PROLETAREC
ŠTEV,—NO. 759.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 30. marca (March 30th), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
Upravništv* (Office) 868» WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL—Telephone Rockwell 2864.
Volitve. — Utopije. — Ignoranca.
"Z glasovnico ne bomo ničesar dosegli," pravijo nekateri ljudje, ki so do predvčerajšnjim spali, včeraj pa so vstopili v revolucionarno gibanje.
i ne verujemo v glasovnico," prisegajo sektaši lake male struje, ki s frazami za zaprtinji vratmi prevračajo svet.
Toda glasujejo na sejah društev in drugih organizacij, katerim pripadajo; glasujejo na unijskih sejah, v odborih in odsekih ter povsod, kjer je v poslovnem sistemu glasovanje in imajo pravico do njega.
Volitve bodo ostale; in izpopolnjevale se bodo. Velikanske boje je imelo delavstvo v borbi za pridobitev volilne pravice. Mnogo žrtev je padlo v njih. Sedaj se vrše enaki boji na Japonskem. Ako bi Tusko ljudstvo za časa carizma imelo splošno, enako in tajno volilno pravico, ako bi takrat imelo parlament z enakimi pravicami kakor jih ima naprimer angleški, bi v Rusiji danes najbrž še ne vladali boljševiki. Toda Rusija bi ne trpela toliko kakor trpi po krivdi cari-stičnega sistema. In pomankanje bi ne bilo tolikšno kakor je- Socialisti v Rusiji, neglede h kateri frakciji so pripadali, so se bojevali za volilno pravico. Dose-so jo le deloma in ljudstvo je dobilo po revoluciji 1.1905 parlament, ki je bil takorekoč brez pravic; toda kljub temu je bila duma za tiste čase pridobitev, četudi majhna, za rusko ljudstvo.
i V današnji Rusiji niso odpravili volitev. Volilna pravica je razširjena, toda volilni sistem ni demokra-tifnejši, kakor je v tistih deželah, kjer je v sistemu splošna volilna pravica. Razlika je le v tem, da niso na vladi kapitalistične stranke, ampak stranka, ki je sovražna kapitalizmu, stranka, ki ima v svojem programu delo za socialistično družbo. In tako volitve izpadajo nji v prilog, ker je na vladi. V Ameriki vladajo papitalistične stranke in volitve izpadajo v prilog tem inkam, po krivdi nezavednega delavstva. Sovjetska Rusija se trudi izobraziti ljudstvo, da [bo znali glasovati, da bo znalo presojati in ne bo slepo sledilo demagogični agitaciji nasprotnikov ljfidskih in-leresov. Kajti volilna pravica v Rusiji se bo širila in diktatura, v kolikor je v Rusiji sploh diktatura, se bo umikala. Diktaturo v Rusiji niso uvedli boljševiki. Diktaturo je uvedel carski sistem, in bila je le preneše-v takozvano diktaturo proletarijata. Toda volitve diktatura ni odpravila. In čim normalnejše bodo po-jale-razmere v Rusiji, tim več se bo glasovalo. Ru< (o ljudstvo je le malo vajeno volitev. Dekreti in za« mi so prihajali od zgoraj. Ljudstvo pri njih ni imelo take besede. Pokoriti se je moralo ukazom; kdor se ii, kdor se je upiral carističnemu sistemu, kdor je il za socializem, ta se je iznašel v ječi, na vislicah, v sibirskem prognanstvu. Raditega dežela ni mo-napredovati; njena industrija je bila zaostala in rizem ni bil noben prijatelj modernega kapitalizma; sega je, kakor so se ga bali fevdalni lordje povsod,
dokler so bili na vladi. Njena agrikultura je bila staro-kopitna. In današnja Rusija se trudi, da vzgoji svoje ljudstvo za popolnejšo demokratično družbo, da izboljša poljedelstvo, da si ustvari lastno moderno industrijo. In čim inteligentnejše bo postajalo, tim več besede bo zahtevalo in tim širše bodo pravice zastopstev, izvoljenih potom ljudstva. Vlada v Moskvi to dobro ve. In ker ve, se trudi, da nauči miljone ruskega kmečkega ljudstva čitati in mu oskrbuje liste in literaturo. Daje mu šole in učitelje in v tem oziru je Rusija edina, ki skuša kljub velikanski krizi skrbeti za izobrazbo kakor ne skrbi nobena druga vlada. Toda Rusija ni imela ljudskih šol pod carizmom in kolikor jih je imela so bile večinoma v mestih. In predno bo v stanu u-stvariti moderni šolski sistem po vsej ogromni Rusiji, bo vzello precej let.
Zedinjene države so že dolgo let republika. Toda za časa Washingtona je bila volilna pravica zelo omejena; in bila—je taka še dolgo potem. Ženske so šele zadnje čase dobile volilno pravico. In še vedno se krati volilno pravico tisočem državljanov. Toda volitve so med ameriškim ljudstvom prešle v dušo naroda. Ljudstvo glasuje, ali vsaj okoli 50 odstotokov se ga udeležuje volitev. Ostala polovica spada med tisto in-diferentno ljudstvo, ki je najslabše in ne pomeni drugega kakor žive avtomate.
"Z volitvami ne bomo ničesar dosegli," trdijo revolucionarji od včeraj. Kapitalisti imajo drugačno mnenje. Organizirali so si kampanjske mašine, ustvarili mogočno časopisje, in vladajo. Kadar so volitve, postavijo kapitalistične stranke svoje kandidate in delavstvo jih izvoli. In delavstvo je tisto, ki pomaga kapitalističnemu časopisju do miljonsike cirkulacije.
Meni se to ne dopade; tebi tudi ne; in nobenemu delavcu, ki*je razredno zaveden, ne ugajajo rezultati volitev. Tisti, ki poznamo razvoj, vemo, da so rezultati volitev taki, kakršni so ljudje, oziroma večina ljudi. So drugi med nami, ki vsled takih rezultatov obsojajo volitve, pa pripovedujejo, da bo delavstvo prišlo do svojih zahtev z drugimi, drastičnejšimi sredstvi. Toda kako naj pridobim proletarijat, ki je poleg vsega še neorganiziran, za revolucijo, če ga ne morem niti prepričati, naj glasuje za socialistične kandidate? Ako dobimo za svoje kandidate miljon glasov, kapitalistični pa 25 miljonov, kako naj potem izvedemo revolucijo? Dobili smo miljon glasov. Prištejmo ik tem še tiste, ki se vsled svoje revolucionarnosti ne udeležujejo volitev, pa dobimo miljon stotisoč. Koliko izmed teh bi jih sledilo pozivu za revolucijo? Skušali so pred dvema leti z demonstracijami. Kaj so dosegle? Razbitje tistega, kar smo imeli.
Če kedaj, so bile razmere po premirju najbolj pri-lagodne za revolucijo, ne v Ameriki, pač pa v nekaterih evropskih državah. V enih so se izvedli preobrati, toda ekstremni preobrat se izvršil razun v Rusiji
edino na Ogrskem. Posledice tam so znane. Ako bi ogrski preobrat ne bil zanesen v tako ekstremne struge, bi ne bilo poznejšega belega terorja in delavsko gibanje bi bilo ohranjeno. Danes je zatrto.
V	Rusiji je revolucija zmagovalka. Zmagovalka raditega, ker je bilo njeno ljudstvo izmed vseh najbolj brezpravno in najbolj zatirano. In tako ljudstvo se ne mara povračati nazaj pod carizem, kadar se ga je enkrat otreslo. In končno, da se zopet povdarja: Carizem se ne more primerjati modernemu kapitalizmu. Carizem je bil gnil do skrajnosti, zastarel, nesposoben vzdržati svoj položaj v razmerah, -kakršne je porodila zadnja vojna. Zato je moral pasti in revolucionarji so ga nasledili. Toda mi ne smemo presojati razmere v drugih deželah po ruskem merilu.
Kadar v eni državi stari sistem omaguje, kadar toliko oslabi, da je nesposoben živeti naprej, tedaj, ni treba šele glasovati, ali naj prevzame vodstvo delavski razred ali ne. Delavstvo se bo polastilo vlade in bo vodilo državo, kakor bodo določale okoliščine in razmere. Dokler take situacije ni, je nesmiselno govoriti o utopističnih revolucijah. In končno je tako govorjenje škodljivo, ker dela delavstvo indiferentno za praktično revolucionarno delo.
V	nekem slovenskem listu, ki je prešel iz protiso-cialistične propagande, za katero je bil plačan od kapitalistične organizacije, na "ekstremno" stran v delavskem gibanju, je bil objavljen apel na shod, kateremu se vidi, da so ga pisali neinteligentni ljudje, taki, ki nimajo nobenega pojma o izobraževanju delavstva in ne o borbi za delavske interese.
Apel na shod, ki ga je sklicala novoustanovljena Workers party, pravi med drugim:
"Delavci in delavke; brezposelni in drugi: Čas je, da se delavstvo te države zgane in nastopi proti vladajočemu razredu enkrat javno in pokaže na neznosne razmere, ki jih je povzročila brezposelnost."
Torej čas je, da se delavstvo zgane in pokaže na neznosne razmere. Komu naj pokaže te neznosne razmere? Vlada ve, da je tu brezposelnost. Tudi delavstvo ve. Saj to samo čuti. Toda čujmo, kako ta apel rešuje to vprašanje:
"....Pokazati je treba vladajočim slojem, da delavstvo ni več pri volji da še nadalje mirno prenaša vsa nasilja od strani kapitalizma, ki postaja od dne do dne bolj okruten."
Pokazati je treba, kapitalizmu, da delavstvo ni več pri volji še nadalje mirno prenašati nasilja. Kedaj pa je bilo kako ljudstvo pri volji mirno prenašati nasilja? Toda prenašalo jih je gordnjaje, ker je bilo preveč nezavedno, da bi si znalo izboljšati razmere.
In nadalje:
"... .Mi se ne moremo več zanašati na takozvane "proteste z volilnim listkom", temveč moramo nastopiti javno, kot ena masa, disciplinirana in odločna, pokazati moramo, da imamo še drugo mogočno orožje in sicer orožje stavke, orožje solidarnosti vsega delavstva križem države . . .
Kako lepo . . . Orožje stavke, solidarnost vsega delavstva, disciplinirana masa. Čemu nam bo glasovnica! Orožje stavke, to je delavsko orožje! In delavstvo res stavka, sodniki, izvoljeni potom delavstva, ga pa obsojajo in izdajajo indžunkšne. Javne oblasti, izvoljene s pomočjo delavskih glasov, pošiljajo na stav-karje oboroženo silo. Delavstvo pa stavka in izgublja bitke. In končno: Solidarnost in disciplinirana masa! Kako morejo sploh rušilci solidarnosti propagirati solidarnost? Kako morejo ljudje, ki ob vsaki priliki kršijo disciplino, propagirati disciplino? In kako mo-
rejo tako hladnokrvno obljubljati za mal trud stvaii katerih se še ni moglo izvesti z velikanskimi nap« razredno zavednega delavstva skozi desetletja boje* Vse to dokazupe, kako mladi so še v razredni borbi.
Apel pravi nadalje:
"Na tem shodu moramo zahtevati predvsem, t plača vlada iz državnih blagajn vsem brezposelni njih dnevnice, da bodo zamogli živeti. Stavimo te hteve na vlado in pokažimo, da mislimo resno, cfaj položaj postal neznosen, da je potrebno, da se neh ukrene za odpravo bede, ki vlada med brezposelna Mi ne verujemo v reforme, toda poslužiti se moram te taktike, da vzbudimo delavstvo k novemu življenji da nastopi in se organizira ..."
Nekaj je treba ukreniti za odpravo bede, toda kij No, odločno se zahteva od vlade, da plača dnevni« brezposelnim. In sklicatelji natančno vedo, da ne bo do ničesar ukrenili, da ne bo vsled njihovega "oi ločnega nastopa" izplačana ne ena sama dnevnica t enemu brezposelnemu delavcu. In na dotičnem shod so udrihali po "reformistih" in kar je bilo v njilt vih močeh, so napravili za kršenje discipline medj cialističnim delavstvom; in pri vsem tem niso poa bili rušiti solidarnost delavskega razreda. Oni ven jejo v disciplino le tedaj, če se jim delavstvo pokora In so za solidarnost, ako bi vse delavstvo mislilo i tančno tako, kot mislijo oni. Ker delavstvo ni nad jeno po enem gotovem modelu, kakor si ga zamišlja pristaši "odločnega nastopa", "discipline" in "solidi nosti", zato tudi nimamo odločnega nastopanja, nei scipline in še manj solidarnosti.
Niso pristaši reform. Sicer so toliko previdni,! se jih ne branijo in celo borili se bodo za reforme zaradi drugih.
Kdor hoče misliti z glavo in kdor ima v glavi m« gane na pravem mestu, ta natančno ve, da je vsa z| dovina sveta in človeštva ena sama dolga veriga n form. In zakoni razvoja se ne bodo spremenili, pa i jih sovražniki Darwinove teorije pripoznajo ali ne. S ti se ne bodo spremenili, ako jih zanikavajo ljudje to so pisci prej citiranega apela.
Delavstvo bo stopnjevaje doseglo samo toliko dt brot življenja, kolikor jih bo sposobno doseči. Zrelo delavskega ljudstva je merilo napredka, je merilo dviganju civilizacije. Znanstveni socializem ni 4 rajšnja iznajdba. Tudi utopistične sekte niso včerajš pojav. V svojem prizadevanju za izobraževanje m delavskim ljudstvom naleti socialistično gibanje ml gokrat na Utopistične sekte ali posamezne sanjače i ti so mu potrebni, da jih kaže delavstvu kot eksei plar, kot stvari, katerih se ne smemo oprijemati, i hočemo iti naprej, če hočemo v naših bojih doss tudi uspehe.
Danes imamo še kapitalistični sistem, ne vei I kakor je bil, temveč popolnejši, ki že dozoreva zal vo gospodarsko premembo — za socialistični siste Iz zdi se, da kapitalizem hitreje dozoreva za tako spil membo, kakor pa delavski razred. Naše unije so še i rokopitne in prav nič naklonjene socializmu, ras par izjem. Da so take, je krivda tistega delavstva,! voli v te organizacije konservativce, ki ravno ti mrze socializem in socialistično gibanje, kakor ki) talisti. In če hočemo biti pošteni, je treba priznati, ( je najti preporčno med kapitalisti več ljudi, ki vei da je socialistična družba nepreprečljiva, kakor med delavstvom. Kapitalisti hočejo podaljšati s« mu gospodarskemu sistemu življenje; za ta nameni trebujejo pomoč nezavednega, ignorantnega delavsti in pa tistih utopistov, ki govore o disciplini in
darnosti, pri tem pa rušijo solidarnost in disciplino. Vse to je naraven pojav, je zakon razvoja. Razvoj ne teče po gladki poti. In človeštvo ne priznava samostanske discipline. Najmanj so ji še pristopni ekstremi sti, ki jo vsak teden kršijo s svojimi cepljenji v nadalj-ne frakcije. Toda jedro delavskega gibanja je zdravo.
