradnje šol, bolnišnic in stanovanj, bodo šele določili, katerim gradnjam bodo dali prednost. Sicer pa se vlada zaveda, da je njen ukrep ni popularen.
Angleški konservativni in liberalni listi, kot so «Daily Mail«, «Daily Telegraph«, «News Chronicle«, «Manchester Guardian« itd. v glavnem odobravajo vladni sklep ter samo dodajajo, da bo seveda nepriljubljen. Laburistični tisk pa piše, da je spravila vladna politika državo v propast. «Daily Herald« piše: »Na ta način ne bodo popravili krivic, ki jih je povzročil zakladni minister, ko je z davčnimi oprostitvami bogatašev povzročil povečanje izdatkov«.  «#------------------
Posvetovanja za sestavo
vlade v Zah. Nemčiji
BONN, 20. — Kancler Adenauer je danes sprejel voditelja Nemški stranke IIellwe-gea, s katerim se je razgo-varjal o sestavi nove nemške vlade. Poročilo o razgovorih pravi, da je Adenauer predlagal Nemški stranki, naj stopi v vladno koalicijo, kar je stranka načelno sprejela. Ta stranka, ki bo imela v novem parlamentu ]5 poslancev, sodeluje v nemški vladi že od leta 1949. V sedanji vladi ima ta stranka kar štiri ministre. V prihodnjih df*eU se bo sestal Adenauer Sfctli s predstavniki Liberaliro-demokratične stranke, ki je od lani v opoziciji, Pričakujejo, da bo kancler povabil tudi to stranko k sodelovanju v vladi. Na zadnjem sestanku vodstva te
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — Danes je potekala obletnica osvoboditve Rima i.n je bila zato posvečena večina govorov v poslanski zbornici proslavi tega dne. Kot je znano, je bil 20. september do sklenitve lateramstrih pogodb državni praznik, od leta 1929 dalje pa se praznuje li. februar, to je obletnica sklenitve omenjenih pogodtn Ker pomeni 20. september 1870 konec papeške države, se ga demokristjani, ki imajo sedaj ob. last v rokah, preveč radi ne spominjajo. Zadnjič so v parlamentu proslavili 20. september leta 1951, in sicer tudi zato, ker je bil parlament naslednja ieta 20. septembra še vedno na počitnicah, kar je seveda prišlo demokristjanom vedno prav, saj jih spravljajo te proslave v zadrego.
V samem Rimu se je omejila počastitev tega praznika na polaganje nekaj vencev na spomenik pri Porta Pia. V poslanski zbornici je prvi proslavil 20. september liberalni poslanec Bozzi, ki je opozoril demokristjane, naj ne načenjajo več vprašanja svobode vesti Italijanov ter je dejal, da je 20. september pomenil, da »e mora Cerkev ukvarjati ie s svojimi duhovnimi nalogami. Res je, da morajo tudi laične sile -opustiti siehemega jakobinskega in protiklerika,-nega duha. toda katoličani se morajo odpovedati vsakemu konfesionalnemu vmešavanju.
Socialistični poslanec MaU-gugiui je dejal, da bi moral 20. september zopet postati državni praznik, ki ga 11. februar ne more izbrisati. Radikalec Villabruna je dejal, da je večina Italijanov prepričana o nedotakljivosti načela ločitve posvetne od cerkvene oblasti. Komunist Gullo je poudaril. da pomeni 20. september konec teokracije v državni ureditvi. Poslanec Viola je pozval Cerkev, naj ne zanik'. svojstva katoličana tistim, ki niso vpisani v Krščansko demokracijo. Socialdemokrat Preti j C poudaril, da bi morah vse stranke proslaviti 20. september. ki je duhovna last vsega naroda.
Komunist Pajetta je sporočil. da bo njegova skupina predložila poslanski zbornici v prihodnjih dneh zakonski načrt. pb katerem naj se 20. september smatra za državni praznik-Spregovoril je tudi demokristjan Bucciarelli Ducci, ki je precej v zadregi omenil, da so tudi katoličani prispevali k »Risorgimentu«, pri čemer je omenil Marizonija in Pellica. V imenu vlade je spregovoril minister Del Bo. ki je rekel, da se je zedinjenje Italije dopo1-nilo pravzaprav v prvi svetovni vojni, s čimer je pač hotel nanjo trgovino je prispel da- j zmanjšati pomen 20. septem-nes v Beograd na razgovore bra. Končno je poslanec Tar-o razširitvi trgovinske izme- | geiti, ki je predsedoval seji njave in o ustanovitvi jugo- poudaril, da ■ pomeni 20. sep-slovansko-poljske komisije za I tember dan, ko. se je uresniči-
ciju, Vlada bi morala poskrbeti. da bi policijske sile pri vzdrževanju javnega reda spoštovale svobodo in pravice državljanov- brez vsake razlike ter da bi se moraio prenehat: mnenje, da ima policija vedno prav. Na-to je dejal, da delavcem omejujejo uživanje svobode in demokratičnih pravic, čeprav se jim formalno priznavajo. Proti delavstvu se -izvaja nasilje in vlada ne intervenira, zato je treba Korenita spremeniti notranjo politiko ter uresničiti načela, ki so potrjena v ustavi. Tudi socialdemokrat Preti je dejal, da ne bi smela policija uporabljal strelnega orožja. Kar pa se tiče nekaterih določb zakona o javni varnosti, bi morala vlada upoštevati razsodbe ustavnega sodišča.
Poslanska zbornica je končala okrog 14. ure svojo sejo in torek
predpoldne.
Poslanec Giolitti je danes zanikal vest o njegovem sestanku s senatorjem Realejem ter dejal novinarjem, da ustanovitev gibanja disidentskin komunistov ne bi bila koristna. Giolitti je dejal, naj se vsi, ki nameravajo nadaljevati borbo, raje vključijo v Socialistično stranko.
A. P.
PEKING, 20. — Člani jugoslovanske parlamentarne delegacije so po štiridnevnem bivanju v Pekingu prispeli danes v središče kitajske strojne industrije Senjan v Severni Kitajski. Po kosilu in kratkem počitku je jugoslovanska delegacija obiskala tovarno orodnih strojev, kjer so delavci priredili zborovanje, na katerem je govoril vodja delegacije Petar Stambolič.
stranke so bila mnenja glede sodelovanja v vladi deljena: okrog polovica jih je bila za sodelovanje, polovica pa proti Danes je «Giornale d’lta-lia« objavil intervju z Adenauerjem. Adenauer je izjavil, da je zelo zadovoljeni z volitvami ker so pokazale, da je Krščanska demokracija prodrla med delavski razred ter da predstavljajo volitve zaton tradicionalnih razrednih' strank v Nemčiji. Notranja stabilnost pa ima velik po« men tudi za zunanjo politiko in za ohranitev mlj-u. Volivci so namreč pokazali zaupanje v evropeistično politiko vlade. Končno je kancler poudaril, da je zelo zadovoljen z rezultati, ker je mladina s svojimi glasovi prispevala k okrepitvi vladne politike.
Gospodarsko sodelovanje med Poljsko in FLRJ
BEOGRAD. 20. — Kot gost
jugoslovanskega odbora za zu-
se bo sestala zopet v
Sodni ukaz Faubusu
naj prekliče ukrepe proti črncem
gospodarsko sodelovanje v. skladu z določili deklaracije,* ki je bila podpisana med bivanjem poljske partijsko-dr-žavne delegacije, poljski minister za trgovino Mitold Trambčinski. Na vabilo člana izvršnega sveta Mome Markoviča pa je prispel v Beograd poljski minister za delo in socialno skrbstvo StamslsV Za-vadski.
lo zedinjenje Italije ter se je uresničil tudi sen tistih, ki so darovali svojo kri v Aspro-montu in Mentoni in tistih, ki so dolga leta trpeli v papeževih ječah.
Po proslavi 20. septembra se je nadaljevalo razpravljanje o proraču-nu notranjega ministrstva. Di Vittorio je ostro obsodil uporabo orožja po policijskih oddelkih v San Dona-
Guverner ni prišel na razpravo in je sporočil, da bo vložil priziv
LITTLE ROCK, 20. — Nocoj sg umaknili čete narodne garde izpred liceja v Little Rocku, in sicer nekaj ur potem, ko je zvezno sodišče izdalo guvernerju Faubusu u-ka2, naj spoštuje zakon.
LITTLE ROCK 20. — Zvezno sodišče v Little Rocku je izdalo joreliminaren ukaz, naj guverner Arkansasa prekliče vse ukrepe, katerih namen je, preprečiti plemensko integracijo v liceju v Little Rocku. Ko je izdal ta ukaz, je sodnik Davies izjavil: »Sodišču je jasno, da je guverner Arkansasa z uporabo narodne garae preprečil izvedbo načrta o plemenski integraciji, ki ga je sprejelo vodstvo liceja v Little Rocku m ki sta ga _ tukajšnje sodišče m prizivno sodišče potrdili. Lahko je tudi dokazati na podlagi pričevanj, da ne bi tvegali nobenega nasilja z uresničenjem omenjena načrta, kakor je tudi jasno, da doslej ni bilo nobenega nasilja.«
Sodnik je izjavil, da . bo takoj poslal ukaz ne le guvernerju Faubusu, marveč tudi generalu Clingerju, poveljniku narodne garde Arkansasa. in polkovniku Johnsonu, ki poveljuje četam pred šolo. V ukazu bo pozval te osebe, nai prenehajo uporabljati narodno gardo ali kakršno koli' sredstvo, ki bi utegnila preprečiti črnskim dijaltom obiskovanje liceja, kot določa načrt o integraciji. Po drugi strani pa je sodno ministrstvo malo pred začetkom obravnave obtožilo guvernerja Faubu-sa, da je skušal spraviti sodstvo v zadrego in odlašati zadevo, ko se ni hotel udeležiti obravnave.
Gurverner Faubus pa je de. jal,\ da je že vnaprej vedel, kakšna bo razsodba ter da bo vložil proti njej priziv. Guverner Faubus torej ni prišel na sodišče, namesto njega pa so prišli trije pravni zastopniki, ki pa so odšli, potem ko so izjavili, da sodišče ni pristojno za obravnavanje te za-
IIIMIMIIiMlklllMlIllllit lili lllll iillllll UIHIIIIIttllllltlllll IIIHIIMIIIMIII llllllll lili! MII IIII llllllll Hill **•••• ••• *••• *• Hill HUMI IH U UIUIHIIIIIIHMII**
Pismo Vorošilova Kuatliju
Kralj Saud in Naser obiščeta Damask
Saudova Arabija ostane zvesta pogodbi s Sirijo in Egiptom Husein hujska proti sirski vladi - Azem predlaga neposredne razgovore med ZDA in Sirijo
DAMASK, 20. Sirski o-brambni minister Azem je danes predlagal neposredne razgovore med Sirijo in ZDA. da se premagajo težave med obema državama,
«Ko bodo ZDA pripravljene stopiti v neposreden stik s Sirijo, da se prouči politična stvarnost Sirije, z dobrimi nameni, je izjavil Kaled Azem, tedaj se bodo težave med našima državama lahko premagale.« Izjavil je dalje: »Naša obala je odprta za vse ladje in tudi ameriške, seveda če te prihajajo na vljudnostni obisk.« Medtem je egiptovski radio sporočil, da so enote sovjetske mornarice prišle danes na obisk v sirsko pristanišče Latakijo.
Kairski radio pa je nocoj sporočil, da je predsednik sirske republike dobil pismo predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Vorošilova. V sirskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da se pismo tiče sedanjega položaja na Srednjem vzhodu in da je ve. like važnosti .Agencija »Srednji vzhod« izjavlja, da bo Kuatli odgovoril na pismo v kratkem Zunanji minister Bitar pa je sporočil, da bo kralj Saud prišel na uraden. obisk: v Sirijo 28. septembra. V Damasku se vztrajno širi govorica, da bo prišel v Damask tudi Naser na razgovor « kraljem Saudom in predsednikom Kuatlijcm,
. Egiptovski list «A1 Akh-bar» piše, da je kralj Saud izjavil nekemu novinarju, da namerava spoštovati obramh-no pogodbo med Sirijo, Egiptom in Saudovo Arabijo. «J.az in moji sinovi, je baje izjavil kralj Saud, smo pripravljeni braniti Sirijo do zadnje kaplje naše krvi«. -
List dodaja, da je Saud v dveh pismih Eisenhoiverju »jasno in odločno povedal svoje mnenje v korist sirske varnosti«. Dalje pravi list, da je Saud pokazal pisma nekaterim predstavnikom Arabske lige med svojim bivanjem v Baden-Badnu in da je dobil odgovor Eisenhorverja. Končno pravi list, da je Saud, ko je pozimi obiskal ZDA, sporočil Eisenhotverju, da je sirski in egiptovski sprejem sovjetskega orožja upravičen, ker so zahodne države odklonile dobavo tega orožja.
Agencija »Srednji vzhod« pa poroča iz Damaska, da so turške čete včeraj streljaje na nekatere sirske pastirje ob turško-sirski meji ter u-bile eno kamelo. Sirske oblasti so ukazale pastirjem, na) bodo vsaj pet sto metrov od-d-ljeni od meje.
Radio Damask pa je sinoči oddajal besedi‘o not, izmenjanih med Sirijo in Jordanijo, V svojem komentarju je radio poudaril, da je jordanska vlada odgovorna za poslabšanje odnosov med obe. ma državama. «V prvi vrsti
zaradi tega, ker je odpovedala vojaške dogovore med E-giptom, Sirijo in Jordanijo. V drugi vrsti, ker se je pridružila Zahodu in se odpovedala politiki pozitivne nevtralnosti; tretjič zaradi tega. ker je začela kampanjo žalitev in obrekovanja proti sirski vladi in voditeljem: četrtič, ker grozi Siriji z vojaškimi akcijami in postavlja Sirijo v isto vrsto z Izraelom.«
Jordanski kralj Husein, ki se je danes vrnil iz Španije, kjer se je razgovarjal s Francom. pa je trdil, da bo sedanji režim v Damasku, «če bo lahko dosegel svoje prevratne namene, spravil v nevarnost narodni obstoj Sirije in vsega arabskega sveta«. Dodal je, da mora »vsak odgovorni Arabec biti ob strani sirskega ljudstva in mu pomagati v borbi za vzpostavitev nacionalističnega režima, da se država reši prevratnih in tujih vplivov«.
Francoska založništva
PARIŽ, 20. — Leta 1956 so razne francoske založništva objavila 11,377 del, in sicer: originalnih . del 10.016, prevodov 1.161, publikacij v tujih jezikih 200. Leta 1955 je bilo objavljenih 11.793 del. Leta 1956 so izvozili za 7 milijard frankov knjig.
deve. Sodnik je seveda zavrnil tolmačenje Faubusovih odvetnikov. Ko so odvetniki odšli, je začel sodnik Davies zasliševati priče. Prvi je bil zaslišan dr. William Cooper, ravnatelj šole. Izjavil je, da ni v little Rocku nikoli slišal groženj iz plemenskih razlogov. Dejal je, da meni. da je velika večina prebivalstva tega mesta odobrila načrt e plemenski integraciji.
Smrt Sibeliusa
HELSINKI, 20. — Danes je umrl slavni finski skladatelj Ivan Sibelius v starosti 92 let. Zadela ga je možganska kap. Sibelius se je rodil 8. decembra 1865 v Tavastehusu v Finlandiji. Najprej je študiral pravo, nato pa se je posvetil glasbi. Študiral je v Berlinu in dopolnil študije na Dunaju. Na Finsko se je vrnil 1892. Poučeval je violino in teorijo na konservatoriju v Helsingforsu. kjer je tudi komponiral. Od leta 1897 se je posvečal samo ustvarjalnemu delu.
