HUŽE STOL 18TA. AT8IJ0T8 3 S J H RITKE §TOLI§TA. ./C 5 " 5 " 5 ^*,- »sr Oi/t. ” ” " <>v. J Ha A.ay ~~ :X rinf \^ BASEli r A PRAWDA. OD F. li. CKLAHOIVSHEHO. W FRAZE. TISK A PAPJR SVNU BOHUMILA IIASE. 1 § 4 O. .Atsijiots ašiia ■ ■ ’ »cs \jL±y kttwks\<\ k /tt^ku . f oii;iHi'H«>if>i;i ) .ji /i jasth iHHToijaia, s^aiaik^ .as#,n'i n .3 HAM AJIMUHoa Uk« auti * »sir .OISI ODDJL PRW»J BAS1VJK. Na neysnčžnegšj lilie Dvva ljstky z ruže tu, tam anemonky, A mezi ne wlož konwalinek zwonky; Sem hyacinty, gasne zde pomnenky , A pak — a pak — A5IOR. Nu tak! nu tak! Snad nechceš, pevvče zmameny, Malowat kwjtjm obraz swe miienky? i. Wi w h* i naoo »ifiJ kS? .MllddAfl t yJnoin;xi« mat *i/J ašin s uwG i\ino wa i90fIfiwnojf xoiw Šn js9io /. yirromnon aha 9fi4B§ f yJfibr.yii ra s 8 — Aaq s — J*q k ! Ant .mi '.AaS^uVL .MQJtHA V^fiaoik tn\ 93wd•//?. sfiitfo rajjj.vyi hsvrokM . ‘ . >• #o? c, 4fe=?9*S° *• “b£%#y= w JLJL a JLJLS^%'tŠ^c.^Oi t&^JLo€3o-2j%š^ Luznym smanjm, wnadau stkwostnau Mnoha se kre kauzlila; Gedna newinau milostnau Zrak gen k sobe zvvabila. Či to paupe? srdce pta se, Ci to niže rozvvita? Z pule dfjnie we swe krase, Z pule žiwot prosvvita. Co gsem vvidel, myslil, cjtil, Twug kdv puwab me roznjtil, Ma stolistko! ze snenj W pjsne nech se promenj. ir. a .., _>= “' °{^£5^#b 9o$- W ružjch bdjm i snjm — kdv w borce Twar mi gitro celuge; Zlatotkane den praporce Nad hlawau kdy wztyčuge. W ružjch bdjm i snjm — kdv strau se Lehke mh!y po gezeru; Hagem, krovvjm kdy ženau se Svvetla pršky k wečeru. Leč ze sjreho kdy h\vezdna Božj sla>vy plane bezdna: Rine z odkrytych se desk Immortelky! waš mi lesk. X£%m : >> s ~s--irs--}r2itfm*VQZ ■4.55 °;;8yQ>» iii #o€ °{@o€3o 0 * 0 o0o^b 5 g4" ^a?a^-9-JLJL.4X o ^oO::;:vfC5%3?l<>r4 SIawv wence do zpewneho Mne new:ibj zapasu, Cit blahy gen srdce meho Wydawa se w ohlasu. Zdali mily tvto zvvuky, Zda ge hana nemine — Nedbam: z gedne-li gen ruky Pochwala gim pokyne. Puvvode te sladke tjsne, Ty bud’ predmetem me pjsne, Ty bud’, slična Blarie, Musa ma i Gracie! (. yr o,?®®« 3 .^jCSa^ ■ ' c 'kS6®'° % t&&m£.tfjL.a.JL.^k vi. _ “oOo®^ >cV žOŽ!®! PiČJL JLJLJLJL Q «>ipQS K!>1%^ ^5t,v:«aM.A:K!>r-=ot%^ Šžč^JLoOo-Sj^ja^ ib 3?A Laško wečna! ktera swety W nestworenost rozsjwaš, Ktera tež i autle kwety W krasy raucho odjvvaš! Tys to wdekuplne djte Z pokladu swych wynala. Každy puwab na uswjte W bytnost geho wkladala. Z tvvych to rukau— djka tobe!- Tento w utešene dobe Krasn^ twor se wywinul, Dary twymi oplynul. 4 % * * vn s^ed^ VIII. :§■= ^š- ■aoiim^sLsisL slsljl %°/mi^x y^3nmwc^mm.^% > k %^SLcR3oSL%i& Z tweho dechu, Laško wečna! Znik a žitj nabyla I dušinka ta srdečna, Cista, ticha, spanila. O dey, at' wždy city spasne W nadrech techto dormigj, At' gen stale Hory gasne Celo gegj tvencugj. Nechat’ teto duše wnadne Cesty minauc radeg padne Každa peče, tesknota W toky rneho živvota. o€%o9©No€-fl.-a_-s. iajl5c%ES%o??o Sšo?J!.60&JL3a$ Hpo 5 ®.« ~čKi>- vkv-®}* .d' W spanilosti plvne wnadne Cela gegj postavva, Zadnjim člankem tu nevvladne Potworiwa auprawa. Rozmilostj oko dyše, Ladnost w každem pohnutj, Ples gsau kroky — ano spjše Zefvreeku vvanutj. W podiwenj duch se taže, Co zde wjce srdce waže : Ci ta lužna lepota, Ci vvelebna prostota. xswan- <*% -jiffofc v 's?^ ■?& ^m&o)= A - *isOtt®-= oOcžtSD^Jl.JLJtJUL JlSc^lS^oCSo Kdykoliw se mvsl wine K gegj slične podobe, Wždycky w gine se a w gine Obgewuge zpusobe. Hned hra w oku gegjm milost, Hned se ljbe weselj; Tu w myšlenkach zahlaubilost, Tu se s Musau pfatelj. Leč mysljm-li, gak se zarj Klečjc božskau prede twarj W geden rozplynula cit — Zeme wjc mug nenj byt. X&%£ «Tnr3%®5^- ■*?