Skozi viharje zadnjih let se proletarijat vrača na pota konstruktivnega dela- Utopistom in demagogom se izpodmikajo tla. Dosedaj so delali mnogo škode. Ko se delavske vrste strnejo, bodo ostale sekte le še kot vzorci, da bodo delavstvu nauk, kako smemo in kako ne smemo nastopati v borbi za družabni preobrat.
vt®
Sloga.
—s—
Najibrže ni nobena beseda večkrat izrečena in tolikokrat povdarjena kot beseda "sloga." Kdo še ni slišal ali čital tistih sentimentalno-lepih slavospevov o pomenu sloge? Slogo priporočajo močne kapitalistične korporacije, priporočajo jo razne verske sekte, sloga se vedno povdarja v delavskih organizacijah, navzlic temu sloge, popolne sloge — ni.
Ali je sloga v resnici tako lepa čednost, kot jo nam opevajo njeni oboževalci?
Ako malo od bliže pogledamo dela tistih aposte-Ijev, ki vedno govore o važnosti sloge, bomo prav gotovo našli, da so baš ti apostelji v večini slučajev največji avtokratje in nasilneži. Beseda sloga jim služi le za krinko, za katero se skrivajo njih sebični interesi. Slogo tolmačijo na način, da se mora vsak podvreči njih volji in samopašnosti. Ako jim kdo ugovarja, ako jim kdo dokazuje, da se za besedo slogo skrivajo ne-lepe reči in nepošteni nameni; ako kdo pokaže na te apostelje sloge kot avtokrate, tedaj nastane krik v vrstah "propagatorjev" sloge, pa proglasijo vsakega, ki pogleda za njih kulise, za rušilca sloge, za osebo, ki kali "blaženi" mir, za človeka, ki je nevaren človeški dražbi. Pri preganjanju oseb, ki se povsem ne strinjajo z apostelji laži-sloge, se ne izbira sredstev. Vsako, najsibo še tako podlo orožje jim pride prav, kadar pobijajo nasprotnika. Obrekovanje, potvarjanje in laži so njih prvo orožje. Ako to orožje ni dovolj uspešno, se poslužijo hujšega.
Ali je sloga, absolutna sloga, mogoča v naravi in v človeški družbi?
Življenje je boj. Popolne sloge ni nikjer, ker je to proti zakonu narave. V vseh fazah življenja se kaže tendenca neprestanega prenavljanja iz nerazvitega v bolj razvitega. V tem prenavljanju ni sloge. Ni je v rastlinstvu, ni je v živalstvu, ni je v človeški družbi! Kar je šibkejšega, nesposobnega za ohranitev v tem boju za obstanek pogine, da naredi prostor močnejšemu in sposobnejšemu. Povsod, prevladuje nepremakljiv železni zakon prenavljanja, kateremu konca ni.
Rimskokatoliška cerkev je poskusila vse mogoče reči, s katerimi je hotela prisiliti, da bi vsi ljudje mislili enako. V dosego tega namena je izrekala anateme, iz-občala "krivoverce", mučila jih na natezalnicah in se-žigala na grmadah. Toda vsa ta sredstva niso mogla obraniti sloge. Iz "edino-zveličavne" rimske cerkve se je porodila vrsta drugih verskih sekt in kultov. Tudi te sekte so začele v dosego sloge, ko so postale dovolj močne, posnemati rimsko cerkev in niso v sredstvih daleč zaostajale zanjo.
Tudi danes ni drugače. Sloge ni pri kapitalistih, kajti oni gredo za profitom, profitu je pa sloga nepoznana reč; sloge ni v verskih sektah, kajti te so zapo-sljene s tolmačenjem novega Jeruzalema, s tolmačenjem, katerega niti ljudje, ki ga razkladajo ne razumejo. Najmanj sloge je pa v delavskih organizacijah, kjer bi bila lahko večja kot kje drugje. Kajti edino v delavskih organizacijah: prihajajo skupaj ljudje z najbolj sorodnimi interesi.
Delavstvo ima v kapitalizmu sovražnika, proti kateremu je boj neizogiben, ako hoče delavstvo priti do boljših razmre in udobnejšega življenja. Trdna opora kapitalističnemu sistemu so vse verske sekte, zato mora delavstvo nastopati tudi proti njim. Za boj proti skupnemu sovražniku pa je potreba vzajemnosti in sloge (s tem ne mislim tiste sloge, kjer bi vsi delavci imeli enake misli), da se premaga nasprotnika.
Zgodovina nam priča, da kjer se je naselilo tisto duševno mrtvilo, ki mu pravimo absolutna sloga, je bilo to znak hiranja in počasnega umiranja. Zgodovina grškega, rimskega in drugih narodov nam potrjuje to resnico. Absolutna sloga torej navsezadnje le ni panacea, zdravilo za vsa zla, kot nam to pripovedujejo njeni goreči apostelji.
So pa tudi razlike.
Kadar kapitalisti tekmujejo za svetovne trge, tedaj ne poznajo nobene sloge. Ameriški kapitalist spod-riva angleškega, angleški francoskega, ta nemškega in tako naprej. Te tekme so precej kočljive stvari, ki zapletejo v vojne narode, opustošujejo polja, požigajo vasi in mesta ter pokoljejo na miljone ljudi. Različne religije se prepirajo o vdjavnosti dogem: o papeževi nezmotljivosti, brezmadežnem spočetju in drugih dogmah. Toda navzlic teh mnogovrstnih nasprotij, vse te skupine nastopajo skupno, kadar se bojujejo proti — delavstvu. V boju proti delavstvu so ledini; v tem boju prevladuje v njih taboru absolutna sloga. Kadar se gre proti delavstvu, takrat pozabijo na dogme, verska prepričanja in narodnosti — nastopajo kot celota z e-nim namenom in ciljem: porušiti in uničiti v kali vsak upor, ki se prikaze v vrstah delavstva.
Ali so se delavci že naučili posnemati njih nasprotnike? Ali delavci nastopajo skupno, kadar se gre za obrambo njih interesov Ali so delavci že spoznali pomen sloge na vsej črti, kadar se bojujejo proti organiziranemu sovražniku?
Ako bi pritrdili na ta vprašanja, bi izgovorili neresnico. V delavskih vrstah ni sloge. Ako bi bila, bi bilo drugače kot je. Ako bi bila med njimi sloga, bi ne bilo brezposelnosti, ne bilo bi pomanjkanja in mi-zerije, kajti v naravi je vsega v izobilju. Da je delavstvo izkoriščano, je krivo v prvi vrsti delavstvo samo, ker se ne zna in noče boriti za svoje pravice. Laglje je prepričati kapitalista, da je socializem neizogiben za razvoj družbe, kot pa povprečnega delavca. Tisti, ki so imeli kdaj opraviti z agitacijo za socializem, lahko to potrdijo.
Nobena še tako močna kapitalistična organizacija ne more uničiti delavskega gibanja, ako je to gibanje organizirano. Niti jim tega treba ni. Delavske organizacije že same skrbe, da se med seboj pobijajo. Kapitalisti dajejo potom svojega časopisja le navodila, da je uspeh bolj siguren, orožje si delavci Sami izberejo.
Že nad petdeset let se ponavlja Marksov klic: "Delavci vseh dežd, združite se", ampak večina delavstva se ne zmeni zanj. Zdi se celo, da niti svetovna vojna, ta grozna katastrofa, ni naučila delavce ničesar. Raz-
4	P K O L E
dor, ki razdvaja delavce se nam zdi celo večji kot pred vojno.
Ako hoče delavstvo odpraviti krivice, ki se mu gode, mora nastopati složno. Za boj, uspešen boj, mora biti organizirano. Da more ceniti pomen organizacije, mora biti do gotove stopnje izobraženo. Bila je doba, ko se je vpilo, da za odpravo kapitalizma zadostuje nezadovoljna masa. Ta doba je že minula. Še se dobi tukaj in tam nekaj takih kričačev, toda njih vrsta postaja čedalje redkejša. Samomor takozvanih ultra-radikalnih organizacij nam priča, da neizobražena masa ni zmožna narediti preobrata. In tudi ako bi bilo to mogoče, ga ne bi mogla vzdržati, ako se ne izobrazi.
Kadar naletite v delavskih organizacijah na ljudi, ki groze z uničenjem druge delavske organizacije, mora vam biti jasno, da so ti ljudje sovražniki delavstva. Lahko se ti ljudje dičijo s plaščem naprednosti in radikalizma, vse to na stvari ne spremeni ničesar. Kritika taktike te ali one delavske organizacije je absolutno potrebna; grozitev z uničenjem je delavstvu škodljiva.
Nikdar ne bomo prišli do tega, da bi vsi ljudje mislili enako. Ako bi se to zgodilo, bi življenje postalo enolično, brez vrednosti in začeli bi ga sovražiti. Ne sme nam torej biti žal, ker popolne sloge v naravi ni. Ne sme nam biti žal, ker ni popolne sloge v delavskih organizacijah. Ampak na eno stvar ne smemo pozabiti: Delavci se bi morali učiti taktike od kapitalistov. Mesto da se med seboj pobijajo in uničujejo delavske organizacije, ki se jim zde premalo radikalne, bi morali združiti vso svojo energijo v skupnem boju proti organiziranemu svetovnemu kapitalizmu. V tem 'boju bi ne smeli cepiti svojih sil. Kapitalizem je sovražnik delavstva, o tem ni dvoma. Kapitaliz-nn je složen, kadar nastopa proti delavcem. Ako hočejo delavci boljše razmere, ga morajo posnemati. Za to taktiko je pa absolutna sloga nebhodno potrebna. ^
statistika vojnih invalidov.
Mednarodno tajništvo invalidskih organizacij je izdalo statistiko vojnih invalidov, v kolikor jo je moglo zbrati. Po ti približni statistiki je danes v državah, ki so sodelovale v svetovno vojni, okoli 6 milijonov invalidov, ki so v državah razdeljeni tako-le: Francija 1,500,000. Nemčija 1.400.000. Anglija 1.700.000, Italija 570.000, Poljska 320.000, A-merika 245.000. Češko-slovaška 178.000. Avstrija 164.000, Jugoslavija 150,000, Kanada 88;000, Romunija 84,000 in Belgija 40.000.
Tu ni všteta Rusija, ki ima sama nad dva miljona vojnih invalidov .
Če boš postal reden čitatelj Proletarca, ti ne bo žal. V spominu ti bo ostala ura, ko si ga prvič temeljito prečital.
Nobeno zlato ne ustvarja bogastev. Ta so plod dela. Premog v zemlji se ne koplje z zlatom. Delavčevih rok in tehničarjev je treba; isto velja za železo in vse druge rude. V socialistični družbi se vrednost dela ne bo merila z zlatom. To merilo je iznajdba profitarskega sistema, ki je na korist nekaterim in na škodo ogromni večini ljudstva.
T A R E C
semintja.
Za premogarje najvažnejše vprašanje. — Kriminalci v odborih unij. — Korupcija med visokim uradništvom. — Velika razlika. — Vest iz Pariza. — "Reševalci" Rusije.
Irci zahtevajo svobodo, toda ne vedo, kaj je svo-boda. Zato se je njihov boj proti Angliji sprememb medsebojni boj, na veselje tistih, ki hočejo vladati Irsko. Indijci so skoro molče sprejeli na znanje aretacijo Gandhija, voditelja nekooperativnega gibanja, ki je. en način boja Indijcev za osvoboditev izpod nadvlade Britanije. Sodišče ga je spoznalo kri™ in Gandhi se je zahvalil sodnikom za pravično sodbo, Priznal je, da je njegov boj naperjen proti angleški vladi, torej je veleizdajniški. Revolucija v Južni Afriki je bila zadušena. Delavci so izgubili. V Italiji je zopet padlo nekaj žrtev v pouličnih bojih med fašisti in socialisti. V Yukatanu, Mehiko, so klerikalni elementi vprizorili demonstracije proti vladi v Yukatanu, ker je dovolila publiciranje knjige o kontroli porodov. Rusija in Nemčija ne pričakujeta mnogo oH genovske ekonomske konference, ker je vlada -Zedi-rfjenih držav naznanila, da se je ne udeleži. Vse to so važne vesti, vsaj za nekatere ljudi. Ampak za sedem do osem sto tisoč ameriških premogarjev je danes najvažnejše vprašanje boj premogovniških operatorjev proti uniji premogarjev, boj za znižanje plač, n potisnjenje premogarjev v čim slabše življenske razmere.
Ogromna večina premogarjev je pri zadnjih predsedniških volitvah glasovala za republikanskega in demokratskega kandidata. Harding, katerega je večina ameriškega delavstva hotela, je bil izvoljen, V svoj kabinet je imenoval «a generalnega pravdnika M. Daughertya. Ta generalni pravdnik sedaj- svari ameriške premogarje, naj ne skušajo ovirati produkcijo premoga v slučaju stavke. To se pravi, premogarji naj ne nastopajo proti stavkokazom, ako nočejo priti v navskrižje z zvezino vlado. Kompanije imajoa organizirane svoje lastne čete. Na strani premogovniških baronov so z malimi izjemami lokalne, okrajne: in državne oblasti. Sodišča so jasno pokazala, daje justica na strani podjetnikov. Justica v kapitalistični družbi protektira privatno lastnino in brani privatne interese. Justica je taka raditega, ker delavstvo še ni sposobno, da bi imelo drugačno, za ljud-i stvo pravičnejšo justico. In v Washingtonu imamo
vlado, za kakršno je delavstvo glasovalo.
* * *
Cikaški sodnik Kickham Scanlan je dejal, daj vladajo v čikaških unijah puškarji in kriminalci. Naštel je vrsto imen unijskih uradnikov, ki so že sedeli v ječi radi enega ali drugega prestopka, bodisi vsled izsiljevanja, poneverb, tatvin in nasilnih dejanj. T svoje opravičbo je sodnik Scanlan dejal, da ni nas-i proten unijam kot takim, plač pa da je njihov zagovornik. Kriminalci v odborih unij so madež za delavske organizacije.
