St. 219.
V Ljubljani, sreda dne 25 septembra 1918»
Leto II
NAPREJ
ii Moniub socialno dioiiiioe Me.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
tJredniitr® In apravnlštvo v Ljubljani, Frančiškanske ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, ** četrt leta K ICI’50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inserati: Knostopn* petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vrnUca po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Nemški državni kancler o vojaškem položaju Nemčije.
Berlin, 24. septembra.
V Berlinu se jc sestal slavni odsek nemškega rajhs-tc«a, ki mu je predsedoval poslanec sodrug Ebert izra-zivšr željo, naj prične odsek s svojim delom že sedaj, in ne kot je bilo nameravano šele koncem oktobra. Za seboj jjiamo mirovni korak Avstro-Ogrske in druga važna vprašanja, ki zahtevajo razprav v parlamentu.
K splošnemu položaju je govoril nato državni kancler groi Hertling ter izvajal med drugim naslednje:
V državi se razširja globoko ncrazpoloženje in nezadovoljnost, ki jima je vzrok pritisk hude vojne, trajajoče že štiri leta. Res je, da je opešala naša zadnja velikopotezna ofenziva na zapadnem bojišču, ne da bi bila dosegla kak uspeh in naše vojno vodstvo jo moralo umakniti svoje postojanke nazaj na Hindenburgovo črto. Položaj je resen, toda nimamo vzroka biti malodušni. Mnogo smo v teh burnih letih že prestali. Razbili smo silne vale Brusilove oienzive, strli Rumunijo, odbili laško premoč — pa poguma in volje nismo izgubili kljub vsemu. Danes imamo z Rusijo in Rumunijo mir, in dasi razmere na Ruskem še niso pojasnjene, vendar lahko porabimo znaten del vzhodne armade na zapadnem bojišču, Avstro-ogrska armada ima zaseden velik del italijanskega ozemlja, nemška armada uspešno odbija hude ofenzivne .-.u- ke angleško-francoske ofenzive in naši vojskovodji Hindenburg.in Ludendorff bosta kot do sedaj pokazala, da sta kos svoji nalogi. 2e od prvega dne tlalje vodimo le obrambni boj.
V Belftijo smo vkorakali le zato, tla smo ščititi svojo obrambo. Res, da smo tedaj kršili nevtralnost Belsije in pisano pravico, toda za posameznika kakor tudi za države velja še druga pravica, namreč pravica samoobrambe. Morali smo skozi Belgijo, ker bi nas bil sicer prehitel sovražnik. Kakšna bi bila sicer nevtralnost Bcl-s.;iie, smo spoznali pozneje, ko smo pregledali njene državne arhive. Po zavzetju Liitticha smo ponovno predlagali belgijski vladi mir, toda ta je ostala neizprosna. Zato jo je morala zadeti znana usoda. Na vzhodu smo se morali ubraniti strašnih navalov ruske vojske.
Državni kancler je orisal nato predzgodovino vojne i;i nadaljeval:
Nemški narod se ne bo ponižal, v svesti si je svoje velike minulosti in svoje velike misije v bodočnosti.' Položaj je resen, toda ne brezupen. Železni val na zapadli ne bo nikdai piebit in podmorska vojna opravlja svojo nalogo sicer počasi, toda gotovo. Prišel bo čas. ko bodo
sovražniki pripravljeni, da sklenejo mir. Za nas velja le en cilj: Varstvo domovine, njene neodvisnosti in svobode. Med vlado in prebivalstvom vlada popolno soglasje.
Človeštvo trepeta ob misli, da ta strašna vojna morda še ni zadnja in se vprašuje, ie-li sploh kako sredstvo na svetu, da se izogne vbodoče strašnim vojnim grozotam.' Ali ni mogoče, da se ustanovi organizacija miroljubnih narodov, ki bodo postavili na mesto sile pravico in uveljavili razrešitev spornih vprašanj z miroljubnimi sredstvi. Kakor znano, je pokazal predsednik NVilson v svojih 14 točkah smeri za mirovni sklep. Nato sem mu meseca januarja t. I. odgovoril na vse točke in izjavil, da tni je misel zveze narodov simpatična pod pogojem, da se zajamči časten mir in priznanje enakih pravic za vse države. \Vilson je objavil kmalu nato načela, po katerih naj se uvedejo bodoča mirovna pogajanja v štirih točkah, in moj februarski govor se v principu tudi s temi strinja. Toda predsednik Wilson ni dal na mojo izjavo nobenega odgovora, da, celo zdi se, da je vstopil tudi on v tabor ameriških imperialistov. Vendar načrt za zvezo narodov, ki naj se ustanovi, s tem nikakor ni diskreditiran. Ore za pospeševanje splošnega, enakomernega in sukcesivuega razoroženja ter za ustanovitev obligatoričnih razsodišč, za svobodo morja in za varstvo malih narodov. Svoboda morja tvori nujni predpogoj za promet med državami in narodi. Tu pa se seve od naše strani nikakor ne delajo največje težve. Tudi pri vprašanju o varstvu malih narodov imamo čisto mirno vest. Zveza narodov naj ostane le sanja bodočnosti, temveč vse države naj se resno vtopijo v to idejo in se bavijo z njeno uresničitvijo.'i*rVi in najvažnejši pogoj za to uresničitev pa bo morala biti pravična in energična volja za mir in pravičnost.
Nato je pojasnjeval državni kancler namesto nena-vzočega vojnega ministra von VVrisberga vojni položaj. Rekel jc: Sodeč po splošnem položaju, smo računali, da bodo naši napadi na obeh straneh Reimsa uspeli. Hoteli smo presenečiti, kar se pa ni posrečilo, zato ima ofenziva pri Reimsu le taktične uspehe. Z ustavitvijo naše ofenzive ie postal položaj bistveno drugačen. Sovražnik ie spravil sedaj svoje angleške domače čete na bojišče, uporabil barvasto vojsko in ob sodelovanju amerikanskih divizij zopet proste dopolnjene rezerve. Morali smo se omejiti na obrambo. Prvi napad je naperil proti loku Marne, kjer je dosegel znaten uspeh. Z rezervami smo zopet utrdili fronto. Posrečila sc nam je umaknitev iz strategičniii razlogov na severni breg Aisne in Vesle popolnoma. Ponovne napade smo krvavo odbili. Tako
je prinesla prva ofenziva sovražniku sprva taktične uspehe, če pa jih presojamo strategično pa niso taki. Napad dne 8. avgusta med Aticro in Avro smo pričakovali. Da so Angleži vendar dosegli velik uspeh, je temu vzrok ogromna poraba tankov in megla. Pri Montidieru smo morali umakniti fronto, ker je nastala upognjena med Ancro in Avro. Napadi sovražnika dne 10. avgusta so se pravzaprav izjalovili. Ofenziva proti naši črti pri Noyonu je ostala trdna. Dne 18. avgusta so napadli sovražniki med Oiso in Aisno, kjer smo se umaknili za kanal in za Ailetto. Na severu pa so Angleži med Scarpo in Sommo napadali iznova. Spustili so se v boj v zadaj določenem pasu. Ker pa te postojanke niso bile dovolj dovršene, smo se umaknili v trdne že pripravljene postojanke zadaj. Ozemlje smo tem lažje zapustili, ker gre le za opustošene kraje, ki za sovražniške čete ne bodo ugodili. V novih postojankah lahko pričakujemo s popolnim zaupanjin nove napade. Skrčili smo fronto med Vpresom in La Bassee in s tem izpraznili tudi Kemmel. Kajti težko bi bili sicer branili ta frontni odsek. Sredi septembra je pričel sovražnik z ofenzivo proti mikel-ske.n loku. Posrečilo se nam je, čisto po načrtu, umakniti naše čete preko Lorrainske višine nazaj v stare postojanke, pri čemer smo rešili tudi ves material. Ame-rikanci so udrli v Thiaucourt, kjer smo jim zoperstavili nove rezerve. Ta sunek je zavojeval tudi ujetnikov in topov v obsegu, ki ga sovražnik navaja v svojih poročilih. Polni zaupanja stojimo pred nadaljnimi napadi sovražnika. Naravno je, da smo morali žrtvovati kot brambovci Znatno število ujetnikov in topov. Ameriški napadi nas ne smejo strašiti, z novim sovražnikom bomo kmalu gotovi. Proti tankom smo zadostno oboroženi. Z raznih strani se je napadalo vojaško poročevanje, v prvi vrsti obveščanje o sili vojaških rezerv. Res ni bilo zadostno poudarjeno, da je sovražnik hitro izpopolnil razrušene zveze in vestno ter točno privedel na bojišče nove rezerve. Naše vojno vodstvo pa gleda s polnim zaupanjm v potek bodočih dogodkov. Cilj bomo dosegli, ako bota vojska in domovina vzajemno delovala. Ko je šlo našim sovražnikom slabo, tedaj so se sklenjeni postavili za vlado, vojno vodstvo in armado. Ali n® bi inogel tudi Nemec storiti tako? Nimamo vzroka obupavati. Trdna nemška volja vodi do zmage.