£ “@^!= AI - <=40ž®)° s<^ o?3co?®^Cj!-AJULJLJL3o%H>oS?5o k5?jlSsššžji?6« • Krasn^ dnu panensk^ch divve, Ljba studu zaplawo, Wy na Ijcjch ruže žiwe, Ticha twurce oslawo! Kolikrate k wašj chwale Citovve se chystali! Srdce wfelo — ale w male Usta w pjsni ustaly. Nechat’ sam gi — tvto tware Božska newinnosti zafe Rumencem kdy pokrywa — Andel studu dozpjwa. 2 v trn r^xm:$?QZ VII a '’^v^ a V •vvz °!@«sžio Ali - =^#>= ?i m jl s. ii^saa SžžOdlSsjOaS Oči, oči — prežadaucj Srdce meho wudkyne, O wy w gasnote planaucj Lampy teto swatvne! Rcete, w prwnjm sweta magi Giž-li gste se pri sobe Usmjwaly w blahem ragi W nežnjch kwjtkii podobe? Ci gste na obloze dlelv, Leskem milostnem se stkwely Druhdy mezi hvvezdami, Wašimi tam sestrami? 'Km>° b-es-ci 1 ^ ?#- Z was co rozkoš se usmjwa, A svve dawa wnady wam ! Luznj rtowe! čjm se dege, W ohniwem že nadchnutj Zpevv rnug wazne, slabne, chtvege, W gedno splywa vvzdvchnutj? Diwy mezi kwetrnami.— Zwučne ruže! giž wy samy Ust mogjch se dotknete, Zljch vvazeb ge sprostete. \ Usta! z was co Amor sam Sepce, dyše, mlutvj, zpjvva, 2 Tak me kauzlem ondv gala Tam w besjdce ružowe, Že se temer ruznem dala Pamet’ ma i smyslowe. Slowa stjham, reči matu, Poslez — a co dawno znam — Opet milem u zachwatu, Ci me miluge, se ptam. Nenjm, ruže zawzdychnuly, Čili rtowe pošepnuli, Pnauee k mjm se ustum bljž, Trikrat sladaunke: Ty wjš ! -1 i s '*~v XX1 J ^rOP^ ToP %?, X5G£m$R.X l.JLJL SLJL%%m%X% Na paborku tam prede mnau Pod dubem kdv slanula, W žari wečernj tagemnau Lepotau kdy planula; Laskawy pak k teto pvfi Z oka blesk kdv zaswjtil: Gakv obraz tu, maljfi, Zrak twug byl by pochvtil! To wšak nader ostkwjwane, Spešnjm chodem rozehrane Wytknaut‘ lehke wlnenj — S to nenj twe umenj. .. ~W£X:- AA1I1. ^&gssf(^suuLjui> %%m-' Ž5žo€_a.o©oJLS>S Tudy pugde — w tomto mjste Hauštinau se obtoejm; Do sadu dnes pfigde giste — Ztad gj w naruč wyskočjm. Hle, klobauček tam se hmita, Wise na kri ružovvem! Oč že čjha na mne skrvta W altaneeku korowem. Mam te, mam te, drahy ptaeku! Takto gen na schowawačku W netvvstižnem auschranj Hragj zamilowanj. JSižC% ^ Š&_a_9ečš Negen ljbe, leč i zpewne Snv blažj me we spanj: Diwno-liž, že w lehkokrevvne Paustjm se i Ijtanj ? Gaky let! do kvvetnjch wjru Kdy stržen se potopjm, A zas haupawych zefvru Na kfjdlech se powzchopjm! Stestj! sny tv stale preg mi, A bdjcjmu zachowey mi Zpevvodarnau zheyfilost, L;isky sladkau podpilost! & 'rTnrg.x^°?Q° S =<«?Qgp YW = ^ e ojiAJiJLJč3^a?ae% Malo stesku ga si wšjmam Na zle boge Milkovvy; Ano geho rad pfigjmam Žezla moc i okowv. Bolnau sice vvpauštj ranau — Ale slast a lahodu; Milym podrobenstwjm planau Nahražuge swobodu. A co wec gest podivvnegšj, A co diw nesljcbanegšj: Upiat zlatjm retezem Zustavvam prede wjtezem. =(®b€^p AAV,U ' 4m®p w oOco^HSi-N^Jl. JLJJL JL JI 5. !^c%S35coC3e ^ŽC^^KiSpOSmSiSi©^ Znam gi — srdci ku pfjkore Z reči vvazbau ztjžene, Ze slzy te, z lasky, hoče, Z prosby, eakv smjšene ; Znam gi— ne z tech gindy vvraucjch, W poetu gak sbor hwezdiček, Ale z techto na rtech mraucjch Chwegjcjch se hubiček; Znam gi z ruky potisknutj, Z poslednjim povvzdvchnutj Neswobodnau swobodu, Trapnau dobu rozchodu. ■=®Sm> AAIA - o eC%oCEED>o?JLJLJ2-Jl-JLJL^e?(illŠ^co^% SŽ^JLb6žJL%» Žehnam was, wy Strane zname, Bfehy liche Otawy, Tebe, detstwj meho chrame, Was zlatych dna zabawy! S bohem bud’, ty sjdlo skrowne, K de mi twaf se zastkivela W milostnosti newyslo\vne WteIeneho andela! K tobe t.yto city wi ; ele, Nadege sive, tužby, žele Odesjlam k posledu W gednom geste pohledu. 