V Chicagi, kakor tudi drugje so v odborih unij tudi ljudje, ki ne bi smeli biti. Scanlanova trditev ni
povsem neresnična. Marsikak nizkoten karakter se je s pomočjo korupcije pririnil v ospredje unije. Toda unijski odbori so odsev članstva. Ako je članstvo unije zavedno, ako je prepojeno s socialističnim duhom, so tudi unijski odbori v splošnem dobri in člani teh odborov pošteni ljudje. Kapitalistično časopisje, podjetniki in provokatorji podpirajo take kandidate v unijske odbore, kakršne je imel v "mislih sodnik Scanlan. Kajti taki so najmanj nevarni kapitalistične-nemu redu in privatnim interesom sploh. Socialisti so jim nevarni. In tako se dogaja, da kapitalistične mašine podpirajo take kandidate v unijske odbore, kakršni se jim zde najmanj nevarni. In če se najde med njimi kak kriminalec, hočejo potem v svojem časopisju utisniti pečat kriminalnstva vsem, v prvi vrsti poštenim linijskim odbornikom. Delavstvo se ima še mnogo učiti, predno bo znalo v svoje organizacije
voliti samo poštene borce za delavske interese.
* ♦ ♦
Illinoiškemu governerju Smallu očitajo, da je špekuliral z državnim denarjem, dokler je bil blagajnik illinoiške države. Pred kratkem je bil obtožen governer države Oklahoma, da je vzel $25,000 podkupnine od neke banke; bila je nesolventna in bi morala zapreti vrata. Governer ji je kljub tem okoliščinam dovolil poslovati. Mazilo je bilo zapopadeno v 25 tisoč dolarjih. Od kar imamo prohibicijo, ki je postala navadna farsa in zlat studenec za nekatere, so si zvezini prohibicionistični uradniki zasigurali velike "postranske" dohodke. V naj^šje prohibicio-nistične urade je posegla korupcija. Odslavljali so naj-visje'uradnike v teh uradih, ker so se dali podkupiti. Samo majhen odstotek takih podkupovanj pride na dan., časopisje ne poroča mnogo o njih. Vse nekaj drugega je, kadar se gre za blatenje unij. In delavci čitajo s slastjo taka blatenja, pri tem pa ničesar ne mislijo in zato tudi nič ne store, da se razmere v tem Miru izboljšajo.
» * »
Vse delavstvo ni indiferentno. Število tistih, ki se uče misliti in vsled tega izboljševajo unije in jih prilagajo novim razmeram, se veča. In veča se število tistih, ki spoznavajo, da se mora unijsko delavstvo pridružiti tudi Samostojnemu političnemu boju in opustiti geslo: "Nagradi prijatelje in kaznuj sov-| ražnike." Dolga leta so delovali člani socialistične stranke v unijah za tak duševni preobrat. Znamenja, da to delo ni bilo zamanj, se kažejo. Delo za duševni preobrat je počasna stvar. Tu se ne dosegajo hipni, vidni rezultati. Nekateri so mislili, da je to mogoče. Sedaj jih je pozvala moskovska eksekutiva rdeče strokovne internacionale, naj prenehajo sanjati in delajo, kakor je ves čas učila socialistična stranka, da naj se dela za pridobitev unijskega delavstva v
vrste razredno zavednega delavstva.
* » *
Šestletna hčerka P. D. Armourja je smrtnonevar-i no zbolela. Deset najboljših zdravnikov je bilo poz-f vanih. Mali bolnici so stregle najboljše bolniške strežnice. Po ulicah okoli Armourjeve rezidence je bil u-stavljen promet in nekatere so pokrili s slamo, da ljubljenega otroka ni motil šum. Policija je pazila, da ni nihče vozil mimo stanovanja. Lepo je, če imajo stariši radi svoje otroke. Njihova dolžnost je, da jih varujejo pred boleznimi in kadar zbole, da jim dajo vso mogočo zdravniško oskrbo. Toda koliko ljudi more najeti deset zdravnikov in bolniške strežnice? Koliko je takih familij/ ki ,so v stanu ustaviti promet po ulicah, ki vodijo mimo stanovanj, v katerih so
bolni ljudje? Poskusite ulico pred hišo pokriti s slamo in pozovite policijo, da zabrani promet po nji. Mali Armourjevi hčerki se kljub vsi oskrbi ni moglo rešiti življenje. Tisočem in tisočem otrok delavskih starišev bi se lahko rešillo življenje v slučajih bolezni in miljone bi se jih lahko obvarovalo bolezni, ako ne bi bili to otroci DELAVSKIH družin. Razlika je, če si miljonar ali pa samo navaden delavec, morda celo brez dela. Če si brez dela, nimaš niti toliko, da bi mogel nabaviti dovolj kruha svoji družini. Če ti eden ali drugi zboli, lahko viješ vsled obupa roke, toda zdravnikov in oskrbe ne kupi tvoj obup. Nekaj je napačnega v današnjem sistemu. Pravzaprav, ves sistem je napačen. Socialističen bo boljši, toda do
njega se. počasi pomikamo.
* * *
Vest iz Pariza: "Cvet ruske aristokracije, preje člani carjevega dvora, bodo priredili dne 1. aprila gledališko predstavo pod patronanco kneginje Ven-dome. Nastopili bodo grof Tolstoj, madama Spirido-vič, kapitan Efremov, princ in princezinja 1'outiati-ne in drugi. Zadnje imenovana je hčer velike kneginje Marije, sestre pokojnega carja."
Sedeže so pokupili francoski in angleški aristo-kratje, med njimi angleška princenzinja Mary; največ pa je bilo prodanih ameriškim turistom, ki predstavljajo v Evropi ameriško denarno atostokracijo. Ta denarna aristokracija hoče videti, kako izgleda evropska "plava' aristokracija. Povprečen človek, ki čita to vest, se morda smehlja. Njegov smehljaj bi prenehal, če bi pomislil, kako zelo se zanima ameriško ljudstvo za škandale, ki se dogajajo v ameriški denarni aristokraciji. Časopisje zavija take škandale v vso mogočo senzacijo in ljudstvo se trga za liste, ki jih prinašajo z debelimi naslovi. V Detroitu je bil a-retiran sin miljonarja Dodge vsled kršenja 18. dodatka in vsled prehitre vožnje z avtomobilom. Ljudje so se trli pred sodno dvorano, da vidijo tega fanta, ki ni čisto nič drugega, kakor sin miljonarja. Človeštvo je še ena velika menežarija, kjer ogledujemo drug drugega.
* * *
Krvnik Semenov je dospel v Kanado, kjer skuša dobiti dovoljenje za odpotovanje v Zedinjene države; v tej deželi bo skušal dobiti posojilo za svojo "vlado". Ako je bil kdo ^krvnik, tedaj je to prav gotovo ,ta kozaški razbojnik. Zgodovina ruske revolucije se ga bo spominjala kot največjega tirana. Toda poročevalci današnjega korumpiranega časopisja hodijo okoli tega moža, se mu klanjajo in ga izprašujejo o Rusiji in o Sibiriji. In Semenov pripoveduje, kako zelo je rusko ljudstvo zatirano, kako silno je nezadovoljno s sedanjo vlado in kako nestrpno čaka rešiteljev. On ga bo rešil, toda potrebuje pomoči od Amerike in drugih držav. Med druge take rešitelje spada general Wrangel, ki se je začel sedaj zopet oglašati. Pomlad se bliža, in pomlad je pripraven čas za nove kontra-revolucionarne upade. Wrangel ima še vedno svojo armado, raztepeno po Balkanu, večinoma v Jugoslaviji in v Romuniji. V Parizu konspirirajo monarhisti-čni elementi in tisti, ki so izgubili svoja bogastva v Rusiji, da vržejo sedanjo vlado. Vsi ti zatrjujejo, da so največji ljubitelji ruskega ljudstva. Vse, kar store proti današnji Rusiji, store iz "ljubezni do ruskega ljudstva." Mnogo ljudi po raznih deželah jim verjame, samo ruskega ljudstva ne morejo prepričati o
svoji ljubezni. Ruski mužik in delavec že vesta zakaj.
* * *
V uradih sovjetske vlade delajo resnični prijatelji ruskega ljudstva noč in dan. O Leninu poročajo, da je bolehen. Čudno je, da sploh more vzdrževati toliko časa pri svojem napornem delu. Čičerin spi samo štiri ure, in sicer dopoldne. Popoldne in po noči dela. Stranke sprejema med polnočno in 7. uro zjutraj. Enako zaposljeni so drugi sovjetski uradniki na odgovornih mestih. Iz stare, nazadnjaške, zaostale Rusije skušajo zgraditi novo, demokratično, moderno Rusijo in ji ustvariti temelj za socialistični ekonomski sistem. To je naporno delo, mnogo bolj naporno, kakor pa prirejanje vaudevilskih aktov pod patro-nanco kneginje Vendome v Parizu. Ruska aristokracija, razun malih izjem, iživi še vedno v blagostanju. Kjer nima sama sredstev, skrbe zanje dobre vlade evropskih držav. Rusko ljudstvo strada. Strada zato, ker je bilo v osemletni vojni, ker so jo blokirale "civilizirane" države, zato, ker so ga v civilni vojni reševali "ljubitelji" ljudstva Kolčak, Semenov, Vran-gel, Denikin in drugi; in strada zato, ker je bila zadnje leto v Rusiji suša, ki je uničila miljonom ljudi vse poljske pridelke. Toda kljub vsemu pomanjkanju, kljub vsem "rešiteljem" Wranglovega in Semenovega kalibra ne kaže rusko ljudstvo nobene volje otresti se sedanje vlade. V Rusiji se delajo eksperimenti; vrše se velikanske operacije na njenm ogromnem telesu. Telo trpi, toda bo ozdravelo in to bo pomenilo prero-jenje Rusije. Iz bolečin, v katerih je sedaj, se bo rodila država nove družbe, sloneče na resnični pravičnosti.
^
"Sloga jači, nesloga tlači."
F. A. V.
Svetovna vojna je prizadejala ljudstvu velikanska bremena in nepopisljive grozote- Toda bila je tudi dobra učiteljica, ker je pokazala, da bomo potrebovali še precej oranja, predno bodo delavci, kakor tudi njihovi voditelji, popolnoma razumeli, kdo je njihov pravi sovražnik in kako nastopati v boju proti njemu.	*
Da se je socialistična stranka razdelila v toliko frakcij, bo menda največ pripisati trmoglavosti nekaterih voditeljev. Toda četudi smo razdeljeni, je vsaj upati, da so naši cilji enaki: osvoboditev ljudstva izpod kapitalistične sužnosti.
Ne vidim najmanjšega vzroka, zakaj bi se delavstvo ruvarilo med seboj, med tem, ko sovražnik na vseh straneh utrjuje svoje postojanke. Sodrugi! Tisti, ki sejejo razdor v delavske vrste, ki napadajo gotove voditelje in liste neljubih struj ne da bi zato imeli kake opravičljive povode ali vzroke, ampak le zato, ker ne soglašajo do pičice z njihovimi nazori, ne bodo dosegli lavorik. Delavstvo jih bo preziralo in v zgodovini delavskega gibanja bodo označeni kot sovražniki proletarjiata.
Moj namen ni nikogar žaliti, ker vem, da se z neumestnimi napadi In kritiziranji ničesar ne doseže; moj namen je opozoriti le na posledice, ki izhajajo iz medsebojnih prepirov.
Ako ljudje, ki izdajajo milwauško Slovenijo v resnici streme samo za tem, da bi uničili Proletarca in škodovali socialistični stranki zgolj zato, ker se jim prvi ne zde dovolj radikalni, je to zelo žalosten pojav. Sleherni jugoslovanski delavec v Ameriki, ki se je količkaj zanimal za politiko in javno življenje sploh,
mora priznati, da je Proletarec zelo povzdignil duševno obzorje slovenskega delavca v tej deželi. In nt socialističnem polju je oral ledino v začetku tudi med srbo-hrvatskim delavstvom, dokler slednje ni ustanovilo svojih glasil. In pri tem prerojevanju našega delavstva ima tudi E. Kristan svoje zasluge. Morda jih sedanja generacija ne zna ceniti, toda njegovo delo bo znala* pravilno oceniti šele bodočnost.
Ako je vaša stranka (ne vem h kateri pravzaprav pripadate) boljša od socialistične in vaš list boljši ko Proletarec, bi v tem ne bilo ničesar napačnega. Samo korakajte po svoji poti in nas prepričajte z DOKAZI o svojih trditvah; potem vam bomo sledili; saj ne trdimo, da smo nezmotljivi. Z napadi pa ne boste ničesar dosegli! K večjemu boste povzročili škodo delavskemu gibanju med našim narodom.
Verjamete ali ne, dejstvo je, da se z obrekovanjem ne kaže človekove zmožnosti ali sposobnosti za kaj višjega; z njim se le slika njegovo ignoranco. Kako vendar mislite vzgojevati ljudstvo, ako delujete za razdiranje in pa uničevanje Proletarca, ki je pomagal graditi stavbo našega naprednega življenja? Ali smatrate tako taktiko kot pospeševanje napredka? Ako smo za uresničenje naših ciljev, moramo predvsei skrbeti za izobraževanje delavstva. Priznati moramo, da pošteno časopisje največ stori za probujo naSega ljudstva v tej deželi. Naše delavstvo še ni prišlo tako daleč, da bi se zainteresiralo v znanstvene knjige, ker se jim ne zde zanimive. Če ne moremo priti do njegi s knjigami, kak6 pa naj ga vzgojimo za razredno borbo, ako ne potom časopisja? Ali naj preprežemo naselbine z govorniki? Kje so sredstva? Če bi se mogl« vlivati znanje v glavo kakor moonshine, bi še šlo. Toda to ni izvedljivo. Vzgoja je vprašanje dolgih let. Človeka je treba najprvo pridobiti, da misli.
Frakcijski prepiri pomenijo zločin nad delavskim razredom. Taki spori povzročajo, da izgubljam) bitke na političnem in industrialnem poljub Delavstvo se z njimi tako zbega, da končno ne ve, pri čem da je. Delavstvo potrebuje vodnikov, ki so neustrašeai v boju proti kapitalizmu in se posvete samo temu b> ju, ne pa borbi za razdiranje delavske soge. Takih jo-nakov, ki napadajo vse, kar je naklonjenega delavstvu, se v sedanjih časih ne manjka, toda mi jih ne sm> tramo za delavske voditelje.
Mogoče rojaki pri Sloveniji nimajo slabih namenov. Pravim — mogoče. Če jih nimajo, jih je trebi poučiti, da je sedanja njihova gonja proti glasilu jo-goslopanskih socialistov zgrešena in škodljiva splošnemu delavskemu gibanju. In ako jih imajo, z nami' nom da bi s tem koristili svojemu listu, ako bo tol sploh začasno mogoče, bodo prej ali slej doživeli ti-fl sto, kar po pravici zaslužijo: obsojanje od strani na-B prednega delavstva.
Slovenski pregovor pravi: "Sloga jači, neslonB tlači." Ta pregovor bi moral dobro premisliti sleher-B ni, poprej predno prične s kakimi neosnovanimiB frakcijskimi boji.