Nato je govoril pomorski kapitan Brueninghaus o vojaškem položaju na morju:	Naša stvar stoji dobro.
Naši podmorniki potope več ladijskega prostora kot ga jc mogočo zgraditi. Kljub vsem obratnbniin ukrepom m sredstvom raste število naših podmorskih čolnov. Govorice, da se je število teh skrčilo v primeri s prvotnim
LISTEK.
Slovensko Narodno Gledališče v Ljubljani.
Bliža sc dan, iko se'odprto duri Sfavenskeiga Narodnega Gledališča in ko skozi nje pohiti uimietniiških užitkov' žejno slovensko ljudstvo.
V	.letu 1913/1914 so zadnjič nastopali igralci po odru; —z vojno se je nasolil v gledališkem poslopju kinematograf, tkii -je vabil Ljubljančane in v Ljubljano prišle tuijcc k »zanimivim, senzacionalnim predstavam«. Kinematograf Central kinematograf klcal — in Deutsehcs Landies-ilteater tor seve kavarna Centi al, pozneje še hotel Tratnik . . . to ie bilo, kar je glavnio mesto Slovenije prožalo v voifni . . ■ IVillajali so v Ljubljano iz severa in juga . . . »Niti svojega slovenskega gledališča nimate?!« In začudenemu tujcu sj težko dopovedal: zakaj ni gledali-iS	tC V ffledjaHškei!l prostoru Kino Cen-
riiiido iin mučno ie hiin c. i >•	i
varni ter kleli svojo usodo’ " - 1 81110 v ul"
na Dunaju, s/klicali so parlament
• Počili so-streli
-	“	-	-	•	11	— * 112* V 1* ^| | Q '|0
v javnosti, k!i je doslej ječala pod absolutizmom dit,i*vMiii nre.norod. Vse kaili. ki so hW<» «<;«•: i. . ’
politični preporod. Vse ka/Ii, ki so bile štiri leta tlačene, so odgnale sveže silnejše brstje: obzorja so se razširila in v trpljenju prošlih let očiščeni ponios je gnal pomlajene sile k novemu
delu.« V Ljubljani se je tudi takoj zbrala skupina po gledaliških užitkih hrepeneča in začela pripravljalno delto za zopetno otvoritev gledaliških predstav, in sicer — lahko rečemo — za otvoritev Slovenskega Narodnega Gledališča. Ugodna doba je našla korajžne delavce.
Ofieielno se poroča o tem tako-le:
L>a se zagotovi Slov. Nar. Gledališču sunot-n! Tftok st) se zbrali zavedni možje, osnovali gledališki konzorcij in razipisaili alkeiijske deleže K. Zastopane so v tem konzorciju vse strainfke, kakor tudi pisatelji iti umetniki ter banom m veletrgoivski krogi. Podpisovanje deležev je rodilo velik uspeh, tako da dosegla danes nabrani kapital že skoro en milijon kron. Mestna občina ljubljanska je dovolila gledališču
50.000	K letne podpore, deželni odbor je dovolil porabo poslopja, a si je pridržal pravico vpliva na repertoar potom posebnega cenzorja.
Gledališko vodstvo je bilo poverjeno n^tero-členemu ravnateljstvu, in sicer dvema literarnima zastopnikoma: g. nadkiomisairiju Fr. Govekarju in g. prof. dr. Iv. Grafenauerju ter trem finančnim:	odvetniku	dir. Josipu Ažmanu, g.
ravnatelju Gustavu Praprotniku in veletrgovcu g. Ivanu Zonmamu. Sestavo in nadziranje umetniškega programa je prevzel »Gledališki svet«, po večini sestavljen iz umetnikov in pisateljev pod predsedstvom g. profesorja Antona Funtka, našega odličnega poeta in kritika.
Pri angažmariu gledaliških članov se jc oziralo pred vsem na slovenske, nato na hrvatske in češke moči. Istotako se je pri operi angaže-valo pred vsem domače slovenske, nato češke I in poljske pevke in ne v 23 s v t bodne in ne že s pogodbami vezane.
Vodstvo drame ima šef režiser g. Hinko Nučič, Slovenec, domačin, ki nam je dobro znan izza cvetočih 'el našega gledališča. Zadnrh šest let je delovai na kralj. zetn. hrv. kazalih,, kot Drvi igralec in režiser ter je bil desna toka zagrebške dramske uprave.
Vodstvo opere je prevzel Hrvat g. Friderik Rukavina, bivši I. dirigent v Lvovu in Varšavi ter v raznih velikih inozemskih mestih. ZadnJ-t leta ie kot prvi dirigent hrvatske opere nad vs ,> uspešno deloval v Zagrebu. Gosp. Karlu Mooru, uglednemu češkemu skladatelju izvirnih oper in operet, biivšomu večletnemu gledališkemu ravnatelju in do početka vojske kapelniku v Belgrac n, pozneje v Plznu na mestnem gledali-SVU\ ie bilo poverjeno mesto kapelnika. G. Vladimir Marek, bivši šefrežiser na plzenskem di-vadlu in Vinohradskem divadilu v Pragi, zadnja leta šefrežiser drame in operete karlinskega gledališča, ie šefrežiser opere in operete.
Operni člani so povečini že preizkušeni pevci, kakor g. Josip Dirvota, prvi tenor, bivši član Narodnega divadlla v Plzni in Vinobradih. Poljak g. ,los.ip Stepniovvskv, prvi tenor, doslej član mestne opere v Krakovu. G. Josip Čermak,
številom podmornikov, so neresnične in brez podlage. Njih število je danes večje kot kdaj prej.