4©= %<§■ Wčera geste— 6 gak mjle! W pokogjku prehezkem Trawiii gsme blalie chwjle S lehkym bazne pij meškem. Dnes ty tam ta mjsta gasna Widjš aspon pred sebau, An zde trna a tauha strastna Obklopuge mysl mau. W holjch pauštjch, a snad ujce, Whostil se mi w duši dnes. 'li Let genž sedel tri tisjce Slow neyzbawenegšj bes -is rA- Po dtiech rozkoše, ma draha, Gakau mne gsi štedfila, Gest mila mi gindv Praha Pusta, chladna, nemila. Me podobno nenj bdenj Smrti ani žiwotu ; W baufi srdce tra me snenj, Tra i mestskem we hrmotu. A mocj-li Milka zleho Duše nekdy z hlubokeho Omraku se wzchycuge, Hned k swym ragum putuge. • 4 % ct^ot§° > oOeo^)I3i)^oOLJ2_JLJtJ2-JL5c%!i3?l?caOc ^jdŽŠik?« Nikdy ruže nevbohatšj W tolikych se nestkvvela Listech, ma co prenevsladšj Ke mne gich odpratvela. Mile tahy djvvčj ruky, Genž se na mne smegete* W žiwe se promente zwuky, Do nebe me wztrhnete! Kam ta žadost? — W oku etena Tagnost, a zde poodstrena, Z ust-li by se praudila 3 Swych by kauzel pozbyla. ! ^^y'-{ ■ yvYV[T ^pO",^''- 1 ~cP~4r ^®» 5 -= AAAVJI - %°§- )®&mXX.JLJLJL.JL SLJL%%mreX.% Mračne doby, smutne chwjle, Was ninoho si newšjmam ; Ba i chmury waše mjle Z rukau laskv prigjmam: Mysle si, že wždy neb^ r wa Samo nebe bez mraku, Krasnegi že wychazjwa Z černych slunce oblaku. Tak i pfiwittf do wence K gasne ruži a pomnence Mnohj kwjtek temnegšj Činj pohled ljbegšj. -4?6 “!@p&° XXXVIII c 2 ^ «H@^;o IH - »««l- 9 ^žOT^^s-A-fl-JL-a-J? 9 %JtX8 Gak gen mile we ozdobach Pokaže se podletj, Pila sta kwjtku w maljch dobach Gedna vvčelka obletj. Mjch wšak k gedinemu kwetu Myšlenek a tauženj Rog se honj w bystrem letu Z rana až do zasnenj. O, kde tolikere sklady Sladkosti a gemne wnady Nabralv se w nevvinnem Kwjtku gednom gedinem! Sam se z mesta druhdy laudjm W pole s prvvnj dennicj, Po lesjch a pauštjch blaudjm Na ramene s ruenicj. Spad koristi pernate, Aneb pjljm, kam ubjlia Zwer do skrjše skalnate. Zwer ubjlia -— ach, a manj Bezcestjm se žene za nj Lowec Milkem ranenv, Osudern zlym honeny. « Preš wrchole zrak mug stjha « oig?Q?o ciSQ?@)o 3?^. £ A|J - 46» 3Ž§- >*S0&l Okitiš 3SH>Š5&0^ Zas widjm was na doberku , Luk a hagu okrasy! Zbavven sad giž garych šperku Podzimnjmi nečasy. Po drewech gen plapolagj Barwy žlute, ružowe: Ci nekdegšjch kwetin hragj V/e wetwjc.h to duchovve? Dnovve krasnj slasti čiste, Dnowe kwetnj, tak i wy gste Zmizli, a gen w zaletj Stkwjte se me pameti! (S prstenem.) Což nad lasku lze mi dati ? Diirek lasce ku podobe; Což si nad to geste prati ? Bud’ k pamatce mile tobe! Darek lasce ku podobe, Sladke djte, w kruhu wečnem Bud’ k pamatce mile tobe, W twem-li darce srdci wdečnem. Sladke djte! w kruhu wečnem Což nad lasku lze mi dati? W twem-li darce srdci wdečnem, Což si nad to geste prati? 4 % ?63^S@3^TnrirB-!nQ?^^gg3^^ xur. _ °4€9a#l° Scfs- «3«i®^JLS.JLJU!.J!.5ž%S3ŽSe% f 3 %)° Ono w swete neyluznegšj, j\ T eymilegšj srdecko, 0 že pro mne neypeknegšj Scliystalo kdv mjstečko! Či k blahosti, či mne k želu Beh ten času dospjvva? Nač mi sudba pri andelu Mračnau propast odkrywa? Čemu, štestj, snenym wjnem A chulnych ovvocj stjnem Usta šaljš zharale ? Znam twe muky, Tantale! ■4K °i^o \3b)° XLIII. Sprošten bud' i ty žalafe, Medohlas^ ptačku mug ! Wjtey w hagjcb rannj žare, Swoboda te oblažug. Sam we pautecb — pral bvch, cely* By we zvvuli plynul swet; S bohem, ptačku, u weselj W blažšj krag nachyl swug let. Tam k opomnenkovvanemu Putug bfehu Otawskemu, Tam gj pozdrawenj wzdey, Ginde krasu gegj peg. "^K °i#r§?