Sibeliusove skladbe predstavljajo spojitev elementov nemškega romanticizma in finske narodne pesmi. Njegove skladbe zavzemajo vsa področja od gledališča do komorne glasbe, od simfonij* do simfonične pesnitve,
Popovičeve izjave ob prihodu v ZDA
NEW YORK, 20. — Danes je prispel v Nevv York vodja jugoslovanske delegacije na dvanajstem zasedanju glavne skupščine OZN državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Pri prihodu je Koča Popovič izjavil, da je trenutno pred Združenimi narodi velika in odgovorna naloga. «Pri tem mislim, je dejal, vprašanje razorožitve in druga občutljiva vprašanja. Mislim, da se moramo vsi truditi, da bi se debata razvijala v pozitivnem in konstruktivnem duhu«.
V Netv York je prav tako danes prispela jugoslovanska gospodarska delegacija. Vodja delegacije, ki se bo udeležila letne skupščine Mednarodne banke in Mednarodnega denarnega sklada, državni tajnik za finanze Avdo Humo je izjavil, da bo njegovo bivanje v VVashingtonu koristno za razgovore z zastopniki a-meriške vlade in zastopniki mednarodnih finančnih ustanov (O aktualnih vprašanjih s področja jugoslovatisko-ameriške-ga gospodarskega sodelovanja.
Američani na Kitajskem
ŠANGHAJ. 20. — Nekaterim ameriškim mladeničem, ki so obiskali Kitajsko, potem ko so se v Moskvi udeležili svetovnega mladinskega festivala, je bilo dovoljeno, da se sestanejo s tremi ameriškimi državljani, ki so zaprti v Šanghaju. Trije Američani so Hug Red-mond, star 37 let, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi vohunstva, redovnik Joseph McCornick, star 67 let, ki bo izpuščen junija prihodnjega leta. in redovnik John Wagner, star 50 let.
Redmond in McCornick živita v neki veliki hiši v predmestju Šanghaja, lahko se vidita, kadar želita in se lahko po volji sprehajata na dvorišču. Wagner pa je v neki mestni Bolnišnici, ker ima naduho.
VFELLINGTON, 20. — Novozelandski ministrski predsednik Sydney Holland je po nasvetu .zdravnika odstopil Njegov naslednik bo podpredsednik vlade Keith Koljoak«,
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,2, najoižja 16,4, zračni tlak 1015,5, vlaga 78 odst., morje mirno, temperatura morja 21,2.
Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 21. septembra
Matej, Blagoslav Sonce vzide ob 5.5U in zatone ob 18.06. Dolžina dneva 12.16. Luna vzide ob 2.44 in zatone ob 16.27. Jutri. NEDELJA. 22 septembra
Izjava Neodvisne socialistične zveze
Za najhitrejši razpis novih občinskih volitev
Pristojni državni organi so začeli proučevati vprašanje imenovanja prelekturnega komisarja
Po ostavki večine svetovalcev tržaškega občinskega sveta se položaj na občini še ni spremenil. Občinski svet je dejansko razpuščen. Manjka samo še formalna potrditev ostavke po pristojnih državnih organih in imenovanje prefekturnega komisarja Za
nje njene neobčutljive politike do zahtev delovnega prebivalstva. Krščanska demokracija se zaradi vpliva kapitalističnih in konservativnih sil v njenih vrstah ni mogla opredeliti za takšen program, ki bi bil v interesu ljudstva. Poleg tega pa so
sedaj še vedno upravlja ob-| njeni voditelji skušali na vsak
čino bivši občinski odbor, ki se je sestal tudi sinoči in sprejel vrsto sklepov navad nega upravnega značaja. Toda to stanje ne bo trajalo več dolgo. Znano je, da so pristojni državni organi začeli proučevati vprašanje imenovanja komisarja na županstvu. Po nekaterih govoricah se zdi, da bo komisar imenovan v najkrajšem času, Koga bodo določili na to mesto pa še ni znano. Kljub temu pa se slišijo glasovi, da nameravajo imenovati neko osebo izven Trsta, ki pa baje «dobro pozna« upravna vprašanja našega mesta.
Medtem pa ko vladni komisariat šele proučuje položaj in skupno s pristojnimi ministrskimi uradi razmišljuje,
Te dni izide mladinska revija
<oJAl)RO»
bi imenovali za komise akcija za čimprejš-
koga sarja
nji razpis novih občinskih volitev vedno bolj širi.
Včeraj je zavzelo svoje stališče do tega vprašanja tudi vodstvo Neodvisne socialistične zveze, ki nam je poslalo v objavo sledečo izjavo:
«Izvršni cdbor NSZ je po proučitvi položaja, ki je nastal na tržaški občini, ugotovil, da razpust občinskega sveta ne predstavlja nobeno iznenedanje. Znano je, da je KD vedno zavračala svojo podporo osnovnim zahtevam prebivalstva, in sicer zahtevam glede proste cone, ukrepov v korist trgovinske mornarice, pristaniškega prometa in industrije ter zahtevi po upravni ureditvi tržaškega področja v okviru deželne avtonomije zlasti za uresničenje avtonomije na gospodarskem in socialnem področju.
Izidi zadnjih volitev so močno okrepili položaj predstavnikov levih strank v občinskem svetu. To je preprečilo krajevni KD nadaljeva-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiii
('"PISMU IIUKDMSTVI) )
Barkovljanski otrok v slovensko šolo
Prejeli smo:
Vpisovanje v osnovne tn druge šole je pred vrati in kakor vsako leto se sestajajo prosvetni delavci k sejam in razpravljajo o tem vprašanju. To delo se ponavlja ie več let, kajti pojav, da slovenski starši pozabljajo, katera mati jih je rodila in vpisujejo svoje otroke v italijansko šolo, naloga harkovljanskim za-vednežem, da preprečijo tako naravnost sramotno ravnanje in da rešijo vsakega otroka, ki bo začel obiskovati šolo še v tem letu. Žalostno je pravzaprav, da se moramo Barkovljani ukvarjati s tem vprašanjem bolj pri tujih kakor pri barkovljanskih starših. Vipava, Kras in Istra so jih poslali k nam in še se niso otresli prahu svoje zemlje, ko pozabljajo, da so Slovenci in da morajo ostati taki tudi vnaprej. Ali ni sramotno, da daje Kraševec svojega otroka v italijansko šolo, ko on in njegova žena tolčeta italijanščino, da se bogu smisli? Seveda, prišel je v bližino mesta in ponaša se z znanjem novega jezika, ki ga lomi le za silo.
Skrb, da ne bo dobil službe tisti, ki je končal slovensko šolo, je skoraj odpadla, a na vrsto so prišli puhli iz-govori. da je otrok potreben tudi domačega pouka, kajti današnja šola je precej zahtevna in mati, ki je obiskovala italijansko šolo, ne bo mogla otroku pomagati. Ah ni v takem primeru primerneje, da se taka mati začne učiti sproti s svojim otrokom jezik, ki ji je bil prepovedan za dobo fašizma? In ta jezik je njen pravi jezik, ki ga govori s svojim možem in s svojim otrokom.
Kakor je vsem znano, se poučuje italijanščina v vseh slovenskih šolah in ie v svoji zgodnji dobi poznajo naši t-troci dva jezika, kar je odvzeto tistim otrokom, ki po-sečajo italijansko šolo. Naši slivenski dijaki go rorijo in pišejo po končanih gimnazijskih študijih najmanj dva jezika, večkrat celo tn, kar je za življenje izredne važnosti. Tudi odpira slovenski jezik pot za izgovarjavo trdih jezikov, posebno nemščine, ki bo v najkrajšem času izpodrinila angleščino, ki je zavladala V naših krajih samo zaradi angleške okupacije,
Barkovljanski starši, ki imajo svoje otroke v naših šolah in ki so prepričani o resnosti slovenske šole in slovenskih učiteljev, naj zastavijo vse svoje moči, da take mlačneže prepričajo, da spada njihov otrok v slovenska
iCl°'	BARKOVLJAN
način obnoviti in celo okrepiti svoj pretekli monopol v javni upravi. Vse to je povzročilo, da je tržaška KD najprej razbila sodelovanje s PSDI in PRI, od katerih je zahtevala, da morata zapusti*! svoje programe, če hočeta sodelovati z njo v občinski upravi. Sedaj pa je KD izvedla svoj sabotažni načrt proti občinskemu svetu, ki je edini reprezentativni organ mesta. Po drugi strani pa je vedno bolj očitno dejstvo, da imajo v okviru tega manevra namen čimbolj podaljšati razpis volitev za obnovitev občinskega sveta. Sedaj že govorijo o postopkih, ki naj bi onemogočili razpis volitev pred jesenjo 1958. leta.
Pred nevarnostjo, da bi mesto ostalo tako dolgo brez svojih izvoljenih predstavnikov, pred nevarnostjo zavlačevanja komisarske uprave, ki bo upravljala občino brez nadzorstva izvoljenih predstavnikov in katere ukrepi bodo neizogibno v nasprotju z interesi prebivalstva, NSZ mtni, da bi morale vse stranke' in gibanja, ki so zaskrbljene zaradi tega položaja, posredovati pri pristojnih oblasteh in zahtevati najhitrejši zakonit postopek za razpis novih občinskih volitev.
V sedanjem položaju odbor NSZ meni, da je njegova dolžnost opozoriti vse stranke in gibanja, ki se sklicujejo na ljudske in demokratične programe, da so medsebojni nestrpni odnosi in polemike med temi strankami večkrat škodovali njihovi skupni borbi tudi med zadnjo občinsko krizo. Obenem pa poudarja, da če ta nasprotja ne bodo odpravljena ali pa vsaj omiljena, bodo še bolj škodovala bodočim političnim borbam tržaških delavskih in demokratičnih sil«.
dostaviti do 31. oktobra letos na ustreznih občinskih delegacijah, kjer bodo zainteresirani dobili tudi podrobnejše informacije ter izpolnili posebne obrazce.
100.000 propustnic
v posesti Tržačanov
Urad za izdajo propustnic tržaške kvesture je do včeraj izdal 100.000. propustnic za prehod z našega področja v sosednje jugoslovansko obmejno področje. V dveh letih — urad je bil ustanovljen na osnovi videmskega sporazuma podpisanega 20. oktobra 1955 — je urad poleg tega obnovil 196.000 propustnic, pri čemer gre za precejšnje število propustnic, ki jih je urad obnovil večkrat.
Zlasti je značilno dejstvo, da se je števiio izdanih propustnic povečalo v zadnjem času, saj se je v dobrih zadnjih dveh mesecih povečalo za več kot deset tisoč propustnic.
Ladja <Ausonia» pred dograditvijo
V teh dneh dokončujejo. v ladjedelnici CRDA v Tržiču gradnjo potniško-tovorne ladje na turbinski pogon «Ausonjg», ki bo odp|ulg — kot smo , že
poročali 23. septembra iz
Benetk na krožno turistično potovanje po Sredozemskem morju in 12. oktobra iz Trsta na prvo pot na redni poti pro. ti Egiptu.
»Ausonia« razpolaga s precejšnjim prostorom za vkrcanje blaga (4.000 kubičnih metrov) in lahko sprejme 529 po*-pikov v tri razrede: 181 v prvi razred, 116 v drugi in 230 v tretji. Ladja je najmodernej-je opremljena in so tako na primer v vseh prostorih za potnike montirali naprave za umetno klimo. Stabilizatorji tipa Denny Brovvn pa bodo znatno zniževali neprijetno zibanje. Ladja bo zelo hitra in bo razvijala 23 milj na uro.
Malagodi v Trslu
Glavni tajnik italijanske liberalne stranke poslanec Ma-lagodi je včeraj popoldne prispel iz Monakovega na Bavarskem v Trst, kjer je na sedežu stranke sprejel predstavnike CLN. Nato je prisostvova. zasedanju vodstva tržaške sekcije PLI, kjer so predstavniki te stranke obrazložili stališče do raznih perečih tržaških političnih im gospodarskih vprašanj. Proti večeru je poslanca Malagodija sprejel vladni generalni komisar Palamara.
r
Kritike in poročila
-J
Pied izidom revije «Jadro»
Izid vsake tiskane slovenske besede, bi moral biti za naše Slovence pravi praznik. Praznik že zavoljo tega, ker to dokuzuje, da so v nas prekipevajoče in ustvarjalne sile.
Vsak narod, četudi majhen, polaga svojo največjo skrb mladini — in to je razumljivo. Na njih se gradi bodočnost, rast in veličina naroda bo z njimi nadaljevana.
Tržaški, gorišlti in sploh vsi tu živeči Slovenci, katerim je namenjena revija, imajo v svojih novih vrstah precej krepke mladine, ki bo lahko vredno nadaljevala njih delo.
Zato je treba tudi z navdušenjem pozdraviti to drzno zamisel skupine mladih izobražencev, da izdajo brez vsakih finančnih sredstev svojo prvo izvenšolsko mladinsko revijo.
Ugovort, da ima slovenska mladina našega ozemlja dovolj tednikov in celo svoje lastno glasilo, v katerih lahko objavlja svoje prispevke, ne bodo držali.
«JADRO» je vsemladinska revija. Namenjena je dijakom višjih razredov, akademikom, mladini, ki ima že poklic, kakor tudi mladim kmetom. Revija je razdeljena na dva dela. V prvem se bodo oglašali svojimi prispevki tisti nadarjeni pisci, ki so se že nekoliko afirmirali v literarni tekmi. V drugem delu se bo
Prihodnjo sredo na ministrstvu za delo
■"	 —--------------o- n -T
V Rimu pogajanja zaradi spora v obratih CRDA in Trž. arzenalu
Delavci se ne bodo zadovoljili z drobtinicami, temveč zahtevajo priznanje vseh svojih pravic
Splavitev v Miljah
V nedeljo dopoldne ob 9. uri bodo splavili v ladjedelnici «Felszegy» v Miljah 4200-ton-sko motorno tovorno ladjo «San Sebastiano«, katero grade za tržaško pomorsko družbo «Navigazione Tnestina«.
Ladja je dolga 92,35 metrov, široka 14,9 metrov, visoka 6,58 metrov ter bo opremljena s pogonskim motorjem vrste CRDA-FIAT, ki bo razvijai 2.500 konjskih sil in omogočal brzino 12 milj na uro.
Ladjo «San Sebastiano« bodo dokončali proti koncu leta.
Za vpis v seznam občinskih revežev
Občina sporoča, da je treba prošnje za vpis v seznam občinskih revežev za leto 1958
IIIIMMIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIininilMMHHIIIinimMHHIHIinHIIIIIIIIIIIIIIIimilHIHmillHIHIIIOIt
No tržaSkih cestoh in ulicah
Tudi včeraj vrsta prometnih nesreč
Kot po navadi, so tudi tokrat odpeljali v bolnišnico motoriste in pešce, ki se bodo zdravili do tri tedne
Obe sindikalni organizaciji tržaških kovinarjev sta včeraj dobili uradno obvestilo, da bo v sredo ob 10. uri na ministrstvu za delo v Rimu začetek pogajanj zaradi spora v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu.
Pogajanja bodo torej v Rimu in ne v Trstu, kot zahtevajo vsi prizadeti delavci. Zaradi tega so delavci v obratih CRDA v Trstu in Miljah ter Tržaškem arzenalu silno nezadovaljni, ker bi bilo bolj pravilno in tudi bolj učinkovito, če bi bila pogajanja v Trstu s sodelovanjem predstavnika ministra za delo. Tako bi namreč sindikaln' organizaciji in delavci imeli več možnosti, da bi sodelovali pri pogajanjih in s svojim nastopom pripomogli k čimprejšnji in ugodnejši rešitvi zadeve, ki se vleče že nekaj let in je v zadnjih treh mesecih dosegla svoj višek. Vendar pa je upati, da bo tudi v Rimu precej možnosti za delavce, oziroma njihove sindikalne organizacije pri obravnavi tega spora. Brezdvomno bodo v obrambo delavskih interesov energično nastopili predstavniki osrednjih sindikalnih organizacij, zaradi česar se delodajalci ne bodo več mogli tako igračkati in vleči na dan neutemeljena opravičila. Poleg negativne plati odložitev pogajanj v Rim, so tudi pozitivne strani, ki jih je treba upoštevati. To je namreč prvi primer, da na omenjenem ministrstvu razpravljajo o zahtevah delavcev gle-
Včeraj zjutraj se je na Mi-ramarskem drevoredu pripetila precej huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 79-letni upokojenec Angelo Bartole doma iz Pirana in stanujoč v Ul. Bbccaccio 6. Bilo je okoli 11 ure, ko se je 27-letni Agostino Nico iz Ul. DTsella vozil na svojem motornem kolesu proti Barkov-ljam. Ko je prižel v bližino stavbe št. 15 na Miramarskem drevoredu, se je zaletel v o-menjenega Bartola in ga podrl na tla. Medtem ko je mladenič pri nesreči ostal nepoškodovan so starčka z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico kjer, so ga sprejeli na drugem kirurškem oddelku. Njegovo stanje je zelo resno in zdravniki se niso o njem izrekli. Ugotovili so mu globoko rano nad desnim očesom, zlom nosnih kosti, zlom nekaj reber in nezavestno stanje.