Državni tajnik za zunanje zadeve je govoril o zunanjepolitičnem položaju in izjavil:	Neposredno	za	seboj
imamo mirovno ponudbo s strani avstro-ogrske vlade. Zdelo sc nam je, da sedanji čas, ko sovražnik zbog zadnjih uspehov triumfira, ni ravno primeren za take vrste ponudbe, posebno, ker so nas doslej v podobnih korakih vedno odvrnili. No, ponudba je izšla in sporazumno z Bolgarijo in Turčijo smo se izrekli pripravljene, da se udeležimo razgovora na podlagi v noti označenih smeri.
Preidem na nevtralne države. V Veliki Rusiji divja revolucija. Ententa je ustanovila na severu te države samostojno državo Kola. Tudi v Arhangelsku so ustanovili novo republiko. Ta podjetja moramo zasledovati z uajvečjo pozornostjo. Dvomim, da bi mogli sovražniki na ruskem severu napredovati. Program boljševiške vlade napram tem ententnim podjetjem ni čisto jasno izražen. Sicer je proti teniu protestirala, toda vojne jim ni napovedala. Ententina zarota je^bila krvavo potlačena.
Kar se tiče Ukrajine, vladajo tam razmere, ki utegnejo biti za samostojno, močno državo prav ugodne. Z vzhoda ogrožajo boljševike Ceho-Slovaki, pa polagoma izgubljajo svojo moč in svoj vpliv. Na Ruskem vlada danes teror, toda ne v taki krvavi luči, kot nam ga slikajo časopisi. Število o usmrtitvah je močno pretirano. Reforme na polju posestnega stanja ne bo mogoče bolj-ševikom tako kmalu izvesti.
Državnopravno nimamo pravice vtikati se v razmere samostojne ustavne države, s katero smo vzpostavili redne odnošaje. Z Rusijo hočemo ostati v miru, dokler bo mogoče. V spore med Rusi in inozemci se ne bomo vtikali; pač pjx se potezamo za Nemce in tujce, ki so naši zavezniki. Zavzeli smo se tudi za preostalo carsko rodbino.
Podkancler v. Paycr ju govoril nato o zadevi tako-zvanih baltiških dežel, Kuronske, Livonske in Estonske. Dejal je, da je mogoče urediti razmere v teh deželah šele sedaj, ko je podpisana dodatna pogodba k brestov-' skeinu miru, ki je zagotovila neodvisnost teh dežel. Nemčija želi živeti z njimi v prijaznih odnošajih. Nadaljna usoda Baltika leži v njegovi lastni pesti. Vse tri dežele naj se združijo v eno samo državnost, in njenim narodom Nemčija ne bo vsiljevala nikakšne odločitve. Seveda bo gledala na to, da bodo njeni interesi varovani. Rada bo šla novi državi na roko pri volitvi kralja iz vrst nemških princov. Tudi pri vprašanju Litavske naj dinastični interesi ne igrajo nobene vloge. O aneksiji teh dt./cl ni govora.
Mir na vzhodu ostane neizpremenjen in naj že potem ugaja našim zapadnim sovražnikom ali ne. Zvezni svet i.i rsihstag sta mu pritrdila. Pogodbe sta ratificirali obe državi. Brestovski mir je obvaroval Nemčijo dveh bojišč. To je za Nemčijo tako važno dejstvo, da ga ne moro izpustiti izpred oči. Obmejne države se hočejo ločiti od Rusije in ker so premajhne za lastno samostojnost, se motajo na močno državo naslanjati. Hočejo se približati naši monarhiji, in to nas mora veseliti. Naše načelo mora biti: Skušaj obdržati, kar imaš!
   ....................................................
Neverjetno ali resnično!
V	Bohinju kopljejo neko prst, ki ji pravijo »Bauxit«. Ko prideš v Bohinjsko Bistrico, vidiš na postaji kup intnene prsti — nad tem je zapisano »Bauxit — \Vocbeinit«. Po cesti pinoti Ba-
prvi bariton, prej član vinohradskega, brnsikega in plzenskega gledališča. Slovenec g. Ivan Levar, dosedanji I. bariton zagrebške opere. Poljak Hugo Zathev, prvi bas, prej na mestni operi
v Krakovu in v Lvovu ter g. Batha Julij, operetni tenor, bivši član mestnega divadla v Klad-nu. Med 'Slovenskimi .pevci navajamo še g. Josipa Zormana in g. Pavla Debevca, oba baritonista.
Iz prejšnjih let dobro znana prva sopranistka gdč. Jana Richterjeva, bivša članica brniske-ga divadla, se je vrnila zopet v Ljubljano k naši operi. Istotatko se je vrnila naša rojakinja gdč. Rezika Thalerjeva, ki je bila doslej angaiževana na graškem gledališču kot operna in operetna pevka. Kot operna novinka na našem gledališču je gdč. Hana Pirhova, absolventinja praškega (konservatorija. Splošno priljubljena koncertna pevka gdč. Cirila Medvedova bo delovala letošnjo sezono pri nas kot operna mezzosopranistka, kakor tudli ga. Roza Peršlova in gdč. Anica Vihunčeva. Kot operetna subreta je nastavljena gdc. Vera Skalska, bivša velepriljubljena in popularna članica brnskega narodnega divadla in praškega smichovsakga ter vino-hradskega divadla. Obče priljubljeni g. Josip Povhe ima poleg spevokomičnih vlog poverjeno tudi operetno režijo.
Kakor v operi, bo tudi v drami po možnosti izvedena specializacija v vlogah, da bo vsakemu igralcu poverjena vloga, ki niu najbolj odgovarja. Večji del so bili angaiževani znani
hinjskemu jezeru pa srečuješ vozove, na katerih vozijo »Bauxit« na kolodvor, od koder gre menda gori v Nemčijo. Ce vprašaš delavce, kako se jim godli, slišiš stvari, ki jih kar nočeš verjeti. Pripovedujejo, da že po -več mesecev niso dobili nobene plače — da jim družba dolguje nad
30.000	kron na mezdah. Nedavno so ljubljanski dnevniki prinašali neko polemiko glede neizplačanih delavskih mezd in glede ravnanja z delavci. Bivši obra to vodja Rebolj je napadel dr. Tschiinkeljna, ki 'ima glavno besedo — ta je odgovarjal, ali kmalu je vse (utihnilo.
Ko sem bil te dni v Bohinju, sem se zanimal za vse to. Zve del sem, da se družba, ki ima takse rudarskega podjetja v Bohinju, imenuje »VVocheinit«; v ravnateljstvu sede menda trije znani ljubljanski gospodje, Slovenci! Podjetje pa je že pred več leti bilo dano v zakup dunajskemu advokatu dr. Albinu Tschinkelju, Idi 7, znanim velikokrat zarubljenim joh. Bauim-gartnerjem gospodari prav po doimače. Družbi, v kateri seve imata večino kuksov zopet dr. Tschinkel in pa famozni Baumgartner, menda tudi za najemnimo nič ne plačata. Delavcem ostajata dolžna; ti so po večini oproščeni od vojaške službe, zato seve ne upajo ničesar ukreniti, ker jim grozi fronta! »Fini« dunajski advokat izrablja slovenskga delavca in kineta, ki je neorganiziran .in se ne zna braniti. — Revirni urad v Ljubljani je že dvakrat z 1000 K globe kaznoval zakupnika, ali ta se ne zmeni nič.