^ XLIV. 3f ~ >1° W Mhly podzimnj branj zraku Twari nebes wjtati; Nelze duši w trucblem mraku Pstfe a gasne zkwjtati. O by oči me na Ijce Ružne gegj patrily, A čarovvne ony swjce Smutne temno spudily! Zre ty zofe a lazury Wečne neptal bycli se, chmury W male-li či we m nože Strau se tam po obloze. XLV. (®ps^>= ^%^m^.JLJL.SLJULJL %%m%^ra I twa, hudbo! memu sluchu Žadaucj kdys potrawa W sobe zhrjženemu duchu Prjkrj se co otrawa. Praudem twym nech plesne plowa, Kdo dobyl se z tjhoty: Wjtey, harfo eolowa, Družko tiche samoty! Neskončene, neurčite Zwuky tvve, s mau laskau šiite, Srdce me, kdy zabolj, Kognym šeptem chlacholj. s* 4 % Ušla šjpu, w stjnech hustych Lan nalezši ochrany; Druhy den po hwozdech pustych Blaudj Oldfich s dworany. Až tu šumnym nad potokem Stan milostne Boženy; Placbym zfj po lowcjch okem — Tware gegj zardeny. Knjže wece: Powez cestu, Dcero češka, odtud k mestu! Srdce ale: Milko ma, W rag twug kudy sem ? se pta. '^:.^i r> ^ r fy',0'\^ vf VIT ' V ':. ; ’^'’ J V ^ž? =!«&> A1jVU - 41 %®}= 5 >*«s&e*(>8? Š&CaA 'joS-Ljej* Nad horami gedwa pučj D en z rannj se zaplawy, Bystrym cwalem temne zwučj Auwal češke daubrawy. An wrany kun hrawau pjlj K niwam zlatym uleta, S pefjm čepky zawog bjly Mjle wzduchem trepeta. »Ay to pri tvvem aučastnictwj Slawne mych deduw dedictwj!« Tak, gi k srdci poprižaw, D j k Judyte Bretislaw. ■4% “;@pQ^/° xlviii ^ °{®^)o VU1 ' »jUbl. . KS&Cg&tee-fi. aji ji ji j. %%W%cč% •^ses&eHHpOSKUS&Os^ ^e^JLoČ3o Jl3^> & Mjsta w komnate swe hezke Popreg temto obrazum, Temto milym staročeske Wraucj lasky dukazum. Drubdy pri zwuku bokalu Gak twe oči zai ; ily, Našich knjžat, našich kralu Slavvu když gsme slawili! Bud’— gak z dalkv w seru luny Znjvvagj kdys sladke struny — I gegirh rozvvraucnenj K drahemu ti pomnenj! € °{®? sk'r vi iv 3 č '°:@y3^ AL,1A - <4eiw»i= % *9&®feiCiuuuiJUL9ik»&e3i ©C JLoC^oJL^e s^ Gindy me za dlauhe chwjle Swadena do okliček Mjle bawj hrawa pjle Medobernych wčeliček. Stjhage was mezi kwjtjm W skrjši tam kaljškovve, Blaženost garych dnu cjtjm S wami, autlj t\v urkowe! Cjtjm gi, co k sobe laudj, W smutku sladj, w plesu traudj Wšecky moge myšlenky Andelske dwe pomnenky. ®XV7QRF>£% -4?« °{ ^@ii€Sžfc L. <=<% °{k oOsž€ffl^o?X.JUU!_ JLJi3c?£fflSoo??o 9®5^JLov. Ač na mysli me se mjha Dlauhy gen o tobe sen, Kralkv pfedc walem ubjha Každv mi pri tobe den. Wzdechy, slowa, zpew, hubieka, Wše mžikem to uplywa: Basen, divv-li, že kratioka Z me wždy lasky wyspjwa? Snad, osud až ukrotjme, W paupeti co geste dfjme, Zkwetle, draha, nadegi Delšj pjsne zapegi. O DD JL DR1IHT. Pžekrasne gsau w tom parku Iasky Besjdky, chramky i prochazky, Slawjk kde stale klokota: Leč, žel! i sem se tauha plichtj, A sama laska zase dychtj Gen dal do polj žiwola. ' /* r ' ' - n ti o ■ Xp -° 0 ? ^1=^36« Jjl - MiiH< »= ^j&asossssssss^m- ■=<% Srdcem chladnym, urnem suchvm Za pravvdau se shanege, Uslvšjš gen šumem hluchjm Znjti wždy svve kročege. Wiz ty diwne tworstwa switky! I w tichem snu dokola Wše do neywnitrnegšj nitky Bdj a wre a plapola. Wšude prawdy pramen stkwaucj Rozlity gen laskau wraucj A twym žezlem, basnenj! W podobu se promenj. %b )o ^'U-^v-cl T lT MSlpRf 0 °! «5?,, PH® „ LU _s®> l-eS* žO oQmsaS«5«W»fRse?