Včeraj je 20-letni Mario Taz-zia iz Vidma, Ul. Grande 21, vozil kamion z Opčin proti mestu. V bližini ceste, ki se odcepi na Katinaro, se je v njegov kamion zaletelo vozilo tržaške občine, katerega je vozil Filippo Marrini iz Sv. Marije Magdalene zgornje 658. K sreči pa nj bilo nobenega ranjenega.
V zgodnjih popoldanskih u-rah so pripeljali v bolnišnico 17-letnega uradnika Silvana Ressottija iz Ul. Del Veltro 16. Mladeni^ se je na svojem kolesu vozil iz Zavelj proti Trstu. Nenadno pa mu je prednje kolo počilo, zaradi česar je padel na tla. V bolnišnici so mu ugotovili rane in praske na ličnici, podplutbe na glavi, udarce na rami in majhno rano na desnem kolenu.
Okoli 14. ure je 39-letni Ro-
dolfo Feroli iz Ul. Fabio Se-vero 115 vozil kamion znamke »Bianchi« po Ul. Bosco proti Trgu Garibaldi. Ko je privozil da Trga Garibalcji, kjer urejuje promet stražnik, je kamion sunkoma ustavil. Takoj za kamionom pa se je vozil na svojem kolesu 58-letni Giuseppe populin Ul. Pacinot-ti 2, ki je zaradi nagle zavore trčil v zadnji del kamiona. Na kraj nesreče je kmalu nato prišel rešilni avto Rdečega križa, kj je Populina odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugem kirurškem oddelku. Zdravniki so mu u-gotovili udarce na glavi in nezavestno stanje, zaradi česar se bo moral zdraviti približno tri tedne.
Nekaj ur kasneje se je v Ul. Porta pripetila zelo huda prometna nesreča. .Okoli 18.20 se je 12-letni Oliviero Banden iz Ul. Porta 5 vozil na svojem kolesu. Naenkrat pa je zračnica prvega kolesa počila, zaradi česar je mladenič padel na tla in se hudo poškodoval. Z nekim osebnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rane in praske na giavi, rane na rami, desni nogi, levi roki, podplutbe na glavi in nezavestno stanje, zaradi česar se bo moral zdraviti približno dva tedna.
Ob 19.35 so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 62-letnega uradnika Vicenza Pizzola iz Drevoreda XX. Septembra 58. Mož je povedal, da je prekoračil Ul. Battisti, ko se je vanj zaletel avto in ga podrl na tla. Zdravniki so mu ugotovili zlom nosnih kosti, zaradi česar so ga sprejeli na drugem kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti tri tedne,
de akordnega dela, odškodnine za zdravju škodljiva dela ter o znižanju delovnega urnika. Tudi posredovanje ministra za delo bo prav gotovo v dobri meri prispevalo k čimprejšnji rešitvi teh vprašanj.
Zdaj je vprašanje, koliko časa bodo trajala pogajanja-Brezdvomno bodo tudi delodajalci imeli večjo oporo in-dustrijeev v Rimu, kakor delavci s strani svojih sindikalnih organizacij. Spričo tega si bodo stali nasproti večji nasprotniki, kar bi lahko pomenilo zavlačevanje pogajanj v nedogled. Toda vsako nadaljnje zavlačevanje tega spora bi zelo škodovalo ne samo prizadetim delavcem, ampak tudi obratom CRDA in Tržaškemu arzenalu ter posredno vsemu tržaškemu gospodarstvu. Okrnjen pa bi bil tudi ugled ministrstva. Zaradi tega sindikalni organizaciji in delavci zdaj odločno zahtevajo, naj se pogajanja čimprej zaključijo, toda brez kompromisov, ker nikakor ne bodo sprejeli drobtinic, kot so to že večkrat poudarili.
——-«»——
Nezgode na delu
Včeraj zjutraj se je v ladjedelnici Sv. Marka pripetila manjša nesreča, katere žrtev je postal 53-letni Pierpaolo Strani iz Sv. Marije Magdalene zgornje 803. Mož je delal pri nekem žerjavu in ko je le-ta dvignil kos železa, mu je palec ostal med železom in jekleno žico. Ko so njegovi tovariši opazili nesrečo, so takoj poklicali rešilni avto, ki je Strana odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima mož zmečkan palec leve roke, zaradi česar so ga poslali na drugi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti približno dva tedna.
Nekaj ur kasneje so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolišnico 40-letne-ga Giuseppa Cedina iz Sv. Marije Magdalene spodnje 187. Moža so sprejeli na drugem kirurškem oddelku. Njegovo stanje je zelo resno in se niso o njim izrekli. Zdravniki so mu ugotovili hude u-darce na desni strani glave. Moža je v bolnišnico spremljal njegov sin, ki je povedal, da je oče padel v bližini hiše.
Ob 17. uri so s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh sprejeli na drugem kirurškem oddelku 56-letnega tiskarskega delavca Vittoria Franchina iz Ul. Caprin 4. Mož ima zmečkane prste desne roke. Povedal je, da je delal v tiskarni Werk v Ul. D’Annun-zio 4. Med delom pa je po nerodnosti postavil prste v stroj in si jih tako poškodoval.	—— *»——
Prihodnji potek seja obe. sveta v Nabrežini
Prihodnji petek bo na županstvu v Nabrežini redna seja občinskega sveta devinsko-nabrežinske občine. Na dnevnem redu seje, ki se bo začela ob 18. uri, so poročila posameznih odbornikov ter navadna upravna vprašanja.
-—«»-----
Zborovanje delavcev gradbene stroke
Izvršni odbor pokrajinske Zveze delavcev gradbene stroke priredi v torek ob 10.30 v Ul. Zonta 2 zborovanje delavcev te stroke, na katerem bodo razpravljali o novi vsedržavni delovni pogodbi in o zahtevah glede sklepanja dopolnilnih pokrajinskih pogodb.
—- «»---.
Dobrota je sirota..
Tržaška policija dni zaman išče
že nekaj 17-letnega
Branika S iz Skednja, ki je bil prijavljen zaradi tatvine. Mladenič ima za seboj precej burno življenje. Ze nekaj let se potepa po našem mestu, po okolici in po Jugoslaviji, ne da bi njegov oče o tem kaj vedel. Ko je prišla italijanska uprava v Trst, sta se skupaj z očetom Albinom izselila iz Trsta v bivšo cono B. Toda mladenič se je kmalu naveličal mirnega življenja in se je vrnil v Trst. Tu je živel pri raznih družinah, ki jih je poznal. Končno se je zglasil pri dveh bratih, in sicer Benvenutu in Ettoru Sancinu, ki stanujeta v Skednju v Ul. Soncini 61. Tukaj je mladenič živel, se klatil po okolici ne da bi se oprijel najmanjšega dela. Nekega dne sta se ga brata naveličala in sta ga spodila. Toda 12. t. m. se je mladenič spet pojavil v hiši bratov. Povedal je, da se je oče vrnil iz Jugoslavije in da sta se skregala, Ker sta brata velikodušna, sta mladeniča pustila v hiši sama pa sta šla delat na polje. Ko pa sta se vrnila, sta opazila, da so vrata, ki vodijo v spalnico,vdrta. Takoj sta stekla v sobo, kjer sta ugotovila, da je mladenič ukradel iz nekega žepa 5000 lir in zato je Benvenuto odšel na policijo, kjer je prijavil tatvino.
Kljub temu, da mladeniča še niso ujeli so ga policijski organi prijavili sodnim oblastem, pred katerimi se bo moral zagovarjati zaradi tatvine
mladina spuščala v kulturno — družbene probleme z eseji, kritikami ali splošnimi problemi, ki zanimajo mladipp. U-redniki bodo imeli stalite pred očmi dolžnost, da bo4<> prispevki pestri in po možnosti za vse zanimivi.
Taki so načrti, presoja pa kakor vedno bralcem!
Ob izidu r ”ije bodo poverjeniki z navdušenjem ponesli list v domove zavednih Slovencev, razprodajali na različnih kulturnih predstavah.
Ne bodi te nejevolni — pomislite, koliko truda je vsakega stalo, koliko navdušenega dela — zato jih podprite z dobrimi nasveti in s svojo finančno podporo.
Ra
Nižji tečajni izpiti na ind. strokovni šoli
Seznam učencev in učenk, ki so opravili z uspehom nižji tečajni izpit v jesenskem roku tekočega šolskega leta na nižji Industrijski strokovni Šoli;	*
V Trstu: Julijan Barini, Ivan Cherti, Ivan Corda, Rajmund Crevatin, Fulvij Furlani, Lucijan Gombi, Aldo Likon, Julijan Peric, Lucijan Sahar, Amedej Saražin, Ivan Veglia, Karel Žigon, Jurko Zupančič, Silvana Kainradl, Marija Ser-li, Vanda Zeriali.
Na Opčinah: Tomaž Čufar, Sergij Jugovič, Danilo Marc, Renata Carli; Roža Marija Carli, Štefka Križmančič, Vojka Skerlavaj, Ana Sossi.
V Nabrežini; Ernest Gruden, Marij pipan, Bruno 2užek, Sergij Zotti.
V Dolini: Albin Tul, Danica Filipčič, Miranda Sancin.
 «»-------
IZPRED PRIZIVNEGA
SODISCA
SNG
v TRSTU
PREDSTAVE NA DVO RIŠCU STAVBE ST. 9u V TREB CAH
DANES 21. t. ni. ob 20.30 Rade Pregare
«ŠAGRA»
JUTRI, 22. t, m. ob 20,30 John Patrick
«VROČA KRI»
V tqrek 24. t. m. od 20.30 Branislav Nušič
«ŽALUJOČI OSTALI»
prizivi
Na prizivnem sodišču so včeraj razpravljali o zadevi, v katero je bil zapleten 33-letnj Eugenio Meucci iz S. Pie. tro a Ponte pri Firencah zaradi tihotapstva 520 vžigalnikov za cigarete iz Avstrije. Sodišče v Tolmezzu je Meuc-cija zaradi tega obsodilo ? januarja letos na 03.000 lir globe jn 624.000 lir takse IGE. Obtoženec je vložil priziv, toda tržaško prizivno sodišče je potrdilo prvotno obsodbo.
Meucci res ni imel sreče. Z nekim svojim prijateljem se je odpeljal v Astrijo zaradi kupčij, toda blizu Scheifliga se jim je zaradi posledice na cesti pripetila nesreča, in avto je bil zelo poškodovan. Ker so zahtevali v neki mehanični delavnici nad pol milijona lir za popravilo avtomobila, sta prijatelja sklenila odposlati avto v Italijo po železnici in sta se odpeljala z vlakom proti Trbižu. Da bi pa delno krila stroške za popravilo avtomobila, je Meucci kupil vžigalnike in jih spretno skril v blatnik po-varjenega avtomobila. Verjetno si ie mislil, da financarji ne bodo brskali po poškodovanem avtomobilu, toda financerjem se je avto zdel sumljiv in so ga temeljito pregledali, nato pa zadevo izročili sodnim oblastem.
Brez uspeha je bil tudi priziv, ki ga je vložil 22-letni Felice Cantoro, po rodu iz Brindisija, ki stanuje v Ul. Belvedere 29 v Trstu.
ItllimilllllllllllllllllllHIHItltMMIIIIIHHIIIIIIIimilMHmilllHIlinllllllllllllllllllllllllllllllMIHIII
Izpred kazenskega sodišča
Nepošten	uslužbene
no 6 mesecev	z
Zaradi pomanjkanja dokazov oproščena <prija-teljica>, ki	so jo obtožili	tatvine	2.500	lir
Včeraj bi se moral zagovar-. prenočila z njim. Alda je sejati pred kazenskim sodiščem veda pristala in je odšla z 59-letni Salvatore	Calderone | novim	prijateljem,	toda Ber-
iz Ul. Ginnastica 25, ki je bil obtožen, da si je	v zadnjih
dveh letih brez	dovoljenja
prilastil 800.000 lir od denarja, ki ga je prejel od poravnave računov podjetja »STEI-DA«, pri katerem je bil usluž-ben, in da je v več presledkih ukradel skupno pet ali šest tisoč lir iz predala v uradu omenjenega podjetja. Toda Calderone, ki je bil v zaporu od 25. maja do 9. junija lani, nakar je bil izpuščen na svobodo, ni prišel na razpravo, Sodišče ga je pogojno obsodilo na 6 mesecev in 5 dni zapora, 24.000 lir globe ter plačilo sodnih stroškov.
Na včerajšnji razpravi je lastnik omenjenega podjetja Eugenio Castellani izjavil, da jp obtoženec skupno odnesel približno dva milijona lir; Cal-derona pa je osumil, ko je nekega dne zapazil, da mu je iz predala v pisarniški mizi izginilo nekaj bankovcev po 1000 lir, Zadevo je prijavil policiji, ki je zaslišala Caldero-na. Obtoženec je najprej zanikal vsako krivdo, nato pa je priznal, toda zatrjeval je, da si je poslastil skupno le okrog 300.000 ali 400.000 lir
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče včeraj oprostilo Aldo Roso Tasso, ki je bila obtožena, da je ukradla iz denarnice Ferrucciu Bertoldi-ju 2500 lir; obsodilo pa jo je na en mesec in 15 dni zapora, ker se ni drž.ala opomina policije, ki jfjje prepovedala vrniti se v Trst za dobo enega leta.
Bertoldi je 13. avgusta zvečer srečal omenjeno žensko na železniški postaji, se ji približal, in jo povabil, da bi
toldi se je naslednje jutro močno razburil, in odpeljal svojo prijateljico na poveljstvo policije, češ da mu je ukradla ponoči 2500 lir. Zenska je to zanikala in dejala, da je denar, ki ga je imela v svoji denarnici, bil njen. Nič ni pomagalo; prijavili so jo sodnim oblastem, sodišče pa jo je oprostilo te obtožbe, ker ni imelo dovolj dokazov.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. septembra t. 1. se je v Trslu rodilo 5 otrok, umrlo je 6 oseb, jx>rok pa je bilo 10.
POROČILI SO SE:	študent
Sergio Dei Rossi In gospodinja Nlvea Gamblno, uradnik Ermi-nio Dobrilla in uradnica Laura Vatta, mesar Savino Macor in gospodinja Anna Maria Lobignan, barist Ciro Di Meglio in delavka Giuseppina Sfregola, karabinjer Pietro Caradonna in gospodinja Elda Pecora, šofer Santo Crlsma in prodajalka Eleonora Baschiera, industrijski izvedenec Luciano Scherlioh in uradnica Licia Fonda, uradnik Mario Fio. re in uradnica Nevia Saln, šofer Gualtiero Michelazzi In uradnica Norina Silvestro, agent PS Emi-lio Aruffo In gospodinja Giovan-na Cerbo.
UMRLI SO: 51-letni Giovanni Battista Barzelllnl, 55-letni Ivan Juvan, 66-letni Matteo Marchi, 76-letni Giovanni Pitacco, 41-letni Renato Balbi, 75-letni Antonio Favretto.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Dr. Codermatz, Dl. Tor S. Ple-ro 2; De Colle, Ul. P Revoltella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanettt, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Bar kovljah In Nlcoli v Skednju.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
uprizori DANES 21. t. m. ob 20.30
v dvorani na stadionu «Prvi maj« igro Olge Schempflugove
Med polnočjo in svitom
v priredbi in reži) Adri-jaria Rustje in scenski zamisli Pavla Tonona. VABLJENI!