Delavci delajo zastonj — brez plače — dunajski advokat prejemlje pa denar za blago in se smeje. Neverjetno je to — ali žalibog — resnično je!
Kaj takega je mogoče samo pri nas!
Delavci^ v Bohinju — organizirati te se! Pred izkoriščanjem Vas more braniti le dobra organizacija.__________________________Popotnik-.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 24. septembra. Uradno se razglaša: Na tirolski fronti artiljerijski boji in spopadi obojestranskih patrulj. Na visoki planoti asiaški so Italijani med Canove in Monte di Val bella začeli znova napadati. Na Monte Siscniol, proti kateremu je sovražnik stopnjeval podpi-ralni ogenj do največje ljutosti, se je italijanskim in francoskim četam posrečilo vdreti v naše črte. V protinapadu smo pognali sovražne napadalne čete zopet nazaj.
—	V Albaniji in na francoski fronti nobenih posebnih dogodkov.
Boji na zapadni fronti.
Berlin, 24. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Severozapadno Dixmoidena in severovzhodno Yperna smo dobili pri uspešnih podjetjih 70 ujetnikov. Severno od Moeuvresa smo delne sovražne napade zavrnili. Topniško delovanje je bilo v odseku prekopa jugovzhodno od Arrasa živahnejše. — Armadna skupina gen. polkovnika von Boehna: S krajevnimi protinapadi južno Villers-Cuislaina in vzhodno od Epehy smo zopet vzeli dele jarkov, ki so bili pri zadnjih bojih ostali v rokah sovražnikov. Sovražnikove protisunke smo zavrnili. Med potokom Omignon in Sommo je zvečer oživel topniški boj. Pri drugih armadnih skupinah ni
gospodje lil dame, kakor g. Hinko Nučič za prve junaške vloge. G. Danilo kot karakterni igralec, ki ima tudi dramsko režijo. G. Valo Bratina tudi kot karakterni igralec 'in režiser. G. Boleslav Peček, ki je deloval do sedaj v diramii in opereti v Osijeku. G. Josip Danes, domačin, mlad. komik. bivši član ljubljanskega in tržaškega gledališča, i. dr.
Dolgoletna naša znanka, domačinka, gospa Berta Bukšekova, dosedanja članica varaždinskega gledališča, je angaževana kot karakterna igralka. Slovenka gdč. Mila Saničeva, absolventka dunajske dramatične šole, kot sentimen-talka. Hrvatica gdč. Ljuba Marjanovičeva kot mladostna heroina. Kot karakterna igralka ^gospa Ksenija Longhenova, bivša igralka v Žiž-kovu na divadlu »Rokoko«. Gospa Polonca Juvanova, gdč. Vera Danilova kot karakterni igralki, in gdč. Ana Gairvas kot mladostna ljubimka.
Seveda ni možno danes objaviti celotnega ensembla. Zadošča, da ie angaževano poleg imenovanih še več mladih domačih talentov, dam iti gospodov. Tudi repertoar se določi kasneje oziroma sproti, vedno z ozirom na razne prednosti in slabosti poedinih članov.
V	repertoarju se hoče vodstvo v glavnem ozirati na to, da bodo po možnosti igrana vsa večja slovanska dela (dramska in operna). Kakšna bo umetniška smer, označuje najbolje načrt drame za začetek. Pinžgarjevemu »Divjemu lovcu« (otvoritvena predstava) bo sledila
posebnih dogodkov. V Champagni živahno poizvedoval-no delovanje.
15 c i lin, 24. septembra zvečer. Severozapadno St. Ouentina so se izjalovili novi Ijuti napadi sovražnika med gozdom Omignon iu med Sommo.
Ententa hoče čim prej izsiliti odločitev.
Bern, 24. septembra. Znani vojaški kritik Stege-mann razpravlja v »Bundu« o vojnem položaju ter izvaja: Na celi fronti, izvzemši Flandrijo iu Champagno, zastavljajo aliirne čete vse svoje sile, da prebijejo nem-ško fronto ter vsekakor še letos izsilijo odločitev.
Vesti iz Rusije.
Prva komunistična konferenca. Iz Moskve se brzojavno poroča, da je bila dne 21. septembra otvorjena prva vseruska konferenca stranke ljudskih komunistov. Navzočih je 36 delegatov.
Odhod angleških državljanov iz Rusije. Kakor poroča Reuterjev urad, je dobila angleška vlada od Cičerina obvestilo, o odhodu angleških državljanov. Sedaj se vrše pogajanja glede obojestranske odprave angleških in ruskih državljanov v domovino. O položaju angleških državljanov v Petrogradu in Moskvi ni nobenih poročil.
»Svetovna literatura« Maksima Gorkega. Ruski pisatelj Maksim Oorkij, ki se je pred kratkim pridružil ideji boljševizma, se je pogodil s sovjetsko vlado za ustanovitev književnega organa, ki naj se imenuje »Svetovna literatura«. Organizacijo in izdajanje te »Svetovne literature« hoče prevzeti sam. Glavna njena naloga bo. da bo obsezala prestave izbranih iu najboljših del iz literature vseh narodov v času 18. in 19. stoletja. Dela bodo izhajala v umetniško ilustriranih knjigah, katerih bo vsega skupaj 8000. Vsaka teli knjig bo vsebovala eno ali dve povesti, ki naj opisujejo življenje različnih narodov iu so za njh duševnost značilne.
Monarhistično gibanje v Ukrajini. Ukrajinska brzo-javiM agentura izjavlja, da ukrajinska vlada odločno nasprotuje naraščajoči monarhistični agitaciji.
Volitev atamana v donski republiki. Volitev atama-na v donski republiki se izvrši v kratkem. Skoraj gotovo bo general Krasnov zopet izvoljen.
Politični pregled.
—	Razdeiitev češke upravne komisije. Iz
Prage poročajo, da je za predsednika češkega oddelka deželne upravne komisije določen sek-cijski svetnik v notranjem ministrstvu dir. Antoniu Nimra. Cesarskega patenta, ki sankcionira razdelitev deželne upravne komisije, je pričakovati že prihodnji teden. Tudi deželno uradni-štvo se razdeli v češki in neimški status.
= Dr Lamasch za preuredbo Avstrije. Clan gosposke zbornice profesor dr. Lamasch po^iv-'lje v zadnji številki »Pollitischer Salon« avstrijsko vlado, naj poda javno v državnem zbonu in v delegacijah izjavo, Ua pristopi Astro-Ogrska k zvezi držav za poravnavo mednarodnih sporov, da privoli v obojestransko omejitev oborožitve in da narodnosti m v monarhiji podeli da-lekosežno narodno avtonomijo.
—	Grof Tisza v Dalmaciji. Iz Dalmacije prihaja poročilo, da je ogrski mešetar grof Tisza dne 17. septembra dospel v Zader ter je popoldne naprosil na razgovor k sebi poslance Biankinija, dr. Ivčeviča, dr. Machieda,
Poljakinje Zapoljske »Morala gospe Dulske«, Jirasikova češka »Laterna«, Špicarjev 'slovenski »Pogumni Tonček« (otroška predstava), Shakespeairetjiev »Hamlet«, Vojnovičeva »Dubrovniška Trilogija«, Nušičev »Svet« in Tolstega »Mioč teme«.
Opera prične s Smetanovo »Prodano nevesto«, opereta pa z Messageroivo francosko » Gen eralovo h če rjo «.