Sodrugi! Mi ne bi smeli zapraviti nobene mino-B te za medsebojne spore; ne smeli bi zapisati ni eotl črke za rušenje solidarnosti. Naš čas, naše napore, še žrtve bi morali naperiti samo proti izkoriščevalB cem delavstva: proti kapitalistični družbi. Ako sone-B kateri bolj radikalni kot drugi, s tem še ni rečeno, difl bi se morali prepirati med seboj- Vsi ne moremo eiM ko misliti, toda če smo zavedni, čfi imamo poštene na-l mene boriti se za popolnejšo družbo, potem nas miifl nesoglasja ne bi smela razdruževati. Če bomo čala(H da bodo vsi ljudje enako mislili in imeli enako pnfl
pričanje, bi to pomenilo isto, kakor upati na posmrtna nebesa.
| Samo poglejte okrog sebe, pa boste videli, kako vztrajno deluje protidelavska propaganda. Brošure proti unijam, socializmu in komunizmu se širijo, govorniki pripovedujejo delavstvu, kakšna nesreča ga čaka, če pride na krmilo vlada rdečkarjev. > Naš boj naj bo boj proti nasprotnikom svobode in ne boj proti lastnim bratom v vrstah zavednega delavstva.
{<7®
Slabi časi in "slabi časi"—
ali vzroki in posledice.
Tajništvo J. S. Z.
Na delu za agitacijo socialističnega časopisja in zavzdržavanje in pojačanje socialistične organizacije, lo je Jugoslovanske socialistične zveze in njenega glasila "Proletarca," so danes na dnevnem redu argumentira so slabi časi in da delavci v teh časih ne morejo podpirati svojih zadev tako, kakor bi radi in kakor bi bilo treba. Mnogo pisem podobne vsebine se nahaja v tajniškem uradu J. S. Z. in tajništvo te argumente vpo-števa, ker ve, da so časi industrialne depresije res tukaj. Ljudje, ki pošiljajo te vesti, niso izgubljeni za našo stvar. Ti se bodo klicu J. S. Z. gotovo odzvali, kadar se obrnejo sedanje razmere na bolje. Teh ljudi ni malo; ali še več je takih, ki se jim sploh ne zdi vredno poročati, kako in kaj. Gotovo so tudi zanje "slabi časi," le morda v vse drugačnem smislu besede, kakor pa pri tistih, ki se jim zdi vredno, da se zglasijo pri tajništvu J. S. Z. in povedo, zakaj ne morejo podpirati "Pomožne izobraževalne akcije."
Kakorkoli je treba priznati resnico o slabih časih, je treba priznati namreč tudi drugo resnico: da so slabi časi tukaj, ker vladajo "slabi časi" v glavah velikanskega števila delavcev vseh narodnosti. Slabi časi so, ker je delavstvo nezavedno in dopušča razmere, ki ustvarjajo slabe čase. To je tako temeljita resnica, da jo neovrže noben filozof. In kaj ima slediti iz te ne-j, pobitne resnice? Slediti ima to, da je treba nepobitno [ obdržati — za vsako ceno obdržati na površju ustavim, ki izpreminjajo "slabe čase" v glavah delavcev v i boljše čase; to se pravi obdržati na površju delavske i politične organizacije in časopisje, ki uči delavstvo, tako mora razumevati s temelja, zakaj nastajajo v sredi obilice in razkošja slabi časi. Z drugimi besedami: de-! javci morajo spoznati vzroke slabih časov.
V starem kraju prirejajo verski ljudje procesije in I molijo ik Bogu, naj bi jim dal dežja, če je suša, ali pa [ če izgleda, da se pripravlja nevihta, da bi odvrnil to-t čo in strelo, ki bi uničila polje in raztrgala ter vpepe-' lila pristrešja. Ti ljudje ne mislijo znanstveno. Za njih t je tista instanca, ki odrejuje vse dobro in zlo, Bog, pa t mislijo, da odvrne te prikazni, če se skesajo svojih gre-I hov. Vsaka taka prirodna prikazen ali pojav, je zanje kazen za greh. Te vraže izvirajo iz neznanja ali "sla-; bih časov" v glavah ljudskih množic. Toda po prizadevanju nekaterih "heretikov" ali "krivovercev", se , je v gotovem delu ljudskih glav naselila nekega dne svetloba ali boljši časi, (kakšen pater bi dejal, da je bi-' la to hudičeva svetloba), pa so rekli: prosili smo Boga za dež, pa nam je dal točo, ali pa ne enega niti drugega, in suša je uničila vse poljske pridelke. Izprašali I smo svojo vest in nismo našli nič pregrešnega, kar bi I moglo v očeh božje milosti in pravičnosti te kazni o-
pravičiti. Pustimo torej Boga pri miru, pa organizi-rajmo odškodninske zavarovalne družbe proti ognju, proti toči, proti suši— in naposled proti boleznim in drugim slučajem nesreče, ki so v zvezi s človeškim življenjem. In res so nastale zavarovalne organizacije. Na ta način so se pomaknili ljudje iz utopističnih in superstičnih nazorov o življenju, k znanstvenim nazorom. Praksa je potem pokazala, da so bili preje v velikanski zmoti; kajti iznašli so, da Bog pomaga le tistim, ki si znajo sami pomagati. Seveda je bila ta samopomoč po nazorih verskih zagovornikov "vtikanje" v previdnost božjo; ali če bi se bili ljudje ozirali na svarjenje in rotenje verskih zagovornikov, bi bilo njihovo življenje danes mnogo mizernejše, kakor je.
Kar pomeni v gornjem slučaju za tiste, ki so se otresli vraže ali supersticije glede na božjo pomoč v zadevah zavarovanja polja, hiš, življenja itd., s tem, da so prevzeli odgovornost teh zadev nase, je to ravno tista resnica glede slabih industrialnih razmer ali slabih časov, ki vladajo pod kapitalističnim sistemom. Preje je bil instanca Bog nad oblaki — sedaj je ta in-štanca Bog kapitalizem na zemlji. Toda kakor v preje navedenih slučajih ni bil Bog kriv, tako tudi v današnjem slučaju ni samo Bog Mamon kriv, da imamo slabe čase. Slabi časi so tukaj, ker vlada v glavah delavskega razreda vseh narodov še vraža ali superstici-ja, da ne more biti drugače, češ, da kapitalisti morajo biti, ker bi sicer pomrli ljudje lakote. Ne pride jim na misel, da bi se politično izobrazili in prevzeli industrijo v svoje roke, ter se tako zavarovali proti slabim časom, kakor so se gotovo zavarovali nekdanji "heretiki" proti suši, toči itd.
Z bakljo moderne vede je verska supersticija glede božje odgovornosti za razne slabe čase — za uime in nesreče sploh — precej padla. Padla je v krajih, koder se je razvil kapitalizem, ki je radi sebe zanesel med ljudstvo nekaj svetlobe in nekaj znanja. Toda namesto verske supersticije je nastala kapitalistična supersticija — supersticija v kapitalističnega boga, ki gre za tem, da se ne sme nihče vtikati v njegovo previdnost in pravico. Tako se zgodovina ponavlja. Kakor so preje grmeli verski gromovniki, da je smrten greh vtikati se v previdnost božjo, tako grme danes novi kapitalistični farizeji in pismarji kapitalističnega boga, proti-utikavanju delavskega razreda v . kapitalistično družbo. Čisto umevno; kajti če se delavske množice enknrt otresejo supersticije, da je le kapitalistični razred zmožen voditi zadeve življenja, bi se moral ta sistem umakniti drugemu sistemu — sistemu, ki bi odpravil slabe čase za proizvajalni razred in vpo-stavil boljše čase za vse, ki delajo z rokami in z možgani. V interesu kapitalističnega razreda je torej, da se razglaša vsak njemu nasproten nazor za heretski ali krivoverski.
Supersticijo ali vražo, da je sedanji kapitalistični režim najbolji, in da je vsaka družabna izprememba s temelja nepotrebna; da so slabi časi del dobrih časov itd. itd., vzdržuje kapitalistični razred s svojo organizacijo in s svojim časopisjem.
Ali je spričo teh nepobitnih dejstev res tako težko zapopasti, zakaj socialisti nagovarjajo delavske množice, naj začno misliti s svojo glavo in se otresejo kapitalistične supersticije?
Ali je s tem v zvezi delavstvu res tako težko zapopasti, zakaj mora vzdrževati pod vsako ceno h>oje organizacije in svoje časopisje?
Ali je spričo tega delavstvu res tako težkko razbrati, zakaj mora posnemati, če se hoče otresti teh supersticij, nekdanje "heretike" ali "krivoverce" in
se zavarovati proti slabim časom s tem, da nastopa v politični in industrialni akciji za izvedbo kolektivnega lastništva?
Če je bil del človeštva svoječasno zmožen odvzeti Bogu nad oblaki odgovornost za toliko nesreč in slabih časov ter jih prevzeti na se, zakaj ne bi bil mnogoštevilni delavski razred zmožen odvzeti odgovornost za slabe industrialne razmere od kapitalističnega Boga na zemlji?
To so stvari, o katerih ima delavski razred misliti. Vse te misli pa vodijo do ene nepobitne resnice, ki se glasi: Predno more delavstvo storiti kak korak v tej smeri, mora skrbeti za svojo organizacijo in za obitanek svojega časopisja. Brez tega mora ostati vse le želja, ki ne privede delavstvo nikamor!
Vzlic temu, da je to očividna resnica, se obnašajo nekateri naši delavci še vedno tako, kakor da pridejo dobri časi sami od sebe, in da se delavstvu ni treba zanimati, da izginejo "slabi časi" iz delavskih glav. Nekateri priporočajo celo javno nekak "mir", češ, da se s tako propagando dela le razdor med člani raznih podpornih društev. Od takih apostolov imajo člani podpornih društev 'kaj malo pričakovati. To so ljudje, ki še niso nikdar vprašali, kakšno stanje vlada v glavah drugih. Ljudje so, ki ne poznajo svojih lastnih zadev, kaj šele zadeve, ki segajo preko njihovega nosu. Kajti, če bi količkaj poznali zadeve svojih podpornih organizacij, katerih člani so, bi ne govorili in ne pisali takh nesmselnosti. Mir, kakor ga žele in zamišljajo taki modrijani, je za delavski razred utopija. Mir, ki ga oni propagirajo s svojimi "slabimi časi" v glavi, je mir kapitalističnega boga, je mir nevtiktinja v njegove zadeve, kar pomeni za delavski razred smrt. Mrtvila pa je pri delavskemu razredu že sedaj dovolj. Delavstvo potrebuje življenja. Delavstvo potrebuje spoznavanja resnice in boja in zmage nad krivico, ki je tukaj. Naša stvar mora iti naprej, dokler ne nastopijo boljši časi v glavah tistih, ki jim sliši bodočnost.
K temu vzvišenemu boju se je do danes prijavilo 83 podpornih društev, ali za 12 več od zadnje objave.
Ta društva so:
Ime dr. in tek. št.	Kraj	Mesečni prispevki.
72—."Savinjska Dolina" št. 301, SNPJ. Mascau-
tah, 111................................$ 1.00
73.—	"Prosveta" št. 245, Lawrence, Pa po 3 ccntc od člana.
74.—	"šmarnica" št." 24,' Jenny Li rid,' Ark." 7.7. 1.00
75.—	"Slovan" št. 179, Sopris, Colorado ...... 1.00
76.—	"Fridericktown" št. 288 SNPJ, Friderick-town, Pa.....'........................ 1.00
77.—	"Zveza" št. 36 SNPJ, Villock, Pa....... 1.50
78.—	"Nanos" št. 264 SNPJ. Cleveland, 0..... 1.00
79— "Illinois" št. 47 SNPJ, Springfield, 111. . . 1.00
80.—	"Zveza detroitskih Slovencev" št. 221, Detroit, Mich............................ 1.50
81.—	"Karl Liebknecht" št. 415 SNPJ, Adrian,
W. Va.............................. 1.50
82.—	"Jadranska Vila" št. 178 SNPJ, Cleveland, Ohio................................ 1.00
83'.— "Slovenska Gorica" št. 287 SNPJ, Burget-
tstown, Pa........................... 1.00
Plačala so prispevke za mesec februar sledeča društva:
1.—19.	SNPJ, Mineral, Kansas.............. 1.50
2.—119.	SNPJ, Waukegan 111., plačalo do 31 marca t. 1............................
3.—122.	SNPJ, Aliquippa, Pa............... 1.00
4.-276.	Sublet, Wvo., še nič plačali ........
5.—131.	SNPJ. Chicago, 111., plačali d0 31. marca t. 1...........................
6—5. SNPJ, Cleveland, O. Jan. in febr..... 2.00
7.-52.	SNPJ, Brouthon, Pa., plačalo do 31. oktobra 1923........................
8,—102.	SNPJ, Chicago, 111., plačano do 31. decembra 1922........................
9—275. SNPJ, Maynard, O.................
10—26.	SSPZ, Cleveland, O................
11—25.	SSPZ, Reading, Pa., plačano po 5c od člana na račun, kakor izkazuje zadnja objava...............................
12—74.	SNPJ, Virden, 111...................
13—68.	SNPJ, Racine, Wis., plačali do 31. dec. 1922, kakor izkazuje zadnja objava.....
14.209. SNPJ, Nokomis, 111......... ........
15—329	SNPJ, Large, Pa...................
16—388	SNPJ., Pursglove, W. Va.............
17—46.	SNPJ, Oregon City, Oreg............
18—183.	SNPJ, Hudson, Wyo., za januar in februar.............................
19—400	SNPJ, Renton, Pa., plačali do junija 30. 1922, kakor izkazuje zadnja objava.
20—20.	Elv, Minn.........................
21—119.	SSPZ, Bridgeport, O., plačali za dec.
1921,	kakor izkazuje zadnja objava.....
22—72.	Radley, Kans.......................
23—6.	SNPJ, Morgan, Pa., plačano do 31. dec.
1922,	kakor izkazuje zadnja objava.....
24—88.	SNPJ, Moon Run, Pa. .'..............
25—366	SNPJ, Thorpe, New Mex., plačano d0
30.	junija 1922, kakor izkazuje zadnja objava..............................
26—112.	SNPJ, Bear Creek, Mont...........
27—44.	SNPJ, Franklin-Boro, Pa., plačano do
31.	dec. 1922, kakor izkazuje zadnje poročilo..............................
embra JJJ.........—.....i . ..1
29—115.	SSPZ, Kenilworth, Utah...........
30—lpl.	SSPZ, Niles, Ohio.................
31—143.	SNPJ, E. Helena, Mont, plačano do 31. dec. 1922, kakor izkazuje zadnje poročilo...............................
32—30.	SSPZ. Herminie, Pa., plačano do 31. dec. 1922, kakor izkazuje zadnje poročilo.
33—169.	SNPJ, Fitz Henry, Pa.............