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio št. 9-11.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo držav. trgovskega strokovnega tečaja na Proseku
sporoča, da so v teku vpisovanja za 1. in II. razred, in sicer vsak torek in petek od 10.30 do 12. ure do vključno 25. sept.
Vpisovanje v slovensko drž. učiteljišče v Trstu (Piazzale Gio-berti 4) se zaključi dne 25. septembra.
Ravnateljstvo državnega dvoletnega trgovskega tečaja s slovenskim učnim jezikom na Ka-tinari sporoča, da se bo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 zaključilo 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo industrijskega stro. kovnega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da bo vpisovanje do vključno 25. septembra dnevno od 9. do 14. ure.
[ 1IA7.MA OBVKNTH.A J
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Jutri, 22. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. Člani, ki želijo prirediti osebne razstave v klubu, naj se sestanka udeležijo.
sveti — Ing. Tone Zorc: Kaj ukreniti, da bomo bolje prekrmm živino- 12.40 Melodije Johanna Straussa; 13.15 Veseli PlanšaC vam igrajo; 13.30 Slavni umetniki vam pojo in igrajo; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 143» Naši poslušalci čestitajo in P®; zdravljajo; 15.15 Zabavna glasna, 15.40 Nove knjige; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Zabavna in plesnj* glasba na tekočem traku; 180U Kaj tx> prihodnji teden na sporedu; 18.20 Pojera Gorenjski vokalni kvintet iz Kranja in Planinski oktet iz Maribora; 18” Okno v svet; 19,00 Zabavna g'"-ba: 20.00 Veseli večer; 21.00 Melodije za razvedrilo; 21.15 Dodaja za naše izseljence.
’ El.E VIZIJ A 16.00 Športno popoldne; H-5” Oddaja za otroke; 21.00 «Pon®8 in predsodek«, po romanu J*” Aus.en; 22.00 »Leteče citre«, gla~ beni variete; 23.00 V spomin &c' meta Zacconija.
KINO
IZLETI
MLADINA IZ TREBČ
uprizori ljudsko burko y treh dejanjih
«lzpbl)eni in zopet najdeni mož»
v priredbi K. Kalca. Predstava bo 22. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu NA OPČINAH
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
( Šolske vesti )
uavnaieljmvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8-1II.) opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in učenk v I., II. in III. razred do 25. septembra t. 1„ vsak dan od 8. do 12. ure
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne Sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št, 4, sporoča, da traja vpisovanje za šolsko leto 1957-58 do vključno 25. septembra 1957. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1957-58 zaključila 25. septembra 1957.
Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 10 do 12. ure.
Havnaieijslvo Industrijskega stro. kovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se bo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 zaključilo 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 9. do 12. ure.
Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom bo vpisovanje za šolsko leto 1957-1958 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do
Obvestilo motociklistom
Urad za motorna vozila v Trstu sporoča vsem italijanskim državljanom, ki hočejo s svojimi motocikli potovati po Jugoslaviji, da si morajo priskrbeti mednarodno šofersko izkaznico.
Izlet na Slavnik. Na izlet SPDT na Slavnik se odide jutri 22. t. m. s postaje pri Sv. Andreju z vlakom ob 7.10 zjutraj. Zbor četrt ure prej.
tDAROVI IN FKISPKVKl)
Antonija Brišček iz Briščikov 26 daruje 200 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina sina Vla-dimira, ki je padel 21. septembra 1943 kot borec NOV, daruje oče Josip Valič, Ul. D’Alviano 11, 1000 lir za Dijaško Matico.
[ K A D I O J
SOBOTA, 21. septembra 1957 IHS1 POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Po tržaški okolici: Iz Sesljana v Devin in na Grmado; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domači odmevi; 13.30 Orkester Marek VVeber; 13.50 Operne arije; 14.45 Respighi: Stari plesi in pesmi; 15.02 Lahka glasba; 15.30 Slavni pianisti; 16.00 Radijska univerza: «Cutni organi živali«; 16.15 Ritmične popevke; 16.35 Kavai niški koncert orkestra Pacchiorija; 17.00 Brahms: Trio št. 2 v C-duru; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Bruch: Koncert št. 1;
18.30 Oddaja za najmlajše — A. Mgrodič: Izgubljeni na morju, 3. zgodba:	«Vrnitev in obračun«;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Teden v Italiji; 21.10 Jazz glasba;
21.30 Debussy; Preludij na Fav-novo popoldne; 21.40 Lahke melodije; 22.00 Mendelssohn: Simfonija št. 3; 22.37 Orkester Gregor Serban; 23.00 Slavni tangi; 23.30 Nočni Ples.
m st i.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
14.45 Poje Achille Togliani; 14.45 Operna glasba: W. A. Mozart;
18.45 Antibiotiki za rastlinstvo;
21.00 Glasbeni variete; 22.30 A. Previn pri klavirju; 22.45 Priljubljene popevke; 23.30 Plesna glasba.
KOPER Poročila v lta<ijaošč‘ot; 6.30
12.30.	1630, 17.3U.	19.15, 23.00.
Puročua v slovenščini:	(.30
13.30. 15.00
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti;
13.45 Melodije in ritmi; 14.30 Reportaža; 14.35 Za vsakogar nekaj:
15.10 Zabavna glasba; 15.25 <Znam tri ljubice...« in druge; 15.40-
17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni varietč; 18 10 Pianist VVilhelm Backhaus izvaja Chopinove skladbe; 18.30 Pojejo in igrajo »Los tres Jenas«; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane;
23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m 282.1 m. 212.4 m Poročila: o.uu, 6.O0, 7.00, 8.00 10.00,	.3,00,	15.00,	17.00.	13 30
22.00
7.30 Jutranja beseda mladim poslušalcem; 8.05 Lepe melodije — znajii napevi; 8.35 Kmečka godba igra za dobro voljo; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Najmlajšim šolarjem za začetek; 9.20 Antonio Dvorak: Koncert za čelo in orkester v h-molu; 10.10 Zabavna matineja; 11.10 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 11.40 Igra trio Dorka Skobrneta; 12.00 Opoldanski koncertni spored; 12.30 Kmetijski na-
Eicelslor. 16.00:	«Okraj Ldl»*
t«yuarUere dei Lilla«). uničen film režiserja R. Claira. tj-Brasseur, G. Brassens, H. V10,*’ Fenice. 14.30; »Osamljeni ant"* James Siewart. Filmska zgoon* je narejena po resničnem P®’ letu Luidberga iz Amerike
Evr°P°-
Nazionale. 14.00; «Vojna in *"’• Po romanu L. Tolstoja. P8rle
350 lir-	-n«
Filodrammatico. 16.00:	«SusaHP»
tutta panna«, M. AHasio. , Grattacielo. 16.00; «Babica 5®”' la», S. Koščina, R. Salvatom Rascel.	.
Supercinema. 16.00: »Kapetan gije«, Feruandel.
Arcobaleno. 14.30: »Sončni oto»>i J. Mason, J. Fontaine. Cinen1*' scope.
Astra Rojan. 16.00: «Mihael SUv-. gov», C. Jurgens. CinemascoP'' technicolor.	.,
Capitol. 16.30:	»Postanek za **
ur«, J. Collins, J. Mansfield Cristalio; 16.30: »Kronos«, J row in Barbara Laurence. Alabarda. 15.30: «Zenske... kocke-" denar«, Cyd Charisse, Dan us-ley, Frankie Laine.	,
Ariston. 16.00: »Najhujše Izsnie-vanje«, G. Ford, D. Ree<*- , Aurora. 16.30: «Visoka družo«'1 G. Kelly, B. Crosby in F- ® natra.	,
Garibaldi. 16.30: «Gangsters», A»‘ Gardnef in Burt Lancaster. Armonia. 15.00: «Beg v močvirja < S. Cochran, C. Matevvs. varietč.
Ideale. 16.30: »O.S.S, Ni ujnri>' M. Noel, 1. Desny, Y. Vince1*; Impero. 16.30: »Moj sin — fe men«, J. Levvis, D Martin. Italia. 16.3Q:	«Cudovito je BjV
mlad«, J. Mills, C. Parker. (->• nemascope.
Moderno. 16.00:	»Žarah KM"*’
Victor Mature, Anita Ekbef*' Michael VVilding.	,
San Marco. 16.00: »Pariš Pa -Hotel«, C. Boyer, F. Arnold. Risso.
Savona. 16.00:	«Bitka	pri
Ric
Della Plata«, J. Gregson. Ted1' nicolor.
Viale. 16.00: «Miši v puščavi«, 8' chard Burton in James Mast"' Vitt. Veneto. 16.00. «Trapez», 'i Lollobrigida, B. Lancaster, Curtis.
Belvedere. 16.00:	«Bobnanj'"
Technicolor. A, Ladd. . ,| Massimo. 16.30:	»Kurussu, Zl»
Amazonke« John Bromfiela B. Garland.
Novo cine.	16.00:	«Rdeča	planJ
va», G. Peck. Technicolor. Odeon. 16.00: »Dunja, hči Technicolor. E. Bartok, I. D ny. Mladoletnim prepov.
RadiO. 16.00: «Ubogi, toda lcP"’ Marisa Allasio,	,n
Secolo	Sv.	Ivan. 16.00:	«IW*L
Hoodov meč«, R. Taylor, E- w re. Technicolor.
KINO NA PROSTEM . Arena	dei	fiori.	20.00: »And1* '
R. Schneider in L. Palm"'
Eastmancolor Marconi.	16.30:	«Sin	Carol"1
Cheri«,	B. Bardot.	,,
Paradiso. 20.00: «Nilska princf’, nja«,	D.	Paget	in J.	Hun«"
Technicolor.
Ponziana. 19,30: #Obleganje merih puščic«, VV Holden, ’’ Parker. Technicolor.	t
Stadio. 19.45: »Dva kapitana«, Mac Murray, Donna Reed. ^ Valmaura. 19.45: «Njegova čast J zahtevala maščevanje«, R. HU son. Technicolor.	-i
Rojan. 20.00 in	22.00:	»Nežna'
ljubimec«, G. Teyner, V. B lin. Technicolor.	n
Skedenj.	20.00:	»Pustolovec
Burme«, B. Stanwyck, R. M
se*-
MALI OGLASI
MAGAZZINI FELICE, Trst, , Carducci 41 (nasproti pokrit” trga, telef. 90-513). Prodajal® srajce, hlače, spodnje hlače, kavice, bele jopiče za natakau in mesarje. Velika izbira dč1 -nih oblek. Vse po najnižjih cen
PRHE JESENSKE POŠILJKE
ZA MOŠKE IN DEČKE:
Jopiči, hlače, obleke, površniki, dežni plašči, mont-gomery, pletenine, srajce ln blago na meter
ZA ŽENSKE IN DEKLICE:
Tailleur, 7/8, obleke, krila, jesenski plošči, montgo-mery, dežni plašči, halje, pletenine in perilo
VEDNO PO NAJNIŽJIH CENAH
Konfekcija Tkanine Dežni plašči
MOŠKI ODDELEK: Korzo Garibaldi 5 ODDELEK ZA ZENSKE IN OTROKE: Largo Barriera vecchia 1
Blago najSol/ie ulMe oo uajniijih conah o Tihlu!
Sodelovanje na Balkanu
(Kako gledajo v Beogradu na nedavno pobudo romuskega ministrskega predsednika za sestanek med predstavniki vseh balkanskih držav)
V pismih, ki jih je predsednik romunske vlade Ki-vu Stoica naslovil predsednikom vlad vseh balkanskih dežel, in v odgovoru predsednika Tita na pismo, ki je bilo naslovljeno nanj, so načeta vprašanja daljnosežnega pomena za nas in za naše balkanske sosede: po kakšnih Poteh težiti k zbližanju in razvijanju sodelovanja na Balkanu. Gre torej za zelo kompleksno zadevo, ki vsekakor intenzivno in konkretno zanima balkanske narode in vse one, ki želijo mir na tem polotoku. Ni zato slučajno, da je ta izmenjava pisem Povzročila živahno zanimanje. In to ne samo na Balkanu.
Zgodovina, tako včerajšnja, kot ona iz preteklosti, nam daje mnoge dokaze o tem, kolikšnega pomena za mir v Evropi je bila stabilnost na Balkanu, na tem križišču kontinentov in civilizacij. Naš polotok, ki ga obliva šest morij, je strateško-politično tako važno in občutljivo področje, da od razmer, ki vladajo na njem, odvisna v mnogem tudi usoda miru v Evropi. Povsem naravno je torej, da imajo balkanski narodi, kakor tudi ves svet, skupno korist, da so odnosi med balkanskimi državami dobri, urejeni in prijateljski. Nekdanji «sod smodnika« bi mogel tako s časom postati vir prijateljstva.
To je v ostalem tudi cilj, ki ga jugoslovanska diplomacija skuša uresničiti z veliko vztrajnostjo v svoji vsakodnevni praksi na Balkanu. Izhajajoč iz tega, da Jugoslavija želi imeti najboljše sosedske odnose z vsemi deželami ki jo obkrožajo, odnose, ki naj temeljijo na neodvisnosti in nevmešavanju v notranje zadeve posameznih dežel, je Beograd skušal strpno Urediti in stalno izboljšuje svoje odnose z balkanskimi narodi, To pa tem bolj, ker je povojna doba zapustila vrsto nesporazumov in vprašanj, ki jih je bilo treba rešiti. Rezultat te politike je, da Jugoslavija vzdržuje prijateljske odnose z večino dežel na Balkanu, da jih stalno razvija, medtem ko skuša hkrati odpraviti težkoče in normalizira odnose v onih Primerih, kjer to še ni bilo, V celoti storjeno.
Pri vsem tem je Jugoslo-Vknsa vlada izhajala iz stalila, da je aktivna koeksisten-ca najboljše zdravilo za balkanske bolezni. Ali ni morda, na primer, trdno prijateljevo med Jugoslavijo in Grčijo, med dvema deželama z različno družbeno ureditvijo, °tipljiv dokaz teze, da nudi aktivna koeksistenca neomejene možnosti za razvijanje sodelovanja na Balkanu? Povsem razumljivo je torej, da hi se odnosi med drugimi balkanskimi deželami mogli Urediti na istih načelih, kakor se predlaga tudi v pismu Kivu Stoice,
Tako stališče in pobuda v tej
smeri nudijo zaradi tega radosten teren, da bi začeli * napori, ki bi omogočili, da
na novih temeljih urede in okrepijo odnosi enakopravnega sodelovanja na Balkanu. Vsa drugačna politika bi namreč ne bila realna, niti bi mogla prispevati k stvari miru v tem delu sveta.
Komunska pobuda za izboljšanje medbalkanskega sodelovanja je dobrodošla in Pozitivna ne le zaradi svojega splošnega duha in orien-tacije, ampak tudi zaradi tega, ker odpira nove možno-sti, da se z napori vseh, zla-sti pa s konkretnimi napori vsakega posameznika, postopno odstranijo vse težkoče, ki ~~ to ni ncbena tajnost! — že vedno ovirajo odnose na Balkanu. Vsakdo, ki vsaj malo resneje zasleduje razvoj razmer na tem polotoku, ve, da med nekaterimi halkan-skimi deželami obstajajo še nrnoga nerešena resna vprašanja
Z dobro voljo, kakršno vsebuje romunska pobuda, in ki bi jo bilo treba čutiti tudi v vsakodnevnih stikih med onimi balkanskimi deželami, katerih odnosi še niso zadovoljivi, bi mogli rešiti vsa sporna vprašanja. To bi bil resen prispevek miru, ker bi se tako v vsakodnevni praksi razvil duh sodelovanjp, ki bi postal temelj dolgoročnega balkanskega pri jatelj-stva. Ce bodo torej pisma romunskega predsednika privedla, kakor'upamo, do tega, da se bodo čez balkanske razpoke iz razdobja hladne Vojne Jiim prej postavili mo-stovi razumevanja in koeksistence, bo to dragocen uspeh. Uspeh za vse.
v tem, v tej orientaciji na ndpravljanje težkoč, na razvijanje sodelovanja na Balkanu. ki naj temelji na enakopravnosti in nevmešavanju v notranje zadeve, vidimo bi-
stvo pisma romunskega predsednika Imamo najrazličnej-
predvsem, da ne bi smeli pozabiti na bistvo pobude romunskega ministrskega predsednika, in da je z vsakodnevnimi napori moč utreti pot širokemu in širokosrčnemu razumevanju, najširšemu sodelovanju na Balkanu, brez česar ni stabilnosti v delu sveta, ki ga imamo za našega. Ali ni samo po sebi razumljivo, da bi del takih vsakodnevnih naporov za balkansko zbližanje moral biti v določenem trenutku tudi sestanek predsednikov balkanskih vlad, ko bi se zainteresirane dežele o tem dogovorile?