Nadalje se pripravljajo najizbramejše opere, kakor so Čajkovskega^ »Onjegim«, »Boheime«, Adamov »Postiljon«, »Žongler I). M.«, Puccinijeva »Madame Butterflv« In Massenetova »Ma-non« i. dr., imed tem ko bo v opereti posvečena pažnja samo dobrim delom. V premnogih operah so se morale doslej črtati često glasbeno najlepše partije, ker nismo imeli plesalk, izve/.-banih niti za silo. V »bonu smo morali večkrat pogrešati plesnih aranžmanov in realistične živahnosti. Vse to se bo v bodoče spoipcilnilo. Tudi oprema odra se spopolni, polagoma z novimi, moderni režiji odgovarjajočimi dekoracijami, irmabiliiiiami, rekviziti i. dir.
Vodstvo Slovenskega Narodnega Gledališča se torej n!i ustrašilo nobenih ovir in stroškov, da izvede svoj načrt glede obnovitve gledališča, kolikor je v današnjih razmerah možno, v naj dostopnejši obliki. Ko nastopijo zopet mirni časi, se spopolni še ostalo, česar danes ni mogoče storiti. Tako smo uv er jeni, da se v dolgo zapuščenem Talijinem hramu nastani zopet prava resna umetnost!
Prodana in dr. Ziliotta. Tisza je sprejel vsakega posebej ter se je z vsakim poslancem delj časa razgovarjal. Na-amen teh razgovorov je bil, da se v splošnem informira o .aktualnih političnih zadevah in zlasti o dalmatinskih. Na .izrecno željo grofa Tisze so se vršili razgovori pod stro. :go diskrecijo.
= O bos,ensko-hercegovskem vprašanju je
dobil »Neues Wiener Tagblatt« od podučene strani tole sporočilo o načrtih za u.reditev jugoslovanskega vprašanja: V sovražnem inozemstvu so razširjene govoi ice, da je prišlo giede rešitve jugoslovanskega vprašanja, glede h ate rega posvetovanja še niso končana, do zakiljuč ka, da se bosta Boisina in Hercegovina kratko-malo priklopili ogrski državi. Nobeden izmed merodajnih faktorjev niana take rešitve v mislih. Kakorkoli se bodo pogajanja in posvetovanja končala, nikakor se vprašanje ne bo rešilo na ia načhi, da se bosta Bosna in Hercegovina kratkomalo priklopili vladnemu in upravnenn: aparatu Ogrske. V poštev prihaja priklopitev Bosne in Hercegovine deželam ogrske krone na ta način, da obdržita imenovani provinedi popolnoma avtonomno vlado in upravo in da se ustvari razmerje, ki bi nekako odgovarjalo razmerju Hnvatske in Slavonije napram Ogrski. Bosna in Hercegovina naj bi ostali isilej kot prej avtonomni kakor Hirvatska 'in Slavonija. Oba dela ogrske države bi poslala posebne delegacije v ogrski državni zbdr tar na ta način potom svojih delegacij sodelovala pri vladi monarhije.
Ban Mihalovlč ostane. Ogrsko časopisje javlja iz baje popolnem zanesljivega vira, da v doglednem času ni pričakovati izpremembe na hrvatskj banski stolici. Ban pl. Mihalovič ostane na svojem službenem mestu.
Slovaški prvoboriteli Kabina — umrl. Pred par dnevi je umrl slovaški prvoboritelj Kubina, star 65 let. Vse svoje znatno imetje je žrtvoval v boju za pravice slovaškega naroda.
—	Naš blagovni promet z Rumunijo. Vrhovno poveljstvo okupacijske armade v Bukarešta objavlja razglas. da se v kratkem zopet otvori privatni blagovni promet med Rumunijo ter Avstro-Ogrsko in Nemčijo po železnicah in po Donavi. Privatno blago iz Avstro-Ogr-ske se bo prevažalo z vlakom »Merkur«, iz Nemčije pa z vlakom »Carmen«. ž otvoritvijo privatnega blagovnega prometa se razveljavi splošna prepoved uvoza za zasedeno ozemlje.
Nemška socialna demokracija in socialistična mirovna pogajanja. V holandskih listih objavlja Troelstra svoj razgovor z voditeljem nemških socialnih demokratov, poslancem Bbertom, s katerim se je pretečeni petek sestal v Frankfurtu. Ebert ic napram Troelstri med drugim izjavil:	»Skoraj gotovo je, da bo razprava v
pruski gosposki zbornici prihodnji teden končana. Če ta razprava, kakor vse kaže, ne dovede do enake volilne pravice in če vlada potem pruskega deželnega zbora ne razpusti, bomo nastopili z najostrejšo opozicijo. Glede Bresta l itovskega opozarjam na Scheidemannovo iz-invo. G brezpogojnem vztrajanju na naši stockholmski spomenici ne more biti govora. V »Vonviirtsu« sem ž.c izjavil, da smo pripravljeni, na mednarodni konferenci postaviti sc na stališče nevtralne spomenice holandsko-skandinavskega odbora, to je, da izvzemši belgijsko in alzaško vprašanje, podpišemo ono spomenico. V belgijskem vprašanju nas loči le nesoglasje glede odškodnine, lo ic pa vprašanje, ki naj se skuša rešiti ustmenim potom. Vztrajati pa moramo na našem stališču glede Alza-eije-Lorene, samoobsebi pa je umevno, da smo pripravljeni naše stališče pri razpravi utemeljiti«. K Ebertovim izvajanjem pripominja Troelstra, da pomerija izjava nemške stranke znaten korak naprej. Za možnost mednarodne konference je pred vsem potrebna dobra volja udeležencev. Nemška stranka je dokazala svojo dobro voljo, še predno so se pričela pogajanja: postavlja sc takorekoč na nevtralno stališče znatno popuščajoč gibaj e belgijskega vprašanja, glede Alzacije-Lorene pa je pripravljena svoje stališče pobliž.e utemeljiti. Ebertova izjava glede pruske volilne reforme in glede brest-litov-skega miru Stoji na isti Črti. kakor resolucija francoskega socialističnega kongresa. S tem je položen širok temelj za socialistična mirovna pogajanja.
Bulgarija odobrava mirovno akcijo. V svojem odgovoru na Bnrianovo mirovno noto izjavlja bulgar-ska vlada, da popolnem soglaša z avstro-ogrsko mirovno ponudbo. Vojni cilji Bulgarije ostojajo le v združenju bulgarskega elementa in zato je zlasti z ozirom na Wil-sonova načela pričakovati, da jim ne bo nikdo nasprotoval.
lističnem^Iasihl11 »^^rel^e^osla^"^ akc^°\ V S°da-ločno obrača proti Clemenceauje "l^zja^o av^
i	,,	‘zjavi o avstro-ocr-
skem mirovnem predlogu, ter pravi da i,„ i, *
“vi, [la no končno vendarle zmagala pamet. Ce francoska vlada na Avstrijsko noto odgovarja na ta način, da ji izroči številko »Journal officiel«, je to dovtip, ki priča o slabem okusu. »Po-Pulaire« povdarja: Socialistične stranke so po svojih na londonskem kongresu zbranih zastopnikih posvedočilc
I svoje stališče. Londonski sklep veže zvezne stranke gle-i de njih parlamentarne akcije. Že v bližnjih dneh bo naš ! letni zbor to potrdil. Z nepremišljenimi dejanji si poti k • miru ne damo zapreti.