34—276.	SNPJ, Bankhead, Alta, Canada.....
35—298.	SNPJ, Somerset, Colo..............
3*6—156. SNPJ, Muddy, 111., plačano do 31. jan.
1922, kakor izkazuje zadnje poročilo.....
37.—394. SNPJ, Oakmont, Pa., plačali za jan in
feb. in marc........................
38—120. SNPJ, Heaton, N. Mex., po 5c od člana za februar.........................
39.—344. SNPJ, Sheboygan, Wis., plačano do 31. dec. 1922, kakor izkazuje zadnje poročilo.............................
40—290.	SNPJ, Homer City, Pa............
41—206.	SNPJ, Gross, Kans................
42—138.	SNPJ, Canonsburg, Pa., plačano do
30.	junija 1922, kakor izkazuje zadnje poročilo..............................
43.—418. SNPJ, Strakville, Colo, plačano d0 jan. 31, 1922, kakor izkazuje zadnje poročilo...............................
44—362. SNPJ, Carlinville, 111..............
45.—2. SNPJ, La Salle, 111., plačano za januar 1922...............................
46—216.	SNPJ., Verona, Pa., plačali za jan. feb. in marc............................
47—328.	SNPJ, Madrid, Iowa................
48—87.	SNPJ, Herminie, Pa., plačali do 31. dec. 1922.........................
49.—32. SNPJ, Winterqanters, Utah, prispevali za januar 1922, kakor je bilo poročano v zadnjem računu.....................
50—39.	SNPJ, Chicago, 111., še nič plačali.....
51—297.	SNPJ. Raton, New Mex., za jan. febr. in marc............................-i
52—123'.	SSPZ, Detroit, Mich...............
53—27.	JSKJ, Diamnndville, Wyo., plačali do
31.	dec. 1922, kakor je bilo poročano v zadnjem računu..............I......i
54—340.	SNPJ, Wvano, Pa.................
55—17.	SSPZ, Aurora, Minn................
56.—123. SNPJ, Panana. 111. plačali za jan.
1922, kakor izkazuje zadnji račun.......
IH
IH
1.M 1.0
1.P 1.0
2.M
1.0)
U«
1M
1.W 1.01
1.W 1.1 1.51
3J) 2.M
1.00 1.00
2J
m u
22.0»
3.M 1.01
1.00 1.90
57.—225.	SNPJ, Edisin, Kans., plačali za jan. febr. in marc 1922, kakor izkazuje zadnji račun...............................
58.-52.	SSPZ, Somerset, Colo., plačali za jan 1922, kakor izkazuje zadnji račun.......
59.-64.	SNPJ. W. Newton, Pa., plačali do 30. junija 1923, kakor izkazuje zadnji račun.
60.—3	82. SNPJ, Acosta, Pa. . ............. 1-00
61.-358.	SNPJ, Power Point, O., plačali d0 31. dec. 1922, kakor izkazuje zadnji račun.
62.-221.	SNPJ. Terre Haute, In d'., še nič plačali................................
«5.-16. SNPJ. Milwaukee, Wis., plačali za
teb. in marc.......................... 2.00
61.-192. SNPJ. Milwaukee, Wis. plačali za februar in marc........................ 2.00
65.-198.	SNPJ, Willard, Wis., plačali za jan. 1922, kakor izkazuje zadnji račun.......
66.-259.	SNPJ, Meadowlands, Pa............ 1.00
67.-170.	SSPZ/ Coalton, 111., plačali do 31.
dec 1922............................ 11.00
j 68.-412. SNPJ., Firestone, Colo., plačali za feb.
a 3c........../......................57
69.-111.	SNPJ., Aurora, Minn................ 1.00
70.—331.	SNPJ, Seminole, Pa............... 1.00
71.-1.	SNPJ, Chicagi. Ill.................. 1.00
Jugosl. socialistični klub št. 182. Meaddow-
lands, Pa. za febr. in marc po 40p......80
Jugosl. soc. klub št. 114 Detroit, Mich....... 2.00
Jugosl. soc. klub št. 181 za jan. 1922......... 1.00
72.-301,	Mascoutah, 111., plačali za jan 1922.. 1.00
73.-245.	SNPJ, Lawrence, po 3c od člana za
za marc............................. 2,55
74.-24.	SNPJ., Jenny Lind, Ark., plačali za jan.
in februar........................... 2.00
i 75,-179. SNPJ, Sopris, Colo., plačali za jan
1922................................ 1.00
j 76.-288. SNPJ, Fridericktown, Pa., plačali za
jan. febr. in marc..................... 3.00
77,-36.	SNPJ, Villock, Pa., plačali za jan. in februar............................. 3.00
78.-2	6 4. SNPJ. Cleveland. O., še nič poslali. 179»—47. SNPJ, Springfield, 111., plačali do 30.
junija 1922........................... 6.00
' 80.-121. SNPJ, Dttroit, Mich., plačali za jan.
in fd)r. 1922......................... 3.00
81.-415.	SNPJ, Adrian. W. Va.............. 1.00
82.-178.	SNPJ, Cleveland, Ohio............. 1.00
: 83.-287. SNPJ, Burgettstown, Pa., plačali za
jan. in februar 1922................... 2.00
Skupaj prejemkov v mesecu februarju za
Pomožno izobraževalno akcijo J. S. Z. $114.72
Poprečna svota, ki jo dobi J. S. Z., od sedaj prijavljenih podpornih društev, socialističnih klubov in posameznikov je $97.00 na mesec. To še ni svota, s katero bi se moglo računati na pokritje deficitov, ki jih imata v tem času J. S. Z. in njeno glasilo Proletarec"; ali začetek pokrivanja teh deficitov je vendar. Ce se odzove tej akcij še par sto podpornih društev, se v doglednem času ne bo pokril samo ves deficit, ki je tukaj, ampak bo ostalo še precej gotovine na roki za agitatorične turneje, ki jih imamo v načrtih.
Ali ste pri temu delu z nami? Ali ste pri temu delu z društvi, ki so se že odzvala? Ako ste — in prav nobenega razloga ni, da ne bi bili — tedaj ne zamudite na prihodnji seji vašega društva storiti eno zmed sledečega:
1. društvo lahko sklene, da se pobira na vsaki tej i po 5 ali po 3 cente od člana za ta fond: 2, da plait društvo iz svoje blagajne en ali dva dolarja; 3, da se pobirajo na vsaki seji prostovoljni prispevki in st pošiljajo tajništvu J. S. Z.
Vse tozadevne prijave in svote za to akcijo je nasloviti:
Frank Petrich, 220 South Ashland Bldv., Chica-jo, lil.
Huuiimnmiiiiiii^^^t i[t[ii[jULtitHi<iixiiiuii)iiiaiii9i)iis>iEii9itiEi[it[ttti[tri mu m i n i mi 11; nin uiiiiiiiiKiiiiiuiiiiiiiiiiiitEtiEiiFiiititiTTnrttitiutiii i riiiituitit
ANTON ČEHOV:
DUEL.
j , Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
(Nadaljevanje.)
—	Zaupajte se mi, mila moja. Spomnite se, da sem vas izmed vseh tukajšnih dam sprejemala samo jaz. Takoj prvi dan sem se zgrozila nad vami, toda da bi vas prezirala kakor vse druge, tega nisem mogla. Mučila sem se radi milega, dobrega Ivana Andrejiča, kot radi lastnega sina. Mlad človek v tujem kraju, neizkušen, slab, brez matere^ in jaz sem se mučila, mučila. .... Mož je bil proti znanju ž njim, toda pregovorila sem ga.... prepričala.... Saj razumete, nežni otroški razum, čisto srce.... če pa kdo pohujša enega izmed teh malih. ... Sprejela sem vas in trepetala za otroke. O, kadar boste mati, boste razumeli moj strah. In vsi so se čudili, da vas sprejemam, oprostite, kakor kako pošteno žensko, mi namigavali.... no, seveda, spletke, hipoteze.... V globini svoje duše sem vas obsodila, toda bili ste nesrečni, usmiljenja vredni, ekstra-vagantni, in trpela sem od usmiljenja.
—	Toda zakaj.. Zakaj? — je vprašala Nadežda Fjodorovna, trepetajoč po vsem telesu. — Kaj sem komu napravila?
—	Strašna grešnica ste. Prelomili ste obljubo, ki ste jo dali možu pred oltarjem. Zapeljali ste prekrasnega mladega moža, ki bi si mogoče vzel postavno družico za življenje iz dobre družine svojega kroga, če bi ne bilo vas, in bi bil sedaj, kakoršni so vsi. Vi ste po, gubili njegovo mladost. Ne govorite, ne govorite, mila moja. Ne bom vam verjela, da je naših grehov kriv moški. Vedno je kriva ženska. Moški so v domačem življenju lahkomišljeni, žive z razumom, ne pa s srcem, in marsičesa ne razumejo, toda ženska razume vse. Od nje zavisi vse. Mnogo ji je dano, zato se bo pa tudi mnogo tirjalo od nje. O, mila, če bi bila ženska v tem oziru nespametnejša in slabša od moškega, bi ji Bog ne izročil vzgojo dečkov in dekletc. In potem, mila moja, ste stopili na stezo greha in pozabili vsako sramežljivost; druga bi se na vašem mestu skrila pred ljudmi, doma bi sedela zaprta, in ljudje bi jo videli samo v hramu božjem, bledo, vso v črno oblečeno, jo-kajočo, in vsakdo bi dejal v iskreni žalosti: — "Bog, angelj, ki je grešil, se zopet vrača k Tebi____"Vi, mila, pa ste popolnoma pozabili skromnost, živeli ste odkrito, ekstravagantno, kakor da se ponašate z grehom, obnašali ste se razposajeno, se glasno smejali, jaz pa sem vas gledala in trepetala od groze in se bala, da bi nebeški grom ne razsul naše hiše, kadar sedite pri nas. Mila, ne govorite, i^e govorite! — je vskliknila Marja Konstantinovna, ko je opazila, da hoče Nadežda Fjodorovna govoriti. — Zaupate se mi, ne prevaram vas in ne skrijem niti ene resnice pred pogledi vaše duše. Poslušajte me torej, draga.... Bog zaznamuje velike grešnike, in vi ste bili zaznamovani. Spomnite se, kakšne grozne obleke ste vedno imeli!
Nadežda Fjodorovna, ki je bila vedno najboljšega •mnenja o svojih oblekah, je jenjala jokati in je z začudenjem pogledala nanjo.
—	Da, grozne! — je nadaljevala Marja Konstantinovna. — Po iziskanosti in pisanosti vaših oblek lahko vsak sklepa na vaše življenje. Vsi so se pri pogledu na vas posmehovali in skomigali z rameni, jaz pa sem
trpela, trpela ... In oprostite mi, mila moja, zanemarjeni ste! Kadar sem vas srečala v kopališču sem morala naravnost trepetati. Vrhnja obleka je še bila za silo, toda spodnje krilo, srajca.... mila, rdečica me zaliva! Tudi ubogemu Ivanu Andrejiču nima kdo zavezati kravate, kakor se spodobi, in po njegovem perilu in po škornjih je videti, da doma nihče ne gleda na revčka. In vedno vam je, ubožec, lačen, in če se doma nihče ne pobriga za samovar in kavo, ni čuda da zapravi polovico svoje plače v paviljonu. Pri vas doma pa je naravnost grozno, grozno! V celem mestu nima nihče muh v hiši, pri vas se jih pa človek ne more ubraniti, vsi krožniki in sklede so jih črni. Po oknih in po stoleh, poglejte, prah, crknj.ene muhe, kozarci .. . Kaj delajo ti kozarci tukaj? In, mila, še sedaj nimate pospravljeno z mize. V vašo spalnico pa je človeka sram vstopiti; povsod razmetano perilo, po stenah vise ti vaši razni kaučuki, nekakšna posoda stoji
naokrog----Mila! Mož ne sme ničesar vedeti in žena
mora biti pred njim čista kot angeljček. Vsako jutro se zbudim, ko se komaj zdani in si umijem obraz s hladno vodo, da ne bi moj Nikodim Aleksandrič opazil, da sem zaspana.
—	To so same malenkosti, — je zaihtela Nadežda Fjodorovna. — Če bi bila srečna, toda jaz sem tako nesrečna!
—	Da, da, zelo nesrečni ste! — je vzdihnila Marja Konstantinovna; ravno toliko da ni zajokala. — In strašno gorje vas čaka v bodočnosti! Samotna starost, bolezni,-potem pa odgovor na strašni sodbi.... Grozno, grozno! Sedaj vam sama usoda ponuja roko v pomoč, vi pa je nerazumno odklanjate. Poročite se, hitro se poročite!
—	Da, moram se, moram! — je rekla Nadežda Fjodorovna: — toda to je nemogoče!
—	Zakaj vendar?
—	Nemogoče! O, če bi vi vedeli!
Nadežda Fjodorovna ji je hotela povedati o Kiri-linu in o tem, kako je včeraj zvečer v pristanišču srečala mladega, lepega Ačmianova in kako ji je prišla blazna, smešna misel v glavo, da bi se znebila dolga — tristo rubljev — ; zdelo se ji je zelo smešno in prišla je domov pozno zvečer s čustvom, da je popolnoma propala in da se je prodala. Sama ni vedela, kako se je to zgodilo. In zahotelo se ji je priseči Marji Kon-stantinovni, da dolg na vsak način povrne, toda ihte-nje in sram ji nista dali govoriti.
—	Odpeljem se, — je rekla. — Ivan Andrejič naj ostane, jaz se pa odpeljem.
—	Kam?
—	V Rusijo.
—	Od česa pa boste tam živeli. Saj vendar ničesar nimate.
—	Prevajala bom, ali---- ali pa odprem majhno
biblioteko....
—	Ne fantazirajte, mila moja. Za biblioteko je treba denarja. No, zapustim vas sedaj, vi se pa pomirite in premislite; jutri pa pridite k meni dobre volje. To bo očarljivo! No, zbogom, moj angelček. Dajte poljubim vas.
Marja Konstantinovna je poljubila Nadeždo Fjo-dorpvno na čelo, jo pokrižala in je tiho odšla. Postajalo je že temno, in Olga je v kuhinji prižgala luč. Nadežda Fjodorovna je še vedno jokala; odšla je v spalnico in legla na posteljo. Pričela jo je tresti mrzlica. Slekla se je leže, zmečkala obleko k vznožju in se pod odejo zvila v klopčič. Mučila jo je žeja, toda nikogar ni bilo, da bi ji postregel.
—	Povrnem! — je govorila sama zase, in v bloc njah se ji je zdelo, da sedi pri neki bolnici in da spe zna samo sebe v nji. — Povrnem. Neumno bi bilo mi sliti, da sem zaradi denarja.... Odpeljem se inn pošljem denar iz Peterburga. V začetku sto.... pote« sto.... in potem sto... .