Vse to tudi določa stališče naše dežele do idej, ki jih je v svojem pismu navedel Ki-vo Stoica. Beograd želi mir in sodelovanje na Balkanu in je pripravljen podpreti absolutno vse, kar stvarno prispeva k temu cilju. Ves (Juh besedila, ki so ga iz Bukarešte poslali v glavna balkanska mesta, priča o želji, da se v tej smeri ukrene nekaj pozitivnega. To je moč samo pozdraviti! Ce na to iniciativo gledamo v širšem konteks-tvu razmer v svetu, pridemo dejansko do zaključka, da se novi odnosi miru in koeksistence počasi — s težkočo, toda gotovo — utirajo pot skozi sicer razmajane, a pogosto še trdne barikade hladne vojne.
To je razveseljivo in dokazuje, da se balkanske razmere, če jih vzamemo v celoti, razvijajo v smeri urejevanja in stabilizacije. V pismu romunskega predsednika vlade se to odraža povsem določeno. Zaradi tega ni v načelu nič napoti, da se v duhu te pobude ne bi povečali napori za medbalkansko zbližanje. zlasti pa za praktično pobolj sanje	odnosov
med posameznimi in vsemi balkanskimi deželami. Ali bi to moglo biti proti kakršnemu koli dejanskemu interesu, če se v pismu romunskega predsednika gleda na to, kar je v njem bistvenega?
Praktična posledica teh naporov bi megla biti postopno, strpno ustvarjanje novega vzdušja in zdravega sodelovanja na Balkanu. Dobra volja in realizem pri teh naporih pa predstavljajo pogoj za končni uspeh, ki ga očitno vsi želimo. Kajti mir in
stabilnost na balkanskem polotoku je v isti meri interes Aten, Ankare, Budimpešte, Sofije, Tirane in Beograda. Ali je nekaj, kar bi nas moglo bolj zanimati, kar bi bqlj želeli? Ne! Zato Jugoslovani iskreno podpirajo vse to, kar more k temu prispevati. Ideje, duh in motivi romunske pobude predstavljajo nesporno dobrodošlo željo in korak v pozitivni smeri.
Dobro bi bilo, da bi njihov odmev bila poživitev praktičnih, vsakodnevnih naporov za balkansko zbližanje. In to v vseh smereh. In brez predsodkov. Težkoče bi mogle biti celo spodbuda, ne le razlog za omahovanje.
(Iz »Politike«) DJUKA JULIUS
*■*
-	,*•	V	*.•
Pomen krmljenja živine ob prehodu iz zelene na suho krmo
Na Kanarskih otokih, kjer vlada večna pomlad, imajo obsežne nasade banan; eno od teh nam kaže gornja slika. Glavno vprašanje pa je voda; če nastopi suša, morajo nasade zalivati iz rezervoarjev, ali pa vodo globoko črpati iz tal.
V tem letnem času je vsekakor zelo važno, da se pomenimo malo o tej zadevi. Sedaj je prešla, oziroma marsikje še prehaja živina od paše h krmljenju iz jasli. V hlevu pa je važno, da je živina redno krmljena, ker le na ta način bo izkoriščena vsa krma in nam povrnjena v obliki mleka in prirasta živali. Ce živino krmimo še tako dobro, a ne redno, smo denar zmetali skozi okno. Krma je najbolj izkoriščena, če jo po-kladamo v pravem času. Prevladuje mnenje, da je najbolje krmiti živino dvakrat na dan, kar nam dokazuje tudi dejstvo, da se živina na paši navadno dvakrat na dan naje, ostali Čas pa miruje.
Pri dvakratnem krmljenju krmimo zjutraj in zvečer. S’e-
V RIMU SE Z ZADEVO RESNO UKVARJAJO
Naraščanje mladinskega kriminala le «daljnji odmev> zadnje vojne i
?
Največ zločinov iz vrše zločinci v starosti med 18. in 21. letom
Skoraj vsak dan zasledimo v italijanskem — in ne le v italijanskem — tisku velike naslove, ki govore o kriminalu. Ta pojav prekaša celo prva povojna leta in vliva upravičeno zaskrbljenost. Drznost, s katero so pred dnevi v Milanu v Ul. Vettor Pisani neznanci oh belem dnevu vlomili v neko ustanovo in odnesli 20 milijonov lir, ima že videz gangsterstva, kakršnega poznamo v Ameriki. Gangsterji so delali naglo in z gotovostjo, bili so oboroženi z brzostrelkami in vse to početje se je dogajalo ob belem dnevu v ulici, ki je bila polna ljudi. In komaj mesec dni prej je prišlo v Milanu v Ulici Wag-ner prav tako do podobnega gangsterskega napada.
Vse to pa še ne dokazuje, da bi bil le Milan «domena gangsterjev«, kajti tudi iz drugih italijanskih mest prihajajo vesti o takih vlomih in najrazličnejših drugih zločinih. Rimska policija beleži v letošnjem turističnem letu izredno dejavnost. Ugotovila je, da se je v Rimu zbralo na stotine organiziranih tatov, roparjev :n podobnih zločincev, ki so si za objekt izbrali tuje turiste. Policiji je uspelo celo odkriti tri tolpe zelp mladih kriminalcev, ki so si razdelili prestolnico na svoja «področja dela«.
Nič drugega bi ne mogli reči niti za mnogo manjša mesta. V Pis' sta pred kratkim dva oborožena in maskirana gangsterja prav tako ob belem dnevu vdrla v banko, zve-
*
V predmestju glavnega mesta Kanarskih otokov Las Palmas naletite pogosto na prizore, kot je gornji; zdi se pa, da se na otokih večne pomladi revščina laže prenaša kot drugje.
zala iti onemogočila uradnike ter odnesla t seboj vse, kar je bilo v blagajn.. V Perugi pa je po dolgih mesecih dela
karabinjerjem uspelo odkriti krivce dolge vrste tatvin in pri tem je značilno, da so tolpo sestavljali tako rekoč otroci, saj ni nihče od njih imel nad 15 let.
Kalabrija, Sicilija in Sardinija so bila področja, kjer je bilo mnogo kriminala, le da je ta odražal ljubezenske spore in maščevanja ter podobno v zadnjem času pa se tovrstnemu kriminalu pridružujejo še vlomi, ropi in tatvine.
Vsakodnevni tisk to sproti beleži, z zadevo pa so se mo rale začeti ukvarjati tudi rimske osrednje oblasti, kajti podatki Državnega statističnega urada in podatki ministrstva za notranje zadeve pravijo, da je v samih prvih treh mesecih letošnjega leta bilo prijavljenih sodnim oblastem 78.170 kaznivih dejanj, kar je za 10.1 odstotka več kot v istem obdobju lani. Sem spada 147 u-morov, 6332 telesnih poškodb, 51.5158 kraj, 547 ropov in 5752 goljufij. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da so v ta kriminal zelo pogosto vmešani mladoletni ljudje. V samih treh mesecih letošnjega jeta je bilo zaradi kaznivih dejanj pirjavljenih sodišču 4819 mladoletnikov, kar je za 18.3 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Kaj čudnega torej, da se je s tem začela ukvarjati tudi državna oblast in v ministrstvu za sodstvo v Rimu se z zadevo ukvarja skupina kriminologov, ki zbira podatke in jih proučuje, da bi na osnovi tega mogla priti do zaključka, zakaj se kriminaliteta taka množi in še posebej, zakaj tako naglo narašča mladinska kriminaliteta. To je še posebej | zaskrbljujoče, saj iz podatkov
izhaja, da sorazmerno največ zločinov izvrše kriminalci v starosti med 18. in 21. letom. Na to mladino namreč odpade (kot kvocient) 1115 kaznivih dejanj, na zločince v starosti med 21. in 25. letom odpade kvocient 1025 kaznivih dejanj, na kriminalce med 25. in 30. j
kažejo popolno skladje. Zato menijo, da je tej hladnokrvn-»zločinski naravi« mladeničev kriva na eni strani prevelika brezbrižnost staršev do otrok, na drugi strani pa lahko tudi prevelika nežnost, ki lahko postane tudi odvratna. Na o-snovi teh zaključkov temelji
letom 829 kaznivih dejanj, na I tudi način prevzgoje v itali-kriminalce v starosti med 30. ' janskrh ustreznih ustanovah, m 40. letom pa že «komai» j Stari strogi načini prevzgoje 747 kaznivih dejanj,
dočim | so se zato morali umakniti
iiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiliiHHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiuminiininniimiiiiiiiiiimiiiiulmii
TOKRAT JE ŠLO LE ZA PRVE POIZKUSE NA MILANSKEM VELESEJMU
ŽE ZA PRIHODNJO POMLAD OBETAJO TELEVIZIJSKE PROGRAME V BARVAH
odpade na najstarejše komaj kvocient 105 kaznivih dejanj.
Rimski strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, menijo, da je mladinska kriminaliteta daljna posledica zadnje vojne. Ce namreč primerjamo sedanje razmere z razmerami po prvi svetovni vojni, bomo opazili, da smo tudi tedaj beležili podoben pojav. Tudi tedaj so največ zločinov izvršili mla deniči, M s0 se rodili malo pred začetkom prve svetovne vojne in v času svetovne vojne In zato je bilo največ kriminalitete v obdobju med letom 1927 in 1935. Rimski in tudi drugi strokovnjaki, ki se s to zadevo ukvarjajo, so mnenja, da je to posledica prvih dojmov, ki jih dobi otrok v svoji začetni razvojni fazi. Ce se namreč otrok razvija v času vojne, se nujno srečuje samo z grobimi vtisi, s pomanjkanjem, z nehumanostjo in samimi negativnimi vplivi na sploh. In kaj čudnega torej, če mladina, ki je preživela svoja otroška leta v družinah, ki niso živele mirnega življenja, v družinah, katerih očetje so bili na bojiščih, v družinah. kjer je bilo mnogo pomanjkanja in več joka kot smeha, kaj čudnega torej, če taka mladina zadobi temu primerno vzgojo. V kolikor bodo te teze, ki so močno z dokazi utemeljene, držale, bo vse obdobje med 1955. in 1960. letom značilno zaradi stalnega naraščanja kriminalitete. In to naj bi bil «daljni odmev zadnje svetovne vojne«.
Strokovnjaki v Rimu so vzeli za osnovo leto 1955 in ga primerjali s prejšnjimi in poznejšimi leti. Ze v primerjavi s kriminaliteto iz 1953. leta o-pazimo skok. V letu 1953 so sodišča za mladoletne obravnavala 14.353 primerov, v naslednjem letu se je število povzpelo na 15.073, to se pravi, da razlika ne seže niti do tisoč primerov. T0(Ia v letu
novejšemu, bolj sodobnemu gledanju na mladino.
Tako menijo rimski strokovnjaki. Vendar se nam zdi, da je to gledanje v marsičem nepopolno. Kaj pa splošna vzgoja, kaj «fumetti». kaj kriminalno čtivo, kaj skrb skupnosti do te mladine in mladine na sploh? In ne le to. Se mnogo je drugih elementov, ki prav tako pripeljejo ali vsaj uavajajo mladeniča na kriva pota.
veda se tu ne smemo ozirati na mlada teleta, ki sesajo tudi štirikrat na dan, kar je nujno potrebno v prvih , tednih. Seveda pa se mora živina najesti do sitega.
Preden prinesemo ali pripeljemo seno, otavo ali druga »suha« krmila v hlev, jih dobro pretresemo, da se izprašijo in ne okužijo hlevskega zraka z raznimi glivicami in prahom, ki jih je zlasti mnogo v senu, sušenem v slabem vremenu. Seno pokladamo suho, ker je laže prebavljivo.
Zaradi boljše prebave moramo pokladati po nekem vrstnem redu. Najprej pokla-damo močna krmila, ki jih nekoliko navlažimo z vodo, nato pride na vrsto pesa, korenje in drugo, na primer razna silirana krma in nato sledi seno. Nazadnje damo živini še slamo, ki jo prej zrežemo na slamoreznici. Na ta način živina raje je, ne razmetava krme in se tudi ne preobje. Prav tako ostane hrana čista, ker je živina ne oslini in jo tudi je počasneje in na vsak način bolje izkoristi.
Prehod od ene krme k drugi moramo postopoma izvajati. To velja tudi tedaj, kadar menjamo krmila tudi ob drugem letnem času. Organizem živali je občutljiv za vsako spremembo in ga je potrebno privaditi počasi. Cesto se zgodi, da žival ob takih prehodih zboli, dobi močno vročino, je zapečena in ne v mahi primerih je tak slučaj smrtno nevaren, zlasti če ni hitre pomoči od strani veterinarja. Se huje pa je, kar se često dogaja, če krmo prehitro menjamo, da izgube krave na količini mleka, ostala živina pa izgubi na teži. Vse te napaka pa se dajo zelo težko popraviti in traja precej časa, preden pridobijo živali zopet prejšnjo težo in se kravam molznicam povrne normalna količina mleka.
V času, ko krmimo pri jaslih, moramo misliti tudi na dodatke, ki jih živina pogreša. To so klajno apno in sol. Zlasti so ti dodatki potrebni mladi živini in brejim kravam, seveda pa tudi ostali živini. Poglejmo si nekoliko, koliko potrebuje živina teh snovi: fosforovo
apno sol konj	15—25	g	15—20	g
teleta	8—15	g	10—15	g
odr. govedo	30—45	g	25—45	g
perutnina	1—l-5_g	1—	2	g
Ko $.e je žival nakrmila, jo napajamo s svežo, primerno stemperlrano vodo. Voda mo-
ra imeti vsaj 10 stopinj Celzija.
Vsa hrana in prav tako Jasli in ves hlev morajo biti čisti. Po krmljenju moramo očistiti hlev, oziroma morajo biti očiščene jasli. Prav tako c-čistimo tudi živino. Higiena v hlevu natn je najboljše jamstvo, da bomo imeli lepo živino, dovolj mleka in bogat prirastek. Zato se izplača vložiti malo truda za čistočo in skrb za pravilno prehrano, saj nam bo vse prav bogato poplačano,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiniiimiiiiHiiimii NASVETI KMETOVALCEM
Rez vinske trte
Marsikateri vinogradnik, ki bo zagledal naslov tega članka, si bo mislil: kakšen človek je ta. ki ob trgatvi piš« o rezi. Pa le preberi, boš videl, da imam prav.
Rez vinske trte je najpogla vitnejše delo v vsem letu in zahteva največ znanja.
Ce hočeš naučiti svojega sina režnje, pojdita sedaj od trte do trte, od šparona do šparona, ogledujta vse natančno in videla bosta razliko. Trta, ki je bila obrezana pravilno, ima dosti grozdja, šparon je obložen, nasprotno pa vidiš na' nepravilno obrezani trti samo les in le malo grozdja. Najbolje to vidiš pri šparonu. Kakor pri posamezni trti, tako je tudi v vsem vinogradu. Pojdi od vinograda do vinograda: nepravilno obrezan vinograd bujno raste, rodi pa ne.
Plodni les dobimo samo na dvoletnem lesu. Sedaj imaš priložnost, da se o tem prepričaš, Poglej šparon, ki je slabo obložen in videl boš, da je puščen na starem lesu. E-nako je z reznico,
Rez vinske trte ni tako preprosta stvar, zahteva precej znanja in izkušnje. Strokovno izkušenih rezačev je malo.