— V Anegliji letos še no bo volitev. Znani angleški politik Gardener je pisal v »Daily Chronicle«, da v Angliji letos še ne bo novih volitev za parlament. Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil, da zahtevajo unionisti za svojo podporo previsoko ceno: nobene samouprave na Irskem, nobene ločitve cerkve od države v Walesu, zato pa varstveno carino. Tudi javno mnenje baje nasprotuje volitvam v vojnem času.
- . Prevažanje ameriških čet v Evropo. Iz Washing-tona so javlja-: Vojni urad razglaša, da je meseca avgusta bilo izkrcanih v Evropi 313.000 amerikanskih vojakov. Od teh je bilo 1S0.000 prepeljanih na angleških ladjah.
Nemiri na Japonskem. Nemiri, ki so nastali na Japonskem vsled pomanjkanja in velike draginje riža, trajajo dalje. V šestih provincah je bilo razglašeno obsedno stanje. Japonska vlada je podala demisijo.
Smrtna obsodba za bodočo generacijo. »Baslcr National-Zeitung« piše, kakor večji del nemških časopisov v Švici, da pomenijo vojni cilji entente smrtno obsodbo za bodočo generacijo ter vodijo počasen strup v žile bodočnosti.
S Savo. Sedaj, to je'delavstvo K. J. D. do-
bilo potom prizivne komisije priznano 30 %,
ožinama 25 % poviška na plači in doklade za
žene in otroke, je ob izplačilu prejelo tako komplicirane na ovlitkih izkazane obračune, da ni moč spoznati, kako in kaj so zaslužili, ali so prejeli pravilne doklade, kii jim spadajo, ali ne. Na vprašanja svojih delovodij ali računovodij dobijo kratek odgovor »štirnt ailles genav«. Kako pa to natančno »Štirna«, naj nam- dokaže samo en slučaj. Delavec N. je imel 25 dnin, izkaz doklad navaja pa samo za 17 dnin im na vprašanje, kje so doklade za druge dnine, se mu je odgovorilo, da so vračunane pri posebej vpisanih dninah. Preglejmo še to. Za dve dnlimi, ki sta posebej o-značeni, in ki -mm jih je dotičnii vodja vpisal s ■pripombo, da se doklade priraičunjene, znaša ta skmpnoK 10.25. N. pa ima dobiti dnevno doklado mezdi 2.40 K, za dva dni torej K 4.80; dravinjska doklada dnevno K 1.40, za dva dni K 2.80; doklada za žemo dnevno K —.87, za dva dni K 1.74, in ker irma 1 otroka dobi dnevno še 50 v. doklade, za dva dni K 1. Vse te doklade znašaio skupno K 10.34., toraj je tu še primanjkljaj 9 v za doklado. Kje pa je temeljna pldča ? 30 %, oziroma 25 %tno doklado na temeljno plačo Miama pri tem še nič odračumali, ker ie nikjer ni. Toraj čisto natančno »Štirna«. To ie dokaz, kako se ravna tu z delavci. Priporočamo pa vsem tem gospodični, da bo delavske potrpežljivosti konec ter naj se ne igrajo z ognjem; delavstvo se je naveličalo stati po vsaki plači trumoma pred pisarnami, kjer jih nekateri še prav radi nahrulijo. Delavstvu pa povemo, da če se hoče iznebiti teh vnebov pijoči h krivic, ki se nnu vodijo, bo to doseglo le potom močnih del a vsk il i organ iz aci j.
S Save. V petek dne 20. septembra so se tukajšnji delavski zaupniki skoirai ves dan mudili pri vojaškemu vodji tovarne stotniku v. Mtillerju. Obravnavali so z njim glede na zmešnjave pri izplačilih teir dokazali, kako zamotano in grdo se postopa z delavci, (i. stotnik je na to ostro nastopil pirati tem 'gospodam, kii mislijo, da so tako mogočni ‘in je grajal njih početje. Ker so pa zaupniki imeli nalog od delavstva, naj zahtevajo tudi živila, delavci nimajo več kaj jesti, so tudi o tein govorili. Reklo pa se jim je, da sedaj živil ni nič, ko pridejo bodo jih takoj razdelili, da so se storili vsi potrebni koraki, da se kar najhitreje odpomore. Ko so pa delavci
o izvedeli, da so dobili zaupniki le obljube, so popoldan zapustdi vsi delo bi šli sami zahtevat živila. Vršila se je dolga in ostra debata med delavstvom m vojaškim vodjo in tudi ravnatelj Nott je bil navzoč, ki bi bil pa najrajši poizvedel, kateiri so kolovodje vsega tega. Gospodje, kii pridejo od dobro obložene mize, pač me morejo umefi kako delavec težko dela, če mm kru-
li po želodcu, ne vedo, kaj se vse godi v glavi človeka, ki nima kaj jesti in je sam izmučen iir izstradan, poleg tega vidi pa še svojo gladno deco. Delavstvu se je obljubilo, da dobi vsaki en dan dopusta, da si gre poiskat živila na deželo, kar -ie pa slaba tolažba in pomoč: prvič kmet nič ne proda, če pa proda, proda po silno visoki oonii, drugič pa če kaj neseš in te dobi roka pravice, pa hajd drago plačana vsebina nahrbtnika, tako, da si ob plačo, ker zamudiš dejo, ob deinar in ob živila. Delavstvo se je le težko dalo pripraviti, da sc je povrnilo na delo;
najhuje pa je razburjala ljudstvo navzočnost o-rožništva.
Pulj. Te dni je delavstvo iz arzenala poslalo na Dunaj deputaciijo treh zaupnikov, da pri pristojnih mrestih intervenira za boljšo prehrano. Deputaciijo sta predstavila na kompetentnih mestih v c. kr. uradu za 'ljudsko prehrano ss. Anton Kristan in Valentino PittorJ. Reputacija je bila tudi pri skupnem prebiranjc-vainem .ministru Land\vchru in v vojnam ministrstvu. Povsod je dobila zagotovila, da se bo pač storilo, kar bo mogoče. — Razmere v Pulju so zelo žalostne. Delavske tamibje -nliimajo potrebne hrane. Premalo ie m-oike, sočivja, mesa, da o obleki niti ne govorimo. Dolžnost vseh tozadevnih čini telic v je, da se 'potrudijo in store. da bo moglo delavstvo vršiti svojo važno nalogo._____________________________________.
Dnevne vesti.
— Vojaške oprostitve ustavljene. Dunajski listi pišejo, da je vojno ministrstvo ustavilo nadaljnje oprostitve od vojaške službe. Ta odredba stopi takoj v veljavo.
— Shod državnih uslužbencev. V nedeljo, 29. t. in.
se vrši v Mestnem domu v Ljubljani shod državnih uslužbencev. Dnevni red: »Beda državnih uslužbencev«. Prizadeti na shod!