£> °{% )®i Hmota sama na dwe poly Nesmjrne se prostrela, Ze smesične hrozne zmoly Do svvetu kdy wywrela. Čast ta gedna twrdcst slowe, Zpurna gegj pravvice; Lehčjm krjdlem wukol plowe Mekkcst — gegj lewice. Obe ony trau se, korj, K sobe lnau, a zas se morj Prepodiwnym pfeludem, JBožske moči popudem. *%l° ' ;j c,l ^j^^ I jV >$SŽg>° °i “{cKj, o€p!° “{SSsK Llv ‘ >t$SŽ}° °H% žse° °(se%8figasssssss5£^iie?a o » jwsm,n w Prjtne čary, hrany, hrotv, K točnam liche mjfenj Gsau sobecke twrde hmoty Neomylna znamenj. Ta kde svvemocnegi wladne, Twarnost paušte bere swet; Z nj newzniknau plody žadne, Holy krystal gegj kwet. W r j Si dlauhe bez okrsku Nelze ducha ni paprsku Laskawe se wteliti, K ukaznosti celiti. ^ fOS %'p °{?a<®SS §SSMS2WS?Q«° °QS ^'p hsi?« t v m£&> °i°Q ! L ^o®>HawM ■ LV - >P®}= =i <=pf žo° °^«3uxsass»®&eK)° °<% Leč i hmota proste mekka W mrtsvu wečnem samota, Neplodne i gj se leka Blaha giskra žiwota. Z kruhu we kruhy se točj Dute gegj obwody, Odpor čigjc rozdivvoej Se na lune prjrody. Tak bezmeznym klame ruchem, Gak by walnjm žila duchem, An prede nikde ze stredu Nehybe se ku pfedu. %'p =(%^«SagS25ESE5S2!%%3?)« «0? i^§® LVI $f£33^ k!° Hs«%«ž®;ssssssxž?.^i= <*% . ^oRmms^mssšpo^Sb' 0O0 Ivi O 0 O Čjm pak hmota odstupuge Dale do swych stežegj, Marj, dusj, žže a truge Strednj žiwot mstivvegi. By pak wjce nepogala W naruč swety stara noc, Gednu druhau upautala K bezškodenstwj wyššj moc. A hle, gedy w soli chutne! Hle wzduch — plyny duchormutne! I la k twemu pohledu Rozlita rtut’ na ledu! ?0» «fc^K35»XS£SSS0SSSJ«?0!3® ^j°>° °mm ^ms^po^ y>%; -a** fm ■&*. ^y a Preg, když njzky zisk dotyka Hor samVch se korenu, A swe srdce w haw obljka Z rud drahych a kamenu. Ty, stkwelegšj syn gsa rjše, Zbofeništem techto skal Pracug snažne gen do wjpše K čelu hory dal a dal. Kol tebe se zdrawy haupa Wzduch, an oko twe se kaupa W strjbrogasnem we moku Gezer tam a potoku. 6 %]o °g^gga aaaK gg*%x)° °!5? „.%!° }° T VIIT ^ c 0>. & ^b=iila LV1IL m$m,)°-{°{%* ^ oftOŽK»»KSfWSSSSK«jm> »©< - Ayhle, gak se s wysin, z hlaubj Suge laika dwoglika, Giž se pogj, s tj k a, snaubj, Mekkost twrdost pronika. A dle mjry, gak tu ktera Panj gest neb posluhau, A dle stupnu, gak se wzpera Mocj gedna nad druhau: Duch po temž se zgjma, plage, Tisjcerem tkanin lirage ; Rostuw auže, wolnegi Twary se wywjgegj, »^^s«ss5ssscss!ssee?oq» =o? ^p!= ‘HŠSgi‘1 t i v ^SfRi 0 < ^*wx s tfp}* c#mu ljlx - MBBjoofoS^ ■ »smoeoesRsssGs^^ °!% poms 0O0 tV/j dC 5 o w tl ’awe, rnechu, w palmy wzchytu Pr\vnj zregnie zdoruge, Druha w hauby njzkem bytu Pfevvahu swau osnuge. Chceš-li zfjti gadrnegšj Wespolek gich ugatost, Wiz tu štjblau a čilegšj Pnu a stebel kulatost. Leč i takto gewjc snahy Obe zhostiti se wahy Z twrda listjm ševvelj, Z mekka w gehly wystrelj. ksei?a; fG» ^y^ysssgsxssssssH%^> «s? _.%'p 'p c 'H£ : i iv H-Sfig!® fc©=)° “S^K LX ’ MPSS)° =<5o ^ =^5c&»«KSSSS5«^92° A giž twar gakv se zračj W lupenech a we kmenu, Tyž se opet w kvvetu značj, W owoci a semenu. Nežli w puwodnj se stranky Rozptylj ta dwogice, Gake peče, gake schranky Pro mile svve dediče! Takto druh, co druh, pamatku Bytj svveho beze zmatku Horlj ze swe postati K dalnjm wekum poslati. _ ?€£ %p <& -*?