Pozno ponoči je prišel Lajevski.
—	V začetku sto.... — mu je rekla Nadežda Fjo dorovna: — potem sto....
—	Vzemi kinin, — je rekel Lajevski in pomislil "Jutri je sreda, parnik odide, jaz se pa ne peljem. To rej moram ostati do sobote tukaj."
Nadežda Fjodorovna se je v postelji dvignila m kolena.
—	Ali nisem sedaj ničesar govorila? — je vpra šala smehljaje se in se mršila vsled sveče.
—	Nič. Jutri zjutraj bo treba poslati po zdravniki Spi. ^
Vzel je blazino in stopil k vratom. Odkar se je to čno odločil, da se odpelje in zapusti Nadeždo Fjodo-rovno, se mu je jela smiliti in krivega se je čutil pred njo; nekoliko ga je pekla vest v njeni bližini, kakor v bližini bolnega ali starega konja, katerega so sklenili ubiti. V vratih se je vstavil in se ozrl nanjo.
—	Na pikniku sem bil razdražen in sem ti rekel surovost. Prosim, oprosti mi.
Po teh besedah je odšel v svoj kabinet; legel je ii dolgo ni mogel zaspati.
Drugo jutro je prišel Samojlenko zaradi državneji praznika v polni paradi z opoletami in odlikovanji i Nadeždi Fjodorovni; potipal ji je puis, pogledal jezil in odšel iz spalnice; Lajevski je stal na pragu in gi je vprašal vznemirjeno:
—	No, kaj? kaj?
—	Njegov obraz je izražal strah, skrajen nemir ii upanje.
—	Pomiri se, nič nevarnega, — je rekel Samojlenko. — Navadna mrzlica.
—	Ne mislim tega, — se je nestrpno namršil Lajevski. — ,Si dobil denar?
—	Duša moja, oprosti, — je zašepetal Samojlenko in se v zadregi oziral na vrata. — Za božjo volj« oprosti! Nihče nima denarja pri roki, po petini* deset rubljev sem do zdaj nabral vsega skupaj stodf set. Danes bom še govoril z nekaterimi. Potrpi.
—	Toda sobota je skrajni termin! — je zašepetal Lajevski, drhteč od nestrpnosti. — Za božjo vo-ljo, do sobote! Če se v soboto ne odpeljem, tedaj m rabim ničesar. . . ničesar! Ne razumem, kako m» re biti zdravnik brez denarja.
—	Ampak, moj Bog, — je zašepetal hitro in napeto Samojlenko, in nekaj mu je celo zacvililo v grli: — vse so mi že pobrali; sedem tiso'č so mi dolžni, ii jaz sem vsepovsod dolžan. Kaj sem jaz kriv?
—	Torej: do sobote dobiš? Da?
—	Bom gledal.
—	Prosim te, dragi! Tako, da bi imel v peti zjutraj denar v rokah.
Samojlenko je sedel in napisal kinin v razstop-nini, kalii bromati, žganja z rabarbaro, tineturae gen-tianac, aquae foeniculi — Vse to v eni miksturi, pri dejal rožni sirup, da bi ne bilo grenko, in odšel. 1
(Dalje prihodnjič).
Razum je v možganih. Če ga ni tam, ga tudi v km nah ne more biti.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Sadovi aktivnega dela.
HERMINIE, PA. — Socialistični klub št. 69, JSZ., je sklenil prirediti dne 29. aprila veselico, drugi dan v nedeljo 30. aprila) pa majsko proslavo s shodom, na katerem nastopijo slovenski in angleški govornik. Shod za prvomajsko proslavo se vrši v nedeljo 30. a-irila, kakor že omenjeno, v prvi vrsti raditega, ker io ložje dobiti večje število udeležencev na nedeljo, kakor pa v pondeljek 1. maja. Na drugi strani žele nekateri tukajšnji sodrugi iti na shod v Pittsburgh, kise vrši dne 1. maja. Zato smo se mi oddočili za ne-"jo 30. aprila. ,
Aktivnost pri našemu klubu je precej živghna. Dasiravno se ne moremo ponašati z velikim številom aktivnih članov, delamo iza naše razmere vendar toliko, kolikor se sploh more pričakovati od najaktivnejšega kluba, vpoštevajoč seveda merilo naših raz-
Na zadnji seji se je napravilo nekaj zaključkov la organiziranje uspešnejše kampanje za nabiranje prispevkov v prid gladujočemu ruskemu ljudstvu. Klub je ponovno prispeval iz svoje blagajne $15.00 in izvolil se je odbor 5 članov, ki bodo po naselbini nabirali prispevke, obleko in prodajali v ta namen iz-e znamke, ki so po 10c.
Nadalje je klub dovolil iz blagajne $5 za širjenje socialističnega tednika "New Day", ki ga bomo razdajali angleško govorečim delavcem. Naš klub deluje veliko med ameriškim delavstvom, da se tudi medenj zanese socialistični duh. Pisec tega dopisa je razprodal tudi za $10 tiketov za žrebanje avtomobila; to akcijo je organizirala socialistična stranka za Pennsylvanijo, da si na ta način pridobi sredstev za svojo propagando v tej državi.
Težko gre, ampak gre vendarle. Ko bi bilo več kooperacije, bi bilo ložje. Toda uspehe imamo in to nas tolaži, da se naše energije ne zapravljajo zamanj.
ANTON ZORN1K.
Obvestilo.
naselbini. Nato je pričel hvaliti mihvauško Slovenijo, o Proletarcu pa je dejal, da bo prenehal. Seveda nisem pritrjeval njegovim besedam.
Mesec pozneje pride tu okoli neki drugi hrvatski agitator, katerega že dalj časa poznam. S seboj je i-mel tudi nekaj starih iztisov Slovenije. Pripovedoval je, da bodo dobili urednika in potem bo "dober" list. Izgleda, da so vsi ti agitatorji imeli navodila pripovedovati, da bo dobila "S." novega urednika in da bo Proletarec prenehal. Kako more urednik "S." mirno trpeti, da ga na tak način smešijo, je nerazumljivo. Kar se tiče boja proti Proletarcu, je dokaz, na kakšen način se "bore" proti kapitalizmu.
Dotičnega zastopnika sem še vprašal, kako more agitij-ati za list, katerega ne čita, niti je nanj naročen. če bodo nadaljevali s tem načinom agitacije, bodo lahko izdahnili, medtem ko bo Proletarec bodril delavstvo v boju proti sovražnikom delavstva in ga vzgajal za organizirano delo.
Dasi je naša naselbina majhna, četudi se ljudje največ razgovarjajo o slabih časih, samski ljudje kljub vsemu niso pozabili, da ni dobro biti vedno "samski". V preteklem letu smo imeli tri poroke. Med drugimi se je poročil dobro znani sodrug Justin Zajec, ki je že več let aktiven v našem gibanju.
Navada je, da naši ljudje, posebno dobre ženice, rade ugibajo, kako se bo ta in ta poročil. "Kaj misliš, ali bo šel v cerkev ali ne?" — "Kajpada, drugače ga pa vzela ne bo." In tako naprej. No, zakona ni bilo treba zayezavati v cerkvi, pa je vseeno dobro. Razlika med poroko v cerkvi in civilno je v tem, da je treba plačati za cerkveno poroko okoli 23 dolarjev več kakor pa za civilno poroko. Blagoslova pa ne more dati ne cerkvena niti civilna, ako si ga zakonska sama ne ustvarita.
ANTON KLANSEK.
CHISHOLM, MINN. — Naznanjam članstvu socialističnega kluba št. 22, JSZ, in našim somišljeni-Ekom, da je bilo na zadnji seji kluba sklenjeno, da se sejo v bodoče vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 dopoldne pri Josepu Ule, 125 Ash Street. — Sodrugi, vpoštevajte tu označeni datum in se redno u-deležujte sej. Agitirajte za pridobivanje novih članov klubu in širite list "Proletarec."
Boj proti sedanjemu izkoriščevalnemu razredu je mogoč le potom organizacije razredno zavednega delavstva. Ker je zavednega delavstva še zelo malo, je boj danes še težak in v mnogih ozirih, najsibo na industrialnem ali političnem polju, neuspešen. Toda fim več bomo imeli zavednega izobraženega delavstva v naših vrstah, tim bolj se bo uveljavljala naša moč. Zato delujmo za pridobivanje članov socialističnim organizacijam in širimo socialistično časopisje.
JOS. ULE, tajnik.
Nov način agitacije. EAST MOLINE, ILL. — Tu smo imele posete od strani hrvatskih agitatorjev za Znanje in milvauški slovenski' list. Med drugim je bil Bazdarič iz Milwau-' kee, ki je prodajal hrvatske knjige in nabiral naročnike Znanju. Ker Slovenci ne razumejo dobro hrvaščine, je prodal med njimi le nekaj knjig, naročnikov pa ni dobil. Tudi jaz sem se pozdravil z njim ob priliki nekega sestanka, na katerem je imel govor. V pogovoru me je vprašal, ako Slovenci kaj čitamo. Pojasnil sem mu, da v hišo, v kateri stanujem, prihaja šest različnih slovenskih listov. Povedal sem mu to zato, da ne bi fant mislil, da smo brez časopisov v
Udeležite se primarnih volitev.
CHICAGO, ILL. — Dne 11. aprila bodo v Chica-gi primarne volitve. Socialistična stranka ima kandidate za vse urade in ko je nabirala za nominiranje potrebne podpise, je imela letos pri tem delu mnogo manj težav ko druga leta. Delavstvo je radevolje dajalo svoje podpise za kandidate socialistične stranke. Dasi ima socialistična stranka za vsak urad samo e-nega kandidata, morajo biti vendarle na glasovnici za primarne volitve- Kapitalistične stranke imajo na primarni glasovnici za vsak urad po več kandidatov in tisti, ki prejme izmed njih največ glasov, ostane kandidat prizadete stranke za glavne volitve.
Toda, da bo število glasov za socialistične kandidate tim večje pri glavnih volitvah, je dobro, da sodrugi gredo na volišče tudi dne 11. aprila in oddajo svoje glasove za socialistične kandidate. Agitirajte med drugimi volilci, da naj glasujejo za socialiste. Politične mašine meščanskih strank v Chicagu so o-vite v korupcijo kakor že dolgo niso bile. Med njimi se vrši ljut boj za mandate, za pozicije, ki prinašajo bogate vire dohodkov ljudskim neprijateljem. Bogate korporacije podpirajo kandidate republikanske in demokratske stranke in trosijo v njihovi kampanji visoke vsote. Ako imajo politični mandati vrednost za kapitaliste, jo morajo imeti tudi za delavstvo. Torej ne pozabite iti na volišče dne 11. aprila, ko se bodo vršile primarne volitve, in oddajte svoje glasove socialističnim kandidatom. — Tajnik kluba št. 1.
Poziv na zabavno veče,
koju priredjuje jugoslavensko socialistično udruženje broj 20, J. S. S. u nedelju 2. aprila na 2306 Clybourn Ave., Chicago.
Pozivaju se svi drugovi, drugarice i simpatičari, tla posete ovu zabavu u što večem broju. — Odbor.
IZ UPRAVNIŠTVA.
"Čim slabše" je slabo za delavce. — Uspešna in neuspešna agitacija. — Povečanje lista. — "Kres". — Ne zamujajte priložnosti. — Naši in njihovi viri.
"Čim slabše tim bolje", trdijo nekateri ljudje v delavskem gibanju. S tem mislijo, da so ljudje^ kadar so brez sredstev in brez zaslužka, in kadar jim na vrata trka pomanjkanje, bolj pristopni radikalni propagandi. V Zedinjenih državah imamo na miljone brezposelnih, toda delavsko gibanje ima ravno radi industrialne krize velike težave v agitaciji, največ vsled pomanjkanja gmotnih sredstev. Kadar ni dela, ni zaslužka, in tedaj kompanije tistim delavcem, ki imajo še delo, znižujejo plače. Sedaj hočejo potisniti ob steno premogarje. To je znamenje, da "čim slabše" med delavstvom pomeni 'tim bolje" za kompanije. Ta "čim slabše" jim služi za znižavanje delavskih plač in za rušenje unij. Ljudje pa ne žele drugega, ka-
kor da se zopet povrnejo "dobri časi".
*
Da bo delavstvo razumelo ekonomski razvoj, da bo vedelo, kje so vzroki industrialnim depresijam v kapitalistični družbi, da bo razumelo, zakaj imamo vojne, zakaj se podjarmljajo teritoriji drugih ljudstev, mora čitati liste, ki ga poučujejo in ne samo hujska-jo. Učiti delavstvo, je naloga socialističnega časopisja. Med slovenskim delavstvom jo vrši Proletarec. Marsikdo, ki čita ta list, je hvaležen za pouk, ki ga je dobil v Proletarcu. In da bo takih delavcev vedno več, morate med njimi širiti slovensko socialistično glasilo "Proletarca."
*
Kako se agitira? Louis Bergpnt iz Ramsey, O., nam piše, da je dobil po seji podpornega društva dvanajst podpisov za ustanovitev socialističnega kluba. Dvanajst delavcev je pripravljenih organizirati socialistično postojanko. Ali ne bi moglo biti tako v marsikateri drugi slovenski naselbini? Sodrug L. Ber-gant nadalje omenja, da se bo Proletarec v bližnji bodočnosti zelo razširil v Ramseyu. Da se to zgodi, bo treba agitirati. Brez dela ni uspehov.
Veliko naših sodrugov piše pisma, kako težka je agitacija v sedanjih razmerah za pridobivanje naroč- ' nikov. Ljudje ne delajo. Mesece in mesece so brez dela. Mali prihranki, kdor jih je imel, so pošli. Kje naj družinski oče vzame sredstva za nakup najnujnejših sredstev? Dolže se, in kadar dobe delo, se bodo zopet mučili mesece in mesece, hranili na vse pretege, da se iznebe dolga. Ko to dosežejo, bo najbrž zopet kriza. In tako ,se vseskozi ponavlja. Mogočna socialistična organizacija bi že v sedanji družbi lahko dosegla marsikaj za proletarijat. Dela je ogromno, sredstev in bogastva ne primanjkuje. Toda profitarji o-bratujejo podjetja za profited Kadar bo delavstvo toliko organizirano, da bo imelo moč napraviti dovolj jake pritiske, tedaj krize ne bodo več tako občutne kakor so sedaj. Danes je delavstvo brez moči. Temu se odpomore na en edini način. Z organiziranjem delavstva v socialistično organizacijo in s širjenjem socialnega tiska.*
*
Poglejte indiferentnost med večino tistih delavcev, ki niso izgubili svojih služb. Ne brigajo se za svoje brezposelne tovariše, ne za unije, ne za socialistične liste. Dokler bodo tako brezbrižni, ni upati na izboljšanja- Zdravilo za odpravo indiferentnosti so socialistični listi.