— Moka iz koruznih kalij. Na razna vprašanja odgovarjamo, da je Vojna zveza vse storila, da delavci do-be nadomestilo za nerabno moko iz koruznih kalij. Predsednik Vojne zveze sodr. Anton Kristan je biil miinoli teden na Dunaju v c. kr. uradu za ljudsko prehrano, kjer je energično zahteval, da se to »maku« drugje porabi. — Prii tej prilikfi moramo popraviti mal nesporazum, ki je nastal iz članka v našem listu z dne 13. septembra. Čiankar je bil mnenju, da bi moralo c. kr. sodišče kaznovati tudi c. kr. prehranjevalnega nadzornika g. polkovnika Wieneria, ki je 9. septembra v Zagorju ob Savi trdil, da je ta moka »porabna«. Resnici na ljubo je treba konstatiirati, da je g. polkovnik \Vicner po tukajšnjem vojaškem oskrbovališču napravi! tri poskuse peke kruha z 10 %, 15 % in 20 Jh primesi koruzne moke iz kalij in da je bil pač še 'kruh užiten. »Moka« je perabna, ali seve v prvi vrsti za krmila, v skrajni sili šele kot 10 %na primes k dobri moki. V taki skrajni sili pa vendar še nlismo!
— Podražena kava v Ljubljani. Po kavarnah je doslej veljaki bela kava po 70 vin., od nedelje dalje pa stane 1 K Sin črna kava 60 vin.
— Jedla je pokvarjen golaš in umrla. Iz Kranja pišejo: Gospa Alojzija Pečnik se je mudila zadnje dni v Celovcu. Predno je odšla na vlak, da se popelje v Kranj, je jedla v neki celovški gostilni golaš iz pokvarjenega mesa. /e med potjo ji je postajalo slabo; doma pa jo je prevzela taka slabost, da je malo nato umrla.
— Narodni blagdan v Kranju. Mesto Kranj je priredilo, kakor je bilo nameravano tudi pri nas, dne 21. in 22. t. m. narodni blagdan, ki je prinesel »Odboru za si-ročad« 4852 kron; razen tega je zbralo mesto še 2000 kron za slovensko šolo v Mariboru.
— Trgatev v tržaški okolici je pričela te dni in kaže prav slabo. Talko slabo, da v nekaterih vasicah, ne bo šlo 50 % kmetov niti trgat, ker se ne izplača. Od vsega začetka na dobro ka-žooo letino je večkratna toča pokončala. Kar je ostalo, je pokradlo vojaštvo. Tako da tepe usoda tudi tržaškega kmeta od vseh strani prav ta/ko kakior drugo me Si no prebivalstvo. Mesto dobrega vina torej prazen nič. Sami darovi in sadovi blažene vojne in točea.
— Pristranost vojnega sodišča. Fred višjim deželnim sodiščem v Gradcu se je vršila v soboto razprava o ničnosti pritožbi c. kr. računskega svetnika Janka Koširja, ki ga je obsodilo vojno sodišče v Ljubljani zaradi »razža-licnja Veličanstva« na pet mesecev poostrene ječe. Janko Košir je baje 'izustil besede: »Rad bi vedel, če naš cesar tudi črn kruh !e?« in ko ga ie njegov uradni tovariš posvaril še prideta! • »To ie meni vse eno — vsii glih ali pa nobeden'« Besede so prišle do ušes državnega pravdni-stva m to jih je naznanilo vojnemu, prekemu sodisui v Ljubljani, ki je spoznalo lizjaivi za žalitev Veličanstva. Janko Košir se je — po prestam kazni, oprt na novi zaton, po katerem se je mogoče proti obsodbi vojnega sodišča prito-
,MJ1 z ničnostno pritožbo na višje dežei-no sodtsce v Gradcu, ki je na podlagi izpovedbe phc in obtoženca razveljavilo obsodbo vojnega prekega sada v Ljubljani in ga popolnoma oprostilo, ker rti moglo zaslediti hudodelstva žalitve Veličanstva. — Gospod računski svetnik Košir pa je med tem svojo kazen že presedel, odstavljen je bil »sramotno« iz službe in radovedni smo, bodi dobil za prizadeto krivico zadoščenje, in sicer popolno zadoščenje.
Zadnje vesti.
Posvetovanje slovanskih poslancev.
Dunaj, 24. septembra. Načelstvo Češkega svaza se sestane prihodnji pondeljek k važnemu posvetovanju. Razgovora se udeleže tudi Jugoslovani in Vsepoljaki. Na dnevnem redu je avstro-ogrska mirovna nota in jugoslovansko vprašanje.
Jugoslovansko vprašanje
Dunaj, 24. septembra. Pio .daljši pavzi je v poslanski zbornici zopet oživelo panlarmeu-farno življenje. V ospredju stoji .razgovor o jugoslovanskem vprašanju, >ki je zlasti v sled potovanja grofa Tisze na slovanski jug postalo važno. Neniškonacdonalna zveza je v s vr bo or.oučavanja jugoislovumskega vprašanja sestavila odbor devetih članov. Ta odlbor je limel danes prvo sejo. Vioidlilni nemški politik je izjavil, da dvorni, da bi se »ogrska rešitev jugoslovanskega problema« mogla trajno uveljaviti, ker je pri J ugoslovanlih volja za .narodno uje-diajenje premočna. Češki socialno demokratični poslanec Tušar se je v nekem razgovoru izjavil proti temu, da se skuša na .eni strani jugoslovanski, na drugi strani pa .poljski problem rešiti vsakega za-se. S teim se potiska Čehe v tabor onih, .ki smatrajo, da je narodni obstoj Čehov v Avstriji ogrožen. Sicer pa ne gre reševati jugoslovansko vprašanje brez sodelovanja parlamenta. Čehi bodo. glede jugoslovanskega vprašanja postopali solidarno z Jugoslovani, ki bodo brez dvorna v državnem zboru odločno nastopili proti tozadevnim načrtom., ki se kujejo v Budimpešti.
Dunaj, 24. septembra. Korespondenca »Auistirlia« javlja:	V	vrstah	krščanskosocialne
. stranke je prevladalo mnenje, da je rešitev jugoslovanskega vprašanja možna le s sodelovanjem vseh poklicanih ustavodajnih korporacij in v obojestranskem sporazumu obeh državnih polovic.
Avstrija glede razdelitve živil oškodovana.
D u naj, 24. septembra. Vojnogospodar-ska komisija je .razpravljala na današnji seji o avstrijski nakupovalni družbi. V debati ie: vlačili koimlilsar dir. 11 arak izjavil, da o enakomerni porazdelitvi uvoza ne more biti govora, ker so dobave mnogo, premajhne to se je velik del moral odstopiti vojaški upravi. Tudi Ogrska je zahtevala svoj delež brez ozira na to, ali js 0-g.rska potrebna ali ne. Predsednik družbe Brosche, je izjavil, da je družba velik del uvoza, namreč pet dvanajstiink, morala izročiti Ogrski brez ozira na dejstvo, da je na Ogrskem v izobilju blaga, kakršno se je uvažalo. Posledica je, da Se na Ogrskem preostajalo blage ter se je petem po oderuških cenah ufiho-tapljalo.v Avstrijo. Tudi porazdelitev med Nemčijo in Avstrijo za nas ni bila ugodna. Vojaška uprava ni pokazala smisla za aproviza-cijo civilnega prebivalstva.
Grof Tisza v Besni.
Budimpešta, 24. septembra. Ogrsko , časopisje poroča obširno o potovanju grofa Tisze v Bosno lin Hercegovino. »Uoyd« poroča, da sp jugoslovanski politiki izročili v Sarajevu grofu Tszl spomenico. V razgovori h sta se •Vancaš in dr. Pilar izjavila za rešitev v smislu Velike Hrvatsike. Mosinnanska politika dr. Sipa-ho in dr. Hrasnica sta nag lasala jediustvo Hrvatov, Srbov in Slovencev ter sta zahtevala samostojno jugoslovansko državo., dočim se je dr. Arnavtovič 'izjavil za združenje Bosne in Hercegovine z deželami ogrske krone. V soboto je grof Tisza, kakor poročajo ogrski listi sprejel odposlanstvo onlih politikov, ki so mn izročili spomenico. Razvil se je buren razgovor, ker je Tisza v spomenici navedene zahteve odklonlil. Odposlanstvo je končno izjavilo, da se nikakor ne strinja z nazori ki jih je razvijal grof Tisza.