® 0 ) 0 °^ŠŠ^ j v[ >§Sf3)° »H^L ^P>=^3m LAl - w$&}= - %&> *^tksxsssi£s&x*xte> =i% Zemi w raucho smaragdovve Odel času. rozmerce: Pogdrne, draha! zjrat nowe Luk a zahrad koberce. Tam w oblauky slawy pnau se Hwozdy, hage, krowiny; Zde w oltafe wonne dmau se Nežne djtky Floriny. Kdo se bereš w tyto chramy, Zbožne pati - na diwy s nami Cistjm okem člowečjm, A ne smyslem zvvjrecjm. W««I S&Ss&g SOČO? Xr %XT&%%3<£ °0S cI ?'l' 0 )° l VTT ■ ' -^5'° °'^V ke°>°°° =(=»; ie° oftC5ž»5qKS»ac8ao6»jm» °i% oč 5 o '^ ii '/i' COl 0O0 Sweta duše-li se šjfj Po rostlinne osnovve Tichvin letem: walnym wjrj Praudem w zvvjrat budowe. Tam geden wždy žiwot stogj, Ač pfewabne rozkwjta; Zde družj se dvvogj, trogj — A se dnvne propljtii. Tam od zvvuku k melodijm, Zde z akkordu k harmonijm Až do plne lahody Neskončene pfechody! %)° <*ixxge s3a a s3 i x3aw x& «e? 3%J° b °<3i^ T.VfV MSS5) 0 °{ < "tRj i ičp^aSK LlXIV - >fais° ■ *Qo oo^fcssaaaascsajm* *®i Neyprw k hybanj se nese Každe wjcežiwotj, Mocnau prjrodau-li kde se W gedno telo sgednotj. Prawa toho proč we wenci Zivvočichu nedelj Polypi a bezeclenci K pohvbum nedospelj ? Mjru hnutjj krmu, čitj Rozdjl hmoty, čjslo žit j Klade každem pri twore W božj welke obore. }° «StM« t yv ^^'y r3 °š \^\.-_- »{^Ksscgssassosasjm- °i% Gak djš? duch že hmotu tela Po swe moči uwezil? Newerjm ti, mistre, zcela; Druh gen druha obmezil. Mnjm, twe widy že z osobna Newanau k nerodčatum; Geštet’ lwjčata podobna W prwnjch dnech gsau gehnatum. Ale z wahy wetšj, menšj — Wyšle audy tužšj, tenšj Kažj duchu širokost, Krotkost nebo divvokost. %>= ^^^xsss3sssss%k^i°--=^ 5^1° !® “ISlgfc [ Yvi °< 4^., ^0°)°=i3s« ljAV1 ' >§aB°={°!Sif SO® ®^9»SCS30SS«a^m> ®w . Človvek— neywywinutegšj Dwogne hmoty wyprawa ! Clowek — nevproniknutegšj Mnohožitjm saustawa! K rozgjmanjm se odkrywa Newywažna studnice Nad obihera, gegž prochwjwa Wolna ducha letice. Ani bohem, ani molem, Gak ho krtj we šprjmu holem, Stkwelook ten nebud’ zwan, Ale tworstwa wšeho pan. ,X>° “%ž?SW25SSaa2S2SSm»|o «0? žC *>= ■P/d; LXVU ' mI8)o oj^ • kG» «^!OWa5XS5Sas«i!C9a» °&i Čara ta a kruh prwotnj Čjm gest wjce seslaben a Tjm i twora byt živvotnj Wyše bywa postawen. Prede i neywyššjm prodjvva Hrot se nekde z obliny : Gsau kly, rohv, drapy, hfjwa, Šupiny a bodliny. Čloweče, hle, gen pri tobe Slična forma w blahe dobe Zewnitfne se rozwjgj Peknau wlny linij. r* __ jgp i= ^akn i xvni 1^®° i išv- *&Jo)o o^glSK bA Vlil. !^ggloo(oi%^ »= ^%%xxs«Si ssssRfcm* =<% Tak zde psan tyž zakon stogj Nad mym i tvvym pobytem: Z mekkosti se k twrdu strogj Hmota s prwnjm usvvitem. W rownowaze o poledne Twar a sjly trwagj; A když swetlo dennj bledne, S drsnau tjžj klesagj. Po poslednjm dnu tech kroku K tomu bez konce že roku W ginych swetech dospegi, Werjm w sladke nadegi. 'Všktggn ssasessai?©^ =« J,xlx ' >*ž«g>= <=H9ž* iG° «=<% Kamž ta cesta se prostjra? Gsau to mamu pusobv? Ma i w sobe duše zjra Tyž, leč wyššj, obdoby. Obraznost si orljm perem Kruhem prostor odmyka, Anto rozum rownym smerem Wšude k gadru pronika. K starj on, a ona k mladi Wlnawe winau se radi; Prawy žiwot zazvvučj, Kdy padau si w naručj. %p <^StMS»SS »A%%^ °K %loJo c={J3»|^«SS»a«5S2»ž?Q?)o =>13? 3.%}° )° I VVJ kfS(g}= °I «0^. »> °!^5žsa55SSS5S555aSS«^9a° °!% Ty-li tagnost tu o d krvi bvs, Gak swet tworil Hospodin: Ne ten prachu twor, a byl bys Geho Slowo 3 geho Syn. Skrfš ta wšak te nerozpačeg, Abrž, kudy pral tvvorec, Gasnym pod nebem roztačeg Zdrawych smvslu praporec. Cas a prostora čjm stale Zkrašlugj se k božj chwale, To-li z častky pochvtjš, Dost swau tauhu nasytjš. ?fl° <=Qa®txxsssacg3&»?GK)* «o? r° TiXYTT ^ j0°)° °i»fe J -‘ A - AU - h:®jo oj ^ »cm aaras aasaaiKspa« °<% žmopmm sasma^po^es* Tworčj giskra až se wznjtj Sama, nikdy nečekey; Ni po ragskem zrak twug kwjtj Bez aučelu netekey. Wjce ohni, nežli ledu W autlyc.h nadrech mjsto preg, A co dobre, z toho stredu Ziirodnene dal podey. Za ctnost odplaty nežadey, Za korist celau pokladey, Twug-li šlechtj zemsky byt Mrawnj shoda, krasocit. =®3§ii Lxxm - mt & xp «amftraxg3onn«gx9a» °!