Je pregovor: Ce ženske ali neizkušeni rezači režejo trto, bo kislo vino in malo ga bo. Ce ni pravilno rezano, bo malo grozdja, trta bo bujno rasla, grozdje obsenčila in ne bo rodila.
Opazujmo trto ob trgatvi, da bomo vedeli, kako jo bomo spomladi obrezali.
iiiiiiihi n m iiiiiiiiiHimiimiiiiiiiiMiiimiiniiiiiiiMiiiiiiimiiiiiii minili n n n im n n n im imi 111111111111111 minil mu iiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiMMm
BBS®®®®®®®®:
n 1 i
el
ei
FOTOGRAFSKI KOTIČEK
Fotografiranje z električno lučjo |
beeebbbeem®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®!®-®®®®®®®®!.®®®®!
Ni malo takih fotoamater-
še
nadine, da se ta duh in
misij praktično uresničijo. Po sv°jem pomenu so le-te celo sekundarne vrednosti v primeri z glavnim bistvom romunske pobude, Jasno je
Kakor poročajo iz Milana, bomo žt prihodnjo pomlad — in sicer v času milanskega velesejma — imeli možnost tudi v Italiji videti televizijske prograrrie v barvah, io sicer še ni povsem gotovo, kajti zadeva je šele v teku in zadnja beseda še ni bila dana, vse pa kaze, da bo do sporazuma dejansko prišlo. To še posebno zaradi tega, ker je zan.manje • za televizijo v barvah veliko. Za začetek prav gotovo ni računati, da bi televizija v barvah šla v širok program državne televizijske mreže, ampak se bo omejila le za dobo velesejma, kjer bo neka televizijska družba organizirala »zaključen program«.
Naprave za televizijo v barvah bo dobavila ameriška televizijska industrija in bodo take, da bodo omogočile direktno ali neposredno predvajanje živega programa, ali pa samo barvnega filma. K temu bomo pripomnili, da vrsta italijanskih industrij, ki izdelujejo televizijske sprejemnike, že sedaj pripravlja televizijske aparate za sprejemanje programov v barvah.
Velesejmski program televi-
zijskih oddaj v barvah ima torej šele poizkusni namen. Ima pa dva cilja, in sicer še bolj vzpodbuditi splošno zanimanje za televizijo v barvah, z druge strani pa poudariti važnost tako imenovanih «zaključenih mrež«. Družba RAI-TV ima sicer monopol za splošne televizijske oddaje v vsej državni televizijski mreži, vendar je vsakomur na voljo, da si organizira tudi tako Imenovane oddaje v »zaključeni mreži«. Res je, da s: kaj takega nihče ne more kar tako privoščiti, ker so naprave zelo drage. Todna znano je, da so v Ameriki šli glede tega tako daleč, da so si svoje zaključene mreže organizirale celo same velike trgovine. ki oddajajo svoj program samim svojim potrošnikom. In tudi na velikih vseučiliščih — na medicinskih fakultetah — prikazujejo na primer slušateljem kirurgije programe, ki prikazujejo kak večji kirurški poseg, kateremu bi moglo prisostvovati le nekaj študentov.
Ko že govorimo o Ameriki.
se samo ob sebi postavlja vprašanje, do kod je amari-ška televizija prišla v. pred-
vajanju programov v barvah. Odgovor je zelo enostaven: Tudi v barvni televiziji so Američani zelo daleč. Uspelo jim je močno poenostaviti televizijski sprejemnik za barvno televizijo, tako da je tudi ta sprejemnik le bolj zapleten od običajnega sprejemnika za črno-beli program. -S tem se je tudi cena sprejemnika znižala in stane televizijski sprejemnik za barvno televizijo danes 315.000 lir, kar nikakor ni mnogo, če računamo z njegovo ceno pred štirimi, petimi leti.
Kaj pa program? Tu ne gre tako gladko, ker terja program v barvah nekoliko več tehničnih sredstev. Vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da je barvna telev'"ija še vedno v povojih, da se pa naglo razvija.
Kam pa s starimi sprejemniki? Nobenih skrbi. Običajen sprejemnik za črno-beli program sprejema prav tako tudi program v barvah, zato se lastniku navadnega televizijskega sprejemnika ni bati, kam bi z njim, če se program zamenja. Prav tako se m glede tega bati niti industriji, ki izdeluje televizijske
sprejemnike, saj nam ameriški primer tudi glede tega dovolj prepričljivo govori: Leta 1953 so v ZDA imeli 35 milijonov navadnih televizijskih sprejemnikov. Istega leta so se na trgu pojavili tudi prvi sprejemniki za programe v barvah. Danes pa je v ZDA že 54 milijonov navadnih sprejemnikov in komaj 1 milijon sprejemiikov za barvno televizijo.
Iz Sovjetske zveze prihaja vest, da so se sovjetski inženirji zamislili televizijski oddajnik, ki naj bi oddajal program tudi na razdaljo nad 5000 km, ne da bi pri tem u-porabljal kake kable. 2e sedaj je Rusom uspelo relejno prenašanje programa na razdaljo 3000 km in kljub tej razdalji so gledalci na ekranih mogli videti program, ki je bil »boljši od britanskega standarda«. List «Sovjetskaja Rusija« zatrjuje, da je bila relejna linija postavljena na jugu Sovjetske zveze in da se razteza od Doneškega bazena do Krima. V načrtu pa je še podaljšanje te linije do Kavkaza, kjer se bo mreža ražširila na vso Gruzijo, A-zerbeidžan in druga okolna področja.
slikanju pokrajine, skupin in posameznikov pri delu; je pa električna razsvetljava na mestu, ko gre za slikanje posameznika ah skupine ob vsakt uri in v vsakem zaprtem prostoru. Električna luč ima celo mnogo prednosti pred dnevno svetlobo, kajti predvsem je stanovitna in se da uporabiti za različne efekte, ki so z dnevno svetlobo nemogoči. 1-mamo tri vrste električne razsvetljave, ki pride v poštev pri fotoamaterju;
Prva je tista, ki jo dajo navadne žarnice, ki jih uporabljamo za razsvetljavo naših prostorov; drugo dobimo s posebnimi napetimi žarnicami, do tretje pa pridemo z žarnicami, ki so napolnjene z magnezijem ali pa z aparati, ki 1955 so pred sodišči za mlado- | dajejo elektronsko luč. letnike obravnavali že 19.402 I Naše, rekli jim bomo doma-primera in v lanskem letu je | žarnice, so prešibke in zu-bil skok še mnogo višji, pa čeprav točnih podatkov zaenkrat še ni.
jev, ki mislijo, da je slikanje hu to prednost, da ne pustijo mogoče le pri dnevni svetlo- v prostoru,, kjer slikamo, no-bi. Ce bi to bilo res, bi bil | benega dima (včasih je bilo diletant skozi in skozi odvi- j nemogoče ponoviti eno ali več "- slik. kajti prostor je bil v pravem pomenu besede zadim-
imajo pred magnezijem p pra- dostopna vsakemu fotoamater-
' ju.
sen od dnevne svetlobe. Res je, da pride ta v poštev pri
Vrsta najnovejših primerov je takšna, da ob njej obstanejo tudi najbolj verzirani strokovnjaki in najbolj poglobljeni psihologi. Primer. V letošnjem aprilu je v mestecu I-mola komaj 16-letni Pietro Poncini s kladivom ubil Er-nesto Golinello. Sum je takoj padel nanj, vendar je Pietro s «podporo» dveh svojih prijateljev istih let «dokazal», da na dan zločina ni bil v Imo-li. Policijski organi pa so na posteljni omarici žrtve našh kriminalni roman, kjer je ■’ nekem dstavku bil opisan zločin, ki je bil za las podoben načinu, s katerim je bila umorjena Ernesta Golinello. In ta odstayek v romanu je bil podčrtan s svinčnikom. Policiji je »nato uspelo odkriti, da je bil kriminalni roman last Pietra Poncinija in fant je zločin priznal.
Po mnenju strokovnjakov je mladinska kriminaliteta najbolj pogosta v družinah, ki niso vprav »idealne« Toda mnogo je tudi mladih zločincev ki izhajajo iz družin, ki
htevajo dolgo osvetlitev, lahko pa se zatečemo k močnejšim, 200 do 250-v0atmm. S takimi žarnicami, oddaljenimi poldrugi meter od objekta, lahko slikamo s pelindvasetin-ko sekunde, če se pri tem delu poslužujemo najbolj občutljivega filma, ki ustreza 20 stopinjam Din ali 36 Scheiner.
Svetloba, ki jo oddaja žarnica, je preveč razpršena tn se izgublja po nepotrebnem po vsem prostoru. Njeni stranski žarki bi nam lahko pomnožili tisto luč, ki je koncentrirana v naš objekt, za kar nam izborno služijo posebni reflektorji, ki si jih lahko pripravimo sami iz debelejše lepenke, ki jo na notranji strani prevlečemo s srebrnim papirjem. Reflektor mora biti, kar se velikosti tiče, vedno v razmerju z žarnico, kajti premajhen reflektor odbija premalo luči, če računamo, da izgubi reflektirana luč dobro tretjino tiste svetlobe, ki jo oddaja žarnica.
Svoječasno se je uporabljal magnezij v prahu za nočno slikanje. danes pa so v prodaji z magnezijem napolnjene žarnice, ki pa služijo samo za enkratni posnetek. Te žarnice
Ijen in je bilo treba čakati precej dolgo, da se je očistil).
Delo z napet imi žarnicami je v vsakem pogledu lažje, ker se razpolaga z močno lučjo, so pa take žarnice drage in nekatere trajajo samo dve n-ri. Take žarnice pridejo v poštev pri poklicnih fotografih, ki morajo pri svojem delu razpolagati z močno lučjo, ki je p osebno potrebna pri slikanju portretov in posebno nemirnih otrok.
Poklicni fotografi, posebno taki, ki morajo snemati ne samo v zaprtih, ampak tudi v odprtih prostorih, in to ob vsakem vremenu, so opremljeni z napravo, ki daje elektronsko luč. Taki aparati na domeščajo magnezijske žarnice in delujejo s petstotinko do petiisočinko sekunde. Do takega aparata pridejo le redki fotoamaterji, kajti cena mu je percej visoka, saj stanc najmanjši elektronski aparat približno 30.000 lir, cena, ki ni
Slike, posnete z električno lučjo, so navadno trde in zato je potrebno mehkejše razvijanje. Do tega pride diletant z razredčenjem z vodo tistega razvijalca, ki ga uporablja za razvijanje filmov in papirja.
Tisti fotoamater, ki se bo samo enkrat lotit slikanja z električno lučjo, se bo le težko ločil od te vrste udejstvovanja in bo našel nešteto objektov, posebno v zimskem času, ko je slikanje na odprtem zaradi slabega premena onemogočeno.
Pripomniti moramo, da je slikanje z magnezijskimi žarnicami mogoče le tedaj, če je zaklopka sinhronizirana. Moderni aparati so pravzaprav vsi sinhronizirani, tudi če stanejo le malo tisočakov, starejši pa nimajo sinkronizacije, to pa poskrbijo za tako delo vosebno izurjeni mehaniki. Pri eventualnem naročilu sinkronizacije pa je treba navesti, ali bo služil aparat za snemanje z magnezijskimi žarnicami ali pa z elektronsko lučjo.
R. P.
IIIIIII liMIII || | um Ul 11 Umi t| llllllllllt (lili II || IIIIIIIHI IIIIIIIHI IIIIIIHI lliiiiliium tiiiiiiiiiiuiaiiiiii
TOTE
TAU/9A
V
— Ali imate komarje?
•	—	Ne,	toda	mogli	bi	si	jih	priskrbeti.
Goriško-beneški dnevnik
Nezadovoljstvo med kovinarji livarne SAFOG
Zaradi pomanjkanja naročil delajo po 40 ur na teden
Ravnateljstvo je znižalo delovni čas, ne da bi se posvetovalo z notranjo komisijo
Športni dnevnik
M »d delavci livarne SAFOG vlada veliko nezadovoljstvo zaradi odločitve ravnateljstva, da se tedenski delovni čas zniža na 40 ur, ker tovarna nima dovolj naročil. Delovni čas so znižali v vseh oddelkih razen v oddelku za ulivanje jekla. Odločitev je povzročila tolike večje nezadovoljstvo, ker je direktor inž. Vrani še pred nedavnim rekel delavcem, naj. bi bilo delo zagotovljeno vsaj še za štiri leta.
Livarna SAFOG je podjetje, ki je v rokah države. Ta pod jetja bi zaradi svojega položa ja morala imeti povsem svoje vrstno vlogo v razvoju države. Predstavljati bi morala vzor pravičnosti v odnosih med delavci in ravnateljstvom. Skratka, morala bi temeljiti na vzajemnem sodelovanju med de lavci, tehniki in ravnateljstvom, kot je lani v tržiški ladjedelnici govoril predstavnik IRI Sassetti, ki je rekel, da morajo v tovarnah IRI vladati pravični socialni odnosi, ki naj s sodelovanjem delavcev pri vodenju tovarne prispevajo k dvigu proizvodnje.
V livarni SAFOG so predstavniki ravnateljstva delali v nasprotju z duhom teh izjav o vzajemnem sodelovanju, ker so sklenili znižati delovni čas, ne da bi se poprej o namenu posvetovali s predstavniki notranje komisije, ki so pooblaščeni, da so vsaj obveščeni o namenih ravnateljstva, če se z njimi že ne posvetujejo kot bi bilo potrebno.
Kovinarji SAFOG so bili s tem dejanjem hudo prizadeti, ker se bodo njihove mezde občutno »krčile. Krivica je v primeri s kolegi iz njihove stroke iz tržiške ladjedelnice toliko hujša, ker se kovinarji v CRDA borijo, da se Jim zaredi povečanja proizvodnje i.r. delovne storilnosti, ki je nujno v zvezi s povečanjem fizičnih in duševnih naporov, zniža delovni čas na 40 tedenskih ur, ne da bi se jim pri tem znižala tudi mezda. Ravnateljstvo SAFOG naj se potrudi, da si kakor CRDA v Tržiču preskrbi naročila in da dvigne proizvodnjo, ki naj ne le zajamči popolno zaposlitev, am-
pak naj nudi delavcem tudi možnost, da bodo s poveča njem delovne strorilnosti mogli znizati tedenski delovni čas, ne da bi pri tem trpeia njihova gmotna stran, kot to zahtevajo delavci v številnih podjetjih v državi.
Izpili na osnovnih šolah
Jesenski rok izpitov se prične na vseh osnovnih šolah go-riškega okrožja dne 23. septembra t. 1. ob 8,30.
Podroben razpored je sledeči.
23. in 24. sept. t. 1. izpiti čez 1., 2. in 4. razred na vseh šolah okrož.ja;
25. in 26. sept. izpiti čez. 3. in 5. razred v Gorici — Ul. Croce in Ul. Randaccio, Standrežu Pevmi (za Pevmo in Št. Maver) Števerjanu, Valerišču in v Mirniku (za Mirnik in Skr-ljevo);
26. in 27. sept. v Podgori in Plešivem;
28. sept. v Jazbinah.
Izpiti na šolah doberdobske-ga okrožja:
23. in 24. sept. popravni izpiti čez 1., 2. in 4. razred na vseh šolah;
izpiti čez 3. in 5. razred:
25. in 26. sept. v Doberdobu Sovodnjah, na Vrhu in v Dolu;
27. in 28. sept. v Rupi in Jamljah.
Izpitne komisije so iste, kot v prvem roku.
Istočasno bo tudi vpisovanje, ki se zaključi 30. t. m. Otroci rojeni 1. 1951 (za prvi razred) so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, ostali pa spričevalo.
Šolsko leto 1957-58 se otvon 1. oktobra t. 1. s solsko mašo: reden pouk se prične 2. oktobra.