• »
Uredništvo se pritožuje, da mu primanjkuje prostora v listu. Treba bi ga bilo povečati. Čitatelji žele, da se list poveča. Tudi upravništvo želi imeti čim večji list. Toda o povečanju bomo govorili, kadar'bo-
do čitatelji tudi skrbeli, da se POVEČA število ročnikov na Proletarca. Ni ga čitatelja, razun v kri jih, kjer ni naših ljudi, da ne bi mogel od časa do čl sa dobiti kakega novega naročnika. Priznavate, daj list dober. Radi bi, da bi prinašal še več raznovrstni ga gradiva. Skrbite tedaj, da se število Proletarčeii naročnikov veča. Agitirati je težko delo. Upravnik j je mnogo izkusil. Hodil je po raznih naselbinah p zapadu in nabiral naročnike Proletarcu ter angieškii socialističnim listom. Delo je bilo res težko, toda 'a človek pošilja vsak teden po 10 in več naročnik«! ima pri tem delu zavest, da s tem reši marsikakej delavca iz duševne teme in ga pridobi za armado nt redno zavednega delavstva.
*
Proletarec je socialistični list. Za časa volilu kampanje ne prejema stotakov od demokratske in rt publikanske stranke. Niti ne prejema podpore od ki pitalističnih institucij, kajti tako podporo dobin le listi, ki se na en ali drug način bore proti sodi lizmu. Veranič n. pr. je dobival tako podporo, kerjt v Sloveniji priobčeval protisocialistične članke. Si daj >o morda dobiva zato, ker napada Proletarca po krinko radikalizma, ki se mu čisto r»ič ne poda.
Delavstvo mora misliti. In kdor misli, ta ran me, zakaj ima Proletarec težje stališče, kakor večin ostalih slovenskih listov. Večinoma so tu radi bussi nessa; sredstva vzamejo, kjer jih morejo dobiti in si ne vprašajo, od kje prihajajo. Glavno jim je profil ki ga spravijo privatni lastniki takih listov. Podpirajte svoj list, ki je bil organ slovenskega zavednej
delavstva skozi zadnjih 17 let in bo ostal v bodoče,
*
Zadnjo številko revije "Kres" smo prejeli. Ks smo-dobili le omejeno število izvodov, naj si ga tisti, ki ga žele imeti, takoj naroče. Prečitajte pazno : cenik knjig. V zalogi imamo le bojlša literarna deli;
in s tem, da naročate knjige od nas, pomagate listu.
*
Razni naši klubi prirejajo shode in zabave. Ti so najboljše prilike za širjenje naših brošur. Naroči} te jih po večje število izvodov in jih razprodajajte u shodih in zabavah. Pri tem ne pozabite ob takih priložnostih pridobivati tudi nove naročnike Proletarcu
Ali je vam morda potekla naročnina? Poglejte? oklepaj poleg vašega naslova. Ako je številka v oft paju manjša kot 759, je to znamenjej da je vaša nar» nina potekla. Obnovite jo kakor hitro mogoče. In ki-dar pošljete naročnino zase, skušajte poslati vsaj novo.
*
Agitirajte pri raznih organizacijah, da se naroči na večje število majske izdaje Proletarca. Marsikdo, ki jo bo dobil v roke, se bo potem naročil na ta list Mi bomo skrbeli, da bo list čim .bolje urejen in ilo-striran. Vi pa skrbite, da bo zanj dovolj naročnin Lanska majska izdaja nas je stala v tiskarni nekij manj ko tisoč dolarjev. Dobili smo za njo za naroči in oglase približno toliko. Mi ne iščemo dobička, t» da skrbeti moramo, da dobimo dovolj dohodkovT pokritje stroškov. Naš glavni in edini namen je vzgajanje delavstva za socializem in pridobivanje delavske mase v socialistično organizacijo. Pri tem deli kooperirajte z nami.
Poziv na zabavu
s koncertom, pozdravnim govorom, predstavom i plesom, koju priredjuje društvo Dr. A. Starčevič, odsjek 26!), NHZ. u Chicagu, 111., u nedjelju 2. aprila 1922 1 Narodnoj dvorani, 1802 S. Racine Ave.
Predstavljat če se: "Agitator", šaljiva igra u jedilom činu. Izvadjaju članovi Dramatskog Zbora "Pro svjete."
Početak zabave u 3 sata po podne. Program toi-no u 8 sati na večer.	0
čist prihodnje namenjen nastradalima od suiel Rusiji. Ulaznina 50c po osobi. Za vrijfeme plesa igrat če Jugosl. Rad. Tambur. Zbor "Sloga". Pozdravni govor če držati predsjednik društva R. Žikič.
KNJIŽEVNOST.
| Sedma številka revije "Kresa" ima sledečo vsebino: A. Cerkvenik: Prostitutka Zoša; E. Tiran: Odlomek; A. Averčenko: Slepci; Jos. Suchy; Kača v vreči; Sveti krog. — Pesmi: V Taufer: V nočnem vlaku; Ione Seliškar: Zimska študija; V. Taufer: Ritmi ci-
junke; A. Podbevšek: O pilotu v zrakoplovu št-____;
E. Tiran: Donna Eliza; R. Rehar: Na povratku. — Poučni del: D. Merežkovski: Dostojevski; P. Kuna-ver: Zima. — Vestnik: Vestnik "Svobode". Književnost. Gospodinjstvo. — Slike: Na jezerah. Kalški greto in Kočna s Kompotele. F. M. Dostojevski. S. K. "Svoboda" v Mariboru.
Revijo "Kres" izdaja Splošna del. izobraževalna zveza "Svoboda" za Slovenijo v Ljubljani. Slovensko delavstvo v Jugoslaviji je s tem prišlo do svoje revije, ki se lahko kosa z drugimi leposlovnimi publikacijami, katere izhajajo v Ljubljani. Tudi med ameriškim delavstvom se bo priljubila. Našim čitateljem jo toplo priporočamo. Posamezne številke "Kresa" razun prvih katere so že razprodane) se dobe v u-pravništvu "Proletarca."
"Trije labodje", umetniška revija z literarnimi, glasbenimi in slikarsko-kiparskimi prispevki, izhaja ( Ljubljani šestkrat na leto.
Prva številka "Treh labodov" je izšla na 50. straneh s sledečo vsebino: Vida Taufer: (pesmi) Strupena kača: Krvave lise; Beračica z lilijami; Želu pijanka.
Joža Cvelbar: Trije zapiski. (Proza). Josip Piber: V noči. (Pesem.) Zdenko Skalicky: Splašeni konj na obzorju; Pern v rakvi. (Pesmi.)
Stane Melihar: Nabornik št. Ib9 T.; Double conscience. (Proza.)
Vladimir Premru: Žrtvenik ob slapu, ki koplje pob živim; V grobnici, katere stene so sestavljene iz mštoih obeljenih kosti; Mučenik (Galeyski kaznjenk; Krvnik, pojoč na črno zagrnjenem odru- (Pesmi,)
Josip Vidmar: Pomen umetnosti in država. (Esej,)
Anton Podbevšek: Plesalec v ječi. (Kompozi-cija.)
! Listek.
[ Slikarske priloge:
Tone Kralj: Bolest Slovenije. (Gips). — Frank Kralj: Janez Krstnik. (Les). — Veno Pilon: Predmestje I; "Amour simple". (Radiranki.) E Glasbene priloge:
Marij Kogoj: Skica. (Klavir). — Otožnost. (So-lospev s klavirjem.)
[ Uredniki "Treh labodov" so Anton Podbevšek, Josip Vidmar in Marij Kogoj. Naslov revije je: "Trije labodje".. Stari trg št. 3>, Ljubljana, Jugoslavia. v Posamezne številke "Treh labodov' se dobe pri Proletarcu.
E "Uvod v buddhizem" je naslov knjižici, ki jo je spisal Josip Suchy. Izdana je bila v preteklem letu v Ljubljani. V "Predgovoru" knjižice pravi pisatelj:
"V zadnjem času se je zanimanje za buddhizem tako povzdignilo, da je skromen oris brezdvomno poslal potreben tudi za nas — Slovence. : "Dasi je buddhizem že nad 2400 let star, se je j moderna literatura začela ž njim baviti šele pred pri-1 bližno 60 leti. Danes je na višku proučavanja.
"Buddhizem ni vera, pač pa filozofično pojmovanje človeških ciljev in ker iz njega izžarevajo zgolj etične moralične norme,, pred vsem skrajna ljubezen do bitij in radodarnost — mislim, da ne bi bilo na: pačno, če bi se z bistvom buddhizma seznanila "tudi naša javnost, vsaj pa naša inteligenca. . . ."
Kdor se hoče nekoliko poučiti o buddliizmu, naj (i naroči knjižico "Uvod v buddhizem". Dobi se jo 'pri Proletarcu.
"Staroindijske pripovedke", izdala "Svoboda", lil Jos. Suchy, slikal F. Plachy. V "Uvodni be-. pravi Jos. Suchy o tem delu sledeče:
"Staroindijske basni, bajke in pravljice" imenujem knjigo, ki vsebuje pravzaprav prigode iz prejšnjih življenj Buddhe-Rodhisattve. Jataka je namreč naslov v pali-narečju svetega staroindijskega jezika sanskrita spisanih pravljic. Jati pomeni rojstvo, množino za to besedo jataka torej več rojstev. Kakor znano, temelji nauk staroindijskega misleca Buddhe na prerojenjih, to se pravi, vsako bitje, ki ni dosegle duhovne popolnosti, pride še enkrat ali večkrat na svet in sicer se pojavi po stopnji, ki jo je doseglo v svojem prejšnjem življenju, bodisi kot človek, bodisi kot žival, kot rastlina ali rudnina. Tudi Buddha, je bil, predno je kot Vzbujeni (Buddha) odšel v Nirva-no (nekaka buddhistična nebesa,) v svoji lastnosti kot Bodhisattva, to je izvoljenec za Buddhovo čast, podvržen prerojenju.
Iz približno 570 prigodb sem izbral nekaj po svojem mnenju najbolj značilnih, da spozna tudi širša javnost nravna pojmovanja sorodnih nam arijskih Indijcev. . . "'
Obe ti knjižici bosta naši javnosti dobro služili, da se bo iz njih marsikaj poučila o Buddhizmu, o-ziroma o budhhističnem tolmačenju življenja.
"Pristojbine za taksno, sodno in poštno tarifo", sestavil in izdal dr. Ivan černe v Ljubljani. Knjižica ima do 200 strani. Kakor pove že naslov, je vsebina knjige tolmačenje raznih tarifov, ki so v veljavi v današnji Jugoslaviji. Knjiga, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, bo ustrezala vsem krogom, ki rabijo infor-»macij o raznih kolkovanjih, konzularnih in drugih pristojbinah ter drugih stvareh, spadajočih v to področje. Cena knjigi je 12 dinarjev. Kdor si jo želi nabaviti, naj piše na naslov: Dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Jugoslavia.
(Opomba. — Razun zadnje omenjene se vse druge pod to rubriko označene publikacije dobe v založbi "Proletarca". (Glejte cenik knjig na zadnji strani.)
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vr-še seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom
Jos. Korsic, tajnik.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrš« vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—tth Ave.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsak« četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto y mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E.--— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
o sporedu proslave pariške komune.
Dne 26. marca je priredil socialistični klub št 1, JSZ., v Cihicagi veliko proslavo pariške komunne v dvorani ČSPS. na 18. ulici. Program se je pričel izvajati ob 7. zvečer, kakor je bilo naznanjeno. Prva točka je bila Marseljeza, ki jo je igral Ahačičev orkester iz Jolieta. Med ostalim programom je igral še overture "Northern lights' in "Reception." Razun teh je igral še nekaj drugih komadov.
Jože Zavertnik je imel daljši govor o zgodovini in pomenu pariške komune.
Mary Udovich je dekilamirala Molekovo "čemu si rodila sina?" Da, čemu? Mar zato, da pade na boji-. ščiih, ali da tlačani molohu kapitalizmu? Dekllamacijo je dobro izvršila.
Pevski zbor Sava je zapel Marseljezo in potem se "Ljubezen in pomlad."
Obe sta bili dobro izvršeni, morda bolje, kakor so Savani sami pričakovali. Zbor Sava ima namreč težave v menjanju svojih moči. Pevci ne hodijo redno na vaje, ali pa hodijo en čas in se potem utrudijo. Naj ob tej priliki omenim, da priredi zbor Sava domačo zabavo v soboto 15. aprila v dvorani SNPJ.
Joško Oven je deklamira! Kristanovo "Po neustavni poti". Rečem le toliko, da je deklamiral tako kot se mora.	,	, .,
Lollie Nemanich je nastopila v solospevih Planinec" in "Rožmarin". Na glasovir jo je spremljala Mary Dolenc. Kakor vselej, je Mrs Nemanich s svo-, jim'petjem tudi to pot zad6voljiila občinstvo.
Mala Tillie Udovich je deklamirala Župančičevo "Otroci molijo" tako dobro, kakor se sploh more pričakovati od deklice v njenih letih. Mary Udovich je za to deklamacijo aranžirala primeren prizor. Zunaj vihar in grmenje. Mati, vsa revna, sedi in toži o groznem trpljenju, ki ga ji je prinesla vojna. Okoli nje je gruča njenih malčkov, vsi ubogi, gladni in razcapani. In oče je ubit na bojišču. Prihodnost je temna, glad čimdalje glasneje trka na vrata udove in njenih otrok. Na mizi je malo razpelo. Mati ihti. In nato prične ma; la Tillie z "Oče naš. . . Če bi ti res bil oče nas, zdaj bi raztrgal svoje dlani, s križa bi se snel, da bi otroke uboge objel. Oče naš."	t ^ . .
Toda pravi "oče naš, on je ob Visli ali ob Drini, saj sami ne vemo kje. . ." In ko je umiral, ko je gazil blato v strelskih jarkih, je mislil na svoje otroke in jih "objemal čez vse gore--oče naš!"
Fred Zalaznik je nastopil v samospevu Mornar" in "Kam." Na glasovir ga je spremljala Mary Dolenc. Ker je Zalaznik dobra pevska moc, je razumljivo, da je s svojim nastopom žel priznanje navzočih.
Mešan pevski zbor "Lira" je zapel "Planinec" in nato "Pogovor z domom." Lira ima nekaj zelo dobrih moči in o nji se lahko trdi, da je eden najboljših slovenskih mešanih zborov v Ameriki. Tudi s cleve-landskim socialističnim mešanim pevskim zboripm "Zarja", ki je na glasu kot eden najboljših, bi se Lira lahko kosala. Tudi Lira je imela svoje boje in teža: ve kakor jih ima vsako naše kulturno društvo v tej deželi. Toda prebolela jih je in sedaj se je zopet utrdila. V jeseni dne 12. novembra priredi v dvorani Pilsen na S. Ashland Ave. velik koncert.