% mws^ mmpo%e% Ty-li pegeš srdce sweho Neb swych bratrj hosanna! Pfjklad z obloholelneho Wezmi sobe skriwana. Wyše se a wyše nesa Pred zritelem rozwinug Let swug, a nari zwuky tfesa Za sebau mu pokvnug. W hauštj ale po slawjku Sebe-Ii umjš, basnjku, Skryti a w se staupiti, Wjce budeš kauzlid. 903 KXI 9GZ %p »^»sjssssssasse«^^ »o? ..%.'' j ;o r "xxiv ^2/f^s 0 °! c i<-> Q ». ^^SP« 1 ' XXiV - n®}= °h% '!&= ^.%%xxxs,-zxxx^%^ «wwm m mmposk% S bohem, slunce! noc mesjčna Wabj zpewne na lowy; Tagemna a čaroljcna Noc to, gak sny weštcowy! Ticho žiwne gen pferywal Slatvjk taužnjm nadšenjm, A k uswitu se rozljwal Hlas kfepelcin osenjm. Ach! giž ebleba syn se budj W kalnem meste, a se trudj Ukogit’ swych pečj hlad: Wjtey, slunce! — ga gdujspat. ?&> «WaR5520£S®SSS*«&*)<> «0^ -.r^bb i v v v b °b'\ "o^l= =i3M LAiv - *Pt3»={c^ ž€b o^sflgsuacsnssansjjoao ^ ieMjsmšmm«« Tamo ruže kde newadle Se u wečnem gitru rdj, A na wod žhvjeb zrcadle Del božjeh se zave stkwj; K hwezdam duch kde nesen bjf\va Na perutech orličjch; Kde w akkordech se rozpljvva Wjce nežli slawičjch: Host i ga w te negsa rjši Z tvvjch zdrogu plnjwam čjši W bugarosti mladieke s Krasne žitj basnicke! ?&> ^.93BgSXgSS83t%X&> «Q? *s£p\° TiYXVf °Q\fc. e€i° 1= °(8fel ^AAVI. jjjlgjo o{ oj% .. Kdy ticha vvlažioka šustj Mezi listj zmlazene; Klasowe kdy wedau hustj Septy wjnjm zbuzene; Wlna za wlnau kdy šplauna Dmaucjm se po gezeru; We stromech kdy wjtr šauma O podzimnjm vveeeru: W hod tu srdci milownemu Plesati ke taktu twemu, Pina ladu, neshody, Diwna hudbo prjrody! «1» «5^»3CS3R!Pt5aS2tS5«?QS)<» •& ^%}°}° TjXXI'V ^ ^Pt°^8s« 1jAA,x - !>pSS°H9r °QmtXB330asSS**ft&> °iX »SMBSWMfW» bOž °o? Jo C . ž€p ^^sasagos®«^^} 6 =<% 4W..... ~ ■ ■ besd O mladosti, d mladosti! Blahotworna bohyne! Ze wšech neymilegšj bosti Na živvota bvstfine! Anto puwab ze tvvjch ragu Mau milenku obleta, Každau dobau na sta magu Na me mysli rozkvveta. Slawte ale samy tebe Ružowe rty, slična Hebe! Za garau tu urodu Danau memu narodu. ^SWSSS2RSWSaBfflm3«» <=S? 11 LXXXIII. ^SfSraraBcsssscasjida® ^ ^ 095 b€3d S nami štestj nech zahralo Na pany neb posluhy, K cin um prede každemu pralo Dosti wo!ne okruhy. Nepameti do propasti Klesne pusty darmochleb: Blahj kdo pestowal swe wlasti Gednu ruži, geden štep! Komu los wšak mene stkwaucj Padi, aspon pro budaucj Pautnjky a pautnice Urownawey silnice. %h WX*3B&i2XSM&i%Xp °QS 3%}°)° i v v vrv °'°P^-> oO 0 ) 00 !®®^ kAJLAlv. >?S«B)o “H5Ž k&> x%?< ■f^t L E O I O W 1 HRAB. z THUNU a HOHENŠTEYNA. K rodu 'Twemu uctau weden s A gak srdcem weleno, Kladu z ruže ljstek geden Twe libostne pod gmeno. Wdečnegi by mohla plati Wšecka w krase zariwe, Na tyž ljstek dowol psati Geste slowo prawdiwe: »Wlast že milugeš, to wjme, Proto slušne Tebe ctjme; Že pak sam gsi gegj cest, Podnet našj lasky gest.« ^ ClM -4* PS2S %>° opo?swssaBcsK3es»^«3«® °o? ^Q=)° LXXXV ^WSi° °(°P\i, *»=i°=iSk« ljAAAV - »«8)o°i=b^ J0» «^ »O PAlIATlirJRU J. w. Gmenem twym by weky dlauhe Hrmely i rod wšcliky, Neležj w twe snaze pauhe, Dar to božstvva weliky! Aniž to, by hlučnau traubau Znela powest’ o tobe, Že gsi kmene sweho chlaubau, Skutky twe mu k ozdobe. W tom wšak wlastnj wule djlu Každemu dal tworce sjlu, Byti ke cti rodine, Ke blahu swe dedine. 9Q$ 4^. g/VJ ®ps ^^j) 0 } 0 CN \S^\|f<( t yywi c \ ol ^-ts *se°)" lxxx\t. 0(0(3^ »» ^^SžSJfijSSSJSSSSžS?^?^ °!5 ž žOb »L!k • °fc* Sl LXXXVIII. »|§p jj^* »> ^%«i«QSS»ž;č%!