Cepivo proli <azijskN li v Gorici
Pred dnevi je pokrajinski zdravnik prejel 75 doz cepiva proti azijski influenci, sledilo pa je še 130 doz, ki so bile izročene prav tako pokrajinskemu zdravstvenemu
uradu, čeprav so zdravstveni organi zagotovili, da v Gorici ni več nobenega primera «a-zijske influence« vendar je cepivo na razpolago vsem, ki bi se morda nalezli te neprijetne bolezni prenesene ,iz sosedne celine
DEŽURNA LEKARNA
Ves teden je odprta čez dan in ponoči lekarna San Giusto, Korzo Italia, tel. 31-51.
Danes so zabeležili na goriškem letališču najvišjo temperaturo ob 14.30, in sicer 23,4 stopinje, najnižjo pa ob 0.30, ko je bilo 13,2 stopinje.
Predkongresno zborovanje goriških socialdemokratov
V nedeljo dopoldne se bodo v Gorici zbrali na predkongresno zborovanje go riški socialdemokrati, Na dnevnem redu imajo Več točk. Tako bodo razpravljali o prihodnjem I. kongresu PSDI, o pokrajinskem kongresu, ki bo 6. oktobra v Gorici, o gospodarskem položaju mesta in pri tem tudi o prosti coni ter o sindikalnih problemih.
Predavanje za visokošolce
Pod okriljem goriškega visokošolskega krožka je bilo včeraj na sedežu OUG na Kor-zu Italia prvo predavanje namenjeno goriškim visokošol-cem. Predaval je dr. Poterzio o goriški prosti coni. Prihodnji četrtek ob 18.30 bo viso-košolcem govoril o občinskih problemih in upravnem življenju župan dr. Bernardis. 2. oktobra pa bodo visokošolci lahko poslušali predavanje o turizmu v naši pokrajini.
IIIIHIIIMtlHmilllHItMmilllHIIIIIHIflllllMIIIIIIIIIIItlHIlIHMtlllftmitlllHtllllllflllllHimitMllia
Spor med sindikatom in ATA
V
Županstvo naj se izreče na seji občinskega sveta
ATA je morala preklicali svojo odločitev o kaznovanju treh uslužbencev
Mlllttl llttfltllllllltlllllltllllllllltlllltllllltllllllllimitftttllllltlllltlllttllflttlllltlltltllttlltlltllllltlt
Danes seja pokrajinskega sveta
Interpelacija o poviških kmečkih najemnin za leto 1956
Danes popoldne se bo znova sestal goriški pokrajinski svet. Seja se bo pričela v dvorani goriškega občinskega sveta ob 16. uri. Na dnevnem redu je vrsta vprašanj upravnega značaja, poleg tega pa še odobritev več ukrepov, ki jih je med enim m drugim zasedanjem sprejel pokrajinski odbor. Tako se bodo morali svetovalci izreči o pokrajinskem obračunu za leto 1956, o dodelitvi zemljišč pokrajinskim uslužbencem in še o drugih ukrepih odbora.
Pokrajinski svetovalci bodo verjetno tudi razpravljali o interpelaciji, ki sta jo vložila svetovalca KPI Poletto n Bergomas in v kateri zahtevata pojasnilo glede novih, povišanih kmečkih najemninah za leto 1955—56.
Na dnevnem redu je tudi vprašanje nove trgovske .šole in šole za geometre, ki bo imela nov sedež Se več točk dnevnega reda bo posvečeno
šolskim gradnjam v naši pokrajini. Poleg tega pa bo nekaj vprašanj tudi na tajni seji, te bodo predvsem personalnega značaja.
f
Prošnje za partizanske dajatve
Opozarjamo vse tiste, ki so leta 1948 vložili pri dr. Grudnu prošnje za partizanske dajatve, da je Intendenca di fi-nanca te dni pozvala vse te osebe, naj prošnjo ponovijo.
Nenadna slabost
Včeraj dopoldne ob 11.15 so poklicali avto ZK v Ul. Mai-coni, kjer je nenadoma postalo slabo 8l-letnemu trgovcu Josipu Lebanu iz Ul. Scuola Agraria. Trgovca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico k Rdeči hiši, kjer so mu nudili potrebno pomoč.
Vprašanje mestnega avtobusnega prevoza je bilo pred tedni osrednje vprašanje, ki je zanimalo goriško javnost. Sindikalna organizacija CISL, ki ima večino v notranji komisiji ATA, je obsodila družbo, da ni kos nalogam mestnega prometa, da njeni avtobusi zamujejo in da prejšnje podjetje Ribi, ki je vzdrževalo mestni avtobusni promet, ni imelo toliko sindikalnih sporov, kot jih ima ATA. Zadeva je s sindikalnega področja prešla tudi na področje oblasti, kajti v javno dopisovanje med sindikalno organizacijo in ATA, ki sta se medsebojno obdelovali, je moralo poseči tudi goriško županstvo, ki je zamenjalo Ribi s tržaško avtobusno prevozno družbo, ter v nasprotju s stališčem CISL izrazilo svoje zadovoljstvo z upravljanjem mestnega prometa. Po vsej tej polemiki se je zdelo, da bo nastal okoli družbe ATA pravcati vihar, ki bo še bolj razburkal goriško javnost in zaostril odnose med nasprotujočima si strankama. Dogodilo pa se je ravno nasprotno, kot po pregovoru: Tresle so se gore, rodila se je miš.
V ponedeljek je bil namreč na sedežu urada za delo v Gorici sestanek med predstavniki notranje komisije in podjetja ATA, na kateremu so obravnavali dnevni red z osmimi točkami. Glavna vprašanja so bila kaznovanje treh uslužbencev, ki po mnenju ATA niso vestno opravljali svojega dela. Enega uslužbenca so začasno odpustili za en dan, dvema pa so prisodili globo. Med pogajanji je ATA odstopila od svojega stališča: preklicala je plačilo globe dvema uslužbencema, tretjemu pa je prav tako preklicalo suspenzijo v pričakovanju nadaljnjih pojasnil. Stranki sta se sporazumeli, da ne izdata nobenega uradnega »poročila.
S tem je bila zadeva spravljena s sindikalnega področja. Ostane pa še občinski svet, pred katerim se bo vprašanje temeljito pretreslo na zahtevo svetovalcev KPI, ki sta v zvezi s tem vprašanjem poslala županu interpelacijo, v
kateri ga pozivata, naj pove mnenje županstva v tem sporu in naj vprašanje razčisti.
Potrebno je spregovoriti jasno besedo glede pritožb, ki so jih koristniki mestnih avtobusov naslovili na ATA zaradi pomanjkljivega delovanja. Dogajalo se je, da so avtobusi odpeljali izpred glavnega kolodvora prehitro, da so drugje zamujali in podobno. Nedvomno je na tem nekaj resnice. Županstvo naj stvar razišče in ukrene vse potrebno, da bodo meščani dostojno postreženi s to uslugo, ki jo plačujejo dovolj drago: po 30 lir za vožnjo, kar je kljub upoštevanju vseh o-lajševalnih okolnosti (pasivne proge) še vedno precej, če upoštevamo, da dobiva podjetje nafto po cenah proste cone.
Še vedno lepo jesensko vreme
Zadnji dnevi so nam prinesli zopet toplejše vreme. Sonce prijetno sije in ob popoldnevih smo zabeležili tudi po 24 stopinj. Vreme je kot nalašč za lepe jesenske sprehode, pa tudi delo na polju je našim pridnim kmetom i-lajšano. Vinogradniki veseli ogledujejo bogate grozde, saj na splošno že dolgo niso bili tako lepi in zdravi kot letos. »Bendima« je pred vrati, to je opaziti tudi po dvoriščih v Brdih in Furlaniji, ki so polna sodov in drugih priprav za pripravo in sprejem nove sladke kapljice.
Tudi gospodinje so zadovoljne z lepim vremenom, marsikatera je že poskrbela za nakup kuriva, druga pa je ob teh lepih suhih dneh očistila stanovanje in spravila poletna oblačila, ki jih dolge mesece ne bomo več potrebovali. Otroci se preskrbno podijo po parkih in dvoriščih, posebno so razigrani osnovnošolski. ki mislijo, da bodo morali kmalu v šolske klopi. Najmlajši pa so v glavnem že v otroških vrtcih, kjer lih počasi skušajo pripravitv- na disciplino m dolgo pot šolanja.
Mednarodni košarkarski turnir v Gorici
Tesni zmagi gostov v včerajšnjih tekmah
Turnir se nadaljuje še danes in jutri zvečer
Včeraj zvečer se je pričel v Gorici mednarodni košarkar, ski turnir v organizaciji Dopo-lavora SAFOG.
Prva tekma je bila ob 20,30. ko sta se srečala Ginnastica Goriziana in zahodnonemški prvak Kartak. Igra Je bila zelo bojevita, zlasti proti koncu. Gostje so pa vendar s pičlo razliko 49:47 ( 22:22) zmagali.
V drugi tekmi je nastopila Svoboda iz Ljubljane, članica slovenske prve lige, proti Do-polavoru SAFOG. Tekma je bila burna. Prvi polčas se Je končal s 23:13 v korist gostov. Tri minute pred koncem pa so domačini uspeli izenačiti na 42:42. Tedaj se je vnela zelo nervozna, huda borba. Z osebnim strelom bi gostje mogoče prišli v vodstvo, toda igralec Je met zgrešil, pač najbrž zaradi hrupnega navijanja občinstva v prid domačih. Toda nekaj sekund pred koncem je gostom vendar uspelo doseči vodstvo in zmagati s 44:42. Za goste so dali koše: Jelnikar, Pust in Pertot po 10, Poljšak 6, Ambrož in Marčec po 3, Wallas 2.
Danes se bo turnir nadaljeval. Ob 20,30 bo tekma Kartak-SAFOG in ob 22,30 Ginnastica-Svoboda. Zaključil pa se bo turnir v nedeljo zvečer s tekmama: Ginnastica Goriziana -SAFOG in Svoboda Kartak.
ODBOJKA
Italijanski odbojkarji na poti v Sofijo
FLORENCA, 20. — Italijanska odbojkarska reprezentanca bo jutri dopoldne odpotovala v Sofijo kjer se bo udeležila predolimpijskega turnirja. V Sofijo bo prispela v nedeljo zvečer. Poleg tekmovalcev potujejo podpredsednik odbojkarske zveze Rolan-do Cirri, trener Ivan Trinajstič, italijanski sodnik Catan-zaro Filadelfio iz Padove ter igralci: D« Bernardi (Olimpia Vercelli), Befani (Alce Firen-
Alessandria-Milan 2X1 Bologna-Fiorentina	1
Inter-Lazio	X	1
Juventus-Genoa	1
Lanerossi-Atalanta	1
Napoli-Torino	X	1
lloma-Padova	1
Sampdoria-Verona	1
Udinese-Spal	1
Bari-Venezia	1	X
Cagliari-Lecco	1
Biellese-Pro Vercelli	X	1 2
Vigevano-Reggiana	X	1
Catania-Triestina
Cremonese-Legnano
1 X 1
lllllllllilllllllllllllllllllllllllll IIIIH Hill lllllllll
- KINO -
CORSO. 16.00:	»Sissi,	mlada
cesarica«, R. Shneider in K. Bon, v barvah.
VERDI. 16.30. »Grof Maks«. A.
Sordi, V. De Sica. V1TTORIA. 17.15:	«Dr. na
sprehodu«, S. Caton, D. Farr, v vistavisionu in v barvah.
CENTRALE. 17.00: «2ivi ideal«. S-teve Forest, v cinemasco-pu in v barvah.
MODERNO. 17.00:	»Ribiči s
Haitov«.
ze), Bartolommasi in Gašperini (Ciam Modena), Giachet-ti (Atletica Sestese), Manetti (Assi Firenze), Rocca (Savoia Palermo), Guidetti, Tedeschi, Zanetfi in Buzzega (Aviater-via, Modena).
TENIS
LOS ANGELES, 20. — V se-mifinale na turnirju jugozahodnega Pacifika sta se plasirala Gil Shea in Herb Flam Shea je premagal Mika Greena 6:3, 6:4, 6:4, Flam pa Šveda Davidsona 1:6, 6:3, 10:12, 6:1, 6:2.
Zadnja dirka za prvenstvo neodvisnih
Prvak je postal Fini včerajšnji zmagovalec
Zaradi slabe ceste je včeraj samo 11 dirkačev prispelo na cilj - Med temi pa ni Falaschija, ki je bil najbliže naslovu prvaka
VASTO, 20. — Ni kaj oporekati vrednosti dirkača Fi-nija, ki si je danes osvojil prvenstvo med neodvisnimi dirkači, vendar pa se lahko tudi reče, da je imel srečo. Mogoče je bil tudi edini dirkač, ki ni niti enkrat preluknjal. Kakšna pa je bila cesta in koliko je bilo defektov, pa se najbolje razbere iz dejstva, da je le 11 dirkačev prišlo na cilj. Tisti, ki je najbolj prizadet in ki bi brez nezgod skoraj gotovo postal prvak, je pa Falaschi. Kar trikrat je preluknjal in na cilj sploh ni dospel.
illliiiitiiiiillititiililiilliiiiillittiiitlimiiiiiiiiitliiitiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiliiitMimiiiMiiiiiiiimi
Italijanske floretistke so svetovne prvakinje
PARIZ, 20. — V finalni bor bi za svetovno ekipno prvenstvo v ženskem floretu je Italija premagala Nemčijo z 9:4 ter si tako osvojila naslov svetovnega prvaka. Tretje mesto je zasedla Avstrija, ki je premagala Romunijo z 9:3. Pred tem je Italija premagala Romunijo z 9:7 in z enakim rezultatom Avstrijo, Nemčija pa Romunijo z 11:5 in Avstrijo z 9:7.
V borbah za plasma od 5. do 8. mesta je Velika Britanija premagala Francijo z 10:6 in Irsko z 12:4. SZ je premagala Irsko s 15:1, Veliko Britanijo pa z 9:5. Francija je premaga la Irsko s 16:0. Na peto mesto se je uvrstila SZ. 6. VeliKa Britanija, 7. Francija, 8. Irska.
Začelo se je tudi svetovno prvenstvo v meču za moštva. Italijani so v skupini A skupno z Danci in ZDA. Rezultat' prvega kola:
Skupina A: Danska - ZDA 12:4
Skupina B: Poljska - Portu galska 13:3 Skupina C: Nemčija - Turčija 12:4
Skupina D: Švica - Norveška 10:6 Skupina E:	LukAmburg
Irska 14:2 Skupina F: Švedska - Španija 10:6.
LAHKA ATLETIKA
Danes ženski dvoboj
TURIN. 20. Italijanske lahko-atletičarke, ki bodo v soboto in nedeljo tekmovale s Francozinjami, so pod vodstvom trenerja Oberwegerja odpotovale v Pariz. Italijanska reprezentanca je sestavljena tako: 100 m: Leone, Musso; 200 m: Leone, Costa; 800 m: Virgrlio, Jannaccone; 80 m ovire: Musso, Greppi; daljina:	Fassio
Mattana; višina: Giardi, Ma-soero; krogla: Paternoster, Ric-ci; disk:	Paternoster, Ricci;
kopje: Paternoster, Turci; štafeta 4x100 m:	Musso.	Leone,
Bertoni, Costa (ali Greppi). Coletto (krogla) je zaradi nezgode morala prepustiti mesto Riccijevi.
VATERPOLO
Mladinci za dvoboj Italija - Jugoslavija
RIM, 20. — Na pripravo za dvoboj juniorjev v plavanju, skokih in vaterpolu med Itali-
jo in Jugoslavijo, ki bo v Rimu 28. in 29. septembra, so bili sklicani sledeči vaterpolisti:
Ambron, Bardi, Berenga, Ber-nelein. De Stefano I., De Stefan o II., Lonzi, Mannelli. Marta. Palmeggiani, Pizzo, Rossi.
Tentori. Vassallo.
Na dvoboju smejo sodelovati mladinci ki so bili rojen.