Dvodejanka "Zadnji dan" je bilo dobro igrana. Zadnji dan pariške komune je bil velika preizkušnja za pariški proletarijat. Na tisoče jih je padlo v boju za svoj ideal. Toda delavstvo je vztrajalo do konca, kajti ni se hotelo podati brez boja premoči sovražnika, ki je bil poosobljen v francoski buržvaziji.
Jacques Sauterelle (Fred Zallaznik) je bil posebno dober v prizoru, ko ga komunardi prineso ranjenega iz boja. Margot (Frances Taucher), njegova ljubica, krčevito plaka in ga skuša obuditi k zavesti. Iz daljave se začujejo zvoki Marseljeze. Sauterlle se zdrami, se poslovi od ljubljene Margot, z zadnjimi napori zapoje par besed te himne, Se dvigne s pomočjo svojih tovarišev, zakliče, "živela revo. . .", o-mahne in umre. V tem prizoru se je Frances Tauchar v vlogi Margot zelo odlikovala. Alfons Labanne (Joško Oven), načelnik male junaške čete, se'poslovi od mrtvega tovariša z vznešenim govorom, poda veliko rdečo zastavo v roke Jean Pieux, (Filip Godina),
Margot pa je vzela puško, da nadomesti vrzel v jun, ški četi vsled smrti Sauterella. Joško Oven_je v vli Alfonsa Labanna dal igri tisti vznešen pomen, ki v nji zapopaden. Sainte Jeanne (Minka Aleš) in. fons Labanne sta bila nekoč zaljubljena drug v d gega. Oba prihajata iz visoke družbe. Toda Labai ni mogel mirno gledati tiranijo buržvazije nad fn coskirn ljudstvom, pa je odšel med revolucionarje i postal eden njihovih voditeljev. V kritičnem trenotli ko je soldateska v silužbi buržvazije morila in podin la zadnje postojanke pariške komune, prihiti na poz rišče Sainte Jeanne, da pomaga LTibannu pri beg_ katerega je še vedno ljubila. V ta namen mu je prine sla obleko versailskega vojaka, toda Labanne je nil, da ostane pri svojih tovarišh in se bori do zad:, ga trenotka. Sainte Jeanne ga prosi in roti, naj si i ši življenje z begom in naj pusti "te umazane prolet-ce" usodi. Labanne ji pojasnjuje, zakaj je v tem ] ju in zakaj bo ostal do konca. Slikal ji je krivice, se gode ljudstvu, slikal ji je družbo bodočnosti, v 1 teri bo vladalo bratstvo, enakopravnost in svobi Toda Sainte Jeanne je aristokratinja z buržvazninj nazori in ne zapopade popolnoma Labannovega mačenja.
Drugo dejanje se vrši po bitki. Ulica je poti z mrliči in ranjenci. Na pozorišče pride četa vojaki kateri je poveljeval Guy de Puissey (John Olip).! kazal je vojakom preiskati vse hiše in ustreliti kega, "če mu roke le količkaj smrde po smodn najsibo moški ali ženska." Surovi vojaki sujejo i ve in ranjene delavce, in isto dela njihov poveljni Četa odide, de Puiseey pa še stresa gnev nad padlii žrtvami. Nato odide tudi on. Sainte Jeanne pride u bojišče in išče med padlimi Labanna. Najde ga, v ' se k njemu, kliče, Labanne pa se ne zdrami. Med t pride nazaj de Puissey, pijan, ugleda klečečo žensk s hrbtom obrnjeno proti njemu. Kliče jo, naj "pas svojega mrtvega ljubčka in pogleda njega, ki je i živ in zdrav." Klečeča dama se ne zgane; de Puiss se primaje do nje, je obrne, in ko vgleda njen obi jo je spoznal in se začudil: "Madame de Treves! I delate yi tukaj?" Sainte Jeanne mu je zabrusila obraz, da je živina, navaden brutalnež in de Puissej zopet podivjal. Na pol pijan, ni mogel kontrolirati i je strasti in jo napadel. Jeanne se je branlia in lobranu potegnila bodalce. De Puissey ga ji je v i kah zaobrnil tako, da se je zasadilo v njena prs "Nisem te hotel. Pa si hotela. . ." Odmajal se je pet lečiti svojo strast s pijačo. Težko ranjena Jeanne privleče do Labanna. Skuša ga zdramiti, se ji ne posreči, ker preje sama omaga. Labanne med tem vzbudi iz nezavesti, vprašuje, kje je, zagle poleg sebe Jeanne, jo trese, nakar se ona prebudi leti liko, da mu pove ime morilca. Labanne, ki je p tega krvnika, je želel živeti vsaj še toliko časa, maščuje nad njim. Spravi se po konci, poišče meč,ii med tem se zopet primaje de Puissey, veselo krai ljajoč sam s seboj. Gre do mrtve Jeanne, da bi jopi ljubil, toda iz skrivišča plane Labanne, "aristokratsl komunard", kakor ga je imenoval de Puissey, in | pozove, naj se bori. Sledil je kratek dvoboj, v 1 rem zmaga Labanne. De Puissey je bil preveč sigi premoči, kajti Labanne je bil ranjen, on pa zdrav4 močan. Toda Labanne se je levje boril in maši smrt Jeanne in svojih tovarišev. Omahne, pade, ne se mu blesti. Vidi vizijo (predstavljal Chas. Poj relec), jo vprašuje, kedaj zmagamo, in glej, soli vzhaja, zmaga ni več daleč. Vizija izgine, Labanne enkrat zavpije: "živela komuna!" in na to pade,
Minka Aleš je posebno v nekaterih prizorih m dobro rešila svojo nalogo v vlogi Sainte Jeanne, t kor se sploh more pričakovati. Ljudje morajo igi z dušo, kajti le to da življenje igri. Izmed dijakov, bil zelo dober Andrew Kobal in tudi M. Ratušnik.J Mihelich pa ni znal prav dobro svoje vloge. Fn Udovich v vlogi Francoisa je bil dober, toda bil bolji, če bi se nekoliko bolj naučil in poglobil v s. jo vlogo. Jean Pieux (Filip Godino) je bil dober t rakter v igri. Dopadla se mi je tudi njegova ma< Chas. Pogorelec kot Genij bi moral govoriti bolj svečano. Drugače je bil dober. Vojaki so opravili svojo "dolžnost", kajti kakor je dejal
poveljnik de Puissey: "Pruse je bi!lo težje pobijati kakor to mestno sodrgo."	*
Če bi se spuščal v detalje, bi se lahko navedla marsikaka napaka- Toda v splošnem je bil ves program dobro izvajan, kar je priznalo tudi občinstvo z večkratnim ploskanjem. V kolikor sem mogel razvi-diti, je vladala po končanem sporedu med občinstvom splošna zadovoljnost nad programom. Bil je bogat in zelo dobro razpodeljen. Bil je agitatoričen in bil je umetniški ob enem.
Udeležencev je bilo okoli štiri sto. Klub je s to priredbo dosegel velik moralen uspeh. Gmotni ne bo posebno dober, ker je bila pred programom, to je za časa plesne zabave, udeležitev bolj majhna, po končanem programu pa tudi ni preostajalo mnogo časa za nadaljevanje proste zabave. Glavni vir dohodkov je bila vstopnina, ki pa je bila za tako priredbo nizka, samo 50c za osebo.	—c.
PRIREDBE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V CHICAGI.
Slovenski tamburaški zbor "čmrlji" priredi domačo zabavo v isoboto dne 8. aprila v dvorani SNPJ. Tamburaški zbor "Čmrlji" sestoji iz otrok slovenskih starišev v Chicagi. Ustanovil se je pred par meseci.
Slovenski pevski zbor Sava priredi v soboto 15. aprila domačo zabavo v dvorani SNPJ.
Slovenska postaja M. W. of A. in slov. postaja R. N', of A- priredite banket s plesno zabavo v soboto dne
22.	aprila v Svobodatovi dvorani na 19. cesti in Blue Island Ave. za članstvo obeh društev in njihove prijatelje,
Slovensko Dramatično društvo priredi v nedeljo
23.	aprila narodno igro "Rokovnjači" v petih dejanjih v dvorani ČSPS., 1126 W. 18th St.
Slovenski socialistični klub št. 1, JSZ. priredi prvomajsko proslavo v nedeljo dne 30. aprila v dvorani SNPJ.
Slovenski delavski Sokol bo imel svojo slavnostno priredbo dne 26. avgusta v Sokolski dvorani, dne 27. avgusta pa v dvorani Sokol Pilsen na So. Ashlandi ave. v bližini 18. ceste.
Nada, št. 102, SNPJ. (žensko društvo) priredi v nedeljo 8. oktobra vinsko trgatev v Narodni dvorani.
Slov. socialistični klub št. 1 priredi v nedeljo dne 5. novembra veliko proslavo obletnice ruske revolucije v Narodni dvorani.
Slovenski Pevski in Tamburaški zbor Lira priredi veliki koncert s pevskimi in godbenimi točkami v nedeljo 12. novembra v dvorani Pilsen na S- Ashland Ave. v bližini 18. ceste.
Slovensko Dramatično Društvo priredi v inedeljo 26. novembra svojo prvo dramsko predstavo v prihodnji sezoni v dvorani ČSPS. 1126 W. 18th St.
Slov. socialistični klub št. 1 priredi dne 31. decembra Silvestrovo zabavo. Nadalje ima Slov. dram. dr. poleg gori omenjenega datuma določen še 12. feb. 1923 in prvo nedeljo v aprilu 1923 za svoje priredbe.
Ako kako društvo ali socialistični klulb, ki še nima označene svoje priredbe v tem seznamu, želi biti objavljen, naj to sporoči tajniku soc. kluba št. 1 v Chicagu.
GOTOVO, DA JE ODVISNO.
Pred nedolgim časom so položili v Indiji živo vdovo poleg svojega mrtvega moža na sežigalno ognjišče in oba sta bila upepeljena. Ako bi se kaj podobnega zgodilo pri nas bi se nemudoma pozvala policija in vse skupaj preprečila. Je pač vse odvisno v kakšni deželi živimo. V centralni Afriki med divjaki, kadar poglavarja napadejo želodčne bolezni, pozove k sebi medicinarja da moli in poje s spremljevanjem raznega ropotanja, dela mistična znamenja z roko nad želodcem in končno mu da zavžiti misterijozne-ga praška. Stopnja naše civilizacije je daleč napredovala od takšnega vraževerstva. Napredek znanosti
v zdravilstvu se je povzdignil na najvišjo stopnjo. Trinerjevo grenko vino je eno od teh zdravil. Vsebuje najboljše snovi, ki jih je mogla izumiti znanost in je zanesljivo v slučaju slabega teka, zapeke, želodčnih plinov, glavobola, splošne utrujenosti ter navadnih pomladanskih nerednosti. Kupite si steklenico Trinerjevega grenkega vina takoj pri vašem lekarnarju ali pa trgovcu z zdravili.
Majska izdaja Proletarca
bo letos izšla, ako naši sodrugi in somišljeniki store svojo dolžnost, v mnogo tisoč izvodih.
Na društva in klube smo poslali pisma, v katerih apeliramo, naj se naroče na primerno število " iztisov prvomajske izdaje Proletarca, ki izide v slavnostni obliki.
Izšla bo pravočasno, tako da jo vsi naročniki dobe še pred prvim majem. Razdelite jo na zabavah, shodih, na društvenih sejah itd.
Delujte za širjenje socialističnega tiska! Proslavimo prvi maj s tem, da zaide prvomajska številka Proletarca v stanovanje vsakega delavca, ki govori slovenski ali kak drug jugoslovanski jezik.
Naročila pošljite pravočasno, vsaj do 20. aprila.
Cene majski izdaji so sledeče:
Posamezen iztis.....................$ .15
10 iztisov....................................1.25
25 iztisov................................................3.30
50 iztisov................................................6.00
100 iztisov................................................11.00
250 iztisov................................................25.00
500 iztisov................................................45.00
1000 iztisov................................................80.00
Čim več bo naročil, večji bo obseg lista. Majska izdaja bo bogato ilustrirana.
Izrežite ta kupon, priložite potrebno svoto in nam pošljite naročilo.
~ Sodrugi: Pošiljam $..........za........iztisov
MAJSKE IZDAJE PROLETARCA.
IME
NASLOV
MESTO IN DRŽAVA
NAZNANILO.
G1RARD, O. — Seja jugoslovanskega socialističnega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem domu v Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši organizaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar v vrstah socialistične stranke. — Frank Kramar, organizator.
NAROČNIKE,
ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne čakajte tirjatve iz upravništva. S točnostjo nam prihranite delo in ob enem pomagate listu, ki v časih te draginje tako zelo potrebuje pomoči.
Naročite!
Ali je religija prenehala funkcionirati? ........................t .30
Svetovna vojna in odgovornost socializma . .. ..................80
Katoliška cerkev in socializem.....80
Skupaj ....................$1.40
Ako naročite vse tri ob enem samo $1.00 za vse tri.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR
3551 W. — 26th St.
#
(v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.


5EVERA S E 5 K O
ArjlTsepltcqo rqcizilo
Priporočljivo 2d odponpč pri zdraVljeqjb srbečice fq razqil] l^ožt]il] bolezrjl.
CENA 50c
Vprašajte pr! vtisenj lel^drjli.
W. F. SEVERA C0.
CEDAR RAPIDS, IOWA
DR. RICHTER'S
"PAIN- „
Dobro zdravje je vredno zlata, vsak plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Odženite mučne bolečine -s pravim Pain-Expelerjem, starim prijateljem družine. Zahtevajte ga z našo varstveno znamko "SIDRO". Cena 35c in 70c v vseh lekarnah ali pa pri:
F. AD. RICHTER & CO.,
104-114 So. 4th St. BROOKLYN, N. Y.
Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig te porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
John PUiak & Co.
1151-1153 W. lSth Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstidni dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Stresi, MILWAUKEE, WIS.
wwvwvwwvvwuwwuww
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Naročajte najboljši in najbolj ru-sir j en socialistični dnevnik v Amerik
"THE NEW YORK CALL"
112 Fourth Avenue,
NEW YORK, N. Y.
Naročnine za dnevne in nedeljski izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leti; $4 za tri mesece; $1.50 za en mea«; samo nedeljske izdaje $3 na leti, Samo dnevne izdaje $9 t\a leto; poi leta $5; en mesec $1.25.
iS
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« t stari kraj;
kadar želite poslati svojim tU rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drog pod g starim krajem,
•brnite se na tvrdko
ZAKRAJŠEK & CESAREK 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
(n
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.