° «0* Žel te ruže, bez slawjka W sade ktera odkwet!a, Žel i krasy, bez basnjka Genž od zeme odletla! I nechwaljm predku časv K pravve krase nečilych, Ztfeštenjmi za mamlasy Po blyskotkach zblaudil^ch. Gich nebeške: »Wšecka slawa, Wšecka krasa — polnj trawa!« Syny, malo chybelo, K čertu že neodpelo. }'GR 44 - 4 *- ?G£ Xp -K?p?«SSSK8SE2aB8aW?Q?)6 °0? ^ašr 3 1° r YYYTY °i oOn-^ ^'p »mm l,x v v,x - »Bo c awMmj?5 Bugny or gest mlmva naše Ušleohtile urody, Bezmezjm se taula plaše, Gak syn drahe swobody. Hlawu pyšne na wzduch sazj, Z očj šleha blesk a blesk, Z nozder dym a giskry hazj, Plet' po nem — liedbawny lesk. A kdy letj, gebo hrjwa S praudem vvetru hrawe splywa; Kdy wšak zvvolna harcuge, Reckym taktem tancuge. fQ° ^X-*XXX38S%!3S%%%£)° = 0 ? /° xciv & i c $L = e0°!° °{SRk A01V - ki° ^%%z^^zxsx^%'p ^%po^ wM^mww% Pak-li na nem gede w okol Mistr sweho umenj, Wede si co gasnf sokol, Mile na ne wzezienj! Leč beda, kdy hrdotupe Geg kdo tiskne k rozmachu: Naš ho bystrak ku potupe Brzo složj do prachu. Tak i do saustawne kary Po nemecku geho žary Wečne wekuw newprawjš: Marne, brachu, swehlawjš! — Xp ^Q^XSXSS85sSS %%^'p »o? ž?!°>= “iSllK XCV ' mIS ) 0 “{“©e »> <^%&X?£XSSSSSiRŽ«S?%}= =i% “ ZDi Sazj-liž kdo hned ze zeme W zlato drahe kameny? Giste teprw, až gsau gemne Zbraušeny a zhlazeny! Klenotnjče! tak ty predne Slične stavv ge do rady; Mistre! wylož nam auhledne Umu sweho poklady. Gazyk tak cti gako wedu, Pžidey z neho soli, medu, Chceš-li, by nam chutnala, Užitek sty wydala. ?Gfi on 4^ po^ %)o o^jfaassessmac«?^ °o? vrvi 30° 1° <=!SW AtVI. >p|g}o c{oj% se® o^s«sssuxscsaa)5}«?žo «{* Zda powdečnost, aneb zlost-li Hnula by se w srdci twem, Kdyby \videl — aby rostly! — Kdes na škripci wedeckem Rozpjnati audy zdravve?— Zly by weru byl to ljk! Nema obr krasy prawe Rowne gako trpasljk. A gak telo pekne, čiste, Ma i gazyk meze giste: Na to, Ammerlingu mug, S pany bratry pamatug! =i%5s:sOTSsss2esssj8?Q?)= °s? -%S° /° & '^-sv,K XOVTT ^ )° ^Wiu A0 v “• >pBl= °i °i% jo» »(^»žsaossEsaesaas^® ■=<% Mily! oswetau netrap si Rozam a gim svvedomj! Tent’ ma swetla plne kapsy, Onoho až w noše čpj. Lepe se to po trne modlj, Nech to zbožj kresacj ; Činjt’ welke nepohodlj Welka illuminacj. Každj - rad si w stjnu howj; Každy rybar tobe powj: Cjm gsau wody kalnegšj, Tjm gsau lowy walnegšj. 10 -M- (m 9QZ ww2§mm&30<; Xp ^fQlf*S3SSSS«SSgt?&Q^p ^%%sxsx&&x^.^Sp ° i % • -*' «^AVUWWW«-* yj,«( Wrah starv ten pasma lichot Nech gen dale osnuge; Z konein sweta gih a wychod Welikau mzdu hotuge! Odonud hle! hwezda svvjtj, Hvvezda laskv wjtana; Tam se i pochodne wznjtj K swatbe giž uchystana. Odtud, z našj slawy sjdla, Potrau mračna bleskokrjdla Lidožerne modly chram; Odtud wzegde slunce nam. Xp = 0 ? 9Qo)o dJ3g|< ~v 7 ' j v- £§ °\ ^i^L. )» =<3SK xux mIB>= =hs^ žsG= «fegžftaagsaaraaag«x9» °pž žO£ »Nad rekami Babylona —« Peg ten zpew mi, družkoma! Spadne s duše mračna clona, W diiwere se rozplesa. Nad rekami Babvlona W hori naše pleme dlj; Gak prorocka harfa ona, Tak i naše temne znj. Bjdna dcero Babylona! Ayhle, pomoč ze Siona Giž se bljžj, mocny twau Odmenj ti odmenau. 44- fiffl 4* %\= °i?©!$Q$RXSS2?3S?8?«R?6#;i° =0? ^€f> H p °j <=Q^, *&£ ^^SžSjSSSSOtfe^^ °i% ° ^ *> roO *"*■ b€5^ K druhu, družce, k rodu, wlasti Stalost giž mi odmenau; Pri wšj gine prači, slasti Rad blažjm se promenau. Wždy ni tebe zrjti w zlate Nechci, zpewu bohyne! Wjtey stale w ginem sate, Druhdy treba w ličine. Snu mjch wdečna strogce — nuže ! Rku i tobe: s bohem, ruže! Tauha wede do ginych Zahonuw me kvvetinnvch.