1. 1937 in pozneje, kolikor gre za plavanje in skoke; za vaterpolo pa lahko nastopijo rojeni 1. 1936 in pozneje
lllIllilMIIIIIMIIIIIIIIIIItIMIHHIIIIIIIllinillllllllllllMIlMIMIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIItllllllllllMtMlllllllll
Končana dirka za «zlato koIo»
Battistini zmagal
V etapi na kronometer (60 km) najboljši Taddeucci
Vrstni red na cilju današnje dirke je bil;
1. FINI (G.S. Faema), ki je prevozil 217 km v 7 urah s povprečno hitrostjo 31.029 km na uro; 2. Girardini (G.S. Faema) presledek 7’30”;	3.
Metra (C.S. Faema) 2’47”; 4. Pellegrini (G.S. Faema) 3'15”; 5. Velucchi (G.S. Lama Selci-Perugia) 10’32”;	6. Verdini
(Polisportiva Libertas-Anco-na) I0’35”; 7. Torri (G.S. I-gnis-Varese) 11’10”;	8. Ciolli
(G.S. Ignis-Varese) 19’50”; 9. Barducci (Polisportiva Gari-baldi-Cesena) 25’18”;	10.	Ri-
ghetto (G.S. Ligie-Padova) 33’22”; 11. Landi (G.S. Spezzi-no-La Spezia) 33’22”.
Končna klasifikacija za italijansko prvenstvo neodvisnih:
1. FINI 32,5 točke, 2. Falaschi 25, 3. Carlesi 19, 4. Zam-boni 17, 5. Rossello 13.
Vissacova nc bo ponovila enourne vožnje
MILAN, 20. — Francozinja Renata Vissac je sklenila, da ne bo ponovila poskusa za rekordno enourno vožnjo s kolesom. Do tega sklepa je prišla danes dopoldne, ko je dobila zagotovilo od žirije, da poročilo, ki ga je ta poslala mednarodni kolesarski zvezi riti najmanj ne omenja, da bi Vissacovo kdo na koncu
vožnje porinil, ko se je bil* ustavila, misleč, da je ura že pretekla in da je vožnje konec. Tako je 24-letna d*kti-lografka iz Dijona danes odpotovala iz Milana,
* * *
PRAGA, 20. — V šestdnevni motociklistični dirki, ki s« bo danes končala, si je Zahodna Nemčija ze zagotovila prvo mesto. Na drugem mestu je CSR, ki je sedaj še v posesti pokala, nato sledi Italija ib SZ.
AVTOMOb/LIZFM
MODENA, 20.	— Tovarna
«Ferrari» je vpisala za V. veliko nagrado Modene Mussa in Collinsa. Ne ve se sicer, če se bo »Ferrari« udeležila dirke z obema dirkačema. Vsekakor pa je vpisala oba že zaradi počastitve Eugenia Castellottija, ki se je marca meseca ubil prav na dirkališču v Modeni. In nedeljska dirka ima naziv «Velika nagrada Modene — Trofeja Ca-stellotti«.
TELOVADBA
BERGAMO, 20. — Duilio Taddeucci iz Prata je zmagal v tretji in zadnji etapi dirke za «zlato kolo«. V tej etapi je bilo treba prevoziti 60 km na kronometer. Zlato majico kot končni zmagovalec pa si je priboril Graziano Battistini iz La Spezie. Tinazzi, ki je imel doslej zlato majico, je v končni lestvici na tretjem mestu.
V etapi na kronometer so se dirkači takole zvrstili:
1. Taddeucci (Gr. Coiano, Prato). ki je prevozil 60 km v 1,25’32”, povprečno 42.039 km na uro: 2. Casati 1.26T8”; 3. Martin 1.26’33”; 4. Brejioli 1.26.34”; 5. Battistini 1,26’55”; 6. Tinazzi 1,27*22”; 7. Cappon-celli; 8. Locatelli; 9. Bison; 10. Bonicelli; 11. Mealli; 12. Ca-palbo: 13. Galeaz; 14. Zorzoli; 15. Martini.
Končna klasifikacija za »zlato kolo« pa je taks:
1. Battistini 396 km v 10,14' in 26”; 2. Casati presledek 24’ : 3. Tinazzi 27”; 4. Martin 39”; 5. Taddeucci 1’59”; 6. Brenioli 2’43”; 7. Locatelli 3’08”: 8. Bo-nicelii 3*13”: 9. Galeaz 4'09”; 10. Mealli 4'21”;	11. Marsin’
5'30”; 12. Bison 6’42”: 13. Ca-palbo 7’31”;	14. Capponcelli
7’45”; 15. Zorzoli 9’26' .
BOKS
Basilio favorit v borbi z Robinsonom
NEW YORK, 20. — Svetovni prvak srednjelahke Kategorije Carmen Basilio je skoraj končal svoje priprave za dvoboj z Rayem »Sugarom« Robinsonom. ki bo prihodnji ponedeljek. Dvoboj bo veljal za svetovno prvenstvo. Basilia imaio za favorita v razmerju 8:5 Voditelji International Bo-
xing Cluba so danes izjavili, da pričakujejo za ponedeljek 700.000 dolarjev (450 milijonov lir) izkupička im okrog 40.000 gledalcev. Rekord izkupička predstavlja — izven dvobojev v težki kategoriji — 767.262 dolarjev, ki jih je plačalo 61.370 oseb na dvoboju Robinson • Turpin v Polo Groundsu v Nev/ Vorku; tedaj si je Robinson osvojil naslov prvaka. Za ponedeljek pa se računa na rekordno število gledalcev po televiziji: približno pol milijona oseb bo napolnilo 173 kinodvoran in gledališč v 130 mestih ZDA in Kanade.
V Sofiji razgovor o zimski olimpiadi 1960
NEW VORK, 20. — Delegacija organizacijskega odbora olimpijskih zimskih iger, k bodo 1960 v Squaw Valleyu. je včeraj zvečer odpotovala v Sofijo. Delegacija bo predložila Centralnemu olimpijskemu odboru načrte za ureditev Squaw Valleya ter bo predlagala. da bi bile zimske olimpijske igre 1. 1960 v dneh od 12. do 22. februarja.
Italija - Madžarska (i) danes v Pratu
PRATO, 20. — Jutri bo V Pratu telovadni dvoboj ženskih ekip Italije in Madžarske. Obojne telovadke so že v Pratu. V madžarski ekipi so telovadke Baanhegvy Laaszlone, Baliko Gyoengyi, Ducza Ani-ko, Kertes Aliče. Maak Gyden-gyi in Maria Zoller, v italijanski pa Miranda in Rossella C" cognani. Vilma Lagorara, Lili Scaricaborozzi. Gabriella San-tarelli. Elisa Calsi m Luciana Lagorara.
odgovorni urenntic STANISLAV RENKO riška Tlskarsk* zavod ZTT - Tflt
KINO SKEDENJ
predvaja danes 21. in jutri 22. t.m. barvni film
«Pustolovec iz Burme«
V glavnih vlogah Barba. ra Stanwyck in Robert Rijan
KINOPROSEK-KONIOVEL
predvaja danes 21. t. m.
ob 19.30 uri barvni Universal film:
»Komandant
FlvindMoon"
Igrata: Rock Hudson in Steve Cochran
Tum trn	D
predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 19. url cinemascope barvni film
«M ož iz L
Igrajo: ARTUR KENNEl)Y, DONALD CRISP in WALLACE FORD
Mož iz Laramie je prešel ves Zapad. da bi ubil moža, ki ga ni nikoli videl!
KRAIGHEP. kontrolor)
Romun
SKR0BAR
59.
In vendar mi je bila mučna ta preteklost njena. Ali je bilo vseeno globlje moje nagnjenje do nje, kakor sem si sam priznaval? — Zapeljivec sem, nezvestoba mi je geslo in vedno sem se tresel pred sponami zakonskega življenja. Vsakikrat sem gledal, da sem se hitro rešil ženske in pretrgal zveze. A nikdar nisem mogei prav zatreti v sebi hrepenenja po — očetovstvu. Dosihmal sem bil zmerom varan ali sem se varal sam. Zmerom je prišel trenutek, ko me je kakor jz spanja iznenada sunilo spoznanje: — Beži, dokler je še čas! Beži, da ne bo nesreča še vse večja — ne le zate — tudi zanjo še vse večja, še bolj neznosna — nepopravljiva! — Drugače pa: — Enodnevne ljubezni nikdar nisem maral; ljubezen s ceste mi je bila zmerom gabna. Ce pa se zaljubiš v žensko in se navežeš nanjo le za čas medenih tednov, si sladkosnedec, ki bi živel samo od smetane, ali strahopetec, ki bi si pac privoščil razkošje oploditve, a bi potem zbezal pred odgovornostjo in morečimi skrbmi za plod. Sladkosnedec sem in strahopetec: a dokler ne zbežim — vrag vedi — so moja čustva taka, ko da bi ne imel v programu — bega. Vso hočem imeti žensko, telo in dušo, sedanjost in pri-hodnjost, pretepal bi se tudi za preteklost...
Ce gledam Filipino, to bohotno ženskost njeno — ali ni ustvarjena za mater? Ljubim jo in ona ljubi mene; ali bi ne mogla biti mati mojemu otroku? — Ce se le ne motim zopet sam nad seboj! Zdaj bi bila sreča... A po medenih tednih kako bo takrat! Ali ne porečem: zbogom? Zopet zbogom? — Vrag te daj, kanalja!...
V svetilki je bilo že zmanjkalo petroleja; Filipina je po- .
iskala in prižgala svečo.
Ko zopet leze k meni, se me oklene in citira hudomušno:
»Slabo sveča je brlela... lep večer je nama bil.»
Začudim se:
«Od kod poznaš ti Jenka?«
A v trenutku se že spomnim trpko: Izza mladih let! Izza časov prvega izvoljenca!
Ona pa skoči k omari, brska med knjigami in prinese droben zvežčič: Simon Jenko. — Poznala Je tudi Prešerna in Stritarja, Gregorčiča in Aškerca, Jurčiča in Kersnika, Gestrina in Tavčarja; vse le bolj po imenu.
Ko jo je bil zapustil, je vse sežgala: njegova pisma, knjige, slike, vso drobnjav, ki si jo hrani človek za spomin. Samo Jenko se je bil po naključju rešil za omaro, kjer ga je pozneje zopet našla.
»In takrat mi ni bil več nevaren. Spuhtela je ljubezen, spuhteli so spomini v zrak. — Včasih sem prebirala te pesmice. Lepe so in nežne, tako nedolžne. In dostikrat se mi je zdelo, da je ves slovenski narod tak kot Jenko. Sentimentalen, tih in nežen, naiven in pošten — ljubek kot otrok, ki še ne ve, da palica ni vsakikrat pravična in da se je mogoče upreti zoper njo. Zato ga tlači tujec-oskrbnik.«
Listajoč po knjigi, prebere kako kitico; lica so ji vzhičena, oči vesele. Gledam jo, ljubkujoč jo z roko, in se oplajam ob čustvu zadovoljnosti, ker se mi je bila tako globoko vdala njena duša, da je z menoj vzljubila tudi narod moj. V srcu me je sram, da sem se bil zadnji čas kot narodnjak tako pomlačil. Četudi nisem bil nikoli tak navdušenec, vendar bi v prejšnjih dobah ne mogel ni zamisliti kakšnega izdajstva ob volitvah. Zdaj pa — moj ljubi Arnošt, roko na srce! — zdaj ti je bila že precej priročna takšna misel... In sklep se vzdigne v meni, da volim narodno na vsak način, pa če bi moral Nemce naravnost nalagati
Filipina me pogleda sanjavo izza knjige:
»Kako je škoda, da sem prodala svoj vinograd! Lepo bi se imela tamkaj...«
»Lepše kakor takrat s prvim?«
»Ali moraš vedno drezati?«
«Saj si tudi vrh prodala — zaradi spominov?«
»Deloma! Ampak glej: Ob Jenku se mi tudi za sekundo ni pokazala njegova senca — tudi tam bi me ne motila.«
»Drugi je bil posrebal tvoj zmladletek.«
»Ti si pa dobil samo jesen?«
«Poletje!»
«Ti si moja druga pomlad, dragi! In druga je lepša od prve!«
Ker ne zahtevaš toliko od nje — pomislim tiho.
Ona pa me objame in poljubi brižno:
«Nikar ne brskaj po tem velem listju! Nočem, da se me prehitro naveličaš!«
Nekoč mi pošlje Filipina vajenca v urad z lističem, v naglici napisanim:
«Pridi danes k meni na obed! Nekdo je prišel — saj si lahko mislis! Pridi brez strahu!«
Fanika je bila torej tu. Obravnava je bila preložena. Ona bi bila morala pravzaprav naznaniti, kdaj se snideva v mestu na dogovor. Zdaj pa ti pride šment naravnost sem. Vozila se je bržčas s pošto. Ce je bila kaka klepetava baba v vozu — in v teh krajih so celo možje klepetave babe — potem gotovo že rezgečejo po trgu, da je joj.
Filipina me spremi v belem predpasniku in zavihanih rokavih samo do vrat zajtrkovalnice. Tam se nasmehne Faniki prisrčno in pomežikne meni vzpodbujevalno ter se vrne hitro v kuhinjo.
Na kosilo bo treba čakati. Gost je bil prišel precej pozno.
Stala je v izbi.
V rjavi popotni obleki precej nerodnega kroja, skriva v zadregi usta z robcem in me gleda negotovo od strani — ter ne ve, ali bi se mi nasmehnila, ali bi takoj zaropotala. Njen klobuk visi na steni — dosti neokusen. Tudi njeni čevlji niso nič posebnega... Torej ni prišla osvajat. — Pa seveda: če je že videla, da posreduje ženska...
Stisnem ji roko in si jo ogledam od vseh strani:
»No. saj smo le še nekaj!« Stopim k oknu in nadaljujem
malomarno: «To vožnjo iz mesta bi si bila lahko prihranila.«
Ona stoji pri mizi in požira solze, ki groze. Nenadno stopi k meni, nasloni se s komolcem na mojo ramo in zajoče v robec.
«Amošt. ne bodi neusmiljen z menoj! Jaz bi ne zahtevala od tebe prav ničesar, ko bi hotel biti le nekoliko človeški z menoj.«
«Kako to misliš?« jo pogledam preko brk.
«Da bi le pokazal dobro voljo! Da bi se kaj pobrigal za svojega otroka! Nič se ti ni treba zavezovati; samo to zavest mi daj, da i m a nekje očeta najina Ernestina, naj si bo kjer koli in pri komerkoli. Te bridkosti ne prenesem več — in kako jo naj nekdaj prenese Tinka? — te misli, da ima nekje očeta, ki pa mu je tuja, ko da bi ne bil spočel človeka, marveč kamen.«
To je zadelo, šment — na struno je zabrenkala, o kateri nisem vedel, da odmeva v meni.
Oprostim se njenega komolca in zajamem sape:
»Hm... Kako si to misliš?«
»Bodi dober z menoj! Piši včasih! Vprašaj po dekletu, p° njenem zdravju in napredku! Brigaj se za svojega otroka in misli, kaj da bo z njo! Nič denarja ne zahtevam — a majčkeno darilce včasih, igračico, spominček — dokaz, da nisva čisto sami — in da ji ostane nekdo, ko bi jaz...«
Tu jo strese plač — krčevit, obupen — na prsi se mi hoče vreči... Prestrezem jo in spustim na divan — in stopim mrk po sobi...
Človek je prerahločuten. Podvržen je genotju in usmiljenju tudi za narejeno žalost, če je zlagana res verjetno.
Stvar se mi ne zdi docela zanesljiva. Fanikina histerija mi je že delala preveč preglavic. In zenske so igralke, neiskrene, prevarljive...
Kdo ve: — Videla je Filipino... Z e doma je bržkone prere-šetavala: zakaj se Filipina trudi zame? Zenska ne prisodi ženski nesebičnosti; še manj pa ji privošči, kar je izpodletelo prej nji sami. In Fanika naj bi me kar tako prepustila Filipini? Ne, to treba preprečiti! Zato Je prišla k Sv. Jedrti, ravno setn, da si ogleda nasprotnika v trdnjavi z vsem arzenalom osebnega
in neosebnega orožja.
f.Nadaljevanje sledi).
/