Usoda »Narodnih Listov«, fr a s;; n, 24. septembra. Glasom poročila tukajšnjih listov je ministrstvo notranjih zadev rekurz proti ustavitvi »Narodnih Listov« odklonilo.
Vladna kriza v Nemčiji
Berlin, 24. .septembra. Položaj je še popolnoma nejasen. C en trum izjavlja, da sima- ' tra zahteve socialnih demokratov za n e spre- ' jemliiive. Ce socialni demokrati vztrajajo, na ! svojih zahtevah, potem je državnozborska ve- i čina razrušena. Poteim — tako se zatrjuje v j poslanskih krogih — hi podkancler Paver od- ; stopil in nastopila bli vladna kriza.
Berlin, 24. septembra. »Berlincr Tage-blatt« poroča: Stališče, katero jc zavzel cen-trum, je v parlamentarnih krogih presenetilo .
j ter položaj silno poostrilo. Pričela so se pogajanja s socialnimi demokrati, da se doeže kompromis.
Nemški socialisti in vladna kriza.
Berlin, 24. septembra. »Vorvviirts« objavlja naslednji sklep socialno demokratične stranke kot pogoj za vstop z vlado: 1. Neomejena izjava vlade za sklep z dne 19. julija 1917 in izjava za zvezo narodov; 2. Popolna nedvoumna izjava o Belgiji in izjava za obnovitev Srbije in Črne gore; 3. Brestovski. in bukareški milne smeta biti ovira za splošen mir; 4. Avtonomija za Al-zacijo-Loreno; 5. Enotnost državnega vodstva in odstranitev vpliva neodgovornih oseb na politiko; 6. Takojšnje ukinjenje vseh odlokov za utesnitev zborovanja.
Aprovizacija.
Prodaja moke. Od četrtka 26. t. m. do vštete sobote 28. t, m, se bo dobilo na vsako močno izkaznico pol kg .moke za pecivo štv 0. Kilogram make stane 2 K 66 v.
Meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 800. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 800, prejmejo go-veje meso v petek, dne 27. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 3 do pol 4 štev. 1 do 201), od pol
4	do 4 št. 201 do 400, od 4 do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5 do 5 štev. 601 do 800. Kilogram stane K 2.80.
Oddaja mesa gostilničarjem in zavodom. Mestna aprovizacija bo oddajala goveje meso gostilničarjem in zavodom v petek, dne 27. t. m. popoldne od 1. do 3. ure v cerkvi sv. Jožefa.	’
Izkaznice za zdrob za otroke do 3. leta. Od petka 27. t. m. naprej sc bodo izdajale za otroke do 3 leta niove zelene izkaznice za pšenični zdrob. Vsaka stranka, ki hoče dobiti n o-v o izkaznico za zdrob, mora prinesti s seboj: 1. rodečo ali zeleno legitimacijsko številko na katero prejema karte pr; komisijah. 2. krstni iist ati Izpisek, da otrok še ni nad 3 leta star in 3. staro izkaznico za otročji sdrob, ki se zamenja za novo. Nove izkaznice se bodo izdajale v mestni posvetovalnici vsakokrat od e do 11 ure dopoldne. Najpireje pridejo na vrsto stranke, ki že imajo v rokah izkaznice za otročji zdrob in sicer po sledečem redu: stranke z izkaznicami za otroke štev. 1 do 400 dne 27., štev. 400 do 800 dne 28., štev. 800 do 1200 dne 30. septembra, šrev. 1200 do 1600 dne 1., štev. 1600 do 2000 'dne 2., štev. 2000 do 2400 dne 3. št. 2400 do 2800 dne 4., od št. 2800 naprej dne 5, oktobra. Stranke, ki še nimajo siplch nobene izkaznice za otroke do 3-. leta prideijio na vrsto dne 7. oktobra.
Prodaja praških klobas po znižani ceni.
Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v
, ' '■■■mi c, c.,---'
vojni prodajalni v Gospo-skia ulici v četrtek, dne 26. t. m. popoldne strankah! z zeleno izkaznico »A« od št. 350 do konca. Visaka oseba dobi pel kilograma, kilogram stane 6 K.
Marmelada im rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo marmelado v četrtek, dne 26. t. m, dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do 9 ure štev. 1 do 190, od 9 do 10 št 191 do 380. od 10 do 11 štev. 381 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg marmelade, kilogram stane 4 krone.
Odidaja sveč. Mestna aprovizacija ljubljanska bo* oddajala sveče na rodbinske petrolejske izkaznice A, pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: L okraj: v četrtek dne 26. t. m. dopoldne od 8 do 9 1 do 350, od 9 dio 10 štev. 351 do 700, od 10 do 11 štev. 701 do konca. H. okraj: v četrtek, dne 26. t. m: popoldne od pol 2 do pol 3 štev. I do 300, od pol 3 do pol 4 štev. 301 do 600, od pol 4 do pol
5	štev. 601 do 900, od pol -5 do pol 6 štev. 901 do fconca. IV. okraj: v petek, dne 27. t. im. dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 350, od 9 do 10 št. 351 do 700, od 10 do 11 štev. 701 do konca. III. okraj: v petek, dne 27. t. m. popoldne od' pol 2 do *?>c>l 3 štev. 1 do 300, od pol 3 do pol 4 štev. 301 do 600, od pol 4 do pol 5 štev. 601 do 900, oid pol 5 do pol 6 štev. 901 do koncu. V. okraj: v soboto, dne 28. t. m. dopoldne cd 8 do pol 10 ure. VI. okraj: v soboto-, dne 28. t. m. dopoldne od pol 10 do 11 ure. VIJ okraj: v soboto, dne 28. t. m. popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 1 do 400, od pol 3 do pol 4 štev. 401 do konca. VIII. okraj: v soboto, dne 28. t. m. od pol 4 do pol 5 in IX. okraj: v soboto, dne 28. t. m. od pol 5 do pol 6 mre popoldne. Stranke dobe po 1 zavitek sveč, zavitek stane K 1.60. Stranke naj se točno d'-/e ■: red pisan ega reda in naj imajo denar že -odštet.
Izdajate!) In odgovorni urednik Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Išče se SOLICITATOR
za notarsko pisarno izven Ljubljane. Nastop takoj. Natančneje se poizve v pisarni društva zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3 od 6. do 8. ure zvečer.
Preklic.
Podpisana preklicujem vse besede kot neresnične, ki sem jih govorila glede gospoda J. Suhadolnika, ki naj mi blagovoli zaenkrat odpustiti.	Marija	Javoršek.
Največja slovenska hranilnica I
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela vlog koncem leta 1917.................K	66,800.000-'—
hipotečnih in občinskih posojil................„	27,000.000 —
rezervnega zaklada............................„	2,000.000’—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
01
o
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne wiade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti 5‘/4w/o obrestim in proti najmanj 1°{« oziroma 